Uredništvo
inupravaištvo:
Kolodvorske ulico štev. 16.
Z urednikom bo more govoriti vsak dan od 11.
do 12. ure.
Rokopisi so ne vračajo.
Inserati:
destitopna potil-
TMt» 1 kr., pri večkratnem ponavljanji dajo m
popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja, vsak dan razen nedelj in praznikov ob S. mri zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu:
za colo lotoCgld., za pol lota 3 gld., za četrt leta 1 gld 60 kr., na mesec 50 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po posti velja
za celo loto 10 gl., za pol lota 6 gld., za uetrtleta2gld. 50 kr. in za jeden mosoo 86 kr.
Štev. 21.
VaMlo na naročbo.
Z februvarijem 1885 prične se nova naročba na naš list. Prosimo torej naše čast. naročnike, naj naročbo^bprave^m^časuponov^d^^ pošiljanje lista ne pretrga. Najbolje se to ucini po poštni nakaznici, na čegar od-striiek treba prilepiti le naslov, ki je na p&sku vsacega lista.
Naročnina je, kakor doslej, namreč:
Po pošti:
ga celo leto...................gld.	10'—
„ pol leta.......................n	5
„	četrt leta......................  2-50
„	«n mesec........................  —'85
Za Ljubljano:
sin celo leto..................gl<l.	C'—
„	pol leta........................ 3*—
„ četrt leta.....................„	1'50
za donašanje v liiSo vsak mesec 9 kr.
V Ljubljani v torek, 27. jannvarija 1885.
Tečaj II.
V	Ljubljani, 27. januvarija.
Gostoljubnost je jedna izmed prvih čednosti, ki se razvijejo pri ustanovitvi človeške družbe. Uže starina Homer nam pripoveduje o gostoljubnosti svojih junakov in ni ga skoro naroda na svetu, ki bi ne poznal svete gostoljubnosti. Tujec, ki je stopil pod neznano streho, postane ud družine in gorje onemu, ki bi se drznil skriviti las prišlecu ter oskruniti staro gostoljubnost. Patrijarhalični ti običaji bili so veljavni z večjimi ali manjšimi spremembami, odkar obstoji človeška družba. A ne samo v tem pomenu so narodi izvrševali uže od sivih dob gostoljubnost svojo, tudi v političnem obziru razvili so se s časoma običaji, katere bi lahko označili z besedo politična gostoljubnost, politično zavetjo. Religijozni in politični fanatizem, različnost državnih in cerkvenih naprav potisnila je marsikomu potno Palico v roke in marsikaterega izgnala iz do-
Listek.
M i h a j 1 o.
(Iz poljščine prevel J.)
(Dalje.)
Ce se mu je posrečilo dobiti dober red, prišel je iz šole ves v ognji, in v tacih tre-notkih se je lehko reklo, da raste, da se poteguje. Njegov sicer tako mračen pogled je bil vesel in srečen, kakor druzih otr&k, in oči so se mu lesketale, ko žerjavica. Vrgel je urno svoje knjige od sebe in še na pragu znamenje delajoč, dejal je:
»Gospod Wolski, mama bo zadovoljna z menoj. V zemljepisji bil sem danes .. . uga Hite kateri?"
In če sem se potem delal, kakor ko bi bilo to nemogoče, stopil je k meni s ponosnim izrazom v malem obrazku, oklenil se me je s svojimi drobnimi ročicami okolo vratu ter mi zaklical v uho:
»Peti! Pomislite le, peti!
mače koče. Politični begunci, ki so zapuščali domovino svojo, našli so povsodi varno zavetje. Avstrijske in nemške svobodomiselne borilce sprejela je v svoje naročje barbarska Turčija ravno tako varno, kakor stare civilizirane države osrednje Evrope, Francija, Angleška in Švica; ko je na Francoskem republika pregnala stare plemenitaške rodbine, našle so na Nemškem in na Avstrijskem novo domovje. Ako se ozremo še dalje nazaj, nam pripoveduje zgodovina, kako so nemške dežele simpatično sprejele francoske hugenote, katere je trdosrčna notranja politika potisnila čez meje njihove stare domačije — a predaleč bi prišli, ko bi hoteli naštevati vse slučaje političnega gostoljubja, katerega je v teku stoletij proglasila znanost kot podlago svetovnega prava. Svete in vzvišene ideje moderne dobe so na takem temelju dobile še le ono splošno priznanje in moralično moč, ki jim je rodila občno in neomejeno veljavo pri civiliziranih narodih. Politični begunec in zločinec bil je varen v sosedih in nobena država ni stezala več svojih rok po onih, ki so našli izven njenih mej novo ognjišče.
Najnovejša doba pa je stvar mnogo predrugačila; mednarodna anarhistična zarota, ki je razpledla svoje mreže po vsej Evropi in se naselila tudi na novem svetu, provzročila je s svojim strmoglavim in krvoločnim početjem, da se mora ta idejalni pojem „političnega zločinca" jako skrčiti in omejiti. Nekdaj so se borili za politične ideje in svobodo narodov — sedaj pa vzdiguje strašno svojo glavo propaganda za popolno uničenje obstoječega državnega in družinskega reda; politična nasilstva minolih dnij so imela namen, namesto tedanjega reda ustanoviti druzega — morije sedanjih anarhistov in nihilistov pa ne-majo druzega cilja, nego zločinskim zarotnikom preskrbeti moč, da nadaljujejo pregrešna svoja početja, razdirati organizem države in sejati strah v družinski red; da jim pomagajo do činov, kakeršne so izvrševali za časa pariške komune, in uteš6 roparska jim prsa.
Umorili so blazega cara Aleksandra II., streljali na nemškega častitljivega vladarja,
To so bili srečni trenotki v najinem življenji.
Če se je približal večer tacega imenitnega dnč, postal je Mihajlo sanjač. Predstavljati si je skušal, kako bi bilo, če bi bil prvi in deloma meni, deloma sam sebi govoreč, dejal je:
„0 Božiči potovala bova v Talezino. Ker bo zima, šel bo se v6 da sneg. Potovala bova na sančh ter dospela tjži po noči, vender bo mama še bdela naju pričakujoča. Ko me bo objela, dejala bo: „Kako spričevalo imaš?" Jaz pak se bom delal prav žalostnega... in mama bo brala: „Veronauk I., Nemško I. — sami I. dj., gospod VVolski!“
Oči ubozega dečka napolnile so se s solzami in varoval sem se, poklicati ga nazaj v vsakdanjost. S svojimi mislimi spremljal sem njegove ter gledal v duhu tiho gospodsko hišo v Talezini, videl sem plemenito gospo, ki je gospodovala v nji ter sem delil z njo srečo zaradi dečkove vrnitve in veselje zaradi njegovega spričevala.
Take trenotke uporabil sem, Mihajlu raz-
morili neoborožene meščane in klali nedolžno deco; policijske uradnike so zavratno napadali in ropali premoženje neskrbnega bližnjega, da napolnijo blagajnice svoje — kje so tu one vzvišene ideje svobode in napredka, za katere bi se zamogel človek navduševati, kje so tu oni idejalni principi, za katere so šli nekdaj najblažji duhovi v boj? To je druhalj, ki se ne razločuje od navadne roparske čete, tolpa, kateri ni svet nobeden človeški čut in ki gazi vse, kar veže človeška srca. Taki ljudje ne smejo več apelirati na gostoljubnost narodov; njim nasproti sme se jenjati stara sveta navada in nihče ne more tirjati, da se branijo oni, ki pridigujejo uničenje in strah, da se čuvajo več kakor gost, kateri je iskal v tuji hiši zavetja!
Pogodba, katero ste objavili 23. t. m. ruska in nemška vlada o zadevi izdaje anarhističnih zarotnikov, privedla nas je do teh vrstic. Mednarodni zaroti postavljate omenjeni velesili moč mednarodnega prava nasproti in vsakdo bode gotovo z veseljem pozdravil princip solidaritete pravnega varstva proti solidarično organizirani nevarnosti, ki izhaja od krvavske družbe. Dolžnost samoobrambe in najblažji čuti lojalitete zoper vladarske hiše glasno zahtevajo, da se po moči zatro oni politični izgredi, kateri izhajajo od nevarnih zarotnikov zoper družinske in državne naredbe. Do sedaj pa je bilo to jako težko. Moderna prometna sredstva so omogočila zločincu, da je v malo urah zamogel imeti kraj svojega rovanja za seboj in doseči gostoljubno sosedno državo; potem je bil varen kot »političen zločinec" in izza meje nadaljeval je v novič pogubno svoje delovanje. Sedaj začenja se stvar predruga-čevati.
Dve izmed prvih evropejskih velesil sklenile ste pogodbo, da hočete v bodoče zločince označene vrste prijemati in jim ne dovoljevati več gostoljubja, katerega so do sedaj uživali. To je naredba velevažnega pomena in naravno je, da se uže oglašajo novinarski glasovi vsega kontinenta, ki s svojega stališča kritikujejo omenjeno pogodbo. Pač vsi odobravajo namen njen, a čestokrat izražajo tudi
ložiti, da njegova mamd, ne želi samo videti ga pridnega, njena najiskrenejši želja je, da se dobro počuti, zato ne sme toliko jokati, kadar hočem iti z njim na sprehod, da mora več spati in ne sme tirjati, da bi vso noč bdel. Oklenil se me je okolo vratu ter dejal ginjen:
„0j, ljubi moj, dobri moj gospod Wolski! počutim se dobro, jako dobro, in rastem tako zelo, da me Lina in mama ne boste spoznali."
Gospa Marija pisala mi je večkrat ter me prosila paznemu biti na sinovo zdravje, a žalibože, od dne do dnč mi je bilo težje, ustrezati obema v jednaki meri zdravju in učenju. Ko bi bilo učenje na potu, ognil bi se mu s tem, da bi dal fanta za jeden razred nazaj; toda umel je vse, kar se mu je razlagalo. O tem ni bilo torej vprašanja, če more vse težave, ki se mu ponujajo, premagovati. Najhujše bil je jezik nemški, čegar izgovor mu je delal grozne težave.
Res, malo se je dalo zanj storiti, in vse svoje upe zidal sem na počitnice. Mir naj bi popravil zopet škodo, ki jo je napravila pre-
bojazen, da bi nova pogodba neugodno ne vplivala tudi na gostoljubnost v starem pomenu besede, da bi tudi oni politični zločinci, ki nemajo z odurnim početjem krvavcev nič skupnega, ne dobili več gostoljubnosti, katera se jim dosedaj nikdar ni odrekavala. Povod temu so jim zadnje točke pogodbe, ki določujejo, da se dotičniki vselej tedaj izročč, če
nostjo priredil se je tam koncert, katerega čisti dohodki so znašali 338 gld. 85 kr. Ta svota poslala se je Nj. ekscelenci gospodumi-nisterskemu predsedniku grofu Taaffeju s prošnjo, naj jo izvoli obrniti v dobrodelen namen.
■■ • j • v •	1	Tj
so njihovi prestopki m zločini izpeljani bili iz političnih namenov. Ta passus je se vč da jako prožen, a zdi se nam, da se ne sme inter-pretovati v najskrajšem zmislu. V dobi, ki je zapisala ravnopravnost narodov na svoj prapor, ki je proglasila jednako pravo za vse in jednako veljavnost vseh veroizpovedanj, v tej dobi so idealni principi političnega gostoljubja preveč razviti, da bi katerakoli vlada zamogla zanikavati jih — dokler onega gostoljubja ne zahtevajo ljudje, ki so s svojimi deli zamorili v nas slut za njihovo osebno svobodo in zatrli v naših srcih čute za njihove človeške pravice. V tem smislu bode gotovo vsakdo vesel pozdravil novo rusko-nemško pogodbo in želel, da rodi dokaj koristnega sadu; dokler bode se gibala v označenih mejah, ji je gotova podpora vsacega mirnega državljana, ki noče, da bi zgrudilo, kar so zidali pradedje stotine let s svojimi najboljšimi silami!
Naše naselbine.
Avstrijsko-ogersko eksportno društvo uže 15 let deluje na to, da bi moglo dobiti kolikor možno mnogo kupcev za avstrijsko industrijo v prekomorskih deželah; posrečilo se mu je, da je doseglo neposrednjo trgovino in razpečavanje avstrijskih industrijskih izdelkov s holandsko Indijo ter tako povzdigniti industrijo na vedno višjo stopinjo.
V	dosego tega smotra se je pred tremi leti ustanovilo posebno društvo s priličnim kapitalom, namreč avstrijsko-javska trgovinska družba, katera je poslala Morica Brocha kot voditelja prve avstrijske naselbine v prekomorskih deželah v Soerabayo na Javi. Vsako leto se množi promet, kateri se je pričel z letnimi 30- do 40 000 goldinarja in kateri zdaj znaša vsako leto uže čez jeden milijon. Odpošiljanje tako mnogobrojnega, v tujih deželah do zdaj neznanega blaga je pridobilo avstrijsko-ogerskemu imenu v onih krajih izredno popularnost in prijetno znamenje temu je, da je dne 18. avgusta 1. 1., na rojstveni dan Nj. veličanstva cesarja, mogel prirediti Broch v svoji hiši slavnost, katere so se udeležili vsi v Soerabayi navzočni Avstrijci, kakor tudi trgovci iz Kitajske in z Jave; ob tej priliki bila je vsa hiša okrašena z avstrijskimi zastavami, in med cveticami in venci viseli sta podobi Nj. veličanstev cesarja in cesarice ter cesarjeviča in cesaričine. Vse je bilo navdušeno. Popevala se je cesarska himna in govorile so se zdravijce na Nj. veličanstvi in na dalnjo domovino. Pri tej slavnosti svi-rala je avstrijska godba. Kmalu za to slav-
Sr Ull IJLUU.J. JJrtJgltJU.
Avstrijsko-ogerska država.
Državni zbor iina toliko gradiva za obravnavanje, da mu ga nikakor ne bode možno pred velikonočnimi počitnicami rešiti. Za plenarno sejo je predloženo mnogo gradiva: Predloga o severni železnici, zakon proti so-cijalistom, novela o pristojbinah, državni proračun, vse to politično zelo važni predmet. Najbrže se bode zasedauje moralo nekoliko podaljšati. Novela o pristojbinah bode se z malimi spremembami in popravki vzprejela, kakor zatrjujejo listi.
Budgetni odsek je vzprejel po poslancu Jirečku stavljeno resolucijo, katera pozivlje vlado, naj pospešuje pogajanje zaradi ureditve teologičnih študijev na praških vseučiliščih, a je zavrgel Sturmovo resolucijo glede aktiviranja teologične fakultete na češkem vseučilišči v Pragi.
Iz Linča se poroča, da je dr. Anton Pilz, kanonik v St. Poltenu, imenovan lin-škim škofom. Novi škof se je narodil 1. 1827 in je bil v duhovnika posvečen 1851.1.
Tuje dežele.
Pogodba o izročevanji zločincev^ katera se je sklenila med Nemčijo in Rusijo, daje listom v Berolinu mnogo gradiva; konservativni listi sicer še molčijo o tej pogodbi, a toliko več govorijo liberalni ter odločno izrekajo, da ta pogodba predaleč seza, češ, da se mora zaradi žaljenja ruskega carja uže zločinec izročiti, to je pretrdo. Nekateri listi izrekajo dvojbo, če ima jedna sama država pravico, sklepati tako pogodbo, kajti, kar obstoji zvezna ustava, so se take pogodbe sklepale v imenu države in za vse je treba pritrditve zveznega svžta in državnega zbora.
Iz Frankobroda se poroča, da so v Hockenheimu zasačili sumnjivo osebo. Začetkom ni nič hotela vedeti o Rumpffovein umoru, a po daljšem izpraševanji je obstala, da je umorila Rumpffa. Morilec je nadalje tudi izjavil, da je izvršil ta umor na ukaz anarhistične stranke. Zločinec se imenuje Julij Lieske, doma iz ZofFena, 27 let star. Prišel je iz Švice
v	Frankobrod.
Poroča se, da nekateri prijatelji nagovarjajo princa Viktorja Napoleona, naj se po polnem združi z monarhistično stranko ter naj to zvezo naznani s posebno izjavo. Princ pa baje ni posebno voljan izpolniti te želje svojim prijateljem.
V	italijanski zbornici se je včeraj pričelo posvetovanje o naselbinski p o 1 i -
velika pridnost njegovemu zdravju. Ko bi bil Mihajlo lehkega, brezskrbnejšega značaja, ne bal bi se zanj toliko, a tu nista veselje in sreča, ki ju je občutil vsled dobrih vspehov, odvagali skrbi, ki so jih provzročili slabi redi; in taki srečni trenotki, kakor sem jih opisoval poprej, bili so jako redki. Naučil sem se, v njegovem obrazu čitati, in ko je iz šole v sobo stopil, vedel sem uže tudi za vspeh učenja.
Mali Ovicki, jako čeden dečko, prvi v njegovem razredu, in kogar sem prosil z Mi-hajlom učiti se, mi je zagotavljal, da sta njegova slaba izreka in nekoliko neukretni jezik glavni vzrok njegovih slabih redov. Čim trud-nejšega se je čutil duševno in telesno, tim pogostejši so bili njegovi slabi redi. Ko je časi dolgo jokal, sedel je na videz žalosten za mizo k delu, a jaz sem dobro videl njegovo razburjeno, skoro obupljivo prizadevanje, svojo pridnost podvojiti.
Časi je sedel v kak kot ter sedel tam dolgo zamišljen in tih, glavo uprto v obe roki.
V	svoji razburjenosti je res mislil, da bi utegnil
spraviti svojo ubogo mater na kraj pogube ter si je prizadeval v svoji neskončni strašljivosti, najti tu kako pot. Prebdenih noči postajalo je vedno več, bdel je časi, da se je jel delati dan, in boje se, da bi me utegnil izbuditi, vstal je varno v temi, nesel svetil-nico v sprednjo sobo, prižgal jo ter pričel tam delati.
Tako se je učil marsikatero noč v mrzli sobi brez katere zložnosti koli in če sem to opazil, dejal sem si, da je najbolje, pustiti ga. Jedino, kar sem mogel storiti, je bilo, da sem ga poklical v svojo sobo, ponovil z njim še enkrat lekcijo, hoteč ga prepričati, da je nepotrebno prezebati.
Prišle so ure, v katerih sam ni vedel, je li svoje lekcije umel ali ne; ginila mu je moč, zdrava barva in od dnč do dne prihajal je tihejši in bledejši.
Pričel je v svojih nalogah delati pomote, katere bi se, to sem si moral sam priznati, ne smele nahajati. Ko sem mu razlagal necega dnš poglavje iz knjige! L'histoire, raccontee par un oncle a ses neveux) kar sem delal
tiki. Derencis je dejal, da nikakor ne more uvidevati koristi, katero daje okupacija Assaba ali drugih mest ob Rudečem morji, on bi dal kmetijskim naselbinam prednost pred trgovinskimi. Catnporeale je izražal bojazen, da se bode Italija brez praktičnega smotra razpostavila nevarnostim. Če ima ekspedicija samo namen, da se okupira ozemlje ob Rudečem morji, se boji, da bi Rudeče morje Italijanov ne odtegnilo od Sredozemskega morja. Pa-renzo izražal se je po polnem proti naselbinski politiki, kajti za naselbinsko politiko treba dobre denarstvene in vojaške podlage, katere pa Italija nima.
O angleško-turškem sporazumljenji pripoveduje „Pall Mali Gazette", da sestoji iz naslednjih točk: 1.) Egipet naj zasedejo turške čete, izimši Aleksandrijo, Damietto, Port-Said in Suec, katere bodo zasele angleške čete. 2.) Turčija mora skrbeti za red v notranjem. 3.) Po odpravljenem obleganji Kartuma morajo Angleži pustiti Sudan Turkom, a obdržijo naj svoje garnizije na obali Rude-čega morja. 4.) Teftik paša naj se odstavi.
Telegrami z Madejre poročajo, da je Nemčija zopet anektirala važno ozemlje. Nemčija anektirala je Bramijo, in od Sierre Leone došla je vest, da je rod Ahwunahov razvil nemško zastavo. To je med angleškimi naseljenci vzbudilo razburjenje.
Moskovski listi poročajo o nemirih med delavci, kateri so se pričeli v slednjem tednu v neki tovarni blizu Moskve. Tovarnarji so namreč najeli delavce ter določili pogoje gledč dela in plačila, a teh pogojev niso izpolnili, zaradi tega so nastali med delavci nemiri. Policija je vender še pravočasno udu-šila nemire.
Dopisi.
Iz Rudolfovega, 25. januvarija. (Izviren dopis.) Malo, sila malo je število onih mož, kateri s požrtvovalnim samozatajevanjem skušajo povzdigniti narod svoj, ubogi narod slovenski, do višje omike, do narodnostnega blagostanja. Število malo! In še izmed tega števila odvzima nam nemila smrt pogostoma možč. Zopet je nemila smrt pokosila jednega bojevnika— g. Karola Rudeža ni več. Preobširno bi bilo, opisavati podrobno njegovo blagonosno delovanje: Bil je značajen, požrtvovalen, neomahljiv rodoljub, blag, vzoren oča, ljubezniv soprog, zvest prijatelj, visoko-dušen dobrotnik, nesebičen pospeševatelj in podpiratelj narodovega napredka, izredno umen gospodar, vzor poštenosti. Preobširno bi bilo, ponatančneje omeniti, kako je pokojnik vselej in povsodi podpiral slovensko časopistvo, dobro vedoč, da se po njem more ljudstvu vzbujati ljubezen do domovine, do dinastije, uverjen, da se s časopisi more ljudstvu podati marsikateri dober pouk in se mu odstraniti marsikatera napaka in izrovati pogubni predsodki; njega zanimalo je slovstvena in politično delo-
vsled posebne želje materine vsak dan, skočil je hipcem k višku, prestrašil me s trpkim izrazom svojega malega obrazka ter vskliknil živahno:
„ Ali je res! Ali je istinito res, ker sem ..
„Ker si kaj? ljubi moj Mihajlo, prašal sem ga začuden. Toda mesto da mi odgovori, škripal je s zobmi ihtel se ter se pričel tako krčevito jokati, da se mi dolgo ni hotelo posrečiti pomiriti ga. Vprašal sem Ovickega po vzroku teh obupnih solza. A le ta ali res ni vedel, ali mi ga ni hotel povedati. Vender menim, da sem vedel zanj.
Poljski dečki morajo v nemški šoli večkrat reči čuti, ki žalijo njihove najsvetejše in najglobokejše čute; ne da bi se jim smelo na obrazu zaznati, poslušati morajo, kako se grdi in zaničuje njihova domovina, njihov jezik, njihove rodovinske tradicije, z kratka vse, česar so jih doma učili ljubiti in spoštovati.
Te izskušnje rodile so v deških srcih so-vražtvo, hudo, globoko sovražtvo do njihovih nemških učiteljev, na Mihajla pa, ker je imel pregloboko, preživo pravno čustvo, da bi koga
vanje, in marsikateremu so njegovi dobri svžti obrodili obilen sad. Preveč bi bilo naštevati, kolikrat je pokojnik posegel v svoj žep ter iz njega položil ne majhen dar za „Narodni dom“ v Ljubljani in Rudolfovem; nikdar ni pri njem zastonj trkal na vrata prosjak!
Pokojnik narodil se je v 1. 1831 v Rib-nici, kjer so bili njegovi roditelji lastniki ta-mošnje graščine — v 21. dan t. m. ob 7. uri zvečer pa je zatisnil dragi Karol za večno svoje oči. Raznesla se je bliskovno na daleč okolu pretužna vest: Vitez Fran Josipovega reda, deželni poslanec, graščak v Gracerjevem Turnu na Dolenjskem, g. Karol Rudež, je umrl. In marsikatero oko zalile so obile solzč, solzč hvaležnosti, ljubezni, spoštovanja.
Naj omenim še nekoliko o pogrebu, kateri se je vršil minolo soboto dne 24. t. m. Vreme bilo je zelo neugodno, vender se je zbrala obila množica iz mest, trgov in vasij, da blagemu pokojniku izkaže slednjo čast. Pevci zapeli so mu po dovršenih cerkvenih obredih pred hišo nagrobnico, potem pa so vzdignili krsto, na kateri je bilo mnogo vencev, izmed katerih naj omenim samo nekatere: od ljubljanskega mestnega zastopa, od ljubljanske Čitalnice, od novomeške Čitalnice, od ljubljanskega „Sokola" itd. Za krsto stopali so sorodniki, prijatelji pokojnikovi, čestilci, obila množica. Na grobu govoril je gosp. dr. K. Slanec ginljiv govor, v katerem je v kratkih potezah narisal blagonosno pokojnikovo delovanje. Karola Rudeža ni več — a hvaležen spomin mu bode ostal med narodom. Naj v miru počiva blago srce!
Razne vesti.
— (Zanimiva dogodbica) poroča se iz Temešvara. Te dni prišla sta v neko kavarno v Temešvaru mlada zakonska. Zabavala sta so neizmerno dobro, tako, da sta vzbudila pozor vsoli drugih gostov. Nekateri znanci, ki so bili po naključji navzoči in kojim se je veseli smeh mladih zakonskih nerazumljiv zdel, pristopijo k njima ter ju popršajo, kaj da je vzrok prevelike njijine sreče. Odgovor, ki so ga na to vprašanje dobili, so komaj pričakovali. Mlada človeka jim namreč povesta, da sta so ravnokar pri rabinarji ločiti dala, ker seje
v teni kratkem času, kar sta bila v zakonu, pokazalo, da nista oden za druzega. Sedaj se hočeta še zadnjič skup poveseliti, potem se še skup po žoleznici v Kikindo popeljeta, na kar se bosta za večno ločila.
— (Oče in sin roparja.) Pakki Jacub til je v Anatoliji najnevarneji ropar. V provinciji Bitlis, kjer so je vse treslo pred njim, doprinašal je najgrozoviteje zločine. Pred kratkim pa ga jo dohitela usoda, kajti pal jo v boji s turškimi vojaki. Ko njega oče Sulejman, ki se je dosedaj
ot kmet preživel, o smrti svojega sina zvd, zbere °ga roparsko krdelo okrog sebe in dejanja, ki jih jo sedaj on doprinašal, niso bila nič manj grozo-
vi a, nego ono njegovega sina. Turška vlada po-! a je vsled tega proti njemu oddelek vojakov,
sovražil, napravile so le bolesten utis. Nikoli mkoga ni dolžil, a gotovo je, da mu je ušel čez ustne marsikak bolesten vsklik, in razhudenje, I11 ga je moral skrivati, bilo je vzrok ujegove Jeze, tihega srda in njegove vedno rastoče žalosti. Tej užaljenosti zaradi marsikaterega slabega reda pridružila se je še nepopisljiva rPkost tega neminljivega moraličnega boja.
Kak položaj za otroka! in kaka usoda Za oorega Mihajla. Po navadi se pričenja (lrama življenja, ko odpade listje z drevja mladosti; a tu se je uekako vse združilo k ostruplenji življenja tega dečka. Nravno zatiranje, nemir, skrb, nepotrebno prenapenjanje, vedni boj z vsakovrstnimi težavami in počasno zginjevanje vseh oipov! — vse to pretreslo je življenje jednajstletnega fantiča. Njegovo šibko ^lo, njegove slabe moči nikakor niso mogle Prenašati vse te teže in da Bi tudi je podvojil Nesrečnež vsa prizadevanja, postajali so vender v8pehi od dne do dne slabejši. Pisma materina Ponanoževala so uže sicer neznosljivo težo. !>Ljubi Bog blagoslovil te je z izvrstno nadarjenostjo, pisala mu je, zato sem po polnem
kateremu se je pretečeni teden posrečilo, zasačiti ga v njegovem zavetji. V boji, ki se je vnel med vojaki in roparji, bili so zadnji vsi pobiti.
— (Redek slučaj.) V ogerskem szatmar-skem komitati je bil te dni redok slučaj: V jedni hiši bil je v jeden in isti dan porod, krst, svatba in mrlič. Dn6 15. t. m. se je namreč poročil ta-mošnji posestnik Žiga Marton s hčerjo Štefana Kajtana; ko so se vrnili iz cerkve, porodila je svakinja dvojčeko, katero so takoj krstili, a čez nekaj ur umrl je jeden novorojenec. •
— (Štiri osebe zmrznile.) Iz Olumuca so poroča : V vasi Olšavi prosil jo dne 23. t. m. nekov neznan mož za se in za svoje štiri otroke v gostilni prenočišča, a niso mu dali strehe, ker ni imel denarja, da bi plačal. Družina je potem morala prenočiti pod milim nebom in zmrznil je oča in trije otroci, živo ostalo je samo dete v plenicah.
— (Dvoboj na odru z nesrečnim izidom.) Iz Pariza se poroča: Pri igri »Trije mušketirji" imel se je tenorist Nichod s svojim kolegom Montabryjem v dvoboji skušati. Prvi stavil je predlog, da naj se vzamejo k temu navadni ostri meči, kar se dosedaj nikdar zgodilo ni, češ, da se napravi večji efekt. Pri dvoboji, kojega je občinstvo vsled tega z velikim zanimanje opazovalo, pa se spodrsne tenoristu, njegov nasprotnik sunca ni mogel odbiti in je dobil vsled tega globoko rano v prsi. Med glasnim hrupom palo je zagrinjalo; več zdravnikov podalo se jo na oder, ki so kon-statovali, da jo rana zel6 nevarna.
— (Zmrzneni mornarji.) Francoska ladija „A. S. H." razbila se jo, ko so dne 17., 18. in 19. decembra p. 1. na morji razsajali hudi viharji. Mraza je bilo 12°. Jeden del mornarjev je voda takoj iz ladije odplula in pogoltnila. Kuhar ladijo sunil se je z nožem v vrat ter vrgel se v vodo, da bi si tako prikrajšal muke. Kapitan in še dva druga moža so pa srečno dospeli na suho., a hodili so zelo težko naprej, ker jim je mrzla sapa brila v obraz ter metala pesek v oči. Kapitan je prvi omagal, dasi sta si tudi ona dva prizadevala pomagati mu naprej. Obležal je in zmrznil. Ista usoda doletela je tudi druzega izmed družbe. Zadnjemu pa, ki je bil zel6 krepak človek, posrečilo se je rešiti, akoravno je nazadnje po vseh štirih lazil.
— (Casu primerno.) Bogat bankir v Parizu, ki jo te dni napravil veselico in k nji obilo občinstva povabil, dal je v sprednji sobi nabiti nad vrata sledeči napis: „Dame prosijo se, da svoje orožje v sobi za garderobo pustč."
(Knežji pisatelj.) Kakor se iz Rima poroča, spisal je prejšnjega kediva Ismail paše sin, princ Ibrahim Ilirmy, knjigo „Egiptian Bibliograph" obsegajoča dva debela zvezka, ki bode v kratkem v Londonu izšla. Obdeluje se v nji vse, kar se je počenši od faraonov pa do sedajnosti o Egiptu pisalo.
— (Palček.) Dne 29. decembra 1. 1. porodila jo gospa Charles Tracy v Kingsbridgeju dečka, ki ne tehta več, nego enajst unč in je le šest palcev dolg, pri vsem tem pa zdrav in se ni bati, da bi umrl. Stariši nadebudnega dojenca, ko-
prepričana, da mojega upanja ne boš varal. Od tebe upam, da bodeš kdaj moja naslomba domovine." Ko je dobil otrok tako pismo prvikrat, stiskal mi je roke na vso moč, utopiti se hotel v solzah terni jenjal ponavljati:
„Kaj	naj storim?	Kako	naj se lotim?"
Res!	kako naj se	lotil	Je bila li njegova
krivda, da	se je rodil	brez	darov za jezike,
da	se mu	ni hotelo posreči,	nemščino izgovar-
jati s čistim povdarkom?
Ta čas upeljala se je Toussaintova metoda. Spričevalo poslednjega tečaja bi bilo želeti boljše, kajti v treh glavnih predmetih ni dobil Mihajlo dobrih redov, in vsled njegovih iskrenih prošnjd nisem spričevala odposlal materi.
„Ljubi	gospod Wolski“,	dejal je,	dvig-
nivši roke kakor bi molil, »mama ne vž, da 3e dajo v Toussaintu spričevala, ne odpošljite jih, morebiti se me bo ljubi Bog odslej do Božiča usmilil."
Ubogi	deček zibal se je	v upanji,	da se
mu	bo posrečilo, nedostatek	popraviti	in če
naj	resnico	govorim, — upal	sem tudi	jaz.
jega štirinajstletni deček lahko s palcem in kazalcem čez telo preseže, so po polnem pravilno zraščeni ljudje in isto tako trije drugi bratje njegovi.
—	(Dragocen biser.) Iz Gruaymasa (Mek-sika) poslal se je pred kratkim v London biser, čegar vrednost se ceni na 17 000 dolarjev. Biser, kateri je baje največji na svetu, našel je nekov Indijanec v Mulleji, v dolenji Kaliforniji, ter ga prodal za 90 dolarjev.
Domače stvari.
— (Premil, gospod knezoškof dr. J. Missija) odpotoval je na Dunaj na posvetovanje zaradi kongrue. Kakor znano je gospod knezoškof v tej stroki poseben strokovnjak in pisal o tem vprašanji uže posebno knjigo.
— (Sijajni ples.) Čitalnični odbor opozarja slavno občinstvo še jedenkrat na to, da priredi narodna Čitalnica ljubljanska na čast V. Vodniku v društveni dvorani dnč 1. februvarija ob 8. uri na večer sijajni ples. Pristopa k plesu nimajo le društveni udje, marveč tudi po društ-venikih vpeljani gostje, ki plačajo po 1 gld. vstopnine. Sviral bo oddelek vojaške godbe c. kr. pešpolka baron Kuhn št. 17. Tomu naznanilu pristavlja odbor željo, naj bi se blagovolilo med udi in prijatelji Čitalnice delovati na mnogobrojno udeležbo, da bo izid v resnici tudi sijajen. Odbor.
— (Včerajšnji živinski somenj) ni bil posebno živahen, kajti prignalo se je zaradi slabih potov le malo živine, in ne posebno lepe. Kupavali so skoro izključno samo domači kupci, tujih je bilo malo.
— (Predstojništvo južne železnice) naznanja, da se je v soboto zopet odprl tovorni promet na črti Trst-Ljubljana in z Reke.
— (Oča tržaškega škofa) dr. Glavine umrl je v nedeljo dnč 25. t. m. v osemdesetem letu svoje dobe. Starček bil je uže delj časa po polnem slep; živel je vedno v svojem rojstvenem kraji.
— (Zadušila) se je, kakor se nam poroča iz krškega okraja, neomožena posestnica Maria Udovc iz Tclč dne 13. t. m. Vlegla se je namreč zvečer sama v sobo spat, pred še pa je naložila drv na ogenj in dela tudi nekaj mokrih v peč, da so posuši. Peč pa je bila slabo zamazana, kadilo se je skozi razpoke in ker so se tudi drva, ki jih je dala sušit, vnele, nabralo se jo čez noč v sobi toliko dima, da so je zadušila.
— (Cerkniška Čitalnica) priredi dne 1. februvarija v prostorih gosp. Josipa Milavca veselico s sledečim sporedom: 1.) ^Slovenec sem“, možki zbor; 2.) deklamacija: „ Devica Orleanska"; 3.) „Slava Slovencem", možki zbor; 4.) komični prizor s petjem; 5.) „Zvezna", poje možki zbor; 6.) tombola; 7.) ples. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Vstopnina za ude 30 kr., za neude 50 kr. od osebe.
— (V Žireh) napreduje čipkarija prav vrlo. Kakor znano, dovolil je deželni zbor za čipkarsko šolo 80 gld podpore. Z novim letom pričel se je pouk v čipkariji, kateri bode trajal kake tri me-
Pričakoval sem, da bo, seznavši se z to metodo, težave izgovora premogel in ne bo več prisiljen tak6 dolgo delati. Brez tega upanja pisal bi bil gospej Mariji ter jo poučil o resničnem položaji.
Moji upi so se naslanjali na nekaj gotovega. Koj ko se je upeljala Toussaintova metoda, dobil je Mihajlo tri dobre rede, jed-nega med njimi v latinščini. On jedini med vsemi dijaki njegovega razreda je vedel, da se glasi perfekt glagola: gaudeo —gavisus sum. Vedel je pa to zato, ker me je malo poprej, ko je prinesel par dobrih redov, vprašal, kako se latinski zove: „veseliti se."
Njegovo veselje nad tem dogodkom je bilo toliko, da sem menil, v glavi se mu bo zmešalo.
Svoji materi pisal je pismo, ki se je tako-le pričelo:
„Prisrčna mati! Oboževana mati! Ali veš kako se glasi pretekli čas od gaudeo? Ne, gotovo ne! Ne ti ne Lina ne vesti tega — samo jaz, jaz jedini v vsem razredu vedel sem to."	(Dalje prihodnjič.)
sece; poučuje gspdč. Ivanka Seljakova iz Idrije Kakih 400 oseb bavi se vsak dan s čipkarijo in prislužijo si po zimi marsikateri krajcar; se ve da za poletje pač ta obrt ni posebno priporočljiv, ter se vsled tega zanemarja poljedelstvo, glavni faktor kranjski.
— (Ljubljanski nSokol“) priredi tudi letos, kakor prejšnja leta, veliko, sijajno maske rado v 17. dan februvarija t. 1. v prostorih starega strelišča. Pomnoženi odbor prizadol si bode vos trud in se no plašil nobenih troškov da priredi maskerado kolikor možno veličastno sijajno, živahno. Oprava bodo letos po polnem nova, naročile se bodo krasne, redke, dragoceno cvetlice za olepšanje dvorane in oskrbelo se je tudi uže različno zelenje. Pri maskeradi svirala bode splošno dobro poznata godba polka št. 17. Ker je zanimanje za to maskerado veliko in je tudi nam uže došlo vprašanje, če se letos priredi vselej tako si' jajna „Sokolova" maskerada, moremo danes naznaniti z radostjo, da nas tudi letos razveseli „ Sokol “ s to zabavo. Delajo se zdaj uže z vsemi močmi velikansko priprave, kakeršnlh še ni bilo nobeno prejšnje leto Tudi letos občudovati nam bode prilika izredno krasne skupine mask, katere so v prejšnjih letih vzbujale toliko občudovanja. Kratko rečeno, odbor storil bode vse, da se maskerada obnese sijajno Ker letos ni trgovskega plesu, se bode občinstvo gotovo radostno udeležilo maskerade „Sokolove". Pokazalo se bode ob tej priliki, da se ljubljan skega „Sokola“ maskerada sme meriti z maske-radami vseh velikih mest.
— (Zmrznil.) Kakor se nam iz Senožeč poroča, podal se je bil Jos. Suša iz Dolenje Vasi dne 18. t. m. v Senožeče v cerkev. Vstavil se je ondi v neki krčmi in je pil do 7. uro zvečer, potem pa se je odpravil proti domu. Ker ga isti dan in tudi prihodnje dni ni bilo domov, šli so ga 21. t. m. iskat in so ga tudi na travniku B Dolenjske postajo", kake pol ure od doma, mrtvega našli. Vsled zameta bil je pot zgrešil in je v snegi obtičal ter zmrznil.
— (Iz Senožeč) se poroča, da so minoli teden hotoli neznani tatovi ulomiti v davkarsko blagajnico ter izprazniti nje predale. Pa ni se jim hotelo posrečiti. Ključi, katere so imeli lopovi s seboj, niso hoteli odpreti blagajnico, a dotično orodje se jim je zlomilo, in tatinska druhal morala je brez denarja oditi.
—• (Vlak je povozil) v noči od soboto na nedeljo na progi med Pragarskim in Slov. Bistrico neznanega moža; nesrečnež je bil takoj mrtev. Najbrže se jo ponesrečil vsled lastne neprevidnosti, ker jo tedaj, ko je vlak mimo vozil, hotel iti čez železnišk tir.
Telegrami „Ljubljanskemu Listu “
Dunaj, 27.januvarija. (Iz poslanske zbornice.) Minister za notranje zadeve predložil je predlogo o spremeni državnozborskovolitvenega reda za Češko. — Pravosodni minister odgovoril je na interpelacijo o vvarnsortski obravnavi zaradi veleizdaje. Predlog Scbonererjev, naj se o tem debatira, zavrgel se je s 141 proti 10 glasovom. — Vršilo so je prvo či-tanje predloge o severni železnici. Schonerer je govoril za to, naj se severna železnica podržavi.
Rim, 27. januvarija. Italijani so dnš 25. t. m. zaseli Beilul, razvili so italijanske zastave; domačini so jih radostno pozdravljali.
Telegrafično borzno poročilo
z dnš 27. januvarija.
gld.
Jednotni drž. dolg v	bankovcih..................83'45
,	>	»	»	srebru....................84'—
Zlata renta........................................106'40
5°/p avstr, renta..................................98'66
Delnice n&rodne banke............................... 864-	—
Kreditne delnice.................................... 303*	—
London 10 lir sterling................................123-70
20 frankovec........................................... 9-77
Cekini c. kr....................................... 6 - 80
100 drž. mark..........................................60-35
Tujci.
Dne 25. januvarija.
Pri Maliči: Prunier, trgovec, iz Cognaca. — Lederer, Breitenfeld, Willens, Wolf, Laly, trgovci, z Dunaja. Baros, trgovec, iz Kaniže.
Pri Slonu: Affhauser, trgovec, iz Monakova. — Perzl, trgovec, iz Dalhvitza. — Hoffmann in Viditz, trgovca, z Dunaja. — Biller in Maier, trgovca, iz Gradca. — Betlheim in Štern, trgovca, iz Zagreba. — Nindler, lesotržec, lz Sattendorfa. — Leskovic, c. kr. poštar, iz Idrije. — Schwarz, trgovec, iz Celja. — Mally, fabrikant, iz Tržiča. — Bresinger, posestnik, iz Konjic.
Pri Tavčarji: Nusa, lesotržec, iz Trsta. — Steinzer, trgovec, iz Zagreba. — Frohlich, posestnik, iz Kamenika. — Beckal, posestnik, iz Vevč.
Pri Bavarskem dvoru: Riedl in Mischitz, konjski kupec, iz Solnograda. — Boncelj, zasebnica, iz Železnikov. — Tarmann, trgovec, iz Kranjske Gore. Ritter in Wendler, trgovca, iz Sappacha.
Pri Južnem kolodvoru: Kafer, mesar s sinom, iz Maribora. — Kožinc s soprogo iz Železnikov. — Nowak s soprogo iz Ljubljane.____________________________
n
Pri nas se dobivajo tudi knjige iz zaloge in sicer:
TTmrli so:
Dnč 25. januvarija. Alma Preinič, hči med. doktorja, 4 mes., Kravja dolina št. 11, raztvorba krvi.
V civilni bolnici:
Dnč 23. januvarija. Istvan Hricsovvec, dratar, 44 L, jetika.
Dnč 24. januvarija. Jakob Košmerl, gostač, 65 1., jetika.	_________________
Tržne cene.
V Ljubljani, 24. januvarija. Hektoliter banaške pšenice velja 7 gld. 18 kr., domače 6 gld. 50 kr.; rež 5 gld. 4 kr.; ječmen 4 gld. 55 kr.; oves 2 gld. 92 kr.; ajda 4 gld. 55 kr.; proso 5 gld. 85 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 86 kr.; leča hektol. po 8 gld. — kr., bob 8 gld., fižol 8 gld. 50 kr. — Goveja mast kilo po 94 kr., salo po 82 kr., Špeh po 54 kr., prekajen pa 72 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 3Va kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 68 kr., svinjini 54 kr., drobniško po 36 kr, — Piške po 50 kr., golob. 18 kr.; 100 kilo sena 1 gld. 69 kr., slame 1 gld. 51 kr. Seženj trdih drv 7 gld. 80 kr.; mehkih 5 gld. 20 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči) 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
Čas
opazovanja
7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer
Stanje barometra v ram
741-60 739-89
742-20
Tempe-
ratura
3-6 1-6
4-6
Vetrovi
Nebo
zpd. sl. vzh. sl.
obl.
js.
obl.
Mo-krina v mm
000
V našem založništvu je izišel na svitlo
drugi, pomnoženi natis:
Poezije S. Gregorčičeve.
Elegantno vezane in z zlatim ob- ||| rezkom stanejo 2 gld.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani,
0
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi so po 50 kr., zloženi za žep, prilepljeni na platno po 80 kr.
l£. v. Eleittniavr & Fei Bamberi-ova
knjigarna v Ljubljani.
NArodni Koledar in Letopis »Matice Slovenske, za 1867. 1. 20 kr.
— za 1868. 1. 50 kr.
Letopis »Matice Slovenske, za 1871. 1. Uredil dr E. H. Costa. 50 kr.
— za 1872 in 1873. 1. Z eno sliko in eno tablico geometričnih podob. Uredil dr. E. H. C os ta. 60kr.
— »Matice Slovenske* za 1874. 1. 50 kr.
— za 1875. 1. Uredila J. Tušek in M. Pleterš-nik. 50 kr.
— za 1876. 1. Uredil M. Pleteršnik. 50 kr.
za 1877. 1. Uredil dr. Janez Bleiweis. 50 kr. za 1878. leto. I. in II. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
za 1878. 1. III. in IV. del. Uredil dr. Janez Bleivveis. 25 kr.
za 1879. 1,	Uredil	dr. Janez	Bleivveis.	50	kr.
~	za 1880.1.	-	-	-	_	50	kr.
—	za 1881. 1.	—	—	_	_	j	1(j
Zgodovina slovenskega	naroda. Spisal	J. Tr-
dina. 60 kr.
Vojvodstvo Kranjsko. Po spisu Jož. E rb e n a. 20 kr. Vojvodstvo Koroško. Po spisu Jož. Erbena. 20 kr. Slovenski Štajer. Spisali rodoljubi. I. snopič. 25 kr.
— Spisal dr. Ivan Gršak. III. snopič. 30 kr Slovanstvo. I. del. Spisali Jan Majciger, Maks
Pleteršnik in Bož. Raič. 50 kr. Germanstvo in njega npliv na Slovanstvo v srednjem veku. Spisal J. V. 10 kr. Telegrafija. Spisal dr. Sim. Šubic. (IzLetopisa 1875.
I. Posebej vezana) 30 kr.
Slovnioa češkega Jezika z berilom. Spisal Fr.
Marn. 60 kr.
Slovnioa ruska za Slovenoe. Spisal Fr. Maj ar. 1 gld.
Razna dela pesniška in igrokazna Jovana _ . Vesela-Koseskega. Z njegovo podobo. 2 gld. Dodatek (k tem delom) 20 kr.
Vodnikove pesni. Uredil Fr. Levstik. 50 kr.
Dr. Lovro Toman. S podobo. 40 kr.
Dr. £tb. H. Costa. S podobo. 40 kr.
Kopitarjeva spomenloa. Uredil J. Marn. 40 kr.
Olikani Sloveneo. Spisal Iv. Vesel. 40 kr.
Vpliv vpljančljivih pijač. Spisal dr. M. Samec. 10 kr.
Potovanje okolo sveti v ao. dneb. Iz francoskega prevčl D. Hostnik. 40 kr.
Spomenik o šeststoletnioi začetka habsburško vlade na Slovenskem. 4 gld.
Strup. Vesela igra v enem dejanji. Prosto poslovenila Lujiza Pesjakova. 10 kr.
Slovenska slovnioa, po Miklošičevi primerjalni spisal Jan Šuman. 1 gld. 50 kr.
Turgenjev. Lovčevi zapiski I. del, preložil F. J. Remec. 50 kr.
Znanstvena terminologija s posebnim ozirom na srednja učilišča. Spisal A. Cigale. 1 gld.
Prirodoznanski zemljepis. Spisal J. Jesenko.
1 gld.
Zemljevidi: Evropa, Azija, Amerika, Afrika, Avstralija, Rusija, Turčija in druge vzhodne dežele, Britanija m Skandinavija, Švica, Španija in Portugalsko, Nizozemsko in Belgija, Italija Nemško cesarstvo, po 10 kr.
Zgodovina avstro-ogerske monarhije. Spisai Janko Kersnik (drugipopravljeni natis). 20 kr.
Geometrija za učiteljišča. Sčstavil L. Lavtar.
1 gld. 20 kr.
Somatologlja. Spisal dr. Jan \Voldrich, poslovenil Fr. Erjavec. 76 kr.
Prirodopis živalstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Fr. Erjavec. 75 kr.
Prirodopis rastlinstva s podobami. Po Pokorniju poslovenil Iv. Tušek. 85 kr., vezana 1 gld. Rudnlnoslovje, po Fellockerji, spisal Fr. E r j a-v ec. 40 kr.
Štirje letni časi. Po Rossm&sslerji predelal Ivan Tušek. 40 kr.
Schoedje^r, Knjiga prirode. Štirje snopiči. 1 gld.
— Posamični snopiči:
I. Fizika. Poslovenil Iv. T u š e k. 40 kr.
II. Astronomija in kemija. 40 kr.
III. Mineralogija in geognozlja. Poslovenil J. Zajec. 40 kr.
IV. Botanika in zoologija. Poslovenila I. Tušek in Fr, Erjavec. 60 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Nauk o telovadbi. Drugi del (s 164 podobami). 40 kr.
Oko in vid. Spisal J. Žnidaršič. 25 kr.
Ig. v. Kleinmayr & Fed. Bamberg
knjigotržnica v Ljubljani.
Odgovorili urednik J. Naglič.
Tiskata in zalagata Ig v. Klainmayr A Fed. Bamberg v Ljubljani.