-PROLETAREC" JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC i Official Organ Yugot»lav Federation, S. I\--danilo Jugoalovannke Socialiatične Zveze - • GLASILO - -PROSVETNE MATICE J. S. Z. IT. — NO 1556. Matter. Ilereittfcrr «. 11*17. at th* »•■* •«#!«■ *" * »»!.. MMlrr Ihe Ari mt « uaareaa »f *«rrb :ir4. ""— CHICAGO, ILL., 7 JULIJA (JULY 7), 1937. Publiki Weekly at 2301 S. Uwn(J»le Ave. LETO—VOL. XXXII. DEMOKRATI POKAZALI SVOJO PRAVO BARVO državne čete uporabljane za razbijanje stavk, kot so bile v preteklosti Politična oblast, ki jo kontrolira demokratska stranka, vsa na strani korporacij "Kuga naj pride nad obe hiši.99— Privatna armada v Michiganu.— Milivauhee Journal v zmoti Posredovalec, kateremu se je naloga ponesrečila Krinka prijateljstva do de-, lavstva, ki si io je nataknila pred petimi leti demokratska stranka, je v sedanjih industri-»Inih konfliktih odpadla, in delavci zdaj lahko uvidijo, da kapitalistična stranka ne more služiti drugemu kot kapitalizmu. To smo socialisti zmerom dokazovali in delavce svarili, da delajo sebi veliko škodo, ker poverjajo politično oblast sovražnikom svojih interesov, i Senatna komisija za civilne svobodšcine kateri načeljuje progresivec LaFoilette. je v raznih zaslisavaniih dognala,1 da demokratski oblastniki postopajo v kratenju pravic delavcem prav tako brezobzirno, kot so postopali na jreakcionar-nejši republikanci. In če tu pa tam kak demokratski politik re? pokaže simpatiie delavstvu in razumevanie za ljudske pro-p/eme, postane predmet očitkov in napadanja v svoji lastni stranki, kot da je njen sovražnik. Ko je pennsvlvanski govcr-ner Earle poslal v Johnstown državno milico, so zavpili nanj od vsepovsod, češ, da izrablja voiaško silo in svojo avtoriteto v korist uniji. Par dni pozneje je vo jaštvo od pozval in kompaniji ter njenemu johnstovvn-skemu županu pa prepustil) prosto pot v borbi za zlom stavke. V protest proti pennsvl-vanskemu governerju je one dni priobčil Mihvaukee Journal oster članek, v katerem pravi med druirim: "Bili so časi, ko je vojaštvo v tej deželi v korist industrialcev rušilo stavke. Zdaj pa imamo v Penn-svlvaniji governerja. ki uporablja vojaštvo za J. L. T/ew i sove boie in CIO v prizadevaniih dobiti stavko in poraziti indu-strialce. To je v te i deželi značilen nrookret . . . To, da je vlada rušila stavke in nudila zma-ffe industrialcem, ni bilo pravilno. Niti ni pravilno pomagati unijam v stavkah in izročati zmage delavskim voditeljem..." Resnica je obratno. Vse stavke, ki so se dogodile pod "nevv dealom", pričajo, da imajo linije. kadar so v boju za zboljšanje življenskih razmer svojih članov, pri vladnih organih prav tako malo zaslombe, kakor v prošlosti. Na primer, stavkarji pri Rethlehem Steel ne bi imeli tako težavnega boja in zmaga bi bila gotovo njihova, če ne bi korporaciji pomagala politična oblast. Neodvisne jeklarske korporacije v Ohiu ne bi mogle rušiti stavke svojih delavcev, ako jim ne bi pomagali šerifi, župani, sodniki in ohijski governer Davev z državno milico. Stavkokaze protektira tisoče vojakov. Ali se je kje že kdaj dogodilo, da je milica protekti-rala stavkarje? Ali se je v Chicagu na primer že kdaj pripetilo, da bi bila policija na strani stavkarjev in pretepala profesionalne ter druge skebe, kakor pretepa in strelja stavkarje? Da, res, država Michigan ima governerja, ki ni hotel poslati milice v protektiranje ske-bov. A m na k isti governer Murph.v, ki je bil vsled svoje nevtralnosti v stavki pri General Motors hvaljen in napadan, je nedavno izjavil, da je ameriško ljudstvo sito stavk in jim bo napravilo konec. Konec kako? Z zakoni, ki pa ne bodo v korist delavcev, ampak korporacij. Predsednik Roosevelt ima tedensko sestanek s časnikarskimi poročevalci, katerim pojas-nuje svoje namene in načrte in jim odgovarja na vprašanja. Na takem sestanku prošli teden so ga vprašali, kaj misli o sedanjih stavkah in CIO. Nasmejal se je in dejal: "Mnenje ameriškega ljudstva je: 4Kuga naj pride nad obe hiši'." Ko so rca vprašali, ako je to tudi njegovo mnenje, se je spet nasmejal in obrnil pogovor drugam. Ampak reporterji so bili uver-jeni, da kliče tudi Roosevelt "kugo nad obe hiši", to je, nad stavkarje in CIO prav tako, ali pa še bolj, kakor na korporacije, ki se požvižgajo na vse postave, katere jim niso popolnoma v prilog in trdovratno vztrajajo pri načelu "odprte de- (Nadaljevanje na 2. strani.) Fašistična diktatorja izjavljata, da ne odnehata od intervencije v Španiji Vloga Francije in Anglije v odnošajih z Nemčijo in Italijo. — Vojna v Evropi vsled fašističnih provokacij neizogibna Na sliki je Charles P. Taft, »in pokojnega prec .eonika Zed dižav, katerega je Roosevelt nedavno imenoval za predsednika komisije ia izrav-nanje stavke jeklarskih delavcev. Taft ni uspel, dasi si je re^no prizadeval pripraviti jeklarske korporacije in unijo do poravnave. Za krivce neuspeha pri pogajanjih je v svojem poročilu imenoval jeklarske korporacije, ki trdovratno vztrajajo, da z unijo nočejo skleniti nikakršne pisane pogodbe. KAKŠNI SO IZGLEDI ZA POSTANEK FARMARSKE-DELAVSKE STRANKE? • To je danes za ameriške de- stranke so v teku separatna gi-lavce izredno važno vprašanje, banja v kakih 40 državah. K >-i Kajti jasno je, da demokratska 1 i k o imajo med sabo skupnega, I stranka vzlic obljubam delav- je ka jpada drugo vprašanje, jstvu in kljub opevanemu "new Razlike med raznimi strujami dealu" ni in ne bo njihova — posebno med posameznimi stranka. j politiki, so tolikšne, da je v Zgraditi močno stranko pre- maraikakem slučaju med«eboj-ko noči pa je tudi vse kaj dru- 111 antagonizem večji, kakor pa gejra kot enostavno. Poraz žu- vol ,a za rnntno ,1Ho- A vendar panskega kandidata farmar-!80 v onrm kot ndon pri volji dati oporo. To cincanjc obeh demokratičnih velesil fašistična diktatorja pridno izrabljata. Tako se po zaslugi fašistične intervencije in neodločnosti francoske in angleške vlade vojno v Španiji podaljšuje mesec za mesecem. Zdaj traja že dvanajsti mesec. Brez vnanje pomoči bi tni general Franco že davno poražen in tepen bi že bil vseeno, ako bi dobili slično pomoč, kot fašisti, v toliki meri tudi loja-listi. Vsa taktika francoske in angleške vlade, pa tudi francoskega in angleškega javnega mnenja, stremi odvračati vojno nevarnost, neglede na fašistične provokacije. Nemčija in Italija nimata javnega mnenja, ampak samo Hitlerjevo in Mussolinijevo. Ako se enemu ali drugemu zazdi, pa bo pahnil Evropo in s tem ves svet v novo vojno. Strah Anglije in Francije pred tako katastrofo je razumljiv. Ker vesta, da voi-na ne bo nikomur v korist, smatrati, da je najboljše, če se fašistična izzivanja diplomati-čno zavrača, v nad i, da se prej ali slej v Nemčijui in Italiji kaj dogodi, kar bo Mussolinija in Hitlerja primoralo k pameti, ali pa bosta postavljena pod kap. To so sicer lepe želje, a zelo nevrjetno je, da se bi na lepem uresničile. Kajti rajše kot da bi diktatorja ostala na cedilu ali da ju bi kdo postavil pod kap, bosta pričela vojno. Zaradi te neprestane nevar-. nosti je položaj v Evropi trajno napet. Ljudstva trepetajo, ker vedo, da bo bodoča vojna grozovitejša kakor je bila zadnja. Ampak ker fašizem ne miruje, se bodo z njim — hočeš nočeš morala spoprijeti. Največji delodajalec Zvezna vlada ima 840.159 uslužbencev. Vojaki, delavci WPA in začasni nameščenci tu niso vključeni, ampak samo stalni delavci, ki so bili najeti skozi "civil service" skušnje. MEHIKO VZELA V OSKRBO VEČ STO ŠPANSKIH OTROK Prva ladja sirot iz lojalisti-čne Španije, katere je prevzelo v oskrbo mehiško ljudstvo s so-j delovanjem vlade, je dospela v Mehiko v prvi polovici junija. Bilo jih je 108. V mehiškem glavnem mestu so bili navdušeno sprejeti. Igralo je mnogo godb in tisoče ljudi je vzklika-j lo, "Viva Mexieo" in "Viva Es-j pana". Solze so prišle vsem v' oči. Pred Štirimi sto leti so španski osVojevalci potijarmili Moli iko v.a špansko dinastijo in a-ristokracijo. Ropali so. morili in posiljevali. Z brutalno silo so si mehiško ljudstvo podvrgli popolnoma in ga izkoriščali, dokler jih ni ljudstvo po dolgih krvavih borbah strmoglavilo in proglasilo svojo deželo za resnično republiko. Ta prerojena mehiška republika je pod vlado narodne revolucionarne stranke, ki pomaga od vsega začetka španskim lojalistom kolikor ji je največ mogoče. Mehikanci sovražijo Špance. Toda ne tiste Špance, kateri so se v Španiji borili proti enakim trinogom, kakršni so izkoriščali Špance v Španiji prav tako kakor so izkoriščali mehiško ljudstvo. In zdaj je to ljudstvo videlo na ulicah svojega glavnega mesta stotine sirot iz Španije, kjer so njihovi očetje in matere izgubili življenja v borbi z onimi, ki hočejo špansko ljudstvo zopet zasužnjiti. Naravno, da je mehiško ljudstvo, katero ne bo nikdar pozabilo gorja, ki so ga prizadejali španski osvojeval-ci njegovi deželi, sprejelo te sirote ne samo prisrčno, ampak z ogromno demonstracijo solidarnosti z lojalistično Španijo. Vse mehiške godbe so za ta slučaj prišle v glavno mesto in vse so sodelovale v manifesta-eijskem pohodu. Tisoče in tisoče delavcev iz vseh krajev republike je prišlo 7. njimi. Zato je mehiško časopisje po pravici poročalo, da je bila to demonstracija vse Mehike, ki jo predstavlja narodna revolucionarna stranka in predsednik republike Cardenas. V Ha van i se je prošli teden Poročil bivši španski prestolonaslednik, sin izgnanega kralja Alfonza. Dvorano so okrnili z rožami, ki so stale S2,-&00. Rože, ki jih je nosila nevesta, so stale nadaljnih $800. To je bila najbriljantnejša poročna slavnost, kar jih je kdai videla razvajena Havana. Pet ■to bogataških trotov se je je udeležilo, med njimi Španski roultimilijonar Manucl Zamo-ra, ki jc v pričetku ponesrečena fašističnega puča pobeg-nil iz Španije in zdaj čaka gen. Francove zmage, predno se vr-Po poroki sta ženin in nevesta poklonila vsaki deset ti-*oč dolarjev "pregan jani materi katoliški cerkvi". "Medene tedne" sta šla prebiti v fašistični del Španije. To so uši, ka-krine čakajo? da se spet zajedo v špansko ljudstvo. Ameriška delavska federacija spet v internacionali Kakor ameriška vlada, takoj je tudi American Federation of Labor zastopala izolacijsko politiko. Slednja je prekinila stike z evropskim organiziranim delavstvom v medvojni in povojni dobi. Glavni izgovor tej odtujitvi je bil, da so evropske unije "preradikalne". Prijateljske odposlance je A. F. of L.» pošiljala le še na kongrese angleških unij in angleške pa so jih pošiljale na njene zbore v Zed. države. Ti angleški poslanci so vabili Ameriško delavsko federacijo na vsaki njeni konvenciji, da naj pristopi v mednarodno zvezo strokovnih unij. Lani je bila A. F. of L. na pristop uradno povabljena, in sicer potem, ko jc dobil predsednik strokovne internacionale \Valter Citrine na svojem obisku v Zed. državah od članov eksekutive A. F. of L. zagotovilo, da bo vabilo ugodno sprejeto. Nekatere ameriške linije so bile mednarodnim zvezam že prej pridružene. Aplikacija A. F. of L. za pridružen je je bila predložena kongresu mednarodne zveze strokovnih unij, ki se je vršil prve dni julija v Varšavi na Poljskem. Pred par leti ne bi bilo o nji nikake razprave, pač pa bi bila navdušeno sprejeta. Toda zaradi sedanjega razkola v ameriškem linijskem gibanju so bili proti sprejemu A- meriške delavske federacijo j zastopniki francoskih, čeških, argentinskih, mehiških in nekaterih drugih unij, dočim so delegati iz Anulije vodili kampanjo za sprejom. Bratski delegat A. F. of L. je bil njen podpredsednik Matthe\v \Voll. On je dejal, da ne bi bilo taktno, če odklonijo aplikacijo, kajti oni so A F. of L. vendar sami povabili na pristop, zdaj I pa ji nasprotujejo. Ker opozi-l cija ni od jenjala. je predsednik strokovne internacionale zaključil javno sejo in pr iglasil tajno zborovanje, .s katerega, so morali vsi časnikarski poročevalci in drugi nečlani kongresa. Odstraniti se je moral' tudi Matthe\v \Voll. Ko je bilo tajno zasedanje kongresa končano, je predsednik naznanil, da je bila A. F. of L. v strokovno internacionalo soglasno sprejeta. "Kako, da je opozicija odnehala?" so vpraševali poročevalci. Pojasnili so jim, da zato, ker jo je predsednik internacionale uveril. da je sprejetje A. F. of L. v interesu vsega delavstva in da bo vodstvo internacionale imelo poten; odprto pot za posredovanje v prid pomirjen ja in zedi-njenja ameriških unij v enotno federacijo. Skoro vse unije, ki pripadajo internacionali, so socialistične. A. F. of L. je v nji najbolj konservativna skupina. ISflJI l\ 31111 V Ironwoodu. Mich., je udrlo okrog »to vigilantov v urad unije drvarjev (lumberjackov), ki eo na stavki, in ga razdiali. Stavkarje, kolikor jih je bilo v uradu, in odbornike, so pretepli. Norman Harrisa, ki je prišel v Ironwood, :Ia organizira rudarje v CIO, so ugrabili, ga pretepli in izgnali. šef policije je izjavil, da so napadalci neznani in *ato ne more proti njim ničesar storiti. Dr. Lawrence Jacques je pred LaFollettovo senatno komisijo poročal, da je bilo sedem izmed desetih stavkarjev v So. Chicagu, ki so podlegli ranam, ustreljenih od poli-cijc v hrbet. Policijfke kroglje so zadele 100 ljudi, je pričal isti zdravnik, štirje izmed teh so trajno pohabljeni in poleg teh bo trajno nesposobnih za delo najbrže tudi sest drugih. Harry N. Harperju, ki jc bil tudi pozvan pred La Follettovo komisijo, so policaji izbili oko. Ko je končal s pričanjem, je padel vsled oslabelosti v nezavest. Senator Thomas iz države (Jtah je po preiskavi izjavil, da je po-ftopala čikaška policija na Spominski dan s stavkarji v So. Chicagu skrajno brutalno. Policijski uradniki so komisiji zagotavljali, da niso mogli ravnati drugače, ako so hoteli varovati "red in mir" pred "drhaljo". Metodistični pastor Orville P. Manker pa je dejal, da so vseh teb homatij krivi komunisti. Stavkarji naj se zahvalijo njim, če mora oblast v interesu reda in mira strogo postopati. Samopos':avIjeni varuhi "delavskih pravic" nočeio stavk PROLETAREC Borba med naeiji in cerkvijo ne poneha LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA IZHAJA VSAKO SREDO. Izdaja Jugotluvtnika Dela v sita Tiskovna Družba, Chicago, III GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zadlnjenih državah za celo leto $3.00; za pol leta $1.75 za ft4rt I rta $1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; &a |m>I leta $2.00. Vsi rokopisi in la»i morajo bili v nas »-m uituiu na)|>ozneJe do pomleljka |x»fM>Mnc za priobčitev v številki tekotV^a 'tedna IZ KANSASA Published every VVeiinestlay by the Jugoslav Woifcmeit't rublishing Co Inc. Ratafclitihed 1900. Editor ...... .......................................................... Frank Za rt*. Business Manager ..........,.............. ........jTKarle« K>goreIec. A .ist. Kditor aml A as t. Business Manager.... Joseph Drasler, SU BSi' KI PTION RA T US: United States: One Year $3.00; Six Month« $1.75; Three Months $1.00 Foreign Counlries, One Year $3.50; Six Months $11.00. P H O L E TA H E C 2301 S. Lawndale Ave. Telephone: ROCKWELL 2864 CHICAGO, ILL Sedeče stavke so 4<'neameriške" Reakcionarni kongresniki — drugačnih je malo — so od delavske tajnice Frances Perkinsove zahtevali, da naj izjavi, kaj misli o sedečih stavkah. Ali jih odobrava, a
  • o odločeni pobijati hudiča z Belcebubom. ki so kot zdravilo za fašizem iznašli svoj fašizem. Namesto, da bi prečistili deželo mrtvaškega duha, so prevzeli kot svoje vse, kar je fašizem ustvaril in s čemer je ti-trdil svojo moč: njegovo pravico in njegovo nasilje. Aeroplanska industrija V aeroplanski industriji v Zed. državah je uposlenih kakih 60.000 delavcev. CIO ima med njimi že dlje časa organizatorje. da jih združi v unijo v korist njih in splošne publike. Amerikanizem Razni odborniki A. F. of L. se radi postavljajo z "amerika-nizmom" in patriotizmom, zato, da pod temi pretvezami napadajo gibanje za industrialne unije. Komunisti so jim vedno na jeziku in pa demokracija ter ameriška ustava. CIO proglašajo za gnezdo komunistične kuge, ki prinaša delavcem edino le zlo. To napadanje na unije CIO ne bo Ameriški delavski federaciji in ameriškemu delavstvu prav nič koristilo. V resnici mu škoduje. Nesmiselno je nuditi izkoriščevalcem v boju proti CIO moralno pomoč, kajti oni so zoper vsako unijo, in se vsake ubranijo, če le mogoče, pa naj pripada k A. F. of L. ali k CIO. Proti stavkarjem se poslužujejo oborožene sile, sodnih prepovedi in propagande, obravnav, provokatorjev itd. neglede kje so organizirani. - TISKOVNI FOND PROLETARCA VI. IZKAZ Lyons, III. Martin Potokar $1.00. VVest Allis, Wis. Neimenovan $1. Cleveland. O. Klub št. '27 JSZ delni prebitek kolekle na shodu in priredbe za easa konvencije SNIM $2*. 17; Leonard Poljšak $5. skupaj $33.17. Chicago, III. Klub št. 1 JSZ prebitek veselice 2H. feb. 1937 $50.00. Fred A. Vider $5; Anton Medved $2; Rose Sajovic SOc, skupaj $57.50. K t a> n, Pa. Anton Tauzelj 50c. Ročk Springs, Wyo. John Jereb r>5<\ Skupaj v tem izkazu $JM.07; prej« šnij izkaz $148.13, skupaj $242.50. Delavska solidarnost z delavsko Španijo Zavedno delavstvo po svetu ne pomaga španskemu ljudstvu v njegovem boju samo moralno, ampak tudi gmotno v tolikšni meri, da je republikanski Španiji to v veliko pomoč. Do nedavna je zbralo v podj>oro španskemu ljudstvu okrog dvajset milijonov francoskih frankov. Od tega so prispevali največji del Francozi, namreč 7.000,000 frankov, ostalo vsoto pa delavci v Angliji, Zed. državah, v Belgiji, skandinavskih deželah, na (Vškem itd. Te podatke je v podrobnostih objavil bu-letin Mednarodne zveze strokovnih unij. Vse zbrane vsote so bile porabljene za nakup ambulančnih voz, zdravil, hrane, oblek, obuval in za vzdrževanje taborišč, v katera so bili poslani otroci, ženske in stari ljudje. PIKNIK SOC. STRANKE OKRAJA COOK BO V NEDELJO 11. JULIJA NEUSPEH "KONTROLE" ŠPANSKIH MEJ IN DELAVSKO GIBANJE Drhal in zvesti delavci Kadar se delavci organizirajo in zastavkajo, jih kapitalistična propaganda označuje za drhal in kapitalistična oblas* nastopa proti taki "drhali" z oboroženo in sodno r.!!:: Skebe označuje za "lojalne delavce" in kapitalistična oblast smatra za svojo sveto dolžnost, da jim varuje "pravico do dela", pa magari če treba v ta namen tisoče vojakov. Roosevelt zatrjuje, da je politika njegove administracije miroljubna. Za utrditev miru propagira kooperacijo med deželami in demokracijo. Vzfic temu je demokratski kongres z odobritvijo predsednika določil za oboroževanje večjo vsoto kot kdaj prej v mirni dobi. y f. VALERIJ AN PIDMOCYLNYJ: a i .j 1tih<» 1 tP n o m a x Poslovenil za "Proletarca" TONE SEL1SKAR ST-H — - ' 1 (Nadaljevanje.) __ Kar pri rrfe-ni ostani! je dejal Boris, saj redkokdaj doma spim. Pasje življenje imam, ± toda vseeno boljše kot erkavati od gladu. Sem ie poskusil. Nič prijetnega ni! Ne, Stepan je nekako velikodušno odklonil prijateljevo ponudbo. Kajti na dnu srca je le ležalo prikrito upanje, da se bo vse to že kako samo od sebe uredilo in da se vrne v ivoje gnezdeče. Kako? Tega za zdaj še ni vedel. Neko veliko "mogoče" je živelo v njem. globoko je veroval v svojo usodo, ki se do zdaj še nikoli ni presurovo izkazala. Mar naj zdaj musinjka sama nanaša toliko vode? Tolikšno barbarstvo mu ni slo v glavo. Mar bo zdaj Maksim — naj bo trikrat preklet — hodil okoli krav? Priznati pa je moral, da je Gnidyjevo gospodarstvo cvetelo tudi bres^ njega in da lahko uspeva tudi če ga nikoli ved ne bo nazaj. Musinjka se bo izjokala in Bi bo izbrala bolj spretnega ljubimca. To pa ga je zelo užalostilo. Toda sklenil je čakati. le na kaj—? Morda bi mu musinjka pisala, pa ne ve za njegov naslov. Nji pisat si ni upal, celo sramoval se je tega. saj je kakor strahopetec, ki je ušel z bojišča, čeprav zmagovalec. Dva dolga dneva ga je glodalo hrepenenje po musinjki, tembolj, ker so ga s silo od nje ločili. Povrhu tega pa ga je neznosno mučilo samoljubje, ker nikdar ni prenašal ničesar, kar je bilo proti njegovi volji. Po dveh dneh se je znašel v tem novem, prisiljenem položaju in prav gotovo bi bil ostal pri Borisu, če *e ne bi pripetilo tole: Ko se je nekega večera pripravljal Boris na službo, je opazil mrko razpojoženje svojega tovariša. — Preutrujen si od dela, štefočko, mu je dejal. Še parni kotel se razleti, če je prenapet pare. Celo Marx je dejal, da delovni človek nujno potrebuje počitka. — Da, vem, preobložen sem z delom, je vzdihnil Stepan. — Najbolj se odpočijes v ženski družbi. Hajdi na večernice, kakor pravimo mi! Pred kratkim so me vpeljali v tako druščino, bom pa še jaz tebe. Seboj ponesi stekleničico, nekaj jedače . .. pa niti daleč ni. Tam je ona hiša, pravzaprav ni hiša, niti koča ni, vrag vedi kaj je, toda zato pet deklet. . . — Pet? je vprašal Stepan. — Kar pet! In ena, eh ti moj bog, kraso-tica! Svetle lase ima, tiha je... Pa čeprav tiha voda bregove podira. Čakaj, kako ji ježe ime? Natalka? Ne . . . Nastunjka? Tudi ne. Saj je vseeno. Če pojdeš — ta je moja, da veš! — Oh, kar vse si vzemi! je dejal Stepan. Nimam časa za dekleta! — Zamanj se upiraš! Učenjaki trdijo, da se med njimi nabereš snovi! Ko je Boris odšel, je Stepan dolgo časa težko premišljeval. Pet deklet ... In že se je spomnil, ko mu je Nadijka pripovedovala, da bodo -na zimo prejele še tri tovarišice v sobo zaradi olajšav pri kurjavi. Zdaj je razumel, daje Boris zaljubljen v Nadijko. če ostane pri njemu, ga bo za vsako ceno vlekel tjakaj, pripovedoval mu bo, kaj vse tam počno, tamkaj pa bo vse o njemu razblebetal. Kar za-drhtel je, ko je Boris omenil Nadijko. Zdaj bo njegova ...? Toda čuvstvo samoobrane £a je vzpodbujalo otresti se takih bolečin. In tako je ves ta večer sovražil dekle, žalostno sovražil dekle, ki ga je sam zavrgel, najbolj pa ga je tlačila zavest, da to izgubljeno ne bo nikoli več našel. Ali pa je mogoče, da bo vzljubila Borisa? Zajela ga je vroča želja, ostati pri prijatelju, hoditi z njim tjakaj in mu iztrgati Nadijko. Ponižati tega ba-hača! Da ne bo več govoril "moja"! Bil pa je tako utrujen, da se mu ni ljubilo iskati poti do druge, prevelike skrbi so ga težile in ko se je vsedel h knjigi, je malomarno pomislil: — Pa naj jo ima! Sklenil je preseliti se v dijaški dom in je bil gorko razočaran, da mesto ni tako obsežno, ne da bi srečaval ljudi, ki jih ni želel. II. In to jutro se je primerilo prvikrat, da najbolj marljivi dijak Stepan Radčenko ni prišel k predavanju. Ves mračen in zamišljen je šel Po Ulici Revolucije na Nižji val po svoje »tvari prav v ono hišo, ki mu je bila nekoč zavetišče in šol je z namenom, da bo na ta način zbrisal sleherno sled za seboj. Nalašč pa se je namenil tja že zjutraj, kajti v tem času je bila musinjka sama doma. čeprav je njegova jeza do Maksima že pregorela, sam (»nidyj pa so itak ne bo upal z besedo na dan je vendarle čutil, da je v tej čudaški rodbini doigral in nerodno bi mu bilo srečati se z njima. Tudi njima samima bi bilo prav gotovo neprijetno in Stepan ju ni maral vznemirjati. Vrata je našel odklenjena in stopil jo v kuhinjo. Nikogar ni bilo. V tem hipu ga je spopadla želja, kar skrival pobrati svoje stvari in nestati. To pa ne bi bilo častno, saj ni tat! In zelo težko mu jo bilo, ko je gledal vse te tako dobro znane stvari; v kotu je videl vedro, s katerim jo nanosil toliko vode, mizo, ob kateri je napisal svoje povesti, vse svoje knjige in zvezke prav tam, kjor jih je bil pustil povsem nedotaknjene. 0, s težkim srcem bo vse to zapustil. In čemu? Zdelo so mu jo, kakor da so mu godi krivica. Vse to je tvorilo okvir celice, kjer so ležali le njemu vidni sledovi strasti, vse te stvari so ga spominjale na sožitje z ženo, ki mu je dala tako mnogo vročo naslade. . . In četudi je zdaj sredi vsega tega čutil dvom, da li je bila to ljubezen ali samo čutnost, vendar je čutil da še vedno hrepeni po tej čutnosti, in naenkrat še je zbal noči brez tega. Prevzel ga je strah, da bi mu ta nasilna ločitev zagrenila vse njegovo telo, da ga bo zajel obup, prod katerim so je varoval ves ta teden le s skrito mislijo na vrnitev. Drhteč od vznemirjenja je potrkal na vrata sobe enkrat, in ne da bi počakal še drugič. Ko so jo na pragu pokazala musinjka, je željno pogledal v njen obraz, da bi našel izraz veselja in sreče, ker ga je zagledala. Njen obraz pa je bij miren kot vselej čez dan, le izmučen in malce bled. In tako ji ni rekel nobene besede v pozdrav, le surovo je siknil: — Po stvari sem prišel! Zasmejala se jo, kar ga je še bolj razburilo. — Nočem vam biti na poti! je krik n il. Naveličali sto se mo in Maksima ste nahujskali name, ker sto so me hoteli iznebiti! — Maksim se je preselil, je dejala. — Preselil —? ; — I)a, odšel je .. . Sam bo stanoval. Stepan so je zdrznil. — Maksim mo jo prosil: "mama, obljubi mi, da bos nagnala tega potepuha, pa bom ostal in vso bo dobro kakor poprej. Jaz pa sem rekla: "Stepan ni potepuh!" Stepan se je vrgel k nji, pograbil njeno roko in jo zasul s poljubi. — Da, da musinjka, potepuh sem! je govoril. Grd sem, nagnati me morate. Ljubim vas, musinjka,-odpustite! Ona pa jo medlo spregovorila: — Odpustiti? Tebi? Kaj? čemu? Poljuboval ji je vrat, kotičke njenih ust, oči, čelo, ljubimkal je vse te njeno prelesti, objemal jo je pobožno iu slastno. Ona pa, kakor bi se prebudila: eno roko mu je položila okoli vratu, z drugo mu je odmaknila glavo in mu pogledala v oči strastno in divje vdano. Ponoči mu jo dejala: — Vedela sem, da se boš vrnil! — Kako to — Počakaj, kasneje ti bom povedala. — Tudi jaz som bil prepričan, da se bom vrnil kljub vsemu, sol som po svoje stvari, na dnu duše pa sem vedel, da bom pri vas ostal. Poljubite me, dober sem! — Oh ti moja ljubezen! se je smejala. Stepan pa je utihnil. — Na kaj misliš? — O drugi polovici vaše hiše. — Poprej nisi mislil —? — Zelo malo . . . Tu pa tam. Nisem se upal vprašati. Musinjko, vse se tako lepo obrača! Kakor da sam sebe več ne poznam. — Nikoli ne boš! — Da ne Zakaj? Mnogo sem se že naučil. Mnogo pretrpel. Mesto me je zavrtelo. Tonil som že. — A zdaj se poleg meno sušiš. (Dalje prihodnjič.) Kadar naročate knjige, poslu-zite se Proletarčeve knjigarne. KANDIDAT ZA AMERIŠKEGA "FIRERJA" OGLAŠAJTE V PROLETARCU Ainrruko "vigilanttko" gibanje, ki ur poslužuje v napadih na unijikc urade, na organizatorje unij in na ttavkarje brutalnih fašističnih metod, je dobilo vzpodbudo, in mnogi menijo, da tudi resnega kandidata za ameriškega "der fuehrerja". Idr.*I "vigilantov" je postal Tom Cirdler (na gornji kliki), ki je glavar Repuhlir Steel kq>rporacije. Ko »e je v njegovem prostranem obratu pričela agitacija za organiziranji* jeklarskih d«*lavcev, je izjavil, d« »e unija zamanj trudi, kajti v njegovem obratu ne bo priznana, pa naj stane kar hoče. Svoji pretnji je ostal zvest. V So. Chicagu so pri tovarni njegove družbe čikaski policaji ubiti, ali pa težko ranili, nad sto ljudi. Deset izmed teb jih je i«4fubilo življenje. Nekaj je trajno pohabi jenih, mnogim pa ostanejo obrazi s pa če ni do konca življenj« vsled brazd tudi ako drugače še tako okrevajo od zbitosti pod koli« ki, plina in krogelj. Tega mag-nata, ki se je povzpel iz navadnega kentui ky jskega hribovskega fanta na vod*tvo dokaj močne jeklarske korporacije, zdaj snubijo za voditelja "ame-rikaniznta", ki bo privedel deželo spet v "red in mir". Izgleda, da je "nalogo" pripravljen sprejeti. « APEL TAJNIŠTVA JSZ NA NAŠE KLUBE V KORIST "PROLETARCA" Na XI. rednem zboru JSZ prošlo leto smo med drugim veliko razpravljali, kako bi bilo mogoče "Proletarcu" zasi-iTurati zadostna gmotna sredstva za njegovo izhajanje in s tem razbremeniti urad prevelikega truda in odgovornosti v ta namen. Po daljši razpravi je bilo sklenjeno, da na j ima vsak klub, in kjer klubov ni, pa skupina prijateljev "Proletarca", vsako loto vsaj eno prireditev v korist "Proletarca". Taka prireditev je lahko bodisi piknik, predstava, veselica, "bun-co partv" ali kar si že bodi. Dozdaj jo ta sklep prošloga zbora vestno vr^il najbolj klub št. 1 v Chicagu, kateri je že prej leto za lotom imel v korist "Proletarca" slične prireditve — večinoma dve v letu. "Proletarec" je posest vseh klubov, zato se tudi od ostalih pričakuje, da pomagajo pri vz-državaniu svojega glasila. Tajništvo JSZ vsled tega apelira na vse, da aranžirajo v svojih področjih prireditve v korist "Proletarca" in da jih oglašajo z dopisi, osebnimi pismi, plakati, oznanili na sejah in kakorkoli drugače mogoče. I -pravništvo "Proletarca" je pripravljeno nuditi klubom v akciji za pomoč "Proletarcu" vse mogoče sodelovanje, kot pri tiskanju letakov, oglašanju itd., toda obveščeni moramo biti o priredbi toliko zgodaj, da se bo to delo lahko obojestransko uspešno vršilo. Pozabiti ne smemo tudi na agitacijo za nove naročnike. Kkonomske razmere so zdaj nekoliko boljše in izgovori — "ne morem so naročiti," torej ne veljajo kot so v času brezposelnost i. Dr Ilira naša naloga je pridobivanje članov klubom JSZ. Jo to jako važno, ako hočemo obdržati naš prapor na površju. Gradili smo nad tri desetletja in zdaj, ko imamo že veliko uspehov za sabo — mar naj sc umaknemo? V kampanjah se lahko precej učimo od nasprotnikov. Klerikalni — in tudi komunistični listi — podvzemajo obsežno kampanje, da se razširijo. Mi skušamo predvsem apelirati na razum naših delavcev, zato se ne pečamo s kampanjami že precej let. Torej so zanašamo na vas, sodrugi in somišljeniki, da boste storili kolikor bo v vaši moči za razširjenje "Proletarca" in jačanje j klubov JSZ. Kaj, če bi se zavzeli v tej1 drugi polovici leta pridobiti "Proletarcu" 500 novih naročnikov? Poglejte, kako Vneto so klerikalci sklicevali svoje kampanjske shode v korist svojih listov! Stali so jih vsaj par tisoč dolarjev, neglede kdo jih je plačal. Zatorej, učimo se tudi od nasprotnikov! Vsak klub JSZ naj priredi en piknik ali kar že v korist j "Proletarca" in ob enem naj j podvzame akcijo za pridobitev novih članov klubu. činu išjo število naročnikov, timvečji je vpliv "Proletarca". In čim prej bo zadostno razširjen. toliko prej prične izhajati na S. straneh, namesto na šestih. Sodrugi in somišljeniki, skušajmo doseči ta cilj do No-Ivoga leta. V planiranje smotrenega dela za ta čili predlagamo, da naj ima vsak klub poseben odbor, katerega izključna naloga naj bi bila edino agitacija za "Proletarca". Nadejam so, da boste ta priporočila upoštevali in da bomo naslednje mesece res beležili uspehe, kajti sedanje težke borbe jih zahtevajo in med n<-mi je dovolj sposobnosti, da jih dosožomo. Chas. Pogorelec, tajnik JSZ. RAZNOTEROSTI Bridgeport, O. — Seja kluba št. 11 JSZ v nedeljo 20. junija je bila dobro obiskana. Razprave ho bile stvarne. Kot že poroča no, se je prošla konferenca zastopnikov klubov in društev P. M. obrnila s posebno resolucijo na eksekutivo JSZ, da naj deluje proti zvišanju strankinega asesmenta za naše člane. Klub št. 11 je na omenjeni seji sklenil, da popolnoma soglaša z vsebino in namenom resolucije, ki jo je sprejela konferenca. Naš klub je mnenja, da bo zvišanje članarine znižalo število članstva ne samo v JSZ, ampak tudi v strankinih direktnih postojankah. Mi smo že zdaj z raznimi deli in prispevanji toliko obremenjeni, da ne moramo vršiti za JSZ in Proletarca toliko dela kot bi ga morali. Na vsaki seji moramo pretresati in sklepati o raznih prošnjah, apelih in navodilih državne ali narodne organizacije, kateri želita, da bi mi vršili strankine funkcije, pri tem pa trpi področje dela JSZ. Zato naš klub apelira na eksekutivo, da sklene s J strankinim uradom potreben dogovor, po katerem bo nam dano več možnosti vršiti agitacijo za JSZ, "Proletarca" in druge naše publikacije, gojiti kulturne aktivnosti in delovati v društvih, strankino delo pa naj bi pred vsem vršile njene angleške postojanke. 2al, da jih ji v Ohiu zelo zelo manjka. Tod na primer so veliki industrialni centri, a so brez močnih in delavcih socialističnih lokalov. Pričakovati od našega kluba, da bi jih nadomeščal, je nemogoče. 45 Prispevki za španske borce XI. IZKAZ Sygan, Pa. Po 50c:Lorenc Kavčič. I/iika Ib nmvšok in Mary 1'rsiU; p<» 25c: Jaeoh Dcrmota. (Jemjre K rok. Frank Virant, Frank Klemeneič, (Jeo. Ca t lt*. Fred Baker, Sophie Kopach. ,T«»hn Kaučič. Mary Dolinar, Margaret Lfsjak. Mary Mravlja, John Mravlja, Mary Višnikar, Iulia Kram-žer, Frances Kratn-žer, Mary Drobne in Mary ftairar; |><> 20c: Mar.v Klanč-n'k in Jacob Itamovš; Marv Miklau-eie ]5c; |h> lOc: John Virant in Ivana Dernovsek, skupaj $0.50. (Poslal I/oronc Kaučič.) Skupaj v tem izkazu $0.50, prejšnji i/, k a/. $1,587.85, skupaj $1,594.-! .'15, KOMUNISTIČNA STRANKA V NEW Y0RKU IZGUBILA LEGALNOST Iz volilnega biroja države New Vork je bilo nedavno poroča no, da komunistična stranka v nji ni več priznana. Ampak ne zaradi "nelojalnosti" ali kaj sličnega, pač pa, ker lani ni dobila pri volitvah za govrrnerja 50,000 glasov. Socialisti so jih dobili več kot zadosti, ne pa komunisti, dasiravno je Nevv Vork edina dr-žftva, \ kateri so oni res močna stranka. Vzrok morda je, ker so ngi-tinili pregoreče za Roosevelta in demokratskega governerja Lehmana, namesto za svoje kandidate. Lahko je vzrok tudi razočaranje med tistimi delavci, ki so smatrali komuniste za ekstremiste, pa so v lanski kampanji spoznali, da so le o-portunistična politična stranka. Ako bodo hoteli komunisti v Ne\v Vorku v bodoče še nomi-nirati svoje kandidate, bodo morali to storiti edino s peticijami, kakor morata to početi socialistična in komunistična stranka v veliki večini ostalih držav. Premogovniki v naši okolici spet že precej časa zelo slabo obratujejo, jeklarne pa še prece j dobro. V jeklarski industriji se vrši borba za priznanje unije CIO. Prišlo je bilo do par konferenc v Clevelandu. toda jeklarske korporacije so trmaste in odločno izjavile, da unije ne bodo priznale. V času pogajanj je governer I)avey poslal v VVarren in Voungstovvn milico z navodilom, da jeklarne ne smejo skušati obnoviti obrata, dokler ne bo dosežen sporazum. Ampak kompanije so rekle, da u-n i je v njihovih delavnicah ne bo in tedaj je ohijski governer pokazal, da je pravi kompanij-ski služabnik. Vojakom je preklical svoj prejšnji odlok in jim ukazal protektirati skebe. Tako je na državne stroške s kakimi 5,800 vojaki pomagal baronom v n jihovem Ijutem boju proti uniji jeklarskih delavcev. Unija je vložila proti governerju tožbo, ker uporablja milico za razbitje stavke. Stotine deputacij je šlo 26. junija v Columbus protestirati proti skebskemu početju ohijškega governerja. Tak je torej opevani "prijatelj delavstva", ki se je v kritičnem času prodal jeklarskim korporacijam. Delavske množice, ali se vam bodo oči kdaj odprle? Jasno je kot beli dan, da naj si bo politični uradnik demokrat ali republikanec, je vsikdar služabnik kapitalističnih interesov in sovražnik delavcev, kadar zahtevajo svoje pravice. Kako se bo ves ta veliki boj končno iztekel, je danes težko reči. A-meriški časopisi, mestni, državni in okrajni oblastniki so vsi na strani jeklarskih družb. Kapitalistično časopisje laže na vse pretege o uniji in hujska ter zatrjuje, da je stavka čisto zgubljena. Resnica je, da je večina jeklarskih delavcev za unijo, kar je stavka takoj v začetku jasno pokazala. Razne jjudeže pa povsod najdeš, človeku se studi, ko vidi; kako kapitalistični listi zavijajo poročila in pljujejo na resnico. Joseph Snoy. Eksekutiva JSZ razpravljala o položaju V petek 2. julija se je vršila zanimiva seja eksekutive JSZ, na kateri se je veliko razpravljalo o raznih problemih našega pokreta. Diskuzije o vseh točkah so bile mirne in stvarne. Chas. Pogorelec je poročal o prvem sestanku z glavnim tajnikom stranke Roy Burtom, in Anton Garden je omenil, da je akcijski odbor zaključil, da o-stane članarina za člane JSZ do končnega dogovora ' ista, kakor pred 30. junijem. Tajniki klubov, ki imajo kake tneprilike zaradi sprememb v pravilih in določbah, kakršne je sprejela izredna konvencija soc. stranke prošlo pomlad, naj o vsem poročajo tajništvu JSZ, ki bo skušalo vsako zadevo u-rediti kolikor najboljše mogoče v zadovoljstvo vseh prizadetih. Razprave na omenjeni seji so bile obširne tudi o raznih drugih problemih na poljih naših aktivnosti in vsi zaključki so bili sprejeti po temeljitih razpravah. Te seje odborov JSZ so se udeležili Frank Udovich, kateri je bil izvoljen tudi za predsednika, dalje Frank Zaitz, Anton Garden, Justin Zajec, John Hujan, Vinko Ločniškar, Angela Zaitz, Joseph Drasler in Chas. Pogorelec. Podrobnosti bodo razvidne iz zapisnika. S. tajnik JSZ Chas. Pogorelec odpotuje te dni na svoj prvotni dom v Colorado. Ob tej priliki bo napravil tudi nekaj agitacijskih obiskov za "Proletarca" in JSZ. Somišljenike prosimo, da z njim pri tem delu sodelujejo kolikor največ mogoče. Društvo 176 SNPJ vabi na piknik Piney Fork, O. — Tukajšn je društvo št. 17f> SNPJ vljudno vabi vse v tej okolici na piknik, katerem priredi v nedeljo 11. julija na prijaznem kraju pri državni šoli levo od glavne ceste med naselbinama Noll in Piney Fork. Plesalcem je društvo poskrbelo dobro godbo in potrudilo se bo, da bodo gostje zadovoljni s postrežbo in zabavo. Nace Žlemberger. 'Španija in nevtralnost' Severoameriški odbor v pomoč španski demokraciji sklicuje v Chicagu shod, na katerem bo »glavni govornik kongresnik Jcrrv J. 0'Connell iz Montane. Predaval bo o predmetu, kot je označen v naslovu tega poročila. Shod se bo vršil v pondeljek 10. julija ob 8. zvečer v Civic Opera House na Wacker Drive, vogal Madison Street. Dne 10, julija mine leto dni, od kar se je v Španiji pričela civilna vojna. Italija in Nemčija zalagata španske fašiste od vsega pričetka revolte in jim pošiljata v pomoč tudi svoje vojaštvo ter aeroplane. Omenjeni odbor trdi na podlag podatkov, ki jih ima španska lojalistična vlada, da je danes v fašistični armadi v Španiji 80,000 Mussolinijevih in 30,-000 Hitlerjevih vojakov. Townsendove penzije V Tovvnsendovi organizaciji so že tedne prerekajo o raznih nepravilnostih in ducat njegovih glavnih funkcionarjev je odstopilo. Kaj zato, saj neuka masa plača! če ne gre več pri To\vnsendu. bodo pa sami obljubili penzije po £<100 namesto po $200 na mesec, pa se prične nova žetev. Knjiga o Mehiki in njenih načrtih V Mehiki je izšla knjiga v angleščini s podatki, o mehiškem delavskem gibanju, o PNR in šestletki (šestletnem načrtu), o načelni deklaraciji vladne (narodne revolucionarne) stranke in delavskih zvez; dalje ima podatke o mehiški ustavi ter njenih najnovejših spremembah in razne druge informacije o Mehiki. Knjiga obsega tri sto strani in stane samo $1. Naročila pošljite na sledeči naslov: Foreign Information Rureau, National Re-volutionarv Part.v, Paseo do la Reforma 18, Mexico, D. F. Proletarec je li*t, ki je \ den da ga citate. vre- Aretacije v Zed. državah in tujerodci Federalni urad za statistiko o kriminalstvu objavlja, da je bilo leta 1936 aretiranih v Ze-dinjenih državah za razne prestopke 461,589 oseb, in od teh je bilo le 26,018 rojenih v inozemstvu. KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE socialistična stranka v procesu reorganizacije Ameriška socialistiena stranka je po svoji prošli konvenci- Norman Thomas: "Naša dolžnost je, da si napravimo ko- ji, ki se je vršila marca t. 1., v j kor največ mogoče pravilna procesu reorganizacije. Vsaj mnenja o dogodkih v Španiji, njeno vodstvo se resno trudi, Rusiji in drugod. Toda sociali-da jo prilagodi sedanjim to- sti ne bodo nikoli zgradili sokom in pripravi v smotreno de- cialistične stranke v Ameriki lo. Težave pa mu povzročajo zgolj z referiranjem na POUM nova trenja v stranki. Dokler, v Španiji ali na Trockiste v Spa-je bila v nji š<* stara garda, sel ni j i, katere POUM izključuje; Chicagu demokratično sprejet, I imela \ Nevv Vorku 3,067. V Neumestno umesavanje namesto da hi se trosilo ener- noht ni ostali državi jih nima gije in čas proti strankinim po- tisoč, pač pa le po nekaj sto in zicijam. Radi tevru mora v še manj. Ampak strankin ak-stranki takoj prenehati vsaka cijski odbor je uverjen, da jih kampanja proti njenim skic-.ho imela do jeseni več kakor je krivdo za zastoj, ali za nezadostne. ali za m uspešne ak- niti ne z referiranjem na tragično kantroverzo v sovjetski . NOR M A:> THOMVS -i— je bil storjen vtis, da bo v bodoče stranka enotna in se posvetila zgolj delu za jačanje postojank in socialistični vzgo-jevalni kampanji, brez katere ne more imeti trajnosti delavsko gibanje nobene dežele. Ampak Socialist Call in strankini cirkularji pričajo, da je namesto stare garde nastala nova struja — "trockijevci" — katera stremi stranko pretvoriti v svjajo organizacijo za trockizem. karkoli to je in svoje aktivnosti usmerja le temu namenu v prilog. Norman Thomas, ki je danes v tej deželi v stranki in v javnosti edini resnično priznan socialistični vodja, se trudi, da bi trockiste pripravil v razumevanje, da jim socialistična stranka ne sme biti teren za njihove operacije, ki niso v skladu s strankinim programom. Thomas je branil načelo "inkluzivne socialistične stranke," kar bi pomenilo, da so lahko v. nji pristaši raznih nazi-ranj, toda dokler verujejo v socializem in v demokracijo, kakor jo razumeva v svojih deklaracijah stranka sedaj, so lahko ne samo njeni člani, ampak njeni koristni člani. Ker se to njegovo pričakovanje ni u-resničilo, izraža Thomas nad onimi, ki hočejo bUi več kakor strankine avtoritete, in sklepajo svoje izjave in resolucije tivnosti navadno zvračalo na- Rusiji. Inkluzivna socialistična njo. Ko je stara garda odšla I stranka mora biti socialistična stranka". To je Thomas izjavil, ko se je vrnil iz Evrope, še ostrejši ! pa je bil na sejah. Vzrok temu ' je, ker so trockisti v tej deželi insistirali, da se mora ameriška socialistična stranka na vso moč zavzeti za preganjane trockijevce v Kataloniji in drugje v lojalistični Španiji, za blatenega Trockija v Mehiki in za njegove preganjane tovariše v Rusiji. To se jim je prilično posrečilo, kajti razdali so pod okriljem soc. stranke veliko letakov, časopisov s trocki-ističnimi tendencami in tudi ra-Izni shodi, sklicani v obrambo (trockizma, so bili številni." Vršili so se pod označbo borbe za svobodo izražanja, tiska in prepričanja. Predlagani so bili tudi protestni shodi proti španski lojalistični vladi, ker zatira anarhiste in trockijevce. Nekaj se jih je v ta namen že vršilo, dasi ne v imenu "protestiranja", ampak v obrambo delavske svobode v Španiji. Pod temi vplivi je eksekutiva soc. stranke poslala s svoje seje 10. junija vladi v Valencijo br-zojav, v kateri ji zagotavlja svojo nadaljno moralno in gmotno pomoč v boju proti fašizmu, a ob enem nanjo apelira, da naj ne preganja članov in pristašev nasprotnih delavskih struj (anarhistov in troc-kistov) ( neglede kolikšne so razlike med njimi. Tako stanje soc. stranki ne more koristiti. O njemu je razpravljala njena eksekutiva na svoji seji v Nevv Yorku dne 10. in 20. junija. Predsedoval je Thomas. Dnevni red je vključeval vprašanje sodelovanja socialistične stranke z odborom, ki se imenuje "North American Committee to Aid Spanish De-mocracy". V temu odboru so vodilna sila komunisti, s katerimi se socialistična stranka tudi pod vodstvom militantov jako slabo razume. Od socialistične strani je poslal eksekutivi pismeno poročilo Hal Sie-gel, da se omenjeni odbor u-kvarja s predlogom indorsirati nestrankarski odbor, katerega preko strankinih sklepov ali smoter bi b?l nuditi pomoč o-resolucij — v marsikakem slu- bem stranem v španskem kon-čaju celo proti njenemu stali-1fliktu (v zdravilih, živilih Itd.) šču, čeprav ga je odobrila ve- Siegel je priporočal, da ako se čina — ostre igraje in jih svari to zgodi, naj soc. stranka sode-pred posledicami, če bodo zmerom trdili le svoje in se protivi-li ravnati se po navodilih konvencije in eksekutive. Trockisti ki so bili zaeno z Mustejevo strujo organizirani v "\Vorkers Partv", so se lani v celoti pridružili socialistični stranki. Izjavili so že ob pristopu, tla bodo vzlic temu agitirali naprej na podlagi idej in programa, katerega so zastopali v svoji razpuščeni stranki. Nekateri optimisti v stranki so smatrali, da se ji bodo kmalu asimilirali in delovali v nji kot najboljši sodrugi. V izdaji tednika "Socialist jih je imela marca lansko leto in da bo za aktivnosti sposob-nejsa kot je bila kdaj prej po vojni. Odbor se je dela res lotil z vso vnemo. Ampak besedo "must" vse preveč uporablja. Glede federacij je bil v glavnem uradu tajnik JSZ Ch. Pogorelec. Akcijski odbor je sklenil, da bo imel o tem posebno sejo, na kateri se bo razpravljalo o članarini, agiticaji in o sodelovanju naših klubov z okrajnimi in državnimi organizacij.; mi. Položaj torej ni razveseljiv. Je pa potrebno, da smo o njemu poučeni, kajti samo navduševali je in mižanje pred resnico ni še nikjer zgradilo močnega delavskega igibanja in ga tudi v tej deželi ne h<>. Kajti če bi bilo to mogoče, bi ga tu že davno imeli. — F. Zaitz. Eksekucije v Rusiji so upravičene Fontana, Calif. — V "Proletarcu" z dne lf>. junija sem čital članek "Zarote v t'SSR logična posledica brezobzirnega zatiranja opozicije". Ta članek je po mojem mnenju zelo mil in neodločen. Ravno to me čila pospešiti registriran ie čla-ije privedlo napisati k stvari nov. Odgovornost za financira-1 svoje misli. Kaj je boljše: polije stranke je bila izročena od-'stopati z zarotniki milo, ali ta-branim članom eksekutive, ki ko, kakor postopa sedanja ru-jo bodo razdelili na državne in ska vlada? okrajne organizacije ter glav- Nam vsem je znano, da ima-nemu uradu. Ustanovljen boita Mussolini in Hitler špijone publicijski sklad v korist gla- in agitatorje v vseh deželah, sila "Socialist Call" in revije največ še v tistih državah, ka-A. S. M. tere so proti fašizmu. Torej go- V tej krrticni dobi bi bilo za tovo tudi Rusija ni izvzeta, ameriško delavstvo neizmerne Znano nam je tudi. da so bili važnosti, ako bi imelo solidno nemški fašisti na agitaciji v socialistično gibanic, kajti kot Španiji-že leto pred izbruhom že poudarjeno, brez tega je civilne vojne. Mar bi ne bilo dobro, trajno in nWalno mo- boljše, da bi bili vsi domači in čno unijsko gibanje nemo .r >čc. tuji fašistični agitatorji v Spa-Ampak ameriško delavstvo je niji postavljeni ob zid in ustre-v tem oziru še zelo mlado, ce-. Ijeni. kakor pa da se je v pro-tudi je socialistično gibanje v šlem letu radi njih prelilo toli-Zed. državah staro nad dobra ko nedolžne krvi? Mesta so v tri desetletja. Rilo pa je zrno-; razvalinah in cela dežela je o-rom več ali manj izolirano in pustošena. pom in proti njenim institucijam." (Iz tega sledi, da je stranka vzlic ločitvi stare garde zelo daleč od pomirjenja, kar je največ posledica med tistimi, ki so ali hočejo biti v prvih vrstah, ne da bi imeli potrebne zmožnosti za organiziranje in vodstvo.) Tudi vprašanje mednarodnega pripadanja je bilo v razpravi. Sklep eksekutive je, da članom ni dovoljeno pripadati raznim odborom za pridruže-nje k III., ali za osnovanje IV. internacionale (za slednjo delujejo trockisti). A m jut k če kdo samo propagira ustanovitev IV. internacionale, se ga radi tega ne sme izključiti. Proti tej slednji določbi je glasoval v eksekutivi edino Max Raskin iz Milvvaukeeja. ki je proti koncesijam trockistom. Dalje je eksekutiva svojemu akcijskemu odboru dala nalogo kontrolirati urejevanje socialističnih listov in jim dajati navodila. Strankinim lokalom bo poslan seznam brošur in letakov. katere bodo morali prodajati. Glavnemu uranu in akcijskemu odboru je eksekutiva naro- Canonsburg, Pa. — Iz glavnega urada soc. stranke v Phi-ladelphiji so nam sporočili, da naj jim pošljemo mesečna po-Iročila o stanju tukajšnjega I kluba JSZ. V ta namen je bil k nam poslan tudi en član iz Pittsburgha. Vpraševal je, k je I naročamo Članske znamke itd. Mi taka poročila pošiljamo tajniku JSZ in ta pa jih potem pošilja za vse klube tajnikom državnih organizacij. Vprašal je nas tudi, če ka j delujemo za 1 unije in Vaj mislimo o CIO, Ti novinci pač nič ne vedo, da smo mi delovali za unije in socia-j listično stranko, ko se njim niti sanjalo ni, da bodo kdaj v delavskem gibanju. Rekli smo mu, čemu se rajše ne potrudijo j organizirati v Canonsburgu in drugje angleške klube. Mi smo j jim enkrat že dali priliko in sklicali v ta namen shod ter dobili govornika. Ampak ti fantje pač niso organizatorji. Vseeno smo jim za njihovo agitacijo spet prispevali $5. ob enem pa pittsburškemu odposlancu svetovali, da naj pridt v drugič k. nam s sporočilom, kako oni napredujejo in organizirajo. — J. C. ni moglo nikoli pravilno najti samega sebe. Zato so bili raz- Rusija se tega dejstva dobro zaveda in ve, da bi slična uso- koli tu večji in pogostejši, ka- i da tudi njo zadela, ako se bi kor v socialističnih pokret ih drugih dežel. Baš v sedanjem industrialnem vretiu in gospodarski negotovosti bi bila moralna in številčno močna, sposobna socialistična stranka več kot potrebna. Sedanja, kot priznava eksekutiva sama, je v reorganizaciji. Meseca marca je strankin glavni urad prodal nad osem tisoč članskih znamk. Povprečno je imela skozi prve tri mesece tega leta 7,02"» članov. propaganda, ki jo vodita Mu solini in Hitler, v USSR preveč razvila. Zato je boljše, da ru-vače spravi s sveta, pa naj jih bo sto ali tisoč, ali pa tudi več, neglede na njih pozicije. Moje mnenje je, da se v takih slučajih in razmerah ne sme gledati na toliko opevano demokracijo, ampak je treba postopati resno in odločno, brez vsakega cinca nja, kajti pregovor je še zmerom na mestu, da kjer sta dva zla, je treba izbra- lovanje severo-ameriškemu odboru umakne in pomaga loja-1 isto m na svojo roko. Razprava o notranji situaciji je bila dokaj burna, toda po vsaki končani diskuziji so bili vsi sklepi, razen enega, soglasno sprejeti. Za navodilo članstvu je eksekutiva sprejela sledeče: "V času reorganizacije stranke naj člani ne poskušajo z organiziranimi pritiski spremeniti strankino taktiko in njene sklepe, niti ne za iniciatiranje kake nove politike. Cas je, da se o-primemo dela za strankin program, ki je bil na njeni kon-Call" z dne 1!). junija pravi\venciji meseca marca t. 1. v War PEOPLES FRONT Labor Party VVhat fft thr position of thr SOCIALIST PARTY U. S. A. on these and other important quntioni in the world today? READ Tlie SoriulUl Ihunlliook lfL'17 A hook of important information ahout th« Socialist Party, it« con* •t it u tion, adopted at the recent convention etc. 78 PAGES. 15c a copy — 12 for $150 100 for $11 NATIONAL HEADQUARTERS 549 RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL. Lani meseca marca — pred lo- ti manjše zlo. Spravljati s sve čitvijo stare garde, jih je imela okrog 15,000. Največ članov ima stranka v VVisconsinu, namreč 2,055, in to brez izjemnih znamk. V New Vorku, ki je na drugem mestu, jih je prve tri mesece imela 1,540. Marca 1036 jih je ta take prekucuhe je manjše zlo, dočim imajo zdaj v Španiji radi te pomote večje zlo. Anton Blasich. Pod kapitalizmom žive ljudje v pomanjkanju tudi ako je vsega v izobilju. a PROBLEM DELA IN KAPITALA O Kartonist Buesohev ima v originalu gornje slike naslov, ki pomeni v bistvu: "Tiho, vidva! Rajše rotim« nalogo, ki je pred nami!" Slika unijam ni ravno "prijazna", kajti CIO ima v rokah opeko, dočim predstavnik jr-klarskega kraljestva le zmerja po paglav»kn. "Javnost" pa stoji presenečena in v strahu vsled tega »popada v zavetju "učitelja" strica Sama. Iz Springfielda, 111. • Tukajšnji klub JSZ je sklenil, da registracijskih pol ne bomo spolnili, ker smo jih že v j začetku tega leta. Odgov arjati na vsa ta vprašanja znova in znova smo se že naveličali. Tudi smo proti povišanju ases-menta. Dalje je članstvo našega kluba sklenilo, da bomo v bodoče s stranko poslovali samo skozi urad JSZ, kajti sedanji sistem povzroča stranki in | nam le izredno delo in nepotrebne stroške. Bodočnosti pa | ni po tej poti za stranko no-: bene. Naš klub priredi piknik 8. avgusta. Kje, to sporočimo pozne je. "Progressive Miner", glasilo I unije "progresivnih" premogarjev, je zdaj silno "patrio-tičen" list. Včasi so se zanj in za 'progresivno unijo premogarjev" zelo navduševali vsi ! takozvani radikalni socialisti (militanti). Zdaj jih je ta bolezen minila. Omenjeni list dele kompanije svojim delavcem pred tovarnami, da jim z njim dokažejo, kako je CIO slab in protiameriški. Tukajšnje unije so vse kompanijske, razen dveh, ki pripadajo k CIO. Poročevalec. Registracija članov itd. Iz Kansasa. — Ttl imamo, kot znano, samo (»n klub JSZ, s sedežem na Armi. Tajnik kluba je Anton Sular, ki se veliko prizadeva, da obdržimo naše aktivnosti. Razpravljali smo tudi o registraciji članov, kakor jo je odredila strankina eksekutiva. Naši sodrugi so na tej seji izražali mnenje, da ji registracija ne bo prinesla novih članov, pač pa jih bo z njo prejkone nekaj izgubila. Sploh se nam zdi, da se s temi novo-tarijami zmedo le povečava. Mi smo bili leta 1036 absolutno proti predlogu za izstop iz stranke in smo še danes mnenja, da kot socialisti ne moremo in ne smemo sodelovati z nikomur kot s socialisti. Vendar pa bi bilo v sedan jem kao- umrl tudi Vondriček! Berenini je kmalu okreval. Vse polet je ter tja do pozne jeseni so preživeli skupno čudežno lepe dneve Kmiiio, Hela in nagajiva Hildegard. Dne 29. oktobra 1918. zvečer je dospel na Babjo goro Novak: — Otroci, monarhija je u-mrla — mogoče se je začela porajati svoboda! Gospod profesor, za zdaj ste svobodni . . . EPILOG. Dne 16. novembra 1018. j" Hela ob enajstih dopoldne v vojnem ministr.stvu"Tia Dunaju povprašala za polkbvnika Mul-lerja. Zvedela je za ulico in številko ter telefonsko številko njegovega stanovanja. Hela ga je takoj telefonski poklicala. — Kdo, sestra Hela! se je začudil. — Da, rada bi vas danes obiskala. — Zelo mi bo ljubo, neizmerno se veselim. — Ob kateri uri, prosim? — rakal bom ves dan. Ob šestih popoldne so stali pred vrati samotne vile trije obiskovalci. Sluga jim je odprl vrata ter jih povabil v salon. V kaminu je gorelo. Močna električna svetiljka je bila zastrta z rožnato svilo in dolgimi črnimi čipkami. Vsa soba je bila v pol-temi, v kotih je bilo popolnoma temno. Obiskovalci so molče posedli okrog mize. V salon je stopil polkovnik Miiller, oblečen v paradno uniformo. Visok, moški, v pravem pomenu besede lop — vojak od pete do glave. Na pragu je obstal: — Sestra Hela. niste mi povedali, da ne boste prišli sami! — Ce bi vam bila povedala. Pa pustimo to! Zelo je važno, da sta prišla z nvnoj ta dva gospoda. Ali ne bi mogli napraviti malce več svetlobe? Tukaj je tako temno! — Alois! je poklical polkovnik. Vstopil je vojak. — Zagrinjalo z luči! Vojak je vzel s sveti I j ke svilen senčnik. Slepeča svetloba je vsem predmetom dala na videz nekoliko nerealno obliko. — Dopustite, da vam predstavim svoja spremljevalca! _ Gospod major v rezervi Franceschini, gospod capitano v rezervi Berenini. Polkovnik je onemel. Franceschini in Berenini sta si bila res močno podobna, a ko sta stala drug ob drugem, se jc na njima pokazalo toliko razlik, da je bilo popolnoma nemogoče zamenjati ju. Franceschini je bil najmanj 3 do 4 cm višji nego njegov tovariš, Berenini je imel goste črne lase. major po redke, sive. Slednji je imel debele ustnice, capitano pa drobne, tanke. Polkovnik je stal kakor seha. \ — Gospod polkovnik, hotela sem vam samo dokazati, kakšno krivico ste delali gospodu kapitanu! Hotela sem vas posvariti za bodočnost. — Hvala! ni potrebno! Očividno ste pozabili na mojo častniško besedo. Obrnil se je k majorju: — Ali ste vi res France-sc h i n i ? — Izvolite, poglejte mojo i legitimacijo!..... Polkovnik je pogledal legi-l timacijo ter mu jo vrnil, re- : koč: — Ravnali ste podlo in nemastno, gospod major! Njegov glas je bil oster, zve-| lit e, kovinski. Preden mu je major utegnil | kaj odgovoriti, je polkovnik na ;lo in sunkovito vzel iz desnega h hipnega Žepa svetal samokres, ga zavihtel ter sprožil. Tri strele zapored — vse tri strele v lastne možgane. Polkovnik se je zgrudil; mlaka krvi je pordečila perzijsko preprogo. Vsi trije so prebledeii, v sobo je pridrvel vojak. Berenini je pogledal mrliča:! — Bil je res — vojak! Hela: — Bil je vojak, a bedak! Franceschini: — Gospodična, vi ne morete tega razumeti. Počasi so stopili po stopnicah. Na vrt. Na cesto. Hela ju je pogledala: — Nihče mi ne bo nikdar dopovedal, da more smrt krivca poplačati krivico, storjeno nedolžnemu. — Ne gre za krivico, za častno besedo gre! — Za častno besedo, gospod major? se je začudila Hela. Za besedo sploh ne! Za vsega človeka gre! Ulice so bile puste in prazne, t Svetiljke so umirale v megli, ob samotni vili v vrtu pa je pretresljivo zavijal velik ber-nardinec. Zadnje vabilo na sto • » • . i • aavin m strankin | piknik Chicago. — Vsi, ki ste pripravljeni prebiti lep večer v prijetni družbi pod košatim drevjem, na plesišču, na trati in med prijatelji s čašo penečega piva, ste vabljeni na Sa-vin "moonlight" piknik prihodnjo soboto večer dne 10. julija. Pridite v čim večjem številu na Keglev vrt v \Villow Springs Jcjer se bomo zabavali prav po domače. Kdor nima svojega vozila, naj bo pri Ivansku na \Vood in Cermak Ud. najpozneje četrt do sedmih, ali pa pri Slovenskem delavskem centru na iLavvndale in cesta do sedme ure, od kjer se boste lahko komodno odpeljali z busom. Voznina 15c v en kraj in 25c v oba kraja. Imeli bomo fino godbo Gradišek-Omerza, ki | igra polke in valčke tako, da morate plesati. Vstopnina 25c. Prav tako ste vabljeni naslednji dan, v nedeljo popoldne, na letni piknik okrajne socialistične stranke. Vršil se bo v prijaznem predmestju Franklin Park v Alpine Grovu, :}:m No. Manheim Kd. Ako greste s poulično karo, vzemite Grand ave. do konca, od tam pa strankin truk ali transportni bus, ki vozi vsake pol ure. Kar se tiče govorniškega programa, bodo govorili slede-iči: Roy Burt, glavni tajnik stranke, VVarren Mills, član jeklarske unije v Indiana Har-borju in sovodja stavke, ter Gerrv Allard, novi tajnik državne socialistične organizacije, ki sc že dolga leta ude.jstvu-je med illinoiskimi rudarji. Vsi trije so izborni govorniki. Poleg tega bo na programu raznovrstna zabava in tudi ples, za katerega bo igrala fina italijanska godba. Tudi prostor je lep. Prihodnjo soboto večer in nedeljo popoldne torej aktivno podprimo socialistično misel in gibanje, od katerega je v veliki meri odvisna vsa bodočnost ne samo ameriškega, marveč tudi svetovnega delavstva. Vsak zaveden delavec v Chicagu in okolici naj poseti ta dva piknika. — Anton Garden. ma rnosviivA >I\IM\ JII gOfti I OV 41IIS k V %x 107. St. 34, Indianapolia, Ind. — Tajnik Valentin Stroy, 1040 N. Holmes Ave. St. 36. VVillock, Pa. — John Dolenc, Hox 73. St. 39. Chicago. III. — Tajnik John ! Potokar. 1S60 So. Hamlin Ave. St. 44, Conemaugh, Pa. — Tajnik | Frank Po*iboy, Box 61, Parkhill. : St. 47, Springfield, III. — Tajnik John Goriek, 411 W. llay St. St. 49, Girard, O. — Tajnik John Tancek, RFD 1, Avon Park. St. 53, Cleveland, Ohio. — Tajnik Frank Hayny, 1272 E. 169th St. St. 54, Glencoe, O.—Tajnica Albina Kravanja, Box 66. St. 55, Eaat Paleatine, O. — Tajn k Anton Brelih, 4 77 E. Martin St. St. 59. De Pue, III — Tajnik John Zugich, Box St. 63, Rillton, Pa. — Tajnik Frank Primozich, Box 05. St. 64, VVeat Newton, Pa. — Tajnik Joseph Jovan, KFI) 2, box 137, St. 65, Breezy Hill. Kans. — Tajnik Karol Derganc, R. R. 1, Mulberry. St. 69. Eveleth, Minn.—Tajnik Louis I>>ssar, 407 Garfield St. St. 81, Red Lodge, Mont. — Tajnik K. Erznožnik, B<»x 753. St. 82. Joh n.town, Pa. — Tajnik Frank Chuchek, 4 12 Oh o St. St. 87, Hrrminie, Pa. — Tajnik Anton Zornik, Box 202. St. 88, Moon Run, Pa. — Tajnik Rudolf (lorjup, oox 157. St. 92, Franklin. Kan«. — Tajnik Anton Selak, Kox 160. St. 98. La Salle, lil. — Tajnik Frank Dernach, 426 l'nion St. St. 101, Gray« Landing. Pa. — Tajnica Johanna Pečjak, Box 42. Greensboro. St. 102, Chicago, III. — Tajnica Minka Alesh. 2124 S. Pulaski R 1. St. 104, VVe.t Allia, Wi«. — Tajnica Kristina Pugelj, 1409 So. 56lh St. St. 106, Imperial, Pa. — Tajnica Louise Perpar, Box 302. St. 110, Chiaholm, Minn. — Tajn k Frank Klun, Box 658. St. 118, Pittahurgh, Pa. — Tajnik John Ban, 5149 Butler St. St. 119, VVaukegan, III. — Tajnica Antonia Bezek, 1124 Jack so n St., No. Chicago, 111. St. 121, Detroit, Mich. — Tajnik I^eo Junko, 1215 K. Nevada St. St. 122, VVeat Aliquippa, Pa. — Tajnik Frank Strubelj, 125 Main Ave. It. 124, Fore«! City, Pa. — Tajnik Frank Rataic, Box f>85. St. 126, Cleveland, Ohio. — Tajnik John J. Gabrenja, 22010 Ivan Ave. Euclid, t). St. 132, Klein, Mont. — Tajnik Peter Jellar, Box 21. St. 137, Cleveland, O. — Tajnica An-toinette S meieh, 1091 Addison Rd. St. 136, Canon.burg, Pa. — Tajnik John Troha, Bx 166, Strabane, Pa. St. 142, Cleveland. Ohio. — Tajnik Louis Mrmolja, 780 London Rd. St. 143, Eaat Helena, Mont. — Tajnik Joseph Mihelich, Box 165. St. 147, Cleveland. O. — Tajnik Leonard Poljšak, 6319 Carl Ave. St. 168, Conemaugh, Pa. — Tajnik Blas Brezovsek, Box 74. St. 192, Milwaukee, VVia. — Tajnica Maiy Glavan, VV. 730 VValker St. St. 198, VVillard, VVia. _ Tajnik Mike Krult«, R. 1, Box 121. St. 203, Biahop. Pa. — Tajnik Anton Maslo, RFI) 3, Box 204, McDonald, Pa. St. 204, Luzeme, Pa —Tajnik Frank Baloh 753 Bennett St. St. 205, Duluth, Minn. Tajnik An-I ton Blatnik. 1118— I03rd Ave. W. St. 206, Gro^«, Kana. — Tajnik John Aular, R. R. 1 Box 102, Arkadi*, St. 228, Ringo, Kana. — Tajnik M;ntt Aetina. Box 115. St. 234, Mitwaukee, Wi«. — ~»jnica Jo«ephine Shiretz, 533 So. 5th St. St. 238. Nc%vhurg. Kana. — Tajnik Frank Crepinshek, R. R. 2, Mul-berry, Kanu. St. 244, Kaylor, Pa. — Tajnik Anton Žagar, RFD 2. Box 37. K. Bra ly. St. 70, Kr.yn, Pa. — Tajnik Andv St. 254, Bon Air, Pa. — Tajnik Jo- Milavec, Rwx 1. seph VVidmar, RD 2, Rox 107. Herminie, Pa. — Tajnik Ja- St. 258, Bellaire, O. Tajnik Ceor- cob Petvrnel Bog 312. ge Vucelieh, 427 VVest 43rd St., 131, Nokomia, III. — Tajnica I)a- Shadjside, O. nilla Kmet, R. 2. St. 262 Farrell, Pa. Tajnik Frark St. 174, Pur.glove, VV. Va. — Tajnik Starnbal, J084 Sherman Avenuo,! Frank Pel!on, li<»x 67, Jere. Sh tron St. 181, Power Point, O. — Tajnica St. 267, Krmmerrr, VVv«. Tajnik Marv Bogataj. Bog 12. Anton Tratnik, Box 161, Diamond- 220f D,troit/Mich. Tajn k Kt, p, M T • .. . v ! Reži-nik, 8*0* Ki h r Vve. v ; M,nn: ™ ruJn,k jac0h St. 230, No. BradcJock. P. Tajnik K j r i -t( lj, Uox 913. i ... , . , # , <. ..7r J. . ~ t ■. a 1 0,1 h K:" hl !M Lyruiw *> I St 275 Maynard. O. -- Ujn.k An- Av<*., Ka l 1'. D-burgh. Pa. tort'skaberne, Box 156. St. 282, Little Fatla, N. Y. ~ Tajnik J. P. Z. S. Marfn Sliviek. 18 Seeley St. ^ 1Q Shrboyfaf| WJ, _ T;ijni,a St. 287, Burg.'ttatown, Pa. — Taj- France Skrube, 93(1 Bioad\sky nik Frank Laurich, 10 Linn Ave. Ave. St. 295, Bridgeville, Pa. — Tajnik St. 19, M.lwaukee, Wia. — Tajnik Frank Strah, B<»x 262, I*wr«nce. Frank Poli. hnik, 1238 S. 23rd St. Social Stuc!y Club prireja izlet Chicago, 111. — Social Stud.V C!ub, ali angleški otlsek kluba st. 1, priredi v nedeljo IH, julija zlet v Sand Ounes, Indiana. Na lanskem je vsem to-| !ik(» dopadlo, da ira letos obnove s s»> boljšimi pripravami. I Trajal bo ves dan. Truck odpelje izpred Slovenskega de-lavskejia centra ob 8. zjutraj. Vabljeni so poleg članov S. S. C. tudi drugi člani kluba st. 1 in prijatelji. Prijavite se tajniku Al Raku, ali pa Joseph Dra-Ulerju pri "Proletarcu". Je.st-I vine bodo pripravljene na kralju izleta. rraslerju k "Proletarcu". P. O. Si. 297, Halon, New Mm. Tajnik Jut •ob Starcevich, Box 185. St. 299 VVaUenburg. Colo. — Tajnik George Stiglich, 525 Main St. St. 300. Braddock, Pa. Tajnik Anton Ror.anee, 1 446 Grandvi< w Ave. Si. 312, Cl<*vrland. O. Tajnik John Sto near, 716 K. 159th St. St. 317 Eiport, Pa. - Tajnik An-' ton Maitinžek, Box 125. St. 318, Ba g ga ley, Pa. Tajnik S. D. Z. St. 1, Cleveland, O. — Tajnik An- thony Skully, 1171 E. 74th St. St. 2, Cleveland. O. — Tajnica Jose I»h i n< • Petric, 1231 Addison Rd. St. 3, Cleveland, O. — Tajnik Stoven Lundcr ml.. 1411 E. 51 st St. St. 27, Cleveland. O. - Tajnik Jos F. Durn, 15605 VVaterlco Rd. John Resnik, Box 1H5, Hostetter, i JSKJ Pa e. in r-u- l ■ u■ rr . . St. 29, Imperial. Pa. — Tajnik Johr, St. 322, C niiholm. Minn. — Iajnica i- u . •» i.» \t a >. ur r, , , v irant, Ho\ .tli. Mary Smo ts, 227 Pop ar St. .. D .. „ Titu J ' 1 St. 61, Readin?, Pa. — Tajnik John St. 325. Gow«nd«, N. Y. \- Tajnik IVzdirc Sr., 361 Rivcr St. Matt. Bozich, 384 Palmer St. St< 108, Young»town, O. — Tajnik St. 333, Blaine, O. — Tajnk Niek Kari Rogel, 105 (»ordo"n #St., C i i - Glagovšfrk. I^x 1K8. rard, Ohio. St. 344, Shehoygan, Wia. — Tajnik St. 225, MiUauUe, Wia. Tajnica Leo Milp«tnik, 1216 Alabama Ave. Pauline Vogrieh, 636 S. 5th St. St. 358, Povver Point, O. — Tajnik Stephen Chuch, Box 12. St. 388, Puraglove, W. Va. — Tajnik John Gallon, Bx 11«», (»;ag«», VV.Va. SAMOSTOJNA DRUŠTVA Slovenako podp. druitvo, Moon Run, Pa. — Tajn k Michael Jerala, RFD 5, Box 207-A, Crafton. St. 419, Harvvick, Pa. Tajnik Mar- n c» . . , .. .. . . J rr«>greaivne Slovenke, Cloveland, O. , t»n P a.n kar, Box 216. Tajnu.a Anna Barbič, 19511 St. 425, Triadelphia, W. Va. - Taj-nit a Mary Kosem, Box 106, Kini (»rove. St. 434, Arma, Kana. — Tajnik Martin Krušič, Box 144. St. 449. Cicero, III. — Tajnik Frank Margolle, 2138 So. 5Hth Ave. St. 450. Euclid. O. — Tajnik Frank Tegel, 960 E. 239th St. St. 477, Cleveland, O. — Tajnik An- St. 1. Chicago, III. - Tajnik Justin ton Traven, 11202 Revere Ave. ?«*jc, 3039 S;>. M llard Ave. St. 503, Hvaota, Pa. — Frank Ple- St. 3. Ogleal»y, III. — Tajnik Anton aivec, RFD 2, Holsopple, Pa. ' Udovich, RFD 3, lju Salle. 111. St. 494. Point Marion, Pa. — Tajnik St. 4, La Salle, III. — Tajnik Frank \1 uskoka Ave. S^m. podp. drua. "F.dino«t", La Salle, III. — Tajnik Frank Struna, 137 Tonti St. "Sokol", VV. A!iquippa, Pa. Tajn k Louis Gertel, 334 Erie Ave. KLUBI J. S. Z. V nedeljo 11. julija na Moon Run Moon Run, Pa. — Klub st. 175 JSZ vabi vse rojake blizu in daiee v teh krajih na piknik, ki ga priredi v nedeljo 11. julija v znamenitem Portman's (»rove. Pripravljalni odbor bo poskrbel, da se bo >te dobro zabavali i!i Izb »mo j)ostreženi. Seveda bomo imeli tudi fino muziko petih godcev — deklet in fantov. K»4r bo to njihov prvi nastop v Moon Runu, bodo še toliko bolj navdušeno ijrrali, mi pa jih bomo veseli. Torej ne zamudile priti na ta piknik. Zato vam klicem: Na svidenje 11. julija.—Jacob Ambrozich. Sygan vabi na piknik v park Presto Sygan, Pa. — Kot že oznanjeno prej, priredita' klub št. 13 JSZ in društvo "Bratstvo" SNPJ v nedeljo IS. julija v parku Presto skupni piknik. Toliko v ponovno naznanilo, da ne prezrete datuma. Poročevalec. Anton Zupančič, Box 861. St. 535, Akron, O. — Tajnik John Mesojedec, 875 Harrison Ave. St. 536, Powhatan Point. O. — Tajnik Anton Vehar, B<>x 662. Karun, 1569 Sobie-ki St. St. 5. Conemaugh. Pa. Tajnik Frank Pod!»oy. Box 61, Parkhill. St. 11, Bridgeport. O. — Tajnik Joseph Snoy, RFD 1, Box 7. St. 559, Chicago, III - Tajnik Do- § Sa| Q _ Tajnik Jacob nald Lotnch, 1937 S. Trumbull Ave. Mihevc, RFD 1. St. 562, Barton. O. - Tajnik Joseph St'f 37' MiUat.k.., Wia. — Tajnik Skoff |{4»\ 209. f Leonard Alpner, 1019 So. o.h v1-:. St. 564. Detroit, Mich. — Tajnik St. 45, Waukegann, lil. — Tajn k Ravmond Travn k, 17446 Swift St. Jacob Mesec, 1037, Adam* Street. St. 568. Waukegan, III. — Tajnica Chiistine Stritar, 914 Adam s St. St. 569, Fontana, Calif. — Tajnik Anton Blasich, Box 631. St. 584. Milvvaukee, Wia. — Tajnik Leo Schvveiger, 721 VV. Mineral St. St. 600, Johnatown, Pa. — Tajnica Marv Konchan. R. D. 3, Box 184. No. Chicago. St. 49, Collinwood, O. — Tajnik Joseph Maslo, 4904 Pepper Ave. St. 114. Detroit, Mich. — Tajnik John Zornik, 9050 Concord Ave St. 115, Detroit, Mich.—Tajnik John Plachter, 6657 Theisen Ave., Dear-born. St. 643, Girard. O. — Tajnica Jen- $t. lis, Canonahurg, Pa. — Tajnik nie Verbick, 313 E. Prospect St. j(,hn Chesnik, Box 252, Strabane. St. 683, Hutchiaon, Pa. — Tajnik 175, Moon Run, Pa.—Tajnik Ja- Frank Juvan, Ilox 68, Herminie, cob Tomee, RFD 5, Box 191, Craf- Pa. ton. Pa. St. 686. We»t Allia, Wia. — Philip ] ftO, VVe.t Allia, VVia. — Tajnica Yer«n, 1129 S. 62nd St. Mary Musich, 1917 S. 72nd St. St. 712, Johnatown, Pa. — Tajnik 222 Girardf Qi _ Tajnik John John Langerholc ml., 518 Linden H<^atJiy, u:] Smith>onian St. A v o St. 739. VVe.t Newton, Pa — Tajnik 235; Sh\hoy**n ' \ Tainik John Kobe Jr., RFD 2, Box 117.' Stlh- Kentucky Ave. St\v747VMi,WaUoeuV v1'^^ Ifjl,ik KULTURNA DRUŠTVA IN ZBORI. \V m. t larine, 2916 N. 30th St. Federacija SNPJ, iele/.no okroije Minne.ote. — Tajnik Andro Pire, R. 1, Box 99, K!y, Minn. Ka naaaaka Federacija SNPJ, Pitt.-hurg, Kana. - vich. R. R. L Federacija SNPJ, N. E Ohio. — Tajnik Leo Bregar, 584 Jersey Ave. VČLANJENI V PROSVETNI MATICI Soc. pev.ki zbor "Sava", Chicago, III. —Tajnik Anton (Jar.lcn, 2301 So. Tajnik Joe Bratko- l.avvndale, Ave. Soc. pev.ki ibor "Zaria", Cleveland, o. — Tajnik John Krebel, 62T)5 St. Clair Ave. Federacija SNPJ »:ap. Penna. — Taj- Soc. pev.ki ibor "Svoboda", Detroit, nik Jacob Ambrozich, R. 1, Me- Mich. — Tajnik John Zornik, 905« Kecs Roek1?. Concord Ave. Federacija SNPJ Fayette - Green Soc. pevski rbor "Naprej", Milwau kee, VVia. — TajniK Martin Rožič, 1103 So. 1 st St. IJYS\\M A rit i:»Mvrvi Zaradi praznika prošli ]>on-deljek pošla ni dostavila pisem. Dopisi, ki so nam bili vsled tega dostavljeni šele v torek, pa so prišli prepozno za to izdajo. -f»c. 19709 Shawnce Ave., Cleveland. O. Dramiko društvo "Soča", Strabane, Pa. — Tajnik Joseph Zupančič, Box 206. Dramaki odsek S. N. D.. VVaukegan, III.—Tajnik Martin Judnich, 504 lOth St. Govpodinjkki od.ek S. N. D., VVauke-gan, III. — Tajnica Louise Ogrin, 1023 M Al :*ter Ave., N. Chicago. Z^ns'm. Presto, Pa. — Tajnik Frank Aubel, I»ox 13. Čitalnica S. N. D., VVaukegan, III. — Tainica Anna Mahnich, 624 llelm-holz Ave. Čitalnica S. D. D., Co||inwood, O.— Tajn a Anna Princ, 378 E. 161st St., Cleveland. O. Izob. društvo "Vihar", Krayn, Pa- — Tajnik Anton Tauzelj, R 2, Box 13, VVindber, Pa. Or<)Mlt\. — Tajnike včlanjenih ai f/an :ac:j prt) mm, alen zapazijo hi ko poni >tn r naslorih, naj to spo* t oče tajništvu Pn>*r rtne matice, da se io v bodoče ]*>pravi. Con nt ie., Pa. — Tajnik Mike l'ne-tkh, Box 211, Hepublic, Pa. Nacionalizem jc otroška bolezen: osepnice na človeštvu. Federacija SNPJ. Milwaukee, VVia. - Pev.ki zbor "Jadran", Cleveland. O. Tajnik Frank Perko, 831 VV, Na- j Tajni a Celia Jaklitz, 1251 E. tional Ave. . 173rd St. . Federacija SNPJ. cent, III. — Taj prV»ki zbor "Slovenec", Pueblo. nik Frank Illersich, R. R. 1, Virden, III. Federacija SNPJ, VVe.tmoreland. Pa. Tajnica Mary Galicie, Box 233. fixport, Pa. Federacija SNPJ, E. Ohio in zap. VV. Va. - Tajnik Louis Pavlinich, RFD 1, Box 52, Bellaire, O. S. S. P. Z. St. 10, Moon Run. Pa. — Tajnik J<> . (irile, Box 69. St. 20. cleveland. O. — Tajnik VVm. Candon, 1058 E. 72nd St. Colo. — Tajnik I,ouU Babich. Pev.ki zbor "Slavec", Detroit, Mich. Tajnik Frank Kovacich, 315 S<». Crawford Ave. Pev.ko in dram. društvo "Soča", La Salle, III. — Tajnica Ann Mau^er, 1102 Third St. Ženski pev.ki zl%i»r "Planin.ka roža", Milwaukee, VVia. — Tajnica Amalija Hoynik, 1007 S. 38th St. Dram «ko društvo "Ivan Cankar", Cleveland, O.—Tajnik Frasniu-Gorshe, 1030 K. 66h IM. • I ■ m ■ ■ St. 26. Cleveland, O. Tajnik John Pev.ko društvo "Triglav", Kirkland Bohinc, 1216 E. 173rd St. Lake, Ont., Canada, — Tajnik Joe St.' 24. Milwaukee, VVia. — Tajnica Franceli, 42 Mn n St. Sophie Starnfel, 1120 W. NVashing- Dr.»m»ki klub "Zora". Pueblo, Colo. ton Street. Tajnica R<»sie Radovich, 108 Rice St. 29. Ei.umclaw, Wa.h. — Tajnik St. Ciril Krmenc, Box 97. Dramako društvo "Anton Verovaek", St. 48, Arma. Kana. — Tajnik Mnth Cleveland, Ohio. —- Tajnik Ton.v > 8ARFJINCIC & SON > ■ ■ h Ulepich. R 2, Bo* 410, Mulberry. St. 63, Sheb«,„an, VVia Tajnik Frank Jamnik, 1411 Martin Ave. Zigman, 519 K...l43rd St. Dra m.ko društvo "Naša zvezda", Euclid, O. Tajnik John Koro- Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Rroad Street JOHNSTOWN, PA. ■ ■ C: * : A Vugoaiav vv eeklv Devoted to the interest of Ane VVorkers OFFICIAL OKO AN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM M ON VVEALTH NOTES FROM J0HNST0WN, PA. Since tho strike vvent at the Bethlehem Steel tovvn has been bone paper boys arerft The mayor j playing up race prejudicea anymore. They've probably learned that the real Američani live somevvhere out in Oklahoma on the Indian Kescr-vations. In W ndber, Nanty-Glo and othet surrounding towns th.ngs are better. ei the saloonkeepers. Thi' Tucsday morning, June 21», we were awaken by dynamite blasts vvhich cut off the vvater supply to the Cambria M lis. According tO the nevvspapers the plant will shut down for two weeks. This explosion has in* Busmes.s is on the boom. t iKt ially j tonsified the pubhVs bitter feeling among the saloonkeepers. The boys i|rajn.,t th,. strikers and - the CIO out there don't care if I»anny i mort. than ever before. Although Shields, the mayor of Johnstovvn, j strikt, it.U(iers have condemned the ever opens up the beer parlors m dyhanuting done by some "mentallv to\vn. At least there are some , unbalanced this satisfied business men tions of this state. there ure in eertain se c« The miners have shovvn a fine *p -rit in this steel strike. They vvere ready for picket duty at ali time s. Local unions have sent resolutions ol protest to The Johnstovvn Democrat —our local nevvspaper—for it> h osti le attacks against the steel strikers. This caused the editor to squirm around for an ansvver in vvh ch he said: "Wc contend that in thi- particular instance the strike vvas not initiated in the interests of the vvorkers." He is for the miners vvhen they don't strike, believes in their organization vvhen it causes no troublc, but utterly o|»poses this same view as far as the steel vvorkers are con-cerned. VVhat better stooge could Bethlehem Steel ask for! * Governer Earl's modified martial lavv has been lifted, but some 200 Brass Hats are stili in tovvn. The.v are supposed to remain a reasonabic distance from the picket lines and preserve lavv and. order. That they usually do in the interest of Bethlehem Steel. # Ali business is not in the dumps in Johnstovvn. The local newspaper> flourished vvith full page ads against the strikers to the tune of $ 150.000 ! since the strike began. » Danny Shields must be recoupe- rating from a sore throat. We don't i More ne\t vveek. 'V by some person as-1 governer Kari correct!y termed the individual, J the str ke cause has been consider-ably vveakcned, if not given the ; death blovv. 4 * Protesta and loud crianny Shields made quick vvork of him and had the police eseort him from the room. No con-titutional rights here, is there? i "SAVA'S" MOON-LIGHT PICNIC A large number of people have been connected vvith "Sava" during the ycars it has been in existen-e either a*« singers or in some other way and an even larger number hav«' been loyuI, steady supporters of ali the affairs "Sava" ha* spon sorod. II the vv eat her is right for the moonlight picnic Saturday evening, Julv lOth, at KegePs Grove in VVillovv Springs, vve should be able to eount on a record crovvd. Admission-is only 25c. A good orchestra vvill be on the scene and vve are hop ng for a brght full moon. For those vvho have no other vvav of getting to the grive, a truek vvill leave from the Slovene Labor eenter at 7 oVlock. Everyone is invited to come out and enjoy the evening vvith us. 4 i inside europe By JOHN GUNTHER »1 N K. \\ LOYAL EMPLOYEES // Ali through this period of strikis; A vve see the capitalist press using the I bo term "loyal emp!oyees". VVhat do they mean by lo.val emplo.vees? During a strike an employee vvho is loyal to the employer is a scab to his fel-lovv-vvorkers. Recently the capitalist press car-ried pietures of vvorkers returning to vvork vvhile their plant vvas stili on strike—scabb ng on their fellovv-efn-ployees. "Loyal vvorkers," the pres> shouted. But don't let them fool you. They mean by this that the men are loyal to the compan.v, not to themselves or to the rest of the vvorkers. A loyal vvorker is one vvho, vvhen his plant is out on strike, vvill stick vvith his fellovv-vvorkers a- long as it is necessary in order to vvin the strike. A loyal vvorker vvill not allovv himself to be bought out vvith the promise of a better job if he deserts the ranks of the strikers. his hi., "INSIDE EVROPE" is pack.-d vvith interesting facts dealing vvith European s tuations. The author vvastes neither time nor words beat-ing around the bush, but drives straight to the |>oint. He vvrites of European dietators Mussolini, 11. t -ler, Stalin, their rivals, underlings and associates—and of Blum and Baklvvin. Hr (ti-cusses the 'potic ie s of these men and their political stand-ings. He detseribes in deta 1 the Civil VVar vvhich took plače in Vienna, Austria vvhere for several years Mr. (Junther vvas head of the Vienna Buteau of the Chicago I)aily Nevv-. He also deseribes the Abyssin.an VVar. He tells this storv of the Duke of VVindsor vvho at that time wa< yet Kink Edvvard. The K:ng vvas vi-iting Vienna and the fir«t th ng he insisted upon seeing, to the embarassment of ali, vvas the Kari Marx Building vvhich had been previously bombard-i ed by the Nazis during the Civil \Var. He tells hovv Austria almost fell into Hitler'« lap had it not been ft»r Mus-sclini's intervention and then he goes on to teli wh'y Mussolini intervene 1. Of the Vienna Civ 1 \Var he vvrites, "It vva* a hopeless fight, but it vva-magnificcnt. The vvorkers of the vvorld vvill never forget the heroism , of the Vienna proletariat." But, in order tO better appreciate , the book one needs to read it. — By Louise B. Jur*cy. Our Doings llcre and There By Joseph Drasler in behalf 0fy0uth and age By JOHN M. WORK The picnic scason is novv in full svving. It i»n't every city that has as much outlayi ng territory in Forest Preserves as the eity of Chicago. Most <»f them are vvell kept and make beautiful picnic grounds. Big h t at the best time of the season comes Sava's moonlight picnic -July lOth at KegePs G rove in VVillovv Springs. VVe can't sav how much moonlight t ht •re vvill be but everything else that goes to make a real picnic vvill be there. Don't miss it. Don't let the trans|>ortation problem hold you back because a trm k vvill leave from the Slovene I^abor Center at 7 p. m. VVould you enjoy to the Sand Dunes? vvould. Get in toueh ary of the Social an all-day trip Certainly you vvith the secrct-Study Club of Branch No. 1, Al Kak, an l be sure that a reservation is ma«U* f»»r vou. This trip is an annual affair vvith the Social Study Club. becoming more and more |M>pular each year. VVe stili hear members talk of the fun they had on the last trip. The arrangement for mcals is being taken care of by the committee >o that ab(»ut ali left for you to tlo is to pack a bathing su t, carnera or vv hat have you aml be ready to catch the tru''k leaving from the Slovene Labor Center at H p. m., July IHth. # The strike at VVestern Felt VVorks vvhere quite a fevv Chicago Slovenes are employed is n«»w g<»in^ into the fifth vveek. The men are out one hundred percent. The compan.v has so far refused to bargain vvith its emplo.vees. fnder th»* VVagner Labor Kelation Act they are com pel leti to vvith do so. The čase haa been filed the I^abor Relations Board. 'Ihe cooperation «>f the men vvith the tvvo ( K) organ zers is one hundred percent solid. s Many of the wcrkers at VVestern Felt are members of the Pioneer Item. The soojier vve ali realize that this knovvledge—ncluding also, an understanding of politics—vvhat |>aitie« are owned by and vvorking hand in hand vvith the capitalist ovvn-ers *f>f industry and wh.it party i« vvorking in the interest of the vvorking class—is something vvh ch vve should ali have, the better off vve vvill be. VVe can say that the Pioneer menihi •rs through making good use of the training they have along this line are playing ari important part in vvinning their strike. Ever since college« vvere born,|would evcry commencerncnt orator has told every grou|» "of graduates that the t mes through vvhich the.v vvere to live vvere the most inrvortant the vvorld has ever scen, And it has always been the truth. VV beri I graduated from college I told one of the commencerncnt vveek audicnccs of profes.»ors, students, alumni and fond friends of the col- be the regular the carried on into activities of after life. I hould like to wish me same brotherly social order upon the el-derly. There vvould be places in it for them too. Sueh an order vvould have uitable cmploymcnt for ali who vvanted to be employed, re^ardles« of age. Men vvho do not vvant to be > hunted aside, to starve on miserly pensions, could be happi]y l.ai^n IKiiulinsi The ladies are represented in our tournament vvith tvvo teams vvhich wtre enteretl last vveek vvith Alice Artach and Ann ^'iganich as cap-tains.- This adils the feminine touch lo.val vvorker vvill not allovv ss to use him a> a tool against fellovv-vvorkers. A lo.val vvorker is one vvho is con-scious <»f the fact that there is a class I struggle and knovvs that his plače is vvith the vvorking clas.s. Lets n<»t be fooled vvh<"n the capitalist press speaks of "loyal em-ployees." MASS MEETING Getting Away With It Next time vve reiievv our mortgage vve'11 make a noise like Tom Girdlcr and teli the bank vve don't bel.eve in signed agreements. VVe must cut patriotism and vvorld that the devotion to our the "pay" out of demonstrate to the truest patriotism is countrv and to the A laige mass meeting is »e ng sponsored by the Chicago Chaptcr of the North American Committee to Aid Spanish I)emocracy. on July H p. m. at the Civic Opera Houst, Ma 1 r> H 1 0 3 l <; .> :{ 1 •i i 6 3 1 O • 1 0 3 5 4 5 a 0 2 4 5 (i 0 5 •3 r> 7 0 3 H 3 r» S 0 3 7 1 s VVomen'« Te«m» Team No. VV on 1/4 »st ti:ah i;as The Ileath reaolution relating to tear gas ma.v vvell receive favorable attention at the hands of the county hoards. Nearly always, c ver.v vvhere, the cards are stacked against strikers anvhovv. Not that they ari- altogether blaim less for this condition of things, for vvhen thev are fool sh enough to elect old partv candidates for sheriff thev must expect the expectable, but a limitation of the povvers of unsym-pathetic officials vvould help. VVorking men and vvorking vvomen do not go on strike just to see themselves strike. Going on strike is al-ways a hazard. It means temporarj loss of vvages at best, and at the vvorst it »nay mean permanent los* of that particular job, remova) to some other loeality, blackl.st, change j of name. etc. VVorkers strike as a last resort, vvhen they cannot see any other vvay out of unendurablc conditions. The.v should not be treated a- outlavvs vvhen they do vvhat thcy are driven to do. T« ar gas ma.v not be a harmless \veapon. It ma.v have permanently m-jurious effect s upon those gassed. 1'his probabilit.v is another reason why it should not be used upon in-nocent men and vvomen vvho seek only a decent living. —Milvvaukee Leader. to be too busy to ehase back i mencement every year. I more or less jocularly, and youthful purpose of shocking them,| but it bas proved to have been an accurate forecast. Most graduates from colleges. | j high schools and gra le sebools keepl pretty busy holding dovvn a job or looking for one, but they do not al-ways live up t<» the great hopes the.v ba«l vvhen in school. In fact, but fevv of them d<». i The cards are stacked against youth and age. A t vvhatever point they are re-| leased frorn -choi»l, the young people ;aie catapulted rito a social order which their forebears have made anl I for w hos». existence they are them-selves in no vvise t(» blame. It is a i s y s t cm vvhich is barren of ideals, a dog-eat-dog system that »Irovvns the high impulses an/i K. Crachrn Flags of Death are sadly fl.ving Over homes vvhere vvives ari- .sighing. Over eribs \vhere hahes are crying . . . Coughing souls are slowiy d.ving . . . Slowly .. . surely . . . men are dying! Nor is VVar, that vvolvea are timeing Causing ali this undermining, Cau.sing ali this vvoeful pining, Ali this ghastl.v, ghostl.v \vhining . . . Causing ali this vvheezing, whining! For the profits of their master Did they earn their deep disaster? Did the.v know that d ust wou!d plaster Deep their lungs and death come faster? . Slo vve r breath . . . end death come faster? Sec the clock that nights is beaming VVhen you vvake up from yotir dreaming, Does it teli you that its gleaming Once vvith poisoned death vvas teeming . . Once vvith deathly darts vvas teeming? ... There is cure for ali this sorrovv' In the Book vve call "Tommorrovv"; From this knovvledge let us borrovv, Rid the vvorld of Profit'« Sorrovv! Ghastly death is Profifs Sorrovv! Flags of Death are sadlv fl.ving Over homes vv here vvives are sighing. Over eribes vvh« re babes are crying ... Coughing souls are slovvl.v d.ving . . . Slovvl.v . . . surely .. . men are d.ving ... DEVIL'S ISLAND (And the Deep Blue Sea) t: The sum of soviet executions in-creases. Eight gcnerals have gotie to [hi •ir death a» traitors and left be-hind them a deep disma.v vvhich shovvs itself in the cautious dispateh from M0scow and even in the cautious statement* of diplomats. Coming as a elimax to more than a hundred executions of persons, many of them h gh officials and old revolutionariis, chargerl vvith a vvide variet.v of eritn« > against the state, the death of the gcnerals has created a nevv vvave of tumor and >peeu!a-tion. Every «»nt> of the accused vva-a man of mllitarv repute. Notic vva> prinnrily a politician. Tukhachev-sky in particular had been looked up to as an almost legcndary hero. It •'an hardl.v be aigue.l even by op-ponents (»f the Stalin reg me that the government might be attempting to gain credit in the eves (»f the bur-geoi^ vvorld bv exterminating revolu-tionary extremists. On the contrarv. the international effect of the trial* is bo und to be unfavorable. Alreadv Gennany is in*imiat ng that th<> Btus-sian arm.v i* not to be depended upon and th;»t France struck a bad bar- gain in the soviet agreement. Al-read.v diplomat ie gossip i.> hintin? that the British government vvill more openly favor Berlin and w.ll try to d ravv France avva.v from its soviet connection. The recent exccu-tior.s have, in fact, provided a field iiay for the enemies time vvhen soviet poHcy in Europe needs ali the friends it can find. The m .v .ste ry that stili obseutes the earlier tr aU undoubtedly accounts for the suspicions that surround the present one. Certainly the official explanation is in this čase the most plausible. In thi- absence of facts onl.v speculation is possible, but it is not hard to believe that soviet of-f cers vvere involved in a plot plan-ne 1 and executed from Berlin m support of Hitler"s announced ambi-tions in the Ckraine. For many months rumors (»f close relations betvveen high officers in the red army and the reich*wehr have been widely repeated. and corre-pcmdents point out that most of the convicted nerals came from th" Haltic state«, hotbed* of Nazi propaganda. — The Nation. The American Youth Congress The fourth American V«»uth Congress held a four-da.v convocation in Milvvaukee. The congress vvas made up of about 2,000 delegate* from many youth organization* throughout the countr.v. The Voung People'* Socialist l/cague vvas (»ne of them, and, needles* to sa.v, one of tho most aetive and influential. But the congn i* as a vvhole was not a partisan organization. 'I here vv» r«' report* of committee* on agrieulture, democratic libcrtic*, education, labor, peace, and recrea-tion an