Peter Hitzinger (Znojemski, Podlipski) v sloTstvu slovenskem. IH. Leta 1846 pride v Dob za duhovnega poraočnika, vendar naznani z Dolenskega še v 1. 26 nToplice per Šcnarjeti blizo Novomesta", češ, naj bi umeten zdravnik vodo po njenih delih in lastnostih presodil, da bi poleg Toplic unstran Novomesta in pri Bledu bolj spoznale se tudi tč, ker so v prijetnem kraju in ,,je njih voda za več bolezin dobro služna, za ktere so toplice na uni strani prehude". jjNesreča" je bilo njegovo pervo poročilo iz Doba, kjer je hud ogenj trem kraetovavcem pokončal pohištva, in ker je bil zavarovan le eden, obudovaje pravi: ,,de bi pač enkrat Ijudje spoznali, de plačilo zavarovanja ni noben davk, ampak le dobrotin dar, ki se bratu v nesreči podeli; kteri ima tedej podobo milošine ali almožne; kteri pa tudi v času nesreče stotero plačilo pernese". — Prav veselilo ga je pa, da se je na gorenski strani ne le krog Ihana, temuč tudi krog Doba, Bleda, Mengša, Komenda in Kamnika razširjala posebna obertnija s slamniki; veselilo ga je, da so zanje pletli kite, ki niso imeli druzega zaslužka, za potrebo si pridobivali nekaj denarja, in ker slamnato blago ne ostane samo v deželi, temuč gre tudi na ptuje; zlasti ga Tirolci pobirajo cele voze, in v deželo pride okoli 60000 gl. itd. Le pridno si Slovenec pomagaj, hvalno opominja v spisku: Ple- tenje slamnjekov na Krajnskem (t. 1847 1. 12), pošteno kakor veš in znaš". Teržičanu je na sercu bil vzlasti Teržič in MCesta čez Ljubelj", ktero je opisal v 1. 37, mu ni dala mirii. Da bi Ljubelj prekopali ali prevertali, kar je namerjal že Valvazor, pravi, se ne bo lahko zgodilo; nekoliko poznej 1. 39 pa vendar meni, dokler ni železne ceste, da Kranjska in Koroška preveč ne zastane za Štajarsko, po kteri je železnica že speljana, morebiti bi se dalo — od cerkve sv. Ane na Kranjski do, sv. Lenarta na Koroški strani. — Ker so tedaj mnogo pisarili in že tudi med prostimi ljudmi govorili o tlaki in desetiuah, kako, naj se odpravijo ali premenijo, je Hitzinger v 1. 45—48 razkazal: Od kod imajo desetine, tlaka in gosposkini davki svoj začetek? Da bi lože se razsodilo, na kakošne pravice je vse to uterjeno in kako stoji z njegovo odlogo ali spremembo, je pojasnil to reč iz poganstva in kerščanstva, pri Gerkih in Rimljanih, nekdanjih Nemcih in Slovanih, pa tudi Slovencih, primerno sklepovaje s tim, kar učenik narodov piše Rimljanom: rDajte vsakimu, kar ste mu dolžni: davk, komur gre davk, col komur col, strah komur strah, čast komur čast; nikomur ne ostanite kaj dolžni, razua de se med seboj ljubite". »Izgled, posnemanja vreden" se mu zdi to, da na Kranjskem polji skerbijo za hosto in les, ter sproti sadijo mlado drevje, in nali bi ne bilo spodobno, poprašuje v 1. 49, od vsaciga, kteri drevo poseka, tirjati, namesti njega dva — tudi deset in več — po potrebi zasaditi?" — Sam sicer pevec, ki — po glosi Prešernovi — nživi, vmerje brez denarja", — je vendar znal svetovati, kako človek obogati, in obljubim, da bi sedanjega treska ne bilo, ko bi ljudj« poslušali in v djanji spolnovali njegov MSvet obogatčti," ki se tako-le glasi: Trud, prizadevanje, Moško obnašanje, Ne leno posejanje; Ne babje zdihovanje ; Varčnost in hišvanje, Trebljenje, kopanje, Ne pitje, pojedanje; Ne kerčme obiskanje ; Delavno ravnanje, Pridno njiv oranje, Ne leno sprehajanje ; Ne lov in pa plesanje; M6lba pa čuvanje, Krotko zaderžanje, Ne kletev, šale, spanje; Ne napačno bahanje; Terpež in čakanje, Le delo vsakdanje, Ne kratkiCas, igranje ; Ne pa loterijske sanje; Modro sploh ravnanje Te pelje v blago stanje. V čislih mu je bilo razširjevanje katoliške cerkve po novem svetu in vidi se, da je verno opazoval delovanje naših misijonarjev bodi si v Ameriki bodi si v Afriki. MNov misijonar iz Krajnskiga", je vesel naznanil v 1. 21, kadar sta Ignacij Knobleher iz Škocijana na Dolenskem pa p. Rilo šla v notranjo Afriko; bolj na tanko pa je po ,Illyr. Bl." popisal Knobleherja v 1. M. V 1. 49 je po letopisu Leopoldinskega društva povedal menda Hitzinger nKako je kaj v Ameriki z razširjanjem katoljške vere?" nNaj nebeški Oče ohrani dobrotnike, pravi naposled, ki podpirajo imenovano milo društvo, de.se luč katoljške vere in omikanje človeštva vedno bolj razširja!" — Prav znaraenito je tudi, kar v Novicah 1847 1. 11 pripoveduje nIz dve*h pisem gosp. Andreja Skdpca, misijonarja v Ameriki;" to spri" čuje, da je rad priobčeval, kar koli je služiti moglo rojakom v čast in cerkvi v slavo. Sampaje bil misijonar doma, in kolikor ve"m, jeza Slomšekom bil on pervi, kteri je preslavljati jel domače svetnike ter buditi slovenskih zavetnikov blagi spomin. Temu dokaz je hvalna pesem: 8S. Hermagora fn s. Fortunat, mučenca in stara slovenska aposteljna." (Na dan nju godii 12. Maliga serpana.) Kranjski Slovenci so že skoro pozabili, da sta sv. Hernmgora in sv. Fortunat tudi ^dioeceseos Labacensis patroni", in iz tega vzroka kliče t. 1846 1. 28 vneti pesnik Nič naj iz serc sinov slovenske zemlje Spomina velkih raož leteh ne jemlje; Češenje nju naj bolj in bolj se vnema, De njuno varstvo vedno nas objema. Ravno to leto je Ljubomir t. j. Slomšek v Novicah 1. 34—38 spregovoril, da nnar iraenitneji keršansKa učitelja §lovenskiga naroda bila sta slavua brata sv. C i r i 1 i n M e t u d, v S o 1 u n j a h na Gerškim doma, kterih god 9. Sušca obhajamo," in da »Bratje sv. Cirila in Metuda v našib šolah" so blagi duhovniki, kteri mlado tersje v vinogradu Gospodovem — v šolah — ob nedeljah in delavnikih lepo obdelujejo. Zapisane so njih iniena v bukvah življenja. — ,,V sedanjih dneh soseska, bodi si na planini ali v ravnini, brez šole slabo izhaja ; v sredi sosedov bitro zaostaja, podobna zapušenimu tersju, ki skerbniga gospodarja nima. Pa tudi skušnja uči, de šola samo tam dober sad obrodi, kjer jo duhovski gospod oskerbijo, kakor svoje oko. Otroci poželijo kruha, in kdo bi jim ga lomil, kakor duhovski očetje; gospodje šolski le pomagajo. — Naj se jiin ravno cjih tiud po zaslužeuji ne poplača; njili imena, ki veliko drugih v pravici podučijo, bojo sijale kakor zvezde na vse večne čase." Dan. 12, 3. — Koj naslednje leto zloži v 1. 10 verli Hitzinger krasno, po notranji ceni ter vnanji obliki vzorno pesem: