IJnln« P I a 6 » n a t > o f • T I ■ |
T E V. 41.
V L I U B L | A N I. D N K 11 OKTOBRA 1433
L t I O 46.
>01 58 Din za celo leto. Za Inozemstvo 60 Oin. Posamezna Številka 1 Din. V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor IU Din. izhaja «ko iredo. Spisi In dopisi naj se pošiljajo Uredništvu »Domoljubne: naročnina, reklamacije in inserati UprnvniStvu »Domoljuba« v Ljubljani.
elefou uredniltvat 25«
leleion uprave:
Dar Mohorjeve družbe
Sleherno leto obdari naša stara kulturna lauova, Mohorjeva družba, desettisoče in atettisoče članov velike slovenske družine z ipodarskimi, zdravstvenimi, zgodovinski mi, poslovnimi in vobče poučnimi knjigami. Že id 80 let vrši to velepomembno nalogo. Leto letom pošilja malone vsaki slovenski hiši pet kUjig, katere potem romajo cd seseda soseda, iz rok v roke. Staro iu mlado se ob dolgih zimskih večerih potapljalo v čtivo lohorjevih knjig, bistrilo si ob tem raz.um, plajulo duše in ljubilo, tako srčno ljubilo svo-»ognjišče in grudo. Vsak Slovenec brez rar,-ike svetovnega naziranja, ki odkrito spremlja mlinstvo Ml), Ik> moral priznati, da je ni fljiiiiK družbe v Slovencih, ki bi takt) globoko »orala brazče v prosvetno njivo slovensko i tako na široko vzgojilo slovenskega nuro-a narodno, kulturno, versko itd., kakor prav a stara glasnica slovenske misli. Mohorjeva Iružba vzdržuje v družinski ljubezni tudi one i»4e brate, ki so se morali radi pomanjkanja trulia ali česarkoli izseliti v Ameriko, Fran-sijo, Nemčijo ali po raztresenih me-tih Ilrvat-n Srbije. Obuja jim spomine na domače •gajišče, cerkev in rodno zemljo, ki bi jim 'sds dajala kruha, ko bi ga imela dovolj. Tuli danes, ko so se zbudile nove knjižne druž->e, podobne na zunaj Mohorjevi, navznoter »hodijo svoja pota, največkrat litja slovenski »toliSki miselnosti, se večina slovenskega uroda oklepa svoje stare prijateljice in to-afjiite iz najhujših narodno-bojnih dni slo-renske Mohorjeve družbe
Med rednimi knjigami dobimo letos"pred Nem »Koledar« z aktualnimi članki gospo-Wrskega, tehničnega in sploh informativnega pnačaja za široke plasti, z važnimi dogodki preteklega leta v Sloveniji
in po široki zemlji. - »Jeliko« je napisal primarij di. Fr. Debe-Ena izmed najbolj splošnih slovenskih Mezni, kii nam na leto pobere do 4000 oseb, J® jetika, ki najde jiot v najskritejšo hišo. De- ! jevčeva knjiga, ki ima 192 strani in okrog 100 "ualracij (tudi barvane), je prva te vrste sploh "»d Slovenci. Knjiga nas uči spoznavati to ^usmiljeno morivko in varovati se njenih Wgubonosnih klic. — Tretja knjiga »Naše ^.Pa ima posebno ta pomen, da spozna-l °'{no v široki svet, jadranski biser. Mjšo železniško zvezo bi se tudi slovenska (jovina usmerila proti Jadranu. Prav je to-da
pregledamo zamotano zgodovino »ba-
ni, ta del je napisal prof. S. Kranjec; zanimajo nas tudi čudovito lepa otočja z gospodarskim, tujskim in prirodnoziemljepisnim obeležjem, kar je orisal dr. V. Bohinjec. Umetnostne spomenike, ki so jih na dalmatinski obali pustili visoko kulturni narodi Rimljanov in Benečanov, pa je osvetlil dr. K. Dobida. Uvod je napisal bivši ban dr. Ivo Tartaglia. Knjiga bo brez dvoma vzbudila splošno zadovoljstvo. — Namesto »Davkov«, ki so bili napovedani. lx> izšla poleg redne povesti s;o-venskih večernic (Malešič: »Izobčenci«) še Dorllerjeva povest »Hi1 tasti greh«, ki jo je prevedel mojstrsko kakor lani »Krivični vinar« — Janez. Pucelj. Prihajala so namreč pisma na uredništvo, da hočejo naročniki več povestnih knjig in s to knjigo jim bousireže-no. Je pa to povest ovčarja, ki ga je strahotno preganjal zamolčani greh, dokler mu ni. duhovnik na smrtni postelji z nedopovedno muko odprl ust. Namesto posebne knjige »Davkov« pa bo prinesel »Koledar« daljši članek o davkih, ki ga je napisal strokovnjak. — Večerni-ško povest »Izobčence £ je zajel pisatelj Matija Malešič iz Bele krajine. Socialna podoba ljudi, ki se po občinah, kamor so pristojni, potikajo brez usmiljenja in pravic. Le županova hčerka je imela ^rce in lajšala življenje tem bednežem. — Zadnja redna knjiga je »Življenje svetnikov« Brez dvoma je v dobi grobega materializma potrebno ogledalo ljudi, ki so duhovno živeli in bili — srečni.
Doplačilne knjige pa so: »Novi družabni rotk, ki ga je napisal dr. Andrej Gosar. V tem delu skuša avtor »na osnovi papeških okrožnic zgraditi sodobnim prilikam vsestransko ustrezajoč socialni nazor do podrobn stl
in potem na njem zasnovati'praktičen socialen program«. Uvod podaja kritiko današnjih poskusov socialne reforme, osnove pa govore o treh temeljih novega družabnega reda: jtič-j irn, sociološkem ter gospodarskem. Knjiga daje tudi kritiko dosedanjega krščanskega so-lidarizma ter obširno govori še: o obrestih, razrednem boju in kompromisu, borbi in sporazumu, cenah, plačah itd. Knjigo bo rabil vsak socialni in prosvetni pa tudi znanstveni delavec. — »Krekove zbrane spise« nadaljuje Ivan Dc'enc. Obsegajo Krekovo delo v letih 1897—1000, ko je Krek prvikrat nastopil kot poslanec v dunajskem državnem zboru Brez dvoma je hvalevredno, da bomo dobili v razmeroma kratkem času celotno podobo največjega slovenskega socialnega človeka! — »Kragulj« je roman hrvatskega Deželiča, kjer se je pisec poglobil v življenje prvih slovanskih blagovestilikov, sv. Cirila in Metoda, v takratno dvorako življenje Carigrada in slovenskih prednikov. Roman izdaja DM največ zaradi tega, da pokaže svojim naročnikom v lepi obliki ona dva, ki sta prva pokazala našim prednikom luč svete vere. — »Njene slul-bec, povest Mare Husove, kjer nam odkriva borbo mlade izobraženke za obstanek. Da bi se pritolkla do službe, ki ji po stanu pripada, se loki najnižjega dela in po tem dospe po velikem trpljenju do pravega poklica.
To je letošnji knjižni dar MD. Brez dvoma itna veliko vrednost za vse sloje slovenskega naroda. Toda na tem mestu javljamo, da so naročniki za nekaj tisočev padli, vendar pa je tiskarna tiskala prav toliko knjig kakor lani. Še zmeraj je čas, da si oni. ki so morda pozabili naročiti, naroče po isti ceni — 20 Din! Slovenci, segajle po knjigah svoje najstarejše založnice!
Važne iziave sv. očeta
'* lf«<ero so se bili Bizantinci in Beneča-
Poročali smo že, da je nedavno obiskalo Rim večje število Slovencev, ki so se poklonili tudi sv. očetu ob 19 stoletnem jubileju Odrešenja. Naj priobčimo o tem še nekatere podrobnosti.
V pondeljek 2. oktobra zvečer je bila določena avdienca pri sv. očetu Piju XI. Nestrpno in s hrepenenjem je vsak pričakoval, da vidi naslednika sv, Petra, duhovnega poglavarja 300 milijonov katoličanov, in čuje njegovo besedo. 200 slovenskih in hrvatskih katoličanov — v Rimu se je mudila tudi skupina Hrvatov — se je zbralo ob 8 zvečer v
Vatikanu, na čelu škofje dr. G, Rozman iz Ljubljane, dr. I. Tomažič iz Maribora, dr. J Gnidovec iz Skoplja. Navdušeni klici živijo sv. oče so zadoneli po veliki prestolni dvorani, ko se je prikazal papež v spremstvu škofov in prelatov med romarji. Takoj nato pa sa Slovenci zapeli lepo pesem Marija, mati ljubljena in za njimi Hrvatje hrvatsko Marijino pesem. Zaradi tisočev romarjev, ki jih sv. oče dan za dnem sprejema, kar je za 76 letnega, čeprav še čvrstega starčka vendar le zelo utrudljivo, so v tem letu v Vatikanu odpravili navado, ki jo je imel av. oče v prejšnjih letih,
Stran 51°.
»DOMOLJUB«, dne lil oktobra 193:1.
da je šel okrog vseh romarjev in dal vsakemu roko. A za jugoslovanske katoličane je zopei izjemno šel po vsej dvorani in prav vsakemu dal roko, da poljubi ribičev prstan.
Papežev sovor
Po tem obhodu okrog romarjev pa je sv. oče sedel na prestol in imel krasen, pol ure trajajoč nagovor na navzoče. Izjavil je svoje veselje, da vidi te predrage slovenske in hrvatske sinove, ki so prišli iz Jugoslavije in jim more dati roko. Sprejel je že romarje, ki so prišli iz te države. Kadarkoli jih je videl, ga je navdalo vedno večje hrepenenje, da bi sprejel še nove. Prišli so, da blizu njega, da z njim obhajajo sveto leto, ki je v spomin 19 stoletnice odrešenja. Prišli so s svojimi školi. Zahvaljuje se njim in dušnim pastirjem za ta trenutek. Dragi so mu vsi, njihove pesmi, njihovi živijo-klici, najbolj pa njihova navzočnost. Prišli jo k skupnemu očetu, v njihovih očeh bere vdanost in ljubezen do sv. sto-lice, do sv. rimsko-katoliške cerkve. Tudi on je vesel, da ima priliko zagotoviti jim svojo posebno očetovsko dobrohotnost zanje in za vso Jugoslavijo. Reče jim: Če bi kdorkoli, in najsi bi bil angel z neba, prišel in bi jim hotel dopovedati, da sv. oče ne ljubi njihove domovine Jugoslavije, naj mu ne verujejo. Vedo naj, da to ne bi bila resnica, ampak zanikanje resnice. Če bi (aka trditev prišla od sovražnikov, bi jo papež lažje prenašal, zakaj sovražniki ne morejo reči drugega, saj ne vedo, kaj govorijo. Oni sodijo po človeških vidikih in zato mislijo, da morajo vsi soditi na isti način in tako uresničujejo zopet besede božje Modrosti: Misliš, hudobnež, da bom tebi podoben. 7;c pa taka trditev pride od prijateljev, je stvar zelo boleča, zakaj ti vedo, da ne govorijo resnice. Če pa nazadnje prihaja še od katoličanov, tedaj je bolest srca očetovega največja, ker je ni mogoče smatrati drugače, kakor trditev sinov, ki so postali odpadniki in izdajalci krščanske družine.
Sv. oče izjavlja navzočim, da je zelo želel tega trenutka, da bi jim to povedal, zato da povedo to doma, da so tolmači njegove misli in njegovih besedi. In zato še enkrat ponavlja: Če bi tudi angel z neba prišel in rekel, da sv. oče ne ljubi Jugoslavije, ne more se mu verjeli, ker je ta trditev nasprotna resnici.
Nato je papež govoril o sv. jubilejnem letu. Izrazil je živo željo, da bi bilo to jubilejno leto za njegove ljubljene sinove Slovencev in Hrvatov iz vse Jugoslavije leto blagoslova, odrešenja v pravem pomenu: rešenja od zla, odpuščanja, obnove krščanskega življenja, napredka in razvoja tega resničnega življenja. Naj bi bil to poseben sad svetega leta, ker je sad in cilj odrešenja, ki ga je Od-rešenik sam postavil. On je bil dobri pastir, ki je prišel, da življenje da. Vse Njegovo življenje od Betlehema do križa je bilo za to: da bi imeli življenje in preobilno imeli. Hotel je, da bi imeli najobilnejše življenje. Katero je to življenje. Je življenje, ki ga oni sami živijo: krščansko življenje. Kristus ga je prinesel, zaslužil z vsemi njegovimi zakladi Od Njegovega odrešenja izvirajo tudi dobrote krščanske kulture. A prvi so čisto duhovni sadovi. Sem spadajo vsi zakladi od prvega sv. obhajila pa do zakramenta sv. zakona ali redovnih obljub, sem milosti vseh zakramentov, krščanske čednosti, posebno vera, upanje in ljubezen, sem milosti molitve in dragoceni zakladi občestva svetnikov.
Navzočni romarji živijo to življenje oseb-
Volitve v Delavsko zbornico
Glavni volivni odbor je potrdil vse vložene kandidatne liste ter določil barvo glasovnic za posamezne liste.
Potrjena je torej tudi lista »Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev«. Barva glasovnic za to listo je lelena.
Kdaj bodn volitve?
Volitve bodo dne '21. in 22. oktobra. Dne 21. oktobra se vrše na obratnih voliščih, to je v prostorih obratov, katerim je glavni volivni odbor dovolil, da si sinejo postaviti svoja volišča; dne 22. oktobra pa se vrše na rednih voliščih, večinoma na županstvih.
Kje bodo obratna volišča?
Glavni volivni odbor jc določil obratna volišča v sledečih obralih: 1. >Scniperit«, Kranj. — 2. »Intex., Krani. — 3. »Jugobruna., Kranj. — t. »Jugočeška., Kranj. — 5. »Tekstilindus-, Gaštej-Kranj. — 6. .Tekslillana., Kočevje. — 7. Rudnik Krmclj, Krmelj. — 8. Premogovnik Hudajama, Hu-dajarca. — 9 Premogovnik Zabukovca in keramična industrija Liboje. eno volišče, Zabukovca. — 10. :>Peko«, tovarna čevljev, Triič. — 11. Glanz-mann in Gassner, predilnica. Triič. — 12. Jug. tekstilna tovarna Mauthncr, Št. Pavel pri Preboldu. — 14. Bonač Ivan, tovarna za lepenko, Koli-čevo, Domžale. — 15. Kemična tovarna, Moste, Ljubljana. — 16. Industrija platnenih izdelkov, Jarše. — 17. »Saturnus., Moste, Ljubljana. — 18. Remec et Co., tovarna upognjenega pohištva, Dupli-ca-Kamnik. — 19. Strojne tovarne in livarne, Ljubljana. — 20 »Titan*, Kamnik. — 21. Tobačna tovarna, Ljubljana. — 22. Pivovarna »Unio-n«, Ljub-Ijana^ — 23. Beer. Hribernik et Co" tekstilna tovarna, Št. Vid nad Ljubljano — 24. Doctor in dr., tekstilna tovarna, Maribor. — 25. Tovarna za dušik, Ruše. — 26. Derwuschck Franc, Košaki prt Mariboru. — 27. Sladkogorska tvornica lepenke, Sladka gora. — 28. Tekstilna tovarna Hutler in dr., Maribor. — g. Tekstilna tovarna Braun, pred. Ehrlich, Marihpr. — 30. »Petovia«, tovarna čevljev, Breg pri Ptuju. — 3!. Zedinjene tvornice stekla in Kemična tovarna, skupaj, Hrastnik. — 32. »Kovina«, I. jug. met. industrija, Tezno, Maribor. — 33. Zelenita et Co., meh. tkalnica, Maribor. — 34. Tho-ma Karel, tvornica svilenih izdelkov, Maribor. — 35. Našička tvornica tkanina, Dolenia Lendava. — 36 Cementna tovarna, d. d., Trbovlje. — 37. Prva žebliarska in ietezoobrlna zadruga, Kropa. — 38. Jcklarna Jurija Thurnskega, Guštanj-Ravne. — 39. Železarna Store. Samotna tovarna, Štore. — 40. Rudnik Trbovlje, Trbovlje. — 41. Rudnik Trbovlje, Trbovlje. — 42. Rudnik Trbovlje, Trbovlie. — 43. Državni rudnik, Velenje. _ 44. Rudnik TPD, Za-
no, doma v družini, v javnem življenju. Naj bo v tem svetem letu sad odrešenja, da razvijajo to življenje Odrešenika. Zaslužijo te sadove. Od daleč so prišli, trud svetoletnih obiskov so prenesli, žrtve splošne krize tudi težko občutijo. Božja pravičnost pa tudi božje usmiljenje se v tem svetem letu posebno vidno dviga. In s posebnim očetovskim pogledom bo gotovo pogledal križani Bog vse, ki z vzorno pobožnostjo, kakor ti dragi romarji, zbrani v tem trenutku okrog skupnega očeta, hočejo uporabiti zaklade, ki so od sv. Cerkve v tem letu dani na razpolago njihovim dušam.
S temi čuvstvi sv. oče blagoslavlja nje vse, vse njihove stvari in osebe, na katere mislijo, njihove starše in sorodnike, posebno pa
POZORI
Ne kupujte slabo poceni blago, a ni p a k dobro, katerega dobite pri
»Cesniku
«
Lingarjeva ul Llubljana Stritarjeva ul Največja izbera jesenskega in zimskega blaga za žensko in moške obleke in ^
drugih zimskih potrebščin
gorje. — 45. »Potekla«, tovarna pletenin Pj., _ 46. Zdravilišče Rogaška Slatina, R«!;^ na. — 47. A. Westen, tovarna pločevin«^ XV kov, Gaberje-Celje. — 48. Zedinjene Ivom!,/?' kla, Rogaška Siatina-Sv.Križ. _ 49. "ffi!*■ cestna železnica, Ljubljana, remiza. — 50 tSJ, nc papirnice, d. d., Goričotie. — 51, Tekit^T' vama »Kočevje« v Kočevju. — 52. »Ju£oslo™1,f' tiskarna« v Ljubljani. — 53. Cinkarna Celiš i\jf - 54. Premogovnik TPD, Hrastnik. - 55. Kn2f industrijska družba, Jesenice. — 56. Kranj*. • dustrijska družba, Javornik. — 57. Svinčeni J! nik, Mežica. — 58. Rudnik Lcšc, Lcše pri Ijah. — 59. Rudnik Senovo, Senovo. 60! R^Jl Liboje, Liboje. — 61. Tovarna usnja Fr. VfojtL nagg, Šoštanj. — 62. Združene papirnice, ob«h Vevčah.
Kdor dela v navedenih obratih, m»n brezpogojno volili že v soboto 21. oktobra,
Kako volijo nameščenci?	-i
Naipeščenci imajo svoje kandidatneilsk in volijo svoje kandidate. Če so v službi v ok ratih, kjer bodo poslovala obratna volišča, lijo tudi oni tamkaj, sicer pa na rednih ščili. Če so zaposleni v krajih, kjer ni ne A . ratnih, ne rednih volišč, bodo glasovali pisn*. no, sicer pa osebno.
Pismeno se glasuje na ta način, da<< zahtevajo najkasneje do 14. oktobra glasovni, ce od glavnega volivnega odbora za volitve t Delavsko zbornico v Ljubljani. Zadostuje d» pisnica z natančnim naslovom nameščenca ii njegovega delodajalca.
Nato je Ireba vse glasovnice razen zelen raztrgati, jih vtaknili (tudi raztrgane) v tu verto in zopet poslati na glavni volivni odta v Ljubljani).
NMjttžfen«; in n*meš<«nke
bodo dne 21. in 22. oktobra glasovali za lisli »Združenih zasebnih in trgovskih namešitl cev Slovenije«, ki ima zeleno glasovnic«.
V boj ia zmago!
Društvo Združenih zasebnih in trgovskih na-
meščencev Slovenije: Franc Kremžar, Avgust Novak in Vida Masi^ vsi trije iz Ljubljane; Franjo Zebol, dr. F« Valoveč in Mara Pohar, vsi trije iz Maribora.
še otroke, ki so mu toliko bolj dragi, ker bla-goslov zanje velja za vse njihovo bodoče ž'*' ljenje; blagoslavlja tudi starčke, slabotne 1« bolnike, ki imajo toliko večjo pravico
do blagoslova, čimbolj so ga potrebni. Poseben W>' goslov pa velja njihovim dušnim pastirjem, t' so tako častno zastopani. Oni so mi»is|rl' služabniki odrešenja. Imajo odgovornost, « razvijajo in množijo sadove odrešenja, krščansko življenje. Se bolj, če je možno, blagoslavlja one, ki so še upanje duhovništva, boj>»' slovce, da postanejo vredni služabniki °i,e šenja. — Nikoli ne bodo verniki zadosti molili za svoje duhovnike. Največji blagoslov P» izreka sv. oče svojim apostolskim bratom,«' lom, v znamenje priznanja za vse. kar m verniki delajo. Tako gleda na to delo, kaM bi bilo njemu storjeno. Oni imajo posebno sk' za razvoj katoliške akcije, ki je niemUA'L draga prav posebno v tem svetem letu. A ja je prvo znamenje življenja. Kjer ni <jlv I nja, je smrt. Življenje brez akcije, brez deJ nosti pa je nekoristno, okorelo, °m ' Dejavnost je merilo življenja. Katoliška ak I je sad in merilo krščanskega življenja' M.« je Odrešenik prinešel.
Gonilna moč v pralnem kotlu
Na milijone kisikovih mehurčkov vzbudi gibanje. Razvijajo se med kuhanjem (vsaj 15 minut) v raztopini Schichtovega Radiona in poganjajo — brez prestanka za Vas delajoč — milno peno skozi tkanino. Tako operete perilo lepo in prizanesljivo, če redno uporabljate Schichtov Rodion.
lolnndsku prcoioln« naslednica J ulij^iiu tri s proučevanjem narodno-gospodarskili in gcialnin vprašanj. Slika liom kaže Julijauo, o predava v radiu noSiinnni brezposelnosti.
Siarles kiuirslord-^iiiitli. slavili niifloški leta-
p	i • _____l-i ! — A mmIiia « A uolrn.
liji
c, se pripravlja na polet iz Anglije v Avstra-' o. Rad bi pobil vse dosedanje rekorde.
RAZGLED PO SVETU
Proti sestram-usmilienkam
Člani socijalistične stranke v Buenos Aire-v južni Ameriki so nedavno zahtevali, da katoliške redovnice odstranijo iz državnih mlnišnic, češ da one pazijo samo na bolnike-ntolike, a druge zanemarjajo. Na to neopra-'ičeno tožbo so izjavili vsi zdravniki in vse »Iniško osobje brci ozira na politično pripadat, da so usmiljenke v bolnišnici po svojem
vrlem delovanju nenadomestljive. Za sestre-usmiljenke se je zavzel tudi predsednik zdravstvenega sveta in druge odlične osebnosti. Ravnatelj največje bolnišnice je dejal: Bivši francoski predsednik Clemenso, velik sovražnik katolištva je v svoji bolezni zahteval, da mu strežejo katoliške redovnice, češ da želi imeti ob smrtni uri pri sebi — angela.
Italija
s Razno. V Šmarju pri Kopru je bila v nedeljo 1. oktobra običajna rožnovenska pro-cesija. Skupina deklet je zapela v procesiji lekaj nabožnih pesmi po slovensko. Ducat Meb je bilo radi tega aretiranih in odpeljanih v Koper. Tako je slovenska nabožna pesem Postala protidržavni zločin v državi z dva-"Mčletno kulturo. — V Gorici je oblastvo ^Plenilo povest Alojza Remca »Andrej Ko-uta"' katero je pravkar izdala založba >Sig-®a« v posebni knjižici. — Oni četrtek je ob Am 1'Ulrai nastal °2en) na ^gi Rizzatto v ^iovščini, Ogenj se je pričel neznansko hitro
širiti. Poklicali so na pomoč ognjegasce iz Gorice in tudi ognjegasce iz Trsta. Zadnji so prispeli na mesto prepozno, ker se niso odzvali prvemu pozivu in so sporočili v Ajdovščino, da je dolžnost goriških gasilcev, da hite takoi na pomoč. Iz Vipave je prišlo tudi vojaštvo. Iz Gorice je prišla tudi milica. Zgorele so velike zaloge lesa. Šele okoii 6 se je posrečilo vsaj omejiti ogenj. V Ajdovščino so se pripeljali goriški prefekt, fašistični pokrapnski tajnik, milični konzul, policijski upravnik in poveljnik karabinjerjev. Škoda znaša okoli 1 milijon lir. Nič določenega še ni znano o vzroku požara. Radi ognja je bila v nevarnosti tudi zaloga tobaka, ki je v bližini. —
Zgorela je v Kojskem hiša Karla Pintarja. Škoda znaša 15.000 lir. — Ponesrečil se je 47 letni zidar Srečko Križaj. Padel je z neke strehe v Ajdovščini. Umrl je v goriški bolnišnici. _ Tržaška občina bo zgradila s pomočjo državnih železnic nov železniški nadvoz čez glavno cesto Trst—Barkovlje v bližini javnih skladišč. Na tem mestu se je zgodilo mnogo nesreč, ker je bil ovinek radi prekratkega nadvoza preostro izpeljan.
Avstrija
s Na konclerja Dolliussa je streljal neki pristaš Hitlerjeve stranke, bivši član avstrijske armade. Rana ni bila prehuda, in je kancler že zopet prevzel vladne posle. Ta napad je izzval tako v Avstriji kakor v celi Evropi splošno obsodbo, saj je Dollfuss oseba, ki se neizprosno bori za neodvisnost svoje male države.
s Par vesti iz Korotana. V Turčah je umrl 30 letni čevljar Janez Fric. — Dne 8. septembra pa je podraveljska fara pozdravila papeževega odposlanca za dunajski katoliški shod kardinal? La Fontaine. Vsaka hiša je dobila pismeno obvestilo v obeh deželnih jezikih, da se zbere na postaji v Podravljah. Visoki gost je ljudstvo opazil iz vlaka in podelil blagoslov. Otroci so držali z velikimi črkami natisnjen pozdrav z besedilom: Dua»

>DOMOUU£<. tw II
ks; Do* ccuesici 3 T« e i. ■■ nhlMtn _mcact Te- Besečc nca' — IV-'.Km!< jDit is Bo(i sfaštia a t IcH pi»<ii	xirc<£» Te presta Ei-
fiitk-r: iai' — Bc-£ t Ter*' ■ — Oiv: t«čt ^ K t Ci z~	: k rr:-fci-_ir'.:>rr r.iz
Kf yW- Uspeti iriieraJEiie ka^Aame —
D€«-Je-.r. pasfirčcfc Aniri KiriJc ii Zšskt Brstnce •>« n paš: uiti rn.T-.ni, t Jcčz£a !*:•—• -5t.2sd želiTci za tntre&i	P:0i{ irap-
U ie ježa! rtu rc. t oUtč t-:- ir--:rr-in aii poderSsc pcjsac-. —	« v tSrrab nyi
l(uc Trerrer Bc. ■< r^.i 21 t: rzpax Sc<n>c .':»•; ie xi.paft£ 44 !*tm pMseftšk ra S.-e« Foi i-: iz	i R-nčt
» Hrtienerri	edč šesk^-
nci »i; repaicii ZSaj-i :ur;a.: i4r.i_.-c ste 3	Seaa ki iit-iero preke 3 .t
ri^tu fixi. Žilo ■* češka ■» Zida krt3erie-nic jtrzak® 1 i« iriiTi
KAJ JE NOVEGA
Pogoji za slajenje mošta
;.: t ; ; f -mer x<-
11 ijmiiii 1 !■ 1 i— sitk* žontrt z trcicu je K-CC3 f iufcdečm: UMi: «J>.a J p:c i__r>i uit-
-Al eraisce » i h
T: zi tUjen* tttt .r
ik£A iii i 1 j . 4	1
Anglija
f ttaiiiga&e pOEKauacL Aatg.eai^ j.uTwr 1 MaJi«_ * Strfnrfatiai e«r; xa kiU-
psJe^ajeie	je- izdju	oč-
itiH.	preAz	žtiisbct^m
tnan \ p-n: je adfneJ im? eiti ilič: le x sestarrvuo	naocBilim p^šcr-5
»: pwžre&. i®fješlb • ^r '« drg£> določa Ci - :-bt- eatec	"i Mihi i -<:::
<"--.: :-:• i_aie šrOe *. O<£ju JIM a- " rode rjtrrr če asa den zfbcstt tarei-oena 7 odreš^ami s4arjex k: -c :a* rcn-tr-z rj Maj!i katere ijndsl 15 rs ;lal>-..t saino&osti, a b: i* 1'ji'ijaaii raai pc:ta-
Z>:-t /^jeifb -t T	TtHko lil- j
--- ■■■ ■ 7-i	rr.jateijstTj Aijfi^e <Šo
iti! £ p- A-£ £ci se bo saš"o
1 V »»Semit t-netn ts ž: :■ IA - hošu ;f-. m « tt •
sžafioora.
i Zi «-n>ira£ri'	.•m-.'•?.» .>m--
ic a ii	Jeti « sf< :iim« :
-u.'rt.: TA 1* i: :onr p: 1
S Zi '-jio-iti.irf >t ^!
S»Jin f:T:lll j : -	( {. :•-•;!
Hi a.	n Miitoim : 1 ■• -
lArii-	trs Lim~' -ta-:'••:••£ li-A-t
Sninct "e: -i tT3i:^ria>t ' :>:v_nasi Liiiiiii 3	i ;rtx-t S«iin:u _.iT!ari «
-cs-jL'-. -»	i.AS 3.;«-j lin: ta
■4-- • j»: kuiri-—a;«: idktsx: 4 Za i« ;scA-<i ->4i	J pod-
' : -c	Srecsr-t Sle . jc-
"£ F-nnmi; r« — Ssnr D:-:rti Ltr žiii ^ Crt ; i — «TT i-;k» f«Hi tko-koi inžki zi-jš. šrur.* ^ko-ntisjiki Crkohi. bzzt 'isir c ?«utie. ik_-sko-Kostixi>:-.
- :rcia>tiJ:c--xrtirc»xciiic-!:liido št .rsoa^isio-
oiofci ter za r iokoHif	:
i um pce t otoško otrobao ferie v %mA Manhor desni Irtt psi Jt šaki. ae dovolj « pOfač:t: slaiftobo
ffi-cil-. nora po okui trnie tira predkoitj piano pr??i, ( , : ,ČTC«nkB) po okrajna A. kikor jt 1 x£oru mnicsos prjvajtkn. Te pnj,, j f^ediaritj terit«rq bnk	1
vnursiiCKa	pri itrtS;. ttiij^j
»j * Lf»!w)3>»B, ra področje ferit Kiri^ opasti pa potBočsrka TsBajrie|< * -MarifeorB.
fe. Slačiti stoti od ajkerodiiic, dati, « n.-e«juBK.i z (Jc-OKkčmu km-Ujkj . hisle bt ji tast!rož« preptrredaao.

J|..«e A« .i. . '«-
Befeija
.r- r- f .JO dat.:n	r-ait.
z - i-c- - oFrri -ir^tipšk, jt nekoč oi I -T jCt OTE r^ OtEiOd i .iLi Izzh a? ZZ J Zi-
•	i« »Gospc-i : - peft. il, re i !SJt m^—rtšt -•< iiiit t f V-osKc-pež r-ta«." ..»t rasatrhiv
•	o »-Haaš so i poslej nsntgz Zs-otit fa j? kij-., .vi-,-	>-it je tiko. mi ar --C-2Z21 p •:•_«« sir««; sc«ži?*. fMK4a- 5H SiT C-ti. •
Pn atk, csiifi pr«« »i » saračacsc Ha-i^sziieš:- i,. ,£tc ■ ia rs: rtit »&> tE-ffiia-rf aijr-^žt oš zasači < Ot >Od napadi- Kiko v: irisiae?< Dtac-v-ii ,0(i-sp:c>f -.«:«žsr či šc. Tn.jt kč, r-- sj*.;
OČ — .	<
Mirrf u 17 alepisi p« k'oster»eabar-fk; ai&slai leatasti.
5. Viiii vaK>|raac:k »Ji h up cz £uzču se :egi občega (ievo^ta^a pothzz: 3 iiad: 5-. z*
« LjaHjui.
m V(
; ^ u! aij--»;--!a jj.«. b«^ \ LjuKtac Ji -ip- • "'"«>■ |>jf.
.«1 r- ia;.- - - - - .- r. ■gesij «že- 1 i.pz-ta BE,:-J hfc-: \r--l*-"Jt' »^»»Sa 1,-
Altji l|
Osebfie vesti
'<*) let /r 4*paim1 zsa«r krv iioift«
i • . -.-r^aiHnter Ur ši sic."ai ;tar s«^ Li jkir. sedaj iapaik ■ Shiti ri Kns ca še r.rKjp'- >L d l p*k«jr« je e Matej HafeacL ranite <dria\:.ep JtonsenaJorija Lf-jtijaii.
d D»» Mia iapaika	j Jeatj
T'	g- Ja»er« Pacife. dc-sej žapd
pri - Vidu - Vrtrirti Za ieptijeto ir -• feU predUaaa e. han Strašit, i? vik v B"?i -\cif!.
Amerika
« I»r*fcu. Tekr-a;	3 ^ .^j. ^
•* '••T^-34".-« 11	• -ci.-- f i ...
^e k j«Ji prilika« še ni prt teži'." - Let«	- . Amtr±: vir*-
250&K<	_ v Zdrsčnih
* r>: -jsa €2 jt: :•!-«.: EA .-,ai — Nt: -4-'»''	- •
M "Hf	Jfcpi ljD^je I ZdražesA
ir Astrikc. — V Sasad. je >- -:> .j-t-i ■*:: K-roftfi: |CT>»:-.-alstra --Ltr-r-ri 25 ML — V Cto^iaadn je MBi Atafz " iler-
Mi.	.: ? *c "r -	.....t
r Kisika 25 3«. »ittr cia^ii kaid-ai: *5»W(ts T Er:.:«yx-j ;•>-. nivs, . in.-:f±. — V Sfce^gj^ta j«. Mpsssa - ; Jo*.? Xi.fib :i št.?	fant- u IV- r:i-
— 7a ta;rSiepB iedjsiia r irfj-
so«-M>li :f«x.vaa c-i^tcuk P. De.a-M-r "z Mmmpo;:: K-v: ril?-:	_> jaic
vae: kalLiii.ia. — Pred»edii-k	Zdr--
ier.i i rim-. r..3ee.>t	^»»f.-ife:
i.«nferrr,ci	d? jš4r. rt or. v kitf-ns!
jKn«-)55etaT	pra. <■>: Ves -Tel ~
• prsim. Ei<is<-\ejt /t aa;o sa-.e-dei. kak: se n/r-z ".a ^lida prizadeva f»ip> rati	T«da samo u<ek« ortišha ji»
e±c	pr ij-^-mo ar4-. r»	. Pristani
da je .*ra v Bc«a bisi era Botr- <js šieei rooi
f Sartaa kosa V Cieveiana-j tU uicria
01 <trj Aaios Jakoh>£ a Sli vrne« tvj ieUu Maruš Kerr a C«iast pn Krikeir. — V Moon K— Peana. -e ošie" » i«:iwt »iemi Janei
Grik zz JeU pn Krškes — V C V-a*- -e
___i 5T	v,	..	-----'i£J ic
smtii , m: Meaze. n kimniki — V PueMo C- .e irdAaa	C-rj-i- Podforke rr-
R^ki - V Unirem! !»d. so pokopal,
BANKA BARUCH
is »M l«tdfrt»C, PfiTtS
■"-erner- knrm
v,::r	■. *ai. r i
.n-. Ctfi. "f '	-'eiot. rakne:
1.» U fcM* V-	t Tirnim,
j 5t>!etce/{a Ferčiraiča Sesa i: L .r^ivSi |	isiasi — Ni n« kaie:: . t>:-n S
:	>Las e kso^: noft i.-.^-sae Ai!a
Ti-ikc ia Sebi&a pr. Ri^ak- — V Rkia« Ca sc. pK>Joit: » |r»t Neio Kzrteic roj. Ssi ' :«r iz MaSJs Laič -. B«_ kraj-d - V Poli | Coio so poioisii t ^atr.do 37	.'i«1
M-hcal iz Xala pr: Aasbntn — V Joiseti saarl 25ietsi Aiotz Pmočsu u Kioiiri P1 Hc.czjrtnha — V HearetU Ai.i •£ ccliol smrti zabodel 43 letne f« Aioizr i ?trsii? ' Nore vasi pn Logatca. — V Wcnats>,N V«* re odiei t vefeos^ 74 »etsi Jan Lask 3 8* kra :ne — V Steehou PeoBi. k 00 cpeiKf ioiča sierla Barbara Keif.-- - KrJ9'1' r Beli kritini — V Eiport Ptr.r.4 prema£ovex rova ub;t OS jelai Ar:« Jake® u- Zilj pn	— V Aaroca !'.' i«
40. letni Joief DobroToijc iz Vrijnike Coacaaafs e bi' abit pr. it.- ■ rc-ra Frank Drese! i? Drag; p::	<ori
C: C uar! ra	h r:
sip Kri!- iz Stru£ na Dokrif sc- - ^
V> co nsi!! artvegi pod želen"*" 51 !c-.r.eSi Jcsieiz Ki", r.ikaria « ^ ravč _ Roptrti ^ mnoriK v Neod« •» Fraaka Zalaga ii Bnuar.c pr: N >eo f"
No-
\ So. Chšcagi ie	—
r rar.ko c--cr Stoa.	>,,
>t= Eiejtu — V Br.v Mina premi""11«' ra Spolir Drorskc rasi or! Vc^ik LaS^ - V Cb:ki£a je o^šeS r rečn«t -"»'P W šc^vcc u So^orva pri Metliki
Domače novice
, 7oo leinica prihoda očetov fnnčiška f (jubljano je bila te dni. Proslavili so jo fnrimerno tridnevnico. K slovesnostim, pri lerih j® sodeloval tudi naš knezoškof gosp. * Rozman, je prišlo izredno število naroda.
d Nad 700.000 Din fa kolke je v letošnjem Listu izdala Slovenija.
d ISO kg težkega medveda je ustrelil v j pri Ziinovem bregu bloški gosp. kaplan
Iren.
d Pravilno. Zadnji »Kmelski lisic piše o „elicah med drugim tudi sledeče: Nič ue Eetiravaino, če pravimo, da so tudi veselice, kterih priredimo več tisoč na leto, eden od ivov, ki prirediteljem prinašajo sicer njši ali večji dobiček, narodu pa uajveč-!rs! poleg materijeine (denarne) .še veliko oralno (nravno) škodo. V tem oziru grešijo [d i naša društva, kar moramo odkrito pri-Latl. Mi smo načelno proti takšnim priredit-Lm, dasi se jih včasih ne moremo izogniti.* d Kako jo v. izvažanjem denarja v ohmej-Lnl prometu. Finančni minister je izdal po jsnilo » izvažanju denarja v obmejnem preletu. l'o tem pojasnilu je treba odlok finančna ministra od 5. novembra 1931 tolmačiti Iko, da se izvažanje našega denarja v ob-lejnom prometu do 200 Din na dan brez po-tlinega dovoljenja finančnega ministrstva bvoli samo tislini državljanom, ki prebivajo j obmejnih krajih, kjer obmejni promet res stoji in kjer se prebivalci na obeh straneh eje oskrbujejo z blagom in živežem za do-ačo potrebo; la ugodnost pa ue velja za dvo-Btnike in njihove delavce, ki gredo čer. me-v svrho obdelovanja dvolastniških po »lev.
d C« pojdr tako naprej, bo sapadni sosed risIh ta nami. Državna statistika objavlja v
gojeni najnovejšem letopisu podatke o šte-tlu prebivalstva v Jugoslaviji za 31. decem-Vr 1932. Po teh podatkih šteje Jugoslavija B.296.4;ti prebivalcev. Na dan r.edinjenja, to
Drobne novice
liailuk, uden voditeljev sovjetske Rusije,
e. da še nikdar ni bila vojna nevarnost Pfja kot sedaj.
Z HO proti G3 glasovom je izrekel de Vale-"i vladi zaupnici) irski parlament.
Nporaznni o elektrifikaciji železnice Du-aj—Budimpešta je bil sklenjen med Avstrijo ' Mudjarsko.
Za nore .lann sveia Zveze narodov so bi-izvoljene Argentina, Danska in Avstralija. Na Francoskem je umrl general Judeuič, ivm vrhovni |ioveljnik ruske vojake na kav-fronti.
12.900.700 milnih radio-narornikov s<i na-
»eli na celem svetu.
•fHK) |(«| staro sekiro sa »dkopali v Asi-H« v Arabiji.
Ponesrečil se je japonski izletniški par-1 ' <)l' 1«2 oseb so rešili le 40.
1'oslušati ruske radio-postaji- je v Nemčiji
f prepovedano.
Novo špansko vlado je sestavil Martine* P>rrii,z; nova ose|)ai atai.j (.j]jj
Hitlerjeve! so dali sežgali knjige listih »eiimkih pisateljev, ki sedanji nemški vladi
»180 po VOlji.
Velik* custna dela za zmanjšanje brez- I hoče izvesti ma4jarska vlada. |
1 L I I) A s p I C 1 A I
S II A M P O O
BRUNETAFLOR
je I. decembra 1918, so cenili število prebivalstva v Jugoslaviji na 11,621.026, torej se je zvišalo tekom 14 let število prebivalstva za celili 2 milijona in 700 tisoč. Letni prirastek je znašal zadnja leta okoli 200.000 duš.
d Motorne briorlake dobimo. Naše železnice bodo vendarle vpeljale motorne vlake. Zaenkrat sicer le motorne brzovlake in le še za poskušnjo. Ti prvi poizkusi bodo izvršeni na progi Zagreb—Varaždin, nato pa tudi na progah Zagreb—Sušak in Zagreb—Split. Motorni brzovlaki bi mogli voziti s hitrostjo 160 km na uro ter bi trajala vožnja iz Zagreba na Sušak mesto 5, samo dve uri. Vožnja iz Zagreba v Split pa bi se skrajšala od 12 na 5 ur. Poizkusile vožnje -se bodo vršile z dvema vlakoma, ki jih je brezobvezno ponudila na poizkusnjo tvornica »Austro-Daimler«. Poseben motorni vagon pa ponuja tudi tvornica oblek »Tivarc, ki si je nabavila motorni vagon za poldrug milijon Din. fte bi bilo dovoljeno tvornici, da razobesi v motornem vlaku svoje reklamne plošče, potem ne bi zahtevala nobenih obresti in bi se odplača! motorni vagon v 20 letih. — Te dni so se vršile poiz-kusne vožnje z motornim vagonom tudi ua raznih slovenskih progah.
d Obravnava proti morilcu Maliju bo pred novomeškim sodiščem najbrže koncem oktobra lega leta.
d Takse za pritožbo pri državnem svetu ali upravnem sodišču. Ker ljudje vedno bolj uporabljajo pot pritožbe na državni .svet, oziroma upravno sodišče, naj navedemo takse, ki se v označeni namen sedaj plačujejo. Službeni list« št. 16 iz leta 1933. priobčuje sledeče: Za pritožbe ali tožbe, vložene pri državnem svetu ali upravnem sodišču \% po skupni vrednosti spornega predmeta. Ta taksa pa ne s/ne biti manjša ko 200 Din za pritožbe, vložene pri državnem svetu, ne mnnjša od 100 Din za pritožbe ali tožbe vložene pri upravnem sodišču. Ce je sporni predmet ne-ocenljivega značaja, se plača: za pritožbe
(tožbe pri državnem svetu 400 Din, pri upravnem sodišču pa 200 Din. Za pritožbe, ki jih vlaga drž. nameščenec pri državnem svetu zoper odločbe, s katerimi se mu je kot državnemu nameščencu prekršila praviea, se taksa ne plačuje vnaprej. Pobere pa se, če državni svet potrdi odločbo, proti kateri se je državni nameščenec pritožil.
d Preriemi poslov od starih na nore občine se bodo vršili v dravski bailovini od 16. do 31. oktobra. Do takrat poslujejo še vsi občinski uradi starih občin. Vse odloke, dopise in druge pošiljke je naslavljati na stare občine še do 22. oktobra 1.1. kot dneva, ko morajo stare občine po posebnem navodilu gospoda bana zaključiti račune in poslovanje. Od 23. oktobra dalje pa je naslavljati in dobavljati vso pošto že novim občinam.
d Zopet peklenski stroj. Na železniški progi Zagreb—Zidani most je v noči od 6. na 7. oktobra eksplodiral peklenski stroj med železniškima postajama 1'odsusedom in Za-prešičem, 12 km od Zagreba. Peklenski stroj je bil položen med železniškim pragom in tračnico ter je bil na kapico, ki je bila postavljena na tračnico ter zvezana z razstrelivom. Eksplozija je nastala v trenotku, ko je čez to mesto vozil fovorni vlak št. 666. Zaradi eksplozije se je odtrgal od tračnice 32 cm dolg kos. Lokomotiva je bila le neznatno poškodovana ter je takoj nato mogla z vlakom nadaljevati vožnjo. Človeških žrtev ni. Po najdenih ostankih se more presoditi, da je bil peklenski stroj, ki so jih z drugimi razstrelivi in orožjem prinesli iz Zadra in so jih lansko leto našli pri odkritju velebitske afere.
d Javna dela v Ljubljani. Upravni odbor Poštne hranilnice je odobril ljubljanski mestni občini za ureditev Ljubljanice posojilo 6 milijonov Din po H%. Amortizacija se bo določila sporazumno. Sklep uprrvuega odbora Poštne hranilnice mora še potrditi finančni minister. — Odbor za državne nabave je odobril licitacijo za tlakovanje Ijublajnske Blei-
»DOMOLJUB«, dne 11. oktobra 1933.

t^inMn 'V""/"1' ■ Porušeim va«. Potres ie
U liriiiki velikih
zgorela
mi«leškiJi zratmi,

weinove ceste. Sprejela je ponudbo zagrebške Ivrdke Iies.
j V drobni pisavi je postavil nov rekord
. Gabrijel Usenik. Napisal je na navadno dopisnico 32 strani iz Jurčičevih spisov »Slovenski svetec in učitelje. Vse to je napisal v 811 vrstah. Črk je soravil na dopisnico 48.684. pisava je tako drobna, da se sprostim očesom ne more brati; napisano pa je z navadnim peresom brez vsakih pripomočkov — tako zatrjuje g. Usenik.
d Za 2 Din pri litru so zvišali vinske cene mariborski gostilničarji.
d Dvig vinskih cen — vzrok slaba letina. Stanje vinogradov je v vseli delili države zelo neugodno deloma radi slabega vremena, delnima radi peronospore. Izgledi na pridelek so izredno slabi tako glede množine kakor glede kakovosti. Strokovnjaki cenijo letošnjo letino v vsej državi na dva milijona hektolitrov vina, medtem 1«) je lani znašal štiri milijone hektolitrov. Ker se pa mora tudi skrčena potrošnja vina v naši državi ceniti na najmanj 2.5 do 3 milijone hektolitrov, je jasno, da letošnji pridelek vina ne bo zadostoval za kritje d' mačili potreb. — To stanje ima za posledico /nalen d\ig vinskih cen v vseh vinorodnih krajih naše države, ki so se do danes dvignile že di: trikrat tako visoko kakor so bile pred nekaj meseci Tako je v Hrvalskein Zagorju rena vinu poskočila 'jovpreeno od 1.75 na 4 Din liter, v Vr,jv<; . /.lasti v okolici Vršea od par do 1 Din za liter na 3 Din. Tudi dalmatinsko vino se je podražilo, vendar ne v bliki meri, kakor drugod. V dravski banovini k:i v zadnjem mesecu vinske cen poskočile za 1 do ■ > Din na liter. Na podlagi tega so mari-lorski gostilničarji takoj dvignili cene v gostilnah za 2 do -I Din pri litru, kar je zaenkrat še neoprav' eno, ker imajo še dovolj starih zalog pi: nizkih cenah.
d Tržišče z jajci. V zadnji dobi je naše tržišč« z jajci pod vplivotin izvoza v Nemčijo. Tamkaj so v zadnjih letih radi prekomernega uvoza cene jajc stalno padale in so lani dosegle nižino, ki je v Nemčiji onemogočila do-bičkanosnost perutninarstva. Ko je pa letos Hitlerjeva vlada z visoko carino malone preprečila uvoz, so se cene dvignile povprečno za 1 pfenig, to je 18 par pri kosu v primeri z lanskim letom. Septembra so bila jajca na drobno po 10 pfenigov, t. j. 1.80 Din kos. Ker je pa letos v Nemčiji vskladiščenih le malo jajc, je pričakovati v teh mesecih dvig cen v mnogo višji meri nego v prošlih zimah.
Med brati Hrvat*
d Če pridejo roparji k večerji. Iz Umke poročajo, da sta roparja Miloš Mitrovič in Milislav Sušic pred dnevi izvršila velik rop v Velikem Borku, kjer sta oropala tamkajšnjega župana Stojičeviča in mu odnesla v gotovini 64.<XH) Din in 39 večjih in manjših duka-tov, vsega v vrednosti okoli 100.(K)() Din. Z'o-glasna roparja, za katerima neprestano stikajo orožniki, sta tudi svoj rop izvedla izredno rafinirano. Pred dvemi dnevi so sedeli pri večerji pri županu Stojičeviču tamkajšnji učitelj in učiteljica ter domača družina. Ko jo padel na vas mrak, je potrkal na vrata neznanec in pozval župana Stojičeviča, naj mu odpre vežna vrata, ker mu mora povedati nekaj važnega. Zupan je to storil in je na lie-znančevo- zahtevo stopil malo na dvorišče, kjer je uvidel, da se nahaja v sredi do zob oboroženik roparjev. Tu .mu je ropar Sušič predstavil svojega tovariša Mitroviča in izjavil, da so prišli k njemu malo posedeti in večerjati. Župan Stojičevič je takoj razumel položaj in pozval vse roparje v svojo hišo, kjer so se vsedli za mizo in večerjali. Ko so tako
J


Gd &v(kčunjL
■(L TAgodju,
Prehlad, neuralgija, vročica in vsa neugodja, ki jih povzroča naporno življenje odpravimo, ako vzamemo Aspirin tablete. Pazite na bayerjev križ. Ima ga vsaka tableta in vsak omot.
ASPIRIN


v 1. jugtla k. d. Zagreb. M 12. Ojlas K tcgttir. pod S b. M0? od I. III. 19357
v mirnem razgovoru sedeli za mizo, so pozvali župana Stojičeviča, naj jim izroči denar, ki ga ima in da v tem slučaju ne bodo storili
7
Boljševiki prodajajo vojne troleje. V Stock-holmu prodajajo sedaj na javni dražbi sovjeti vojne troleje, ki so jih Husi osvojili v rtisko-fvedskih vojnah, zlasti pri veliki bitki pri Pol-tavi, prvi veliki in odločilni zmagi Petra Velikega. Nadalje prodaja-jajo sovjeti tudi darove švedskih kraljev ruskim carjem. Kakor pripovedujejo v Stockholmu, so sovjeti ponudili Švedski vladi nakup švedskih zastav, ki so jih zgubili Švedi v voinah proti Rusom. S svojo ponudbo pa so doživeli sovjeti silno blamažo, zakaj švedska vlada je njih ponudbo odklonila z utemeljitvijo, da ni mogoče kupiti za denar, kar je bilo izgubljeno s krvjo. Tako je švedska vlada pokazala več spoštovanja do ruskih trofej, kakor pa ruska sovjetska vlada.
Zveza katoiških zdrav-mkov. že večkrat so posamezni katoliški zdravniki dvignili svoj glas k raznim perečim vprašanem sodobnosti. Mislimo samo na strašno padanje rojstev, na zločinsko propagando za odpravo plo-
CIS
-V
Spisala Helena II n I u s c h k a Iz nemščine prevedla Marija Kmetova

V
V nedeljo je lovec sedel v cerkvi zadaj za njo m ona ni mogla moliti. Po službi božji je hotela iti ponosno mimo njega: stal je ob vratih iu kakor da jo čaka. Ali pa je morda pričakoval plavolaso Seblijevo hčer?
Pomočil je prste v blagoslovljeno vodo in jih resno ponudil njej. Plaho se je doteknila njegovih prstov in se prekrižala. — C'e je to opazila naša ljuba Gospa stranski kapeli? Če je bil naš ljubi Bog radi tega kaj hud?
Zunaj se je smejalo poletje, travniki so bili ena sama cvetlična preproga in — ne: saj ni moči povedati, zakaj je bil danes svet tako lep!
Popoldne se je oblekla v svetlo obleko in šla na sprehod ... prvič brez otrok. Tako je bila vesela, tako ji je bilo vse pražnje, da je celo stopila, ko mestni ljudje, v visoko travo po marjele in je natrgala poln naročaj teli belih zvezd z zlatim srcem, šla je naprej do travnika v gozdu, kjer so cvetele temnomodre potočiiice. Travnik je bil močvirnat, tako močvirnat, da se ji je po grezalo do gležnjev. Ondi, onstran potoka je bil suhi 40/.d in v gozdu je bila logarjeva hiša.
Tja — ne, do tja ne pojde. le v bližino.
Z druge strani jo je gledal lovec in se smejal:
»Mamette, počakati, vas prenesem na to stran!«
Tako se je prestrašila Mamette, ko ga je zagledala! Saj ni prav nič mislila, da bo tu!
»Kaj vam pride na mar!«
A ko je strahotna iskala poti od kamna do kamna, je bila reč zmeraj hujša in zdaj je zašla prav v močvirje.
Z nekaj sikoki je bil Marcel na tej strani, jo drzno zgrabil pod koleni in jo dvignil. Držala se je trdo in ravno ko sveča in je z eno roko mahala z rožami, z drugo pa s klobukom. A se je v zadregi držala tako neredno, da je omahnila in se z lovcem vred usedla v sredo potoka. Zvesto je držala rože in klobuk in osupli lovec ni izpustil njenih nog. Nista se zavedela, kako se je moglo vse tako zgoditi.
Ko sta se dovolj načudila drug drugemu, sta slednjič vstala in nato sta se vse popoldne smejala temu dogodku. Odvede! jo je v gozdno hišico k materi, ki se je precej prestrašila obeh mokrih postav, a nato naglo poskrbela za suhe obleke.
Vse popoldne sta presedela pred hišico v gozdu in se smejala. Razpletla si je goste lase in jih sušila na solncu. Marcel bi si bil rad ogledal svet skozi ta pajčolan in kadar je govoril z njo, ši je zmeraj ovil štreno njenih las krog svoje roke. Mati ni hotela drugače, ko da je zlikala Mamettino obleko. Vendar se je skrbljivo ozirala skozi vrata.
Kako se je tedaj naglo zvečerilo! Mamette je malo mislila, da bo treba domov. Pa je morala iti. Marcel jo je spremil, da bi ne zgrešila poti. Za roko jo je držal in ni nič govoril. Če sta se spogledala, sta se tiho in sramežljivo nasmehnila.
Ko so se pojavile prve vaške hiše s svojimi rdečimi lučmi, sta oba obstala. Krog njiju so čirikali črički, kresnice so plesale vpričo zvezd in lipa kraj poti «e je za-grinjala v plašč dišav in modrih senc.
»Mamette, ljuba, mala Mamette, ali se imava rada?«
Ona ni mogla ničesar odvrniti. Preveč praznično ji je bilo in zdelo se ji je, da bodo vsi slišali njene nerodne besede. Le z licem se je pritisnila njegovega obraza.
Poljubil jo je na ustnice.
»Mala Mamette, kdaj bo svatba?«
Stran 524
»OUMOLJUB«, dne 11. oktobra 1933.
nikomur nič žalega. Zupan se je v začetku upiral, ko pa je u videt, "da ne more pričakovati pomoči, se je uda! in iztočil vse svoje prihranke. Ko so roparji opravili svoj posel, so pozvali gospodarjevega sina, da jim pokaže najbližjo pot do gozda. O tem najnovejšem ropu je bila takoj pozvana belgrajska policija in obve.ščeuo orožništvo ter se je zasledovanje nemudoma pričelo. Ker imajo roparji v vasi več svojih zaupnikov, so oblasti nekatere osebe vtaknile pod ključ.
d 9 milijonov škode je napravila zadnja povcdenj v zagrebškem okolišu.
d Dr. Pernar, znani odvetnik iz Zagreba, je bil te dni iz mitroviške kaznilnice spuščen na svobodo.
Iz naše prestolice
d Kralj Aleksander in kraljica Marija
sta se s potovanja po Romuniji, Bolgariji in po obisku srbskih grobov na otoku Vidu pri Krfu srečno vrnila 8. oktobra v domovino.
d Namesto denarja šito. Srbski kreditni zavod v Prujavosu je proglasil, da mu morejo njegovi dolžniki plačevati dolgove tudi v blagu. V ta namen je zgradil velika žitna skladišča. Žito sprejema zavod po dnevni ceni.
d »Biblioteka pobožne knjige za aarod« v Belgradu, ki izhaja z blagoslovom srbskega pravoslavnega sinoda, je določila 14500.000 Din v razdelitev prosvetnim, pevskim, patri-jotskim, stauov3kim in drugim društvom v državi. Pogoj za podporo je, da društva širijo knjige iz omenjene zaloge.
d Pravoslavni škaf jugoslovanski mladini. Na pravoslavni Mali Šmaren dne 21. sept. je obiskal patrijarh srbske pravoslavne cerkve Varnava Mostar. Z njim je došlo več pravoslavnih škofov in drugih cerkvenih dosto-
IGNACIJ NAROBE, TAPETNIK,
(108P08 VBT8KA CESTA STBV. IS (PRI f,BVU|.
jaustvenikov. V dvorani Srbskega doma je imel srednješolcem namenjeno predavanje pravoslavni škof dr. Nikolaj Velimirovič. Dal je dijakom nekaj navodil, ki naj se jih držijo če hočejo kdaj res imeti kaj vpliva na narod In postati njegovi prosvetitelji. Prvo, kar je treba, da ve vsakdo, ki hoče narod učiti, je tole: najprej se ti uči od naroda, potem šele glej, ali se more tudi narod kaj učiti od tebe! Največja žalitev za naš narod je to, če se govori, da je ljudstvo neizobraženo, brez kulture. Res, naš narod je — kar se tiče starejšega rodu — mnogokje povečini nepismen; pri tem pa je v njegovi duši kultura, ki je dostikrat višja od kulture tistega, ki se smatra za zrelega" da bi učil narod. Narod ve, da živi Bog, ki vlada nad narodi in nad posamezniki; narod ve, da je življenje samo priprava za j večnost; ve, da je ni kulture nad tisto, ki dela človeka poštenega in požrtvovalnega. S svojo vero in poštenostjo se je naš narod skoraj brez kujige ohranil 500 let pod Turki in se v tej dobi prerodil. Niso uničili srbskega carstva Turki; ne, Turki so zadali samo smrtni udarec propadajoči državi. Narod pa je ohranil pravice in svobode zlati sen in ko je prišla njegova ura, mu je Bog vrnil svobodo. Mladina, bodi vredna naslednica vere in poštenosti svojih prednikov, spoštuj in posnemaj vrline, ki so preprečile, da naš narod ni propadel!
d Trgatev je veselje za staro in mlado, kjer se rade pozabijo vsakdanje skrbi. V lahkomiselnosti si marsikdo nakoplje prehlad. Ta sicer ne spada med posebno nevarne bolezni, a zanemarjati se ne sme. Mnogi namreč pozabijo, da je prehlad povzročitelj mnogih resnih obolenj. Zato je treba prehlad odpraviti že ob prvem pojavu. Najuspešnejše sredstvo je 1—2 Aspirin tableti zaužiti na toplem mleku.
Nesreče
Slav. 4i
d Tri gospodarska poslopja jM «,„
so uničili ognjeni zublji v Spodnji Polakav Prizadeti so Tinetovi, Janezovi jn lnesi'' Hrastnik.	'
d Hišo in gospodarsko poslopjr j,, UBi(j, poiar posestniku Župančiču Damijanu v De čevi vasi pri Žužemberku.
d Kaea je pičila te dni nekega viničaria v Košakih pri Mariboru.	1
d Ko je sviral tamhurii o. V Sreitiski Mi. trovici je bila te dni v neki gostilni ljudska veselica, pri kateri je igrala ciganska godba Sredi največjega veseljačenja je prišlo do tra-gičnega dogodka. Ko so cigani najbolj divja igrali, se je edeu izmed njih, godec Ivan Kit sauič. naenkrat zgrudil na tla in bil na mestu mrtev. V roki je še čvrsto držal tamburico, m katero je igral in pel vse svoje življenje. Bil je .star okoli 50 let.
d Na dnu so našli vse tri kmete. I: (i™, bišnega polja poročajo, da so v va.si Veliki Peratovica posestniku Juriju Trbojeviču kopali vodnjak. Delali so Spasoje Sljepčevič, Milan Cvijauovič in Branko liadovič. Ko w prišli že 18 m globoko, se je onim na vrhu bi-dno zdelo, da se Sljepčevič, ki je delal na dnu, tako dolgo ne oglasi. Zato se je spustil za iijim Cvijauovič, da pogledu, kaj mu je in da mu pomaga. Ko je Cvijauovič prišel na dno, j« začel takoj klicati na pomoč. l'a komaj je l>il na dnu, je že klical na pomoč tudi on. Sedaj so se spustili za njimi drugi, ki so si privezali na usta rute. Na dnu so našli vse tri kmete drugega na drugem. Privezali so jim vrvi m noge in drugega za drugim izvlekli ven. Ko je prišel zdravnik, je ugotovil, da sta Sljepčevič m Cvijauovič mrtva, da pa bo Uadovič morda ozdravel. Plini, ki »o se zbirali v globoki jami, so jih zadušili.
»Lovec, nikoli, ker ti je oče ne l*> dal! Ker jo bolj potrebuje ko ti.«
»Pojdi,« ji je rekel, >če nas moreš zapustiti s tremi otroki in zadolženim posestvom! Le pojdi k svojemu lovcu, ki mora sam skrbeti za mlajše in za mater!«
Najmlajši je tulil v svoji postelji, druga dva nista hotela jesti, oče ni hotel več živeti.
Mamette je ostala na svojem mestu ko hraber vojak. Spet se je pokrila z avbo, si opasala predpasnik in se oberoč držala za svoje ubogo srce.
Leta so minevala. Lovec se ni oženil; tudi on je živel svoji družini.
Na kmetiji jim je šlo bolje Slari oče je bil zadovoljen. Kadar je spravljal žito v skedenj ali je prodal kako tele, je dejal: »Zemlja, zemlja, otroci, le to je nekaj vredno!«
Najmlajši brat, ki je bil dosti v mestu, se je najprej oženil. Druga dva se nista hotela poročiti. Saj sta imela Mamette — torej? Kje bi bila mogla dobiti lioljšo gospodinjo?
Mamette bi bila rada počivala. Ix>vec jo je še čakal. Ona je čutila to, čeprav nista nikoli več govorila o tein. ■Vaščani sploh ne govorijo radi o stvareh, ki so človeku pri srcu in jih ni mogoče predrugačiti. To ni v navadi.
Slednjič si je starejši brat poiskal ženo, hčer nekega učitelja. Klavir je igrala in se bala prašičev. Mamette je morala ostati doma. Oče vendar ni mogel gledati, kako je propadalo posestvo? »Mamette, reši zemljo in staro hišo!«:
In spet je bila Mamette povsod: v kašči, na polju, v kleti, za hlapcem, za deklo — pri oslabljenem očetu ... Leta so minevala.
Mamette se je postarala. Lovec je obubožal. Med vojno je izgubil službo. Hvala Bogu, da so bili njegovi svojci
5*
odrasli in preskrbljeni. Pri Mamettinem bratu se je udinjal za velikega hlapca. Sicer ni bil več mlad, vendar je delal več ko vsi drugi. Tudi lep je bil še. Nič ni bil sklonjen, žilav je bil, mladostnih potez, dasi sivih las. Zmeraj je delal in molčal, odkar je bil vstopil v novo službo.
Ob nedeljah je sedel v klopi družine in otroci so mu rekli »-»trie«; vendar ni nikoli spal pod njihovo streho.
To poletje se je Mamette ulrudila. Sicer je še zmeraj tekala po stopnicah navzgor in navzdol, vendar ni bila več ko prej. Ni vedela, kaj ji je bilo. Dokler ni mogla nekega dne več vstati. Težko je dihala in tako jo je zeblo. Nekaj silnega jo je težilo na prsih.
Vse znanje starih ženic ni nič zaleglo. Tudi vlada-ričina umetnost je bila zaman. Šli so po zdravnika, pa tudi ta ni mogel ničesar dognati in tudi pomagati ne. Vsej vasi je bilo znano, da se je Mamette poslavljala s tega sveta, le ona ni ničesar slutila. Mislila je, da se je prehladila in je pro.sila oproščenja, ker je bila prav ob žetvi v napotje in nadlego s svojo boleznijo.
»Mamette, poslali boino po župnika, da te bo pre-vidil. Pa boš spet ozdravela.?
>Že?« so vprašale oči.
Prečastiti je prišel in jo odvezal vseh grehov:
»Greha« oči, ko je tedaj poleti gledala v Murcelo-ve oči.
»Greha« njenih rok, ki so držale njegove roke.
»Greha« njenih ušes. ki so prisluškovala prijetnim besedam.
»Greha« njenih ust, ki so poljubila njegova usta.
Vso osvobojeno grehov je nagovoril župnik in tako lepo kramljal z njo, ko še nikoli. Tudi velikega hlapca se je spomnil in poslal |x>oj na polje.
du itd. Ti glasovi so bili osumljeni in zato se je vedno poudarjala |mlrr-bn stanovske »rgaui/a-cije katoliških zdravnikov. ki bi k Inki™ vprašanjem nastopila > javnosti in bi se nje« glas moral vpoStcvali. Tako organizacijo «» nedavno ustanovili Mndjarskcm. Prislopi« so mnogi vscučiliS«! profesorji. sfM-ciuiisli-.stari zdravniki z doto; letno prakso, zdravm« iz iKiliii.šnic in zdravilišč. Organizacija w » posvetila predvsem p« ueev« njo medicin.«« socialnih vprašanj ' zvozi s katoliškimi nauki in končno Iki nadzorovala in vodila v««-jo zdravniškega na"' se« j« Pokrovitelj«'"' nad organizacijo -w
prevzeli kardinal Serc-
di in škofje.
Novo sredstvo z« h" poto. Zavodi r» '•P0."' čenje v Londonu so našli novo sredstvo » lepoto, zlasti " doseJ° lepe in zdrave ko«» obrazu. Novo sreds»»
je jako enostavno: tr
je vsak dan samo po P« minut stali "a glav' ske, ki žele svoio M» n. licu osvežiti' jo zjutraj v zavod » lepotičenie, kjer '
Novi grobovi
ij Glas mrtvaSkega iTOna, V Kropi so pokopali Katarino Snirekar, roj. Mohorič. — V polhovem gradeu je mirno v Gospodu zaspal 87 leUii posettnik Jernej Trnovec. — Na Rakovnik" pri Št. Rupertu je izdihnila Alojzija Zupančič, roj. Bartol. — V Zgornjem Berniku je odšel v večnost 90 letni Andrej Dobnikar. _ K Gospodu je odšel po večno plačilo g. Ivan Nemanjič, bivši župnik pri sv. Treh kraljih. — V Rovtah so pokopali posestnika Franceta Modrijana. — Na G robi j i pri Sv. Petru pri Freudu je umrl 77 letni veleposestuik in učitelj v pokoju Julij Sadnik. — Pri Sv. Križu pri Kogaški Slatini je umrl Franc Motoli i/, Rajn-liflvc. _ v Celovcu je zapel mrtvaški zven g. /tiionu Piske.-niku, bratu znane profesorice v Novem mestu. — V Dražencih pri Ptuju so položili v grob upokojenega železničarja Fr. Arlenjaka. — V Št. llju v Slov. goricah so položili k večnemu počitku posestnika Bogomirja Žerjava. — V Ljubljani so umrli: Andrej Sla-mie, Marija Dostal, Franjo Zupančič, železniški uslužbenec v pokoju, Ernestina Skala, roj. Zahradnik, poštni zvanifnik v pokoju Karel Apili — Naj počivajo v miru!
Bazno
d Divjačina dela škodo. Okrog Kožijeka pri Begunjah nad Cerknico so se pojavili divji prašiči, ki delajo na polju veliko škodo. Tudi zajcev je letes nenavadno veliko. Ti se bodo pozimi spravili na naše sadno drevje. Ljudje žele, da bi lovci bolj pridno trebili divjačino in s tem obvarovali kmeta v današnjih teških časih občutne škode.
d Zelo čuden davkoplačevalsc je gotovo neki razbojnik na Poljskem. Te dni je poslal ta razbojnik po posrečenem »poslu« davčni
upravi '25 zlotov na račun pridobuine. V
spremnem pismu sporoča davčni upravi, da smatra za svojo patriotično dolžnost, da pravilno plačuje davke od svojega obrta.
d Avto je Kgorel na državni cesti med Slivnico in Framom. Ustnik Miha Hohnjec iz Maribora ima 100.000 Din škode, ki pa je krita z zavarovalnino.
d Duhovne vaje ta žene bodo v Domu Brezmadežne od 21. do 25. oktobra. Opozarjamo na ta tečaj duhovnih vaj za žene in prosimo, da bi se vse one, ki se nameravajo udeležiti duhovnih vaj, takoj priglasile, ker je ta tečaj v letošnjem letu zadnji, ki je še namenjen ženam. Za dekleta bo prihodnji tečaj od 4. do 8. novembra. Naslov za priglase: Dom Brezmadežne, Mala Loka pri Ihanu, p. Domžale.
Strupen studenec
Tudi v Loškem potoku, ki je vsled poplave zelo trpel, vlada občutno pomanjkanje pitne vode. Nemalo so se zato prebivalci razveselili, ko je na dvorišču posestnika Križnika naenkrat pričela izvirati voda. Od vseh strani so prišli kmetje, da jo odneso domov. Vendar je vsak, kdor je pil to vodo, zbolel na griži. Hudo je obolelo tudi govedo in je nekaj živali celo poginilo. Zdravnik je preiskal vodo tega studenca in izjavil, da vsebuje strupene snovi. Zanimivo je, da se je podoben slučaj pripetil v Loškem potoku tudi pri poplavi pred 90 leti in da piše o enakem slučaju tudi slavni zgodo-vinopisec Valvazor. Strokovnjaki menijo, da ima voda omenjenega studenca morda celo zvezo z idrijsko okolico in zato vsebuje gotove dele strupenega živega srebra.
listnica uredništva
Dopisnikom: Kakor vidite, gotove vrste dopisi, ki ste jih želeli imeti v tej številki, niso natisnjeni ..
Radio
•<! 12. d* 1(. oktobra
Vsak delavnik: 12.15 Plošče — 12.45 Poročila
—	13 čas, plošče — 2« Konec — četrtek, 12. okt.:
18	Otrok v šoli — 18.30 Pogovor s poslušalci —
19	Srbohrvaščina — 19.30 Plošče po željah — 20 Prenos iz Zpgreba — 22 ("'as, poročila, Radio-jazz
—	Petek, 13. oktobra: 11.15 Šolska ura: O varstvu živali — 18 [Plošče — 48.20 KuJturno predavanje
—	19 Sokolstvo — 19.3(1 Izleti za nedeljo - 20 Prenos iz Zagreba	22 Cas, poročila, Radio orkester — Sobota, 14. oktobra: 18 Plošče, stanje cest — 18.30 Zabavno predavanje — 19 Ljudski nauk o dobrem in zlu — 19.30 Pregled zunanjih političnih dogodkov — 20 Prenos iz »Uniona«: Koncert praških policajev — Nedelja, 15. oktobra: 8.15 Poročila — 8.30 Gimnastika — 9 Versko predavanje — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve — 10 Predavanje za delavce — 10.30 Arije in dueto iz bpere »Traviata« pojeta gdč. Sokova in g. Goslič s spremljevanjem Radio orkestra — 11.30 Slovenska glasba, Radio orkester —- 12 Čas, plošče — 16 Kmetijska ura — 10.30 Samospevi Marjana Rusa — 17.15 Magistrov šramel-lrio — 20 Prenos opere .iz Ljubljane, vmes čas in poročila.
—	Ponedeljek, 16. oktobra: 18 Gospodinjska ura: Gobe in njih priprave in konserviranje — 18.30 Pesa, surovina za sladkor — 19 Plošče — 19.30 Radio orkester — 20.30 Prenos »Fausla« iz Bel-grada, vmes čas in poročila. — Torek, 17. oktobra: 11.15 Šolska ura: Higijenskp predavanje — 18 Otroški kotiček — 18.30 Plošče — 19 Francoščina
—	19.30 Položaj Slovencev ob vstopu v leto 1848
—	20 Radio orkester (plesna glasba) — 20.45 Slovenske narodne v ženskem tercetu pojo sestre Bogataj s spremljevanjem kitare, vmes harmonika solo, g. Stanko — 21.30 Čas, poročila — 21.45 Ti«-dio jazz — 22.30 Angleške plošče ~ Sreda, 18. oktobra: 18 Komorna glasba, Radio kvintet — 18.30 Radio orkester — 19 Religija pri prvobitnih narodih — 19.30 Literarna ura: Novejši francoski romani — 20 IPevski koncert Julija Betetta — 20.45 Klavirski koncert g. čerepnjina, vmes Radio orkester — 22 Čas, poročila, Radio-jazz.
STARŠI!
Ali ste svojim otrokom ie naročili katoliška mladinska lista »Vrtec« in »Angelček«?
pravem pumenu besede postavljajo na glavo. Iziti je tudi broiura, kjer okSirno popisujejo učinke novega načina. Med drugim beremo v tej knjižici, da kri mnogo hitreje kroži v ljudeh, dokler sloje na glavi, kakor kroži sicer, in ravno hitrejši obtok krvi osvežuje kožo in dela človeka zdravega. Stati na glavi po pet minut, zaleže toliko kakor 1 ura telovadbe.
Mnogo ljudi nc ve, da
raste koruza ponoči hitreje kakor podnevi, posebno če je noč topla; da je suh pesek težji kakor moker; da prodajalo »egiptovske« cigarete po vsem svetu, v Egiptu P» je sajenje tobaka prepovedano; da je »a« prva črlia V vseh abecedah razen v staronemški; da ie v Življenju ženske naj-hujših tistih 10 let od do 30. leta.
Zavod za narodno kulturo v Varšavi je razpisa) večjo nagrado za najboljši dnevnik brezposelnega človeka. Na la razpis je prejel nad 700' posiljatev. Posebna komiki" bo zdaj začela prebirali dnevnike, odbrala najboljšega in ga dnla natisniti v obliki knjige.
»Lovec,* mu je rekel, »brž pridi, Mametle odhaja cd nas!«
Marcel je malical. Počasi je obrisal nožič, ga zaprl, oblekel suknjič in je brez besede odšel za župnikom.
V	hiši je bilo polno ljudi, ki so se odmeknili, ko so zagledali Marcela na pragu. Večji je bil ko drugi. Še Mamelte je opazila to. A zakaj je bil nenadoma pri njej?
Tako lepo je bilo, da je bil zraven!
Lovec je sta! pri njeni postelji, jo nalahno božal po laseh in rekel: j Mamette, moja mala Mamette!«
Zdaj se je zavedela, da bo treba umreti.
»Rada se imava, Marcel!'
Zunaj je votlo zagrmelo. Mametta je slišala grmenje.
»Žito,« je rekla.
Žito je bilo treba spraviti pod streho! Lovec in ona sta bila v skrbeh. On je moral odili.
»Zbogom, Mametle!^
»Kmalu pridi!« je zašepetala ona komaj slišno.
On je pokiinal.
Slišati je bilo, kako so se spodaj zaprla vrata.
A zgoraj je zaprla Mamette svoje oči za vedno.
V	poslednjih žarkih zahajajočega solnca je bil naložen poslednji voz žita. Snopje se je blestelo ko čisto zlato. Na vso moč je moral hiteti veliki hlapec, da je prehitel nevihto.
Vse je spravil na varno.
Zadnji voz je odhajal s polja, a Marcel se je ustavil. Sedel je na poslednji snop, si z roko podpiral glavo in gledal naravnost v migljajoče solnce.
Dolgo, dolgo je gledal.
»Domov je treba ...«
Neka roka mu je legla na ramo.
Veliki hlapec pa je srepo, skoraj ukazajoče gledal v solnce in ni slišal ničesar več.
Veliki hlapec je bil mrtev.
15.
Kakor vsem ljudem na deželi, je bilo tudi našemu župniku zelo hudo, ker je bila vojna. Mislil je, da je njegova sveta dolžnost, da pomaga celiti rane, ki jih je ona povzročila.
Po končani vojni je prišlo v Lamotte vsako poletje precej sestradanih otrok vojnikov. Skrb njihovih rednikov je bila, da se morajo ti otroci tako popraviti pri njih, da pojdejo rdečih lic in rejeni domov. Kar ljubosumne so bile družine druga na drugo, če kak varovanec kake hiše ni tako dobro uspeval ko varovanec soseda. Sleherno če-trtinko funta masti, ki si jo je pridobil kak otrok, so strahotna nadzirali. Marsikaki rednici ni bilo odveč vstajati celo ponoči, da je spanju otroka prisodila še pol litra mleka v prebavo. Tudi »La Pepie« je bila ponosna na tako ponočno nažokavanje svojih varovancev, ki so po šestih tednih tavali ko blede sence med vrtnicami farov-škega vrta.
Potlej, ko se je pojavila Avstrijka, je švicarska občina, ki je držala s Francozi, skrbela le za francoske otroke, in so prihajali tja le otroci iz Pariza in mesta Lille. Potem pa, ko je Avstrijka pripovedovala svoje zgodbe in se je spremenila sovražnost v nežno hrepenenje, je naš dobri župnik sklenil priporočiti svoji občini tudi otroke z Dunaja in iz Berlina. Da pa ne bi bili oškodovani Francozi, naj bi pa vaščani onkraj mostu skrbeli z isto dobrodelnostjo za svoje liastne rojake. Župnik je nekaj namerjal, česar ni zaupal nikomur razen vladarici. Obe občini sta sprejeli njegov predlog in župan iz Bremoeurta je bil ponosen na to, da je imel vsa" enega Francoza več, kot so imeli v Lamotteu Nemcev
PO DOMOVINI
Pogled nanj
(Stranje)
September letošnjega leta je bil za nas nekaj izrednega. Povodenj nas je zelo, zelo prizadela. Voda Je odnesla Erjavškov jez in most, ki je bil nad nJim. Zelo je poškodovala Malenškovo dvorišče in korporacijski elektrarni se tudi ni godilo dobro. Koliko j« pa šlo rodovitne zemlje I Utonila je dne 1(1. septembra 28-letna IPotočnik Antonija. In to v vodi, v kateri bi komaj par let star otrok mogel utoniti. Vsekako malo sumljiva smrt. Povodenj je pa odnesla s seboj 6-letno Erjavšek Milko. Do danes je še niso mogli najti. Sain Bog ve, kje je sirota! Pokopali smo tudi starosto bistriških lovcev, Tineta Zlatnar, bolj znanega pod imenom Bos. Bil j« tudi dolgoletni naročnik »Domoljuba*. Zdaj počiva kraj svoje žene. Njemu in drugim želimo večni mir! — Žegnansko nedeljo brez petja bomo imeli leto«. Kaj takega ne pomni niti najstarejši rod. — Organist je moral namreč na daljši dopust in na izpremembo zraka — Se to povejmo, da je naša občina dobila krasno, skoraj bi rekel pesniško ime: Kamniška Bisti irs.
Nsviee
(Krašnja)
Pred kratkim je požar uničil hišo Franceta . Hrovat-a iz Krajnega brda. Zgorel mu je tudi živež in obleka. Ker ima več nepreskrbljenih otrok, ga ' priporočamo usmiljenim srcem. — Zadnja povo- : denj je nanesla veliko kamenja na dri. cesto in travnike. Podrla je ves jez mlinarju Francetu Pod-miljšaku, ki ima vsled tega veliko škodo. — Umrl je po kratki bolezni v Krašnji, priden in skrben gospodar Valentin Sum. — V soboto so pripeljali Iz bolnišnice na rojstni dom gdč. Pavlo Udovč, ki jo še isti dan umrla. Bila je vnliko let oskrbnica v znanem hotelu Lakner v Črnomlju.	i
I
Neries	|
(Krka)
Blagoslovitev nsrih orgel. Kakor smo že objavili, smo 24. septembra, blagoslovili naše nove orgle. Blagoslovitev je opravil ob številni asistenci g. kanonik Fr. Kimovec, ki nam je orgle tudi razložil skupno z mons. St. Pre-mrlom. Po blagoslovitvi je izvajal domači cerkveni pevski zbor program svojega koncerta (10 pesmi, cerkvenih, vmes pa je igrat na orgle g. Premrl). Splošna sodba je bila, d* kaj takega še nismo doživeli. Izredno nas je Presenetilo petje, posebno moškega zbora. Ude-««>» }» nekoliko trpela, ker so bile ceste poplavljene, zelo lepo pa je bilo število botrov in botric. — Stare orgle so pele skoraj 200 let; dal Bog. d«
i bi nove tudi vsaj 200 let blažile srca In jih vne-mala k molitvi. Koncert bodo naši pevci morda ! ponovili 22. oktobra, ko bomo blagoslovili in »vs o-| ličili« na orgle kip kralja Davida s harfo. - Bla-I goslovitev motorne hriigalne. 1. oktober je t>U zopet velik dan: blagoslovili smo novo motorno brizgalno in gasil. avto. Po 10 sv. maši je opravil | pred cerkvijo sv obrede g. p. Gerard i/. Stične | ob asistenci domačih gospodov. Pevci so zapeli ga-1 silsko himno, pesem sv. Florijana, nato pa so go-I vorili o pomenu gasilstva zastopnik g. bana, za-I stopnik Gas. zveze in zastopnik 0a9. župe tKrka«. | — V nedeljo pa so gg. posl. Mravlje, zastopnik I biina in okr. načelnik ogledali škodo poplave, po-1 sebno pri A. Zupancu, kateremu je zbesneli potok Višnjica razdejal popolnoma žago in mlin ter po-I škodoval tudi druga poslopja. Narasli potok je že ogrožal prav resno most na cesti Krka—Stična, ker ga je začet izpodjedati.
Spominski <Ua (D. M. v Polju) »Spominski dani je priredila skupina bojevnikov pri Dev. Mariji v Polju preteklo nedeljo. Sv. mašo za padle bojevnike in prekrasen govor je imel na številne vernike bivši vojni kurat g. Fr. Bonnč iz Ljubljane. (Pred vojnim spomenikom, kjer se je zbralo do 200 ljudi, so trije duhovniki odpeli libero po slovenskem obredu. Pri proslavi so peli žalostinke združeni pevci in domača godba, dve deklici pa »ta kraano deklamirali. Na zborovanju, ki 9© je noto vršiki, je bilo zastopanih 13 skupin po svojih zastopnikih. Želeti je, da se slični spominski dnevi vsako leto vrše okrog naših spomenikov po vsej širili domovini.
d 60 let je dopolnil te dni upokojeni strojnik v umobolnici na Studencu g. Franc Janežič. Oosp. Janežič se je pred vojno aktivno udeleževal našega javnega življenja. ,le že 30 let naročnik »Sloveniji*. Bog ga živi!
Ljubljanski izlet na Vidošiče (Metlika)
Nekaj je že bilo o tem pisanega v »Slovencu«. Prizadeti so jako ugovarjali in poslali celo nekak popravek in vendar je »Slovenec« čisto pravilno poročal. Ne gre za kake osebne zadeve, ampak m javno opozorilo gre, da se mrstni ljudje ne smejo tako obnašali. Prišla je cenilna komisija, pa ni mogla pravilno presoditi, ker je mnogo sledov zabrisala ploha, ki je prišla v torek zvečer. Nekdo je pa odstranil še peclje. Oškodovani na ocenitev komisije niso pristali. Ker se prizadeti zanašajo na dano besedo voditeljev, čakajo, da bodo ti res ' poferili nastalo škodo. Sicer si bodo morali riomna.it kako drugače.
Zahvala
(Loški potok)
Kakor je »Domoljub« že pirnil, je bil, u nas velika povodenj, ki Je napravila velfk,, silM zlasti šo radi tega, ker je voda stala celih Lr!^ po polju. Seveda so poljski pridelki [mT!'1 uničeni. Mnogo škode trpijo ljudje tudi na s«^*** drugih stvareh. Skoda, kakor jo je precenil, i * sija, znaša samo v Retjali nad 200.000 Din manj tudi v Travniku. Ljudje so obupani zla!r tudi zaslužka ne bo. Državna oblast je'nriiL3 ljudem na ]>omoč s podporo 45.000 Di„ viS hvalo smo dolžni vsi Ketjani tukajšnjemu juJa ki je napravil v svoji radodarnosti lep koral: mreč, da je v Retjah vsem pustil in daroval letos?" biro. Tega gotovo ne smemo pozabiti, liog 6.^ povrne g. župniku na drug način. Hvaležni HelJ
Norice
(St. Rupert na Dolenjskem)
Povodenj je tuiii pri nas pustila žalostne ik dove. Hudourniki so trgali vinograde, njive ^ vrtove, a po potih je voda pobrala kamenje nosila po travnikih ter tako delala dvakratnošli — Sedaj vse tišči po gozdih za gobami, d« « včasih ljudje dobe kak dfesetak v žep. Prekup* in kupcev j« toliko, kot še nikoli. Prav, da ti C malo s konkurenco zvišujejo cene gobam, - j ljubljanski bolnišnici je tragično preminula doka Zupančičeva mati. Ugledni in obdeananl ob pretežki izgubi ljubljene mame in iene, ufc sožaljel Tolaži naj Vas usmiljeni Bogi
Razno,
(Mirna peč)
V četrtek 5. oktobra je prišla v našo Min komisija, ki je ocenila škodo, povzročeno po zadnji povodnji. Pri tej nesreči je prizadetih 87 posut-nikov, škode na poljskih pridelkih in nasadili j 108.000 Din; na stavbah in obrtnih napravah p 0000 Din. — Silno prizadeti so gospodarji dolin Globodol, kjer voda še sedaj ni vpdla. Že spomM »o tu narasla vodovja uničila mnogo setve. Zanejili so tu koruzo, danes je pa ta tudi v vodi. Spomli-<laiK<ka škoda v tej dolini je bila ocenjena ti 115.000 Din. Silni nalivi so pustošili tudi po ii-ivogradih, kjer »o napravili ogromno škodo.
Nale društvo.
(Ni<iuwenhagen)
Naše društvo sv. Barbare je letos prvič imele svojo veliko narodno prireditev: vinsko Irgatei Trgatve se je udeležilo nad 500 prijateljev naiap društva. Velika dvorana g. Heichena je bila d« zadnjega kotička polna društvenih članov in mil holandskih prijateljev. Pa tudi Poljaki, Nemci, Čeki in celo Italijani so nas prišli pogledal. Vsa la pisana družba se je v najlepši harmoniji prav prijetno zabavala. — line 17. Reptembrn »mo se ude-
SIotcosU romarji y rimu
[fitev. 41. dhIov Slrnifta:
Sveti Krištof
Sveli Krištof je bil velik in silen človek, je ležal pod drevesom, ki mu je delalo sen-je drevo prelomil kakor tenko vejico in ga igel, da je odletelo kvišku kakor pero. Ce je i'l bika, ki ga je napadel, ni Krištof poji. Nasmehnil 6e mu je kakor neznatni »alci, ga prijel za rep in roge in ga zasukal ifcor l)i plesal z jagenčkom v naročju. .Sveti Krištof je bil tedaj še pogan. Ker je ih telesna moč prekašala duševno, je Kri-dosegel visoke časti in sani cesar mu je iljubil, da ga vzame za svojega zeta.
Cesarjeva hči si je pa že izbrala drugega iiina, za katerega ni nihče vedel. I11 ta žeje bil Jezus Kristus sam. Nek pobožen star dž ji je pravil o Njeni, o Njegovih vzvišenih likih in o čudoviti lepoti Njegove vere. Ta->j se je odločila Zanj. Pričela je skromno ži-nobenih veselic se ni udeleževala in Kri->f je ni skoraj nikoli videl. Tedaj mu je nekdo povedal, da si je izdala drugega ženina. Razjarjen je sklenil, da e nad njim maščuje, pa če se mu skrije na onec sveta.
Enkrat je slučajno naletel na kraljevo ičer. Vprašal jo je o njenem ženinu in jo pri-pl sotiti, naj se premisli in izbere njega.
Nasmehnila se mu je tako liiilo, da ga je abolelo v srce. Odvrnila mil je, da je njen ienin povsod; da ga on'ne vidi in da bo-'mo* ila zanj.
Krištof je stisnil pesti in odšel. :Poiščem ga in gorje niti, ko ga najdeni!« rentačil, ko je sam korakal v tiho noč. In potem še je napotil, fovp^ševal je pO lezusu in ga iskal. »Odšel je, vrnil se je v iebesa,< so mu odgovarjali kristjani in mu pripovedovali o Njegovih čudovitih delih. Nemiren je taval dalje. Dospel je do globoke reke, kjer ni bilo IiiokIii in so ljudje z Jiajvečjo težavo v čolnih prehajali na drugi breg. Večkrat so divji valovi čoln odnesli in ga potopili * ljudmi vred.
Velikan Krištof je stopil v vodo, ki mu ni ■bila niti do kolen. Prebredel jo je. Valovi so se igrali okoli njega kakor male muce in smehljal se jim je.	'.'"
Ko je dospel na drugi .breg, se je vlegel, •lii '>i lam prenočil.
In začul je v spanju glas: »Krištof, prenesi me čez reko!« Ni si mogel verjeti, da bi fu kdo klical njega, orjaka, ki se ga je bal ves svet. Obrnil je na drugo stran in spet zasmrčal, 'Krištof, prenesi me!-- je spet odjeknilo v njegovih ušesih.
Nejevoljen in zaspan je sedel. Nikogar ni bilo. Zamahnil je z roko in spet zadremal. Tedaj je začul glas tik sebe: Krištof, jaz sem Jezus sam, prenesi ilie!« Krištof se je pognal kvišku. Njegov nasprotnik je tu. Zdaj ga ima v oblasti.
Ko si je pomel oči, je začiiden zagledal
'žili razvitju nove društvene zastave v Zvarz-["'rgii v Belgiji. En poln avtobus nas je bilo: okoli oseb. že sedaj vabimo naše prijatelje od vseh tirani, da pridejo na enako , roslavo, ki jo bo imelo nafie društvo v začetku prihodnjega leta. — \ Nieuwenhagnu smo dobili novega župana, gosp.
J. .Tansna, moža, ki je Jugoslovanom zelo na-klonjcji. Tudi našemu društvu jo že napravil mnr- , ^katero uslugo. -- Pozdrav vsem svojcem in pri- I Jiileljeni v domovini! — Janez Znidnršič.	I
pred seboj drobno, neznatno dete, od katerega je sijala taka milina, da se je Krištof nekam v zadregi nasmehnil in Ga ljubeče pogledal.
»Prenesi me!« je šepnilo Dete in že si ga je Krištof aložil na svoje rame in zakorakal v vodo.
Kakor peresce je nesel Krištof Otroka. A presenečen je .spoznal, da postaja Otrok vedno težji, a valovi vedno višji.
Velikan je pogumno vztrajal, kajti strahu ni poznal in čudno, nepoznano čuvstvo nežne, •skoraj očetovske ljubezni je začutil do tega malega, lepega Otroka, ki ga je oklepal okoli vratu s svojimi drobnimi ročicami.
Dospela sta do srede reke.
Krištof je trenotno klecnil z nogo in se potopil v valove. Tedaj je zagledal skrivnostno čudo. Odprlo se je nebo, med gromom in bliski je zasijala nad njim čudovita zarja. Bc-žji Otrok je -egel preko vsega vesolja in v strašnem grmenju je začul velikan skrivnostne Jezusove besede:
Krstim te v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha!«
Dvigni, se je in zakorakal k bregu. Čudna milina mu je štrujila po vsem telesu in omamljen je prišel k bregu. Rožje Dete je izginilo. Obrisal si je znojilo čelo in šepnil:
»Strašna teža, a sladko je bito to breme!«
»Nesel si ves svet!« mu je nekdo šepnil. Ozrl se je in zagledal pred seboj starega prijaznega svečenika. Pokleknil je predenj in se mu razodel.
Drugi dan si je postavil pred reko kočo. Prenašal je na drugi breg ljudi. Nikoli ni zahteval drugega plačila kakor skromni ko«ec kruha.
In tako je živel svetniško življenje mnogo, mnogo let.
Ko se je postaral, se mu je spet-prikazal Jezus:
»Krištof, pojdi in prenesi me!«
Poln sladke sreče se je napotil čez reko. Zdaj ni bila divja in valovita. .Valovi so ga objemali in se od njega poslavljali. In počasi je šel Čez reko z božjim'Detetom na'ramah. Ko sta prišla na nasprotni breg, hm je Otrok šepnil:
»Dalje, Krištof, dalje!«
In Krištof je šel dalje in dalje. Naprej ih naprej je šel. Sain ni' vedel, kdaj mu je telo zapustilo 'zemljo!'Med oblaki je1 korakal,' dvigal se je vedno višje, dokler ni .zatonil v zarji nebeški.
To je povest o svetniku Krištofu, ki ga gorenjski kmetje tako radi slikajo na zunanje stene svojih prijaznih cerkva.
Naznanila
n Vače. Katoliška akcija priredi v nedeljo, dne-22. oktobra ob treh popoldne v »Našem domu« znano in priljubljeno žaloigro »Mlinar in njegova hči«. Vsi vljudno vabljenil
n Dcv. Mar. v Polja. Prosveta vprizori v nedeljo 15. oktobra ob 8 zvečer dramo: »KOROŠKI. TIHOTAPEC« in otvori s tem sezono. Igra je polna napetih prizorov, in liani predstavlja družinsko tragedijo iz časov bojev za Koroško. Vabimo članstvo in prijatelje, dn poselijo tr,-prireditev. Vstopnina navadna!	...... o
n Šolske sestr« vezilje v Ljubljani, b 1. ma|-nikom I. 1. »o »tvorile šolske sestre III. reda sv. Frančiška v Ljubljani, Pred škofijo 3 vezilnico. Izdelujejo in prevzemajo v popravilo vsakovrstne cerkvene paramente, cerkvene in društvene zastave cerkveno perilo in drugo po zahtevah in željah naročnikov. Ker so dvignile svojo vazilnico v ma-terni hiši v Mariboru do slovesa preko slovenskih mej, to-plo priporočamo tudi njih podruinico v Ljubljani.
fu
I Vaša bo korist, Se si na-I bavite zimsko obleke ■ v tvornici l'on-I fekcije
Tovarna perila iu oblek Houitažasla oblek« . . . - Din 170 -, 200. Sukoeoa obleka... , ... Din 200"-, 300;—. 400'-Knmearn obleka . ... i Din 509'-, «00 —, 650'-PovrSnik kratek - . ."' .Dtn 340'— J80-. 950 -
Površnik. (lolKt ...............................400--. S001—.
Dežno jopo .......... Din.itt*—. J50-, 360" —
Dežni mm ....... ! »In K0-, Ur- ■
Hubertus plaMi	D1b 290-»-, 305'- -
Fantovske obleke. ... . . Din 70'—, 80—, 90-Zahtevajte novi veliki ilustrirali cenik, kateri Je pravkar izSel. - Kar ne odgovarja, so zamenja , ali vrne denar. — Cenik aoilonl- A
Za smeh
Šolski nadzornik: »Ali ima kdo morda še kakšno vprašanje?«
Milili.- ;Da. S katerim avtobusom se od-. Iteljvte?«	'■' : •" •; ■ • '-'•
(ju: /Očitaš nii, da sem ž#pi;avliiyec in po-ti-atJiež. Kaj pa sein že kupil, kar bi nam. bilo brez koristi?«:	. ,	-
Ona: »Poglej tam oni'gasilni aparat Mim-maks, še nikoli ga nismo rabili.«
izbirčna gospa si je v prodajalni dala razka-ziii'v^ato slvar, kf so jo. i^li, «fa cora raznih : predmetov jc že ležala pred ilfo, a nič. ji ni bilo ; po Viilji. »Jutri je god mojega moža in dala bi rada nekaj; kar bi ga izredno presenetilo.«
Trgovec, ki je bil že Itak vznevOtjen, pravi: »Veste kaj, ko bo mož prišel domov, se skrijte za vrata iii ko jih bo odprl, zavpijte. buuuuuuuu.«
' »Kaj je bilo z ohim tujcem, ki je poročil • vašo hčer?«,
»1, kaj, takoj po poroki sem mu moral posoditi 20:000 Din.«
»In ste kaj dobili nazaj?«
»Po treh mesecih sem dobil svojo, hčer nazaj.« *
Bil je praznik in Miha si je nataknil k novi obleki tudi nove čevlie. Pa ga sreča na vasi pi-sinonoša: »Ja, Miha, kaj pa da imaš tako gromozansko velike čevlje na nogah?«
»Veš,« je dejal Miha boli tiho, »razprodaja je bila pri Dolinarju. pa je bila cena enaka vsem čevljem, zaiio sem pa namesto štev. 38. vzel raje številko 46.
KyffhSuser-Technikum
BAR FBANKENMAUSEN (KfFFI!.) Za inženerje in raojlire <■ Cradpitt «•»«1«» ' Eleklrbtelinika / Gradnja autouiobilov / roljc-
drisk i stroji I Orodnjo lolnl I Progrnmi znslon j ! Lastno letališče
Z ljubljanskega trsa
V Ljubljani, dne 1. okt Položaj na trgu je popoiuoma neizpremcnjen fie cene so popolnoma iste, kakor smo jih navedli * prejšnji itcviiki zadnji teden.
Ugoden naKup
Najboljše nogavice, rokavice, srajce, ovratnike, kravate, trikoperilo, dišeča mila in vezenine, vse potrebščine za čevljarje, šivilje in krojače, itd. itd.
p« aainiiji ceni dobite le
pri tvrdki
joslp PETELINC, Ljubljana
Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika (za vodo).
Kolesar: »Res je, povozil sem vašo nučko, a zagotavljam vam, da jo bom nadomestil.«
Dobernik: »Kako neki, saj ne znate loviti
Najboljša nogavica!
»Olejte si no, nov avto imate?«
»Da. Stopil sem k trgovcu z avtomobili, da M od tam telefoniral, pa nisem maral oditi, ne da bi kaj kupil.«
♦
»Zdaj vss pa zadnjič vprašam, ali mi hočete vrniti oaih 300 DU, ki »em vam jih posodil?«
»Hvala Bogu, da bo že vendar enkrat konec teh vprašanj.«
MMijarda
popisov še ne pozna krščanstva. Luč sv. vere jim prinašajo tudi sinovi in hčere slovenskega naroda. Uspehe svojega delovanja objavljajo v listu »Katoliški miši joni«.
Milijon
Slovencev naj prebira poročila svojih požrtvovalnih sinov in hčera! Zato naj vsaka družina naroči list »Katoliški mi-sijoni«.
Prva številka XI. letnika »Katoliški misijoai« izide te dni. List bo imel letos povečano obliko in bogato ilustracijo. Naročnina je 12 Din. — Priloga »Tuji svet« 8 Din. — Naroča se
MISIJONSKA TISKARNA GROBLJE, DOMŽALE
Moli oglasnik
Vsaka drobna vrstica ali oje prostor velja za enkrat Din 5. Naročniki ..Domoljuba" plačajo samo polovico, ako kupujejo kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe.
Sadno drevje.
krasne marelice, breskve in Via druoa ple mena najboljših vrst ima naprodaj Alojzij Podobni kar. drevesni čar, Dobrova pri Ljublj
Dobre čevlje
dobite pri Jerneju Jera i. Zapoep 10 Smlednik.
flhliks Per''°- usnjate UUlEnC, 9u|,nji{e naj.
ceneje pri 1'reskerju, Ljubljana. Sv. Petra 14
HraSBVCC, brinjevec
ponudbe 9 ceno. Janko D.rič, Vilharjeva 29 Ljubljana.
Čaineqa masla,
vsako množino kupim. Ponudbe pod »Stalen odjemalec« 11867.
UltKKB sprejmem za UlfSBM i, epnrstvo. Konrad Gorupič. Novo
me-ito.
ČtiliBFski delavec
mlajši, dobi službo. Hrana in stan v hiši. dtefaniič Anton, čevljar, Bizeljsko pri Brežicah 178.
Posestvo ™ZVo.
oudbe na upravo Do moljuba pod št. 12019.
Mlatiinico in stroj
dobroidočo, prodam za branilno knjižico. Notar, Gotnavas, Novo mesto.
Uaienra za krojaško ■ IIlEllba obri sprejme takoj. Hrana in stanovanje v hiši Knol L., Litija.
s čebelami in vso ooravo moda ludi na obroke Fr. Lnkinayer župnik v Preddvoru.
Čebelrali
Malo posestvo
za 12 mernikov posel-ve, nekaj gozda, kier se lahko redi 3 glave živine naprodaj. Pripravno tudi za vinograd. Al. Pevc. Kamni vrb št 3, Primskovo. p. Šmartno pri Litiji.
Harmonij In bole
ceno prodam. Harmonij zelo dober Ame-riknnstci sistem, za 1600 Min. - Moste številka 30, pri Kamniku.
Hnetsfci sli
pošten, satn9ki. vojaščine prost, trezen in nekadilec, se sprejme ti hlapca, blizu Ljubljane Plača in oskrba dobra. — Ponudbe na upravo Domoljuba pod Pošten in trezen 12020'.
jo
A.:	»Katera je bila največja nesreča, ki si imel z avtom?«
B.:	»Ta, d« sem avto sploh kupil.« •
Ona: »le kaj novega v časopisu?« On: »Nič, V6ak dan eno in isto. le da se vsak dan drugje dogaja in pa drugim ljudem.«
CVIČEK
originalni bi radi. Dobite ga v
Cmtralol vtnarni t LJubljani.
Tine: »Kadar tvoja žena prične govoriti, ali zna tudi nehati?«
Tone: »Ne vem, sem šele tri tedne oženjen.«
»Ko-ko-ko-liko pa hočete za to motorno ko-ko-kolo?«
»No, ponudite sami primerno cer.o.«
»Dva^dva-dva-dva- — — — <
»Dobro, tu ga imate za dvanajst tisoč.«
»Pr-pr-prav. Ho-ho-hotel sem re-re-reči dva-dva-dvajset tisoč.«
&
SUHE GOBE
kupuje po najvišji dnevni eeni SEVER A KOMP.
LJUBLJANA. Gosposvetska cesta št. 5.
»Kakšna pa je godba v restavraciji?« »Izborna. Predsmočnjem sem bil s svojo ženo tam, pa je niti besedice nisem mogel razumeii, kaj mi je pravila.«	'
Tudi ialo$a pohištvi
potrebuje, kot vsa druga trgovska podjetji, letni dobi primerne reklame v dnevnem časopisju. Konkurenca je z vsakim dnem večjs in je zato nujno potrebno, da se kupujoče občinstvo večkrat opozori na Vašo trgovsko tvrdko. — »Domoljub« Vam bo v tem oziru izborno reklamno sredstvo.
Diplomat. »Stric, nekaj bi vas rad vprajal,« je zastavil vprašanje mali Francek. »No, le prifni.i Francek se ie malo popraskal za ušesi, nato p« s« skorajžil: »Veste, jutri je moj god, pa bi rad
vedel, kaj se vam zdi, da bi jaz rad dobil za godi «
Šmid se je peljal v tramvaju s svojim prijateljem: »Poglej, tam onega človek«, la mi je uničil zakoiiflko srečo.«
»Zakonsko srečo? Kako to?«
»Poročil je našo kuharico, zdaj pa moja žena sama kiilia.«
ft
BOGOLJUB"
Marijanskn glasilo — Družin tki ust -'t/lojni mesečnik — ie rlonriil 31 leto
Kongreganisfi, sinovi in hčere Marijine!
Naia družbena dolžnost /e, da osi naročimo in čitamo družbeno slutilo >BOGOI.JUH<
Družinski očetje in matere!
Utkrbite si o »UOGOLJU lU-u izdatno pomoč pri resnično teikt in odtooorni nalofi krSčanske vzgoje!
ugPrJ'e orala >BOGOI.JU lU-u, saj l< >BOGOLJUB« najlepii cerkneni liti. k' prinaia o osaki iteoilki celo orslo izbranih In krasno izdelanih slik o bakrotisku
Cena Din 20•— letno.
Bodimo apostoli dobrega tiska)
Nabiralci m nabiralke novih naročnikov nr?Jepe naSrade. - Pooejte to osem, kjer 'BOGOLJVBt-a ie nimajo. - Naroča sc v
/ugoslovanski tiskarni v Ljubljani aH pa pri vodstvu Mar/fine drulbe.
Izdajale!j: Dr. Gregorfj Pečjak.
Urednik: Jole Košlček
Za Jugoslovansko tiskamo: Karel Cei.