Kamnišk i »t. 12 Leto XXXVI Kamnik, 26. junija 1997 Utrip srednjega veka v Kamniku Konec prvega tedna junija se je v Kamniku začel slovenski del srednjeveško obarvane turistične prireditve Venerina pot, ki bo letos zaznamovala dobršen del Evrope. Venerina pot vodi skozi 52 evropskih mest, skozi katera je, po srednjeveški pesnitvi, popotoval Ulrich Liechtensteinski, ki se je na svoji poti preoblečen v žensko uspešno bojeval proti nasprotnim vitezom. Potoval je tudi skozi sedem slovenskih mest, ki so vključena v projekt Venerina pot. Poleg Kamnika so to Radovljica s svojo graščino, Škof-ja Loka z znamenitim gradom nad starim mestnim jedrom, Ljubljana z gradom, Komen z gradom Štanjel in Postojna s predjamskim gradom. Gre za velik mednarodni projekt, katerega namen je predstaviti svetu novo turistično ponud- Ena izmed pomembnih prireditev v okviru projekta Venerina pot jeMlo predavanje dr. Emilijana Cevca, ki je izčrpno predstavil srednjeveški Kamnik in njegovo okolico. bo - kulturni turizem, ki temelji na zgodovinskem ozadju in Zeli oživiti srednjeveško življenje v teh mestih. V petek, 6. junija, so ?.e malo po poldnevu klicar, bobnar, mestni gospod in gospa pričeli z najavami prireditev po mestu. Organizator Občina Kamnik, ki je poskrbel za res pester program, je zvečer v razstavišču Veronika pripravil predavanje dr. Emilijana Cevca na temo Kamnik z okolico v srednjem veku. Številni zbrani so z zanimanjem spremljali zgodovinsko predstavitev Kamnika in okolice ob predvajanju diapozitivov. Župan Tone Smolnikar se je zahvalil dr. Cevcu za izčrpno predstavitev in vse zbrane vljudno povabil na srednjeveške prireditve v sklopu projekta Venerina pot v Kamniku. Piroman in gasilec sta nato po pobočju Malega gradu prižgala vrtni ogenj. Nadaljevanje na 2. strani Z nadaljevanja 26. seje občinskega sveta Svetniki proti prevelikemu zadolževanju občine Kot smo na kratko že poročali v prejšnji številki, so občinski svetniki nadaljevali prekinjeno 26. sejo v sredo, 11. junija. Največjo pozornost so seveda namenili predlogu letošnjega občinskega proračuna. Zato bomo tokrat nekaj več prostora v našem zapisu namenili razpravi, sprejetim amandmajem in sklepom občinskega sveta v zveži s tem dokumentom. Skupni prihodki, ki jih predvideva sprejeti odlok o proračunu občine Kamnik za leto 1997, so predvideni v višini 2.197,6 milijona SIT. Od tega je stroškom tekočega dela proračuna namenjenega 1.147.38 milijona SIT, za investicije 608,46 milijona SIT, proračunskim skladom pa so namenili 441,75 milijona SIT. Odlok tudi omogoča najetje posojila v višini petih odstotkov sprejetega proračuna (kar pomeni okrog 100 milijonov SIT) v primeru, če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti. Posojilo pa je treba vrniti do konca proračunskega leta. Kot smo že poročali, so svetniki k predlogu proračuna dali kar 57 dopolnil (amandmajev), ki jih je župan Tone Smolnikar v svojem uvodnem pojasnilu ocenil na okrog 200 milijonov SIT. Povedal pa je tudi, da bo občina letos razpolagala z realno manjšimi sredstvi kot lani, čeprav so v občini ob priporočenih 105% »napeli« proračun na 108% glede na lanskega. Zato je po njegovem ob takih dodatnih zahtevah treba razmisliti, ali je to mogoče pokriti z dodatnimi občinskimi viri ali pa je treba zahteve omejiti v sprejemljive okvire. Letos se občina ni pretirano zadolžila, saj je najela le 11 milijonov SIT posoji- PNEUMATIC CENTER Kamnik, PTC Perovo 27, telefon: 061 812 878 cl ML C11S K.cl ponudba 1 popusti pnevmatike «> JCTETJVJ^OJP (JO 15C alu. platišča............. ................................do 18 la. Drugo pa so seveda obveznosti iz prejšnjih let (npr. 30 milijonov SIT namenjenih vrtcu je bilo porabljenih že oktobra 1994). Premostiti pa je bilo treba tudi obveznosti pri gradnji OŠ Šmartno, kjer država še vedno dolguje 47 milijonov SIT. Za letos prejete zadolžitve za gradnjo kanalizacije (Podgorje, Smarca) bodo pokrite iz ekološke takse in kanalščine. Po mnenju odbora za proračun in gospodarjenje z občinskim premoženjem, ki ga je obrazložil Rudi Capuder, bi bilo v proračunu treba dati prednost začetim investicijam, ne pa odpirati toliko novih. Tudi raven zadolžitve je previsoka, saj je treba upoštevati garancije, ki jih je občina dala za najetje posojil za Veliko planino. V tem smislu so ocenili predlog proračuna tudi nekateri svetniki (Repansek, SDS, Romša-kova, SDS). Marjeta Humar SKD je izrazila pomislek o smotrnosti gradnje velike telovadnice v Komendi, če zanjo ni zagotovljenega denarja, ob tem pa Nadaljevanje na 3. strani Vožnja v Prihodnost Ob prisotnosti župana Toneta Smolnikarja, grajske gospe in gospoda, bobnarja in Številnih zbranih je mestni klicar na Trgu svobode z mesta, na katerem so nato kovali novce, prebral naznanilo odprtja sejma. VERA MEJAČ Svetniki o predlogu za novo občino Komenda Veliko stvari nas povezuje, edino šola ne V KS Moste imajo tudi ponudbo S temi besedami je Stane Zarnik na zadnji seji občinskega sveta začel obrazložitev svoje pobude v imenu krajevne skupnosti Komenda za izločitev dela kamniške občine (krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ) in za ustanovitev nove občine. Poudaril je, da je to območje zgodovinsko, geografsko in delno tudi gospodarsko in prometno med seboj povezano. Pri tem je omenil skupno pokopališče, telefonijo, vodovod, kanalizacijo, načrtovano kabelsko TV omrežje, vrtec in ne nazadnje tudi načrtovano osnovno Šolstvo na tem območju. V obrazložitvi pobude je rečeno, da je omenjeno območje v primerjavi z ostalimi območji v občini Kamnik v podrejenem položaju, saj je bilo za 14% prebivalcev kamniške občine na tem območju lani namenjenih le malo več kot 1% občinskega proračuna. Ker jim je občina nedavno odklopila javno razsvetljavo v Komendi, pravijo, da jim na ta način celo pomaga k odločitvi o osamosvojitvi. Glede soglasij ostalih dveh KS (Moste in Križ) pravijo, da po zakonu nista potrebni, zato jih niso predložili, čeprav si jih želijo pridobiti. Primerjalni podatki o položaju sosednjih občin (Vodice, Cerklje, Mengeš) kažejo, je rečeno v obrazložitvi, da bi bila nova občina sposobna izvajati zakonsko določene na- - 1Zr;X, da so s pobudo Sklicana 27. seja občinskega sveta pohiteli, je tudi zakonsko določilo, da se nove občine lahko ustanovijo najka- Q pOSOHHh Z3 ITISilO sneje 6 mesecev pred razpisom rednih ■ ■ 1 ■ gospodarstvo in kmetijstvo bo odločala uprava iz Mengša volitev v občinske svete. Te pa bodo konec prihodnjega leta. Po mnenju sveta KS Komenda navedeno območje izpolnjuje vse pogoje iz 13. člena Zakona o lokalni samoupravi, razen Števila prebivalcev (5000), ker vse tri KS štejejo le 4197 prebivalcev. Župan Tone Smolnikar je v svojem mnenju pritrdil pobudi Komendčanov in navedel, da bi višina zagotovljene porabe v novi občini po letošnjih merilih znašala okrog 157 milijonov SIT. Opozoril pa je tudi na vprašanje premoženjske in delitvene bilance, ki jo bo treba izdelati ob delitvi občine. Pri tem gre zlasti za razmejitve vlaganj in lastništva Centralne čistilne naprave Domžale Kamnik, vodovodnega omrežja, ravnanja s komunalnimi odpadki, vlaganj v telefonijo, v stanovanjsko poslovni fond. za razmejitev kulturnih, osnovnošolskih in objektov predšolske vzgoje. Svetniki so v glavnem soglašali s tem, da je treba pobudnikom nove občine omogočiti podporo za začetek postopka, čeprav bi nekateri radi slišali tudi mnenje KS Križ in KS Moste. Vinko Ovijač je dejal, da so v Mostah pričakovali bolj konkreten predlog KS Komende, kako bo izgledala nova občina. Dejal je tudi, da so iz Mengša prejeli zelo ugodno ponudbo za priključitev k njihovi občini. »Vsekakor pa ne želimo, da bi nas potem doletela usoda Kaplje vasi, kije danes ni več,« je še pristavil. Zavzel se je za to, da se predlog podpre s tem, da imajo v Mostah še možnost presoditi in se odločiti o obeh variantah (komendski in mengeški). Na trezen preudarek pri odločitvi je opozoril Tone Hočevar, ki je dejal, da se trenutno morda res izplača imeti manjše občine, vendar pa bi se zaradi prenagljene odločitve nekateri lahko tolkli po glavi. Pavle Ocepek pa je dodal, da velika komunalna občina ne more biti uspešna in zato pobudo podpira. Na svoj način je svoje mnenje izrazil Jote RomSak, ki je dejal, da »ko se vrata pri dobrem gospodarju za hlapcem zaprejo, potem nazaj ni več poti«. Tone Spenko je povedal, da je KS Moste že sama dala pobudo za odcepitev od kamniške občine in da je na republiškem seznamu na 73. mestu. »Vse bo odvisno od tega, ali v Mostah bo devetletka, če je ne bo, bežite stran od nas,« je zaključil svetnik iz Most. Ker KS Moste uradno svoje pobude ni predložila občinskemu svetu, svetniki o Ovijačevem predlogu glede mengeške variante niso glasovali. 'Z enim glasom proti pa so podprli pobudo KS Komende. F. S. Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila V torek, t. julija, ob 7. obletnici našega poslovanja 10% popust pri plačilu z gotovino nad 3.000 SIT Obiščite nas od a do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Predsednik občinskega sveta Igor Podbrežnik je za sredo, 2. julija, 1997 sklical 27. sejo občinskega sveta. Predvidoma naj bi bila to zadnja seja pred poletnimi počitnicami. Med enajstimi točkami predlaganega dnevnega reda (ki ga svetniki pred začetkom seje lahko skrajšajo ali pa razširijo) je na prvem mestu sprejem odloka o občinskih upravnih taksah, katerega osnutek so svetniki obravnavali na eni prejšnjih sej. Med pomembnejšimi zadevami je tudi predlog pravilnika o spremembah pravilnika o dodeljevanju posojil in sofinanciranju obresti iz občinskega proračuna za pospeševanje malega gospodarstva in kmetijstva v naši občini. Pri tem gre za uskladitev z zakonom o lokalni samoupravi in občinskim sta- tutom, tako da bo o dodeljevanju posojila odločala občinska uprava, ne pa župan, kot je bilo doslej. Župan pa bo kot drugostopenjski organ odločal o pritožbah. Občinski svet bo obravnaval tudi predlog soglasja k statutarnemu sklepu javnega zavoda Lekarna Kamnik. Nadaljevanje na 5. strani Naslednja, 13. Številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 10. julija. Članke sprejemamo do srede, 2. julija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 8. julija. 2 26. junija 1997 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški občan Utrip srednjega veka v Kamniku Nadaljevanje s 1. strani Akustična skupina Sedmina pa je se isti večer v razstavišču Veronika predstavila epske pesmi o svetnikih iz glasbene zakladnice Pred nebeškimi vrati. Nastopili so Klarisa Jovanovič - glas, kitarist Veno Dolenc in violinist Božidar Ogorevc. V soboto se je Trg svobode spremenili v čisto pravo srednjeveško tržnico, saj ima nase mesto bogato obrtniško preteklost. To je bila ena od osnovnih gospodarskih panog v mestu tedanjega časa. Zaradi pomembne moči reke Kamniške Bistrice se je razvilo mlinarstvo, čevljarstvo, usnjarstvo, Klarisa Jovanovič, Veno Dolenc in Božidar Ogorevc so navdušili z izjemno interpretacijo epskih pesmi o svetnikih. TURISTIČNO INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23 1240 KAMNIK TEL: 061/831-470, FAKS: 061/831-176 KOLEDAR PRIREDITEV OBČINA KAMNIK IN KULTURNI CENTER KAMNIK vabita na II. MEDNARODNI BIENALE AKVARELA, ki bo do 27. 7. na Gradu Zaprice v Kamniku. Odprto vsak dan od 10. do 20. ure. Informacije: Kulturni center Kamnik, tel.: 817-647, 817-662. PRIREDITVE ZVEZE KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK Petek. 27. 6„ ob 19. uri Razstavišče Veronika, Kamnik Odprtje razstave 50 LET ODBOJKARSKEGA KLUBA KAMNIK. Organizacija in izvedba: Odbojkarski klub Kamnik. Razstava bo odprta do 12. julija, vsak dan od 10. do 12. in od 17. do 19. ure, ob nedeljah samo dopoldne. Vstopnine ni. Sobota. 28- 6., ob 2Q. url Župnijska cerkev na Šutni. Kamnik FESTIVAL MUŠICA AETERNA: SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK Solista: dr. Marko Zupan, violina, in Jerko Novak, kitara Dirigent: Aleksander Spasič. Vstop s prostovoljnimi prispevki. Sobota 1Z 7.. ob 20. url Župnijska cerkev Mekinje FESTIVAL MUSICA AETERNA: SKLADBE BAROČNIH MOJSTROV Izvajalci: Volodja Balžalorsky, violina Cveto Kobal, flavta Nedka Petkovva, čembalo Vstop s prostovoljnimi prispevki. Nedella 29, &, ob 19,30 Cerkev Sv. Ane v Tunjicah KONCERT PESMI OB HARFI: Shirlie RODEN, vokal in kitara in Marigold VERITY, vokal in harfa. Vstop s prostovoljnimi prispevki. Informacije: ZKO, Japljeva 2 (Veronika), 831-612. MEDŽUPNIJSKA KARITAS KAMNIK vabi v petek, 4. 7.. ob 20. uri v Uršulinski samostan v Mekinjah pri Kamniku na DOBRODELNO PRIREDITEV. Nastopajo: Marta Zore, Ivan Hudnik, Tomaž Plahutnik, Andreja Humar, Sebastijan Vrhovnik. Informacije: ga. Metka Mali, tel.: 813-907 ŠPORT Sobota, 28. 6., nedelja 29. 6.. od 10,30 dalje In od 9. ure dalje Kamnik, igrišča pri kopališču PROSLAVA OB 50. OBLETNICI ODBOJKE V KAMNIKU, generacijske tekme z zabavnim programom. Informacije: Odbojkarski klub Kamnik, g. Jože Jankovič, tel.: 814-026. Sobota 28. 6.. Kamnik OLDTIMERJI KAMNIK '97, motorna kolesa do 1968. Informacije: AMD Kamnik, tel.: 831-320. Sobota, 5, 7,. In nedella, 6. 7. Maistrova 15/a, Kamnik 3. TURNIR NOVE LB, teniški turnir. 11» 12. In 13. 7, Maistrova 15/a Kamnik TURNIR ELITEX HB, teniški turnir. Informacije: Teniški klub Kamnik, g. Anton Jeras, tel.: 817-679. PRIREDITVE GASILSKIH DRUŠTEV Sobota 28. 6.. ob 16. url. Sredn|a vas GASILSKA VESELICA Informacije: GD Srednja vas, g. Stane Hribar, tel: 832-152. Vodja projekta Venerina pot mag. Martina Koncilia in župan Tone Smonikar sta vložila veliko dela In usklajevanj v organizacijo te edinstvene kulturno-zgodovinske prireditve, ki je prvič obogatila naše mesto. Želimo si, da bi ta prireditev postala tradicionalna. kasneje tudi krznarska obrt. V oddaljenejših krajih se je razvilo železarstvo, kovaštvo, nožar-stvo in izdelovanje mečev. Konec 15. stoletja se že omenjajo fužine, kjer so izdelovali žeblje. Razvilo se je lončarstvo, ilovico pa so kopali v Tu-njiški dolini. Lončarjev je bilo v 16. stoletju na Grabnu kar sest. Pomembno mesto so zavzemali mesarji. Takrat se že omenjajo tudi svečarji in »skrbniki zdrav- Kamniški podžupan Tone Štele je ob prisomosti žene Nade in vnukinje Done tudi na mučilnici na srednjeveški tržnici dokazal, da podžupanuje z dobrim namenom. ja«. V srednjem veku je bila razvita tudi redna tedenska sejemska dejavnost, kjer je Slo za trgovanje med mestom in bližnjo okolico. Letni sejmi so imeli večji gospodarski pomen. Na njih so trgovali tudi trgovci iz drugih mest in trgov. Kralj Maksimi Ijan je Kamniku leta 1501 dovolil letni sejem na dan sv. Primoža in Fe-licijana - to je 9. junija. Srednjeveška tržnica se je v Kamniku v soboto, 7. junija, razživela v vsej svoji pristnosti že po 10. uri, ko je Tudi župan sosednje občine MengeS Janez Per (na sliki zvečer na terasi kavarne Verontka med pogovorom z našim županom in Janezom Majceno-vičem) je po zanimivi Cevčevi predstavitvi zgodovinskega Kamnika užival v soju bakel, kt so plam-tele po malograjskem pobočju. Člani kulturnega društva Priden možic so z izvedbo operne burke Veronika sklenili krog zanimivih in zgodovinsko obarvanih prireditev Venerine poti Netkar iz Kočevja je na srednjeveški tržnici izdeloval lesene posode iz lipe in sadnega drevja, nečkarica pa je njegove izdelke prodajala za bakrene novce. Pri grajski pisarkije bila kar precejšnja gneča, saj sije marsikdo zaželel kakšno sporočilo ali svoje ime, zapisano s srednjeveško pisavo. mestni klicar s spremstvom bobnarja, mestne gospe in gospoda prebral naznanilo odprtja sejma, ki ga je odprl župan Tone Smolnikar. Po izrečeni dobrodošlici je župan predstavil Venerino pot, ki je turistična pot po evropskih državah in v katero je vključenih tudi sedem slovenskih mest. Med njimi ima častno mesto tudi Kamnik. Povedal je, da se je lansko leto na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj začela ta akcija z namenom povezati evropska mesta v Venerino pot. Ta turistična pot naj bi povezovala turiste vseh teh mest in drugih krajev, ki bi želeli videti te kraje, njihove lepote in izročila iz srednjeveške preteklosti. »Naša akcija je letos prvič in prepričan sem, da ni edina. Pričakujemo, da sar, tkalka, nečkar, lončar, zeliš-čar, šivilja, kovač, usnjar, orožar, coklar, srebrokovač, izdelovalec samostrelov, lectar in medičar v izvedbi zavoda Moj Aron iz Rovt nad Logatcem. Bobnar je večkrat naznanil prihod glumačev, bruhal-cev ognja in žonglerjev. Obiskovalci so se lahko preizkusili v spretnosti hoje s hoduljami. Zanimivo pa je bilo tudi zvečer, ko smo za kavarno Veronika prisluhnili kvartetu kljunastih flavt v izvedbi skupine AIR. Zatem pa so člani Kulturnega društva Priden možic iz Kamnika na vrtu kavarne Veronika in na pobočju Malega gradu uprizorili operno burko Veronika. Tekst in fotografije: VERA MEJAČ Obiskovalcema Nataši Jazbinšek in Tonetu Seršenu je bila všeč pristnost predstavitve srednjeveške obrti, pa tudi Trg svobode je po njunem mnenju ravno pravšnji za tako predstavitev. bomo letos septembra obarvali tudi Dneve narodnih noš z Venerino potjo. Nekatera mesta so že lani organizirala podobne prireditve, kot so viteške igre v predjamskem gradu, za nas pa je to ena prvih prireditev, ki naj bi imela svojo tradicijo in sporočilo za našo prihodnost,« je med drugim poudaril župan Tone Smolnikar v slavnostnem govoru in zaželel, da bi se imeli lepo v srednjeveškem Kamniku. Utrip srednjeveške tržnice je bil res izviren in živahen. Občudovali smo spretnosti srednjeveških obrtnikov - trgovcev, ki so svoje mojstrovine izdelovali in jih prodajali za srednjeveške kovance, ki jih je bilo moč kupiti ali pa kar skovati pri kovcu denarja. Pozornost so vzbujali srednjeveški izdelovalci - rezbar, pi- Takole pa so nastajali lončarski izdelki, mi pa smo občudovali spretnosti mojstra. Milena Vrankar je s Katjo in Matejem z zanimanjem spremljala ročno tkanje preproge na statvi Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o,, Kamnik, Ljubljanska 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor. Odgovorna urednica in lektorica Breda Podbrežnik Vukmir. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik. Glavni trg 24 (občina). tel/fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o, 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij nc vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. Kamniški občan OBČINSKI SVET - ŽUPAN 26. junija 1997 3 Svetniki sprašujejo in predlagajo Čakajoči na vrtec »V VVZ Antona Medveda so letos sprejeli 197 otrok od 393 prijavljenih, torej so jih kar 196 morali zavrniti, ['o zakonu o vrtcih mora lokalna skupnost zagotoviti dodatna prosta mesta, će je prosilcev već kot za en oddelek,« je dejal svetnik Demitrij Perčič in vprašal Zupana, kaj namerava občina storiti za razrešitev tega perečega vprašanja. Podatki kažejo, da je najbolj pereče stanje v Kamniku, kjer je bilo zavrnjenih 126 otrok, kar je za 9 oddelkov. Zato je po njegovem mnenju res vprašanje, če je rešitev problema izgradnja vrtca v Tuhinju, če je težišče problema v Kamniku. Svetniku je na isti seji odgovoril Anton Kamin, načelnik oddelka za družbene dejavnosti, ki je dejal, da bo občina naslednji mesec objavila javni razpis za podelitev koncesije za opravljanje varstva otrok. Smiselno bi bilo tudi, da se obe stari poslopji osnovne šole v Šmartnem in na Lokah usposobita za potrebe otroškega varstva. Nesprejemljiva slika na Malem gradu »Zanima me, kdo je dovolil postavitev slike na Malem gradu in seveda, kdo jo je sofinanciral,« je vprašal Peter Štele. Po njegovem je slika vsebinsko nesprejemljiva, saj prikazuje zadnjo večerjo, le da je namesto Kristusa Satan. Vprašal je tudi, kako to, da je ta slika osvetljena, malograjska kapelica pa ne. Zupan Tone Smolnikar je odgovoril, da je bilo dano soglasje le za sliko. Inšpektorji za energetiko so zaradi izkopavanj na Malem gradu prepovedali osvetlitev kapelice. Novo jezero v Šmartnem? »Imeli smo grad, dobili smo jezero,« je dejal Tone Rajsar in pojasnil, da po izgradnji čistilne naprave v Šmartnem prihaja v vsakem dežju do poplavljanja ceste in močvirja na njivah. Kanal je namreč speljan preko njiv v Nevljico. O poplavah so obvestili pristojne občinske organe, vendar doslej niso dobili*odgovora. Zalo so ogorčeni, saj je bilo ljudem zagotovljeno, da bo po končanih delih stanje na cesti normalno. Kam s pitanim govedom? »V naši občini je veliko govedi, ki je zrelo za oddajo (okrog 60 pitancev), vendar podjetje Meso od januarja letos ni odkupilo nobene naše govedi,« je dejal Jože Romsak, »čeprav je to podjetje veljalo za solidnega kupca. Dobivalo je namreč občinske subvencije.« Vprašal je, zakaj danes ne odkupuje več domače živine iz okolice Kamnika. Zakaj ni več kupcev iz Ljubljane? Žitnima ga, kaj je na tem področju storila kamniška občina. Kaj poka v suhadolski jami Vinko Ovijač pravi, da se krajani Suhadol in Most vedno bolj pritožujejo nad pokanjem, ki prihaja s »strelišča« v suhadolski jami. Sprašuje, kakšna dovoljenja so bila izdana in kdo jih je izdal. Če pa gre za še eno nedovoljeno dejavnost, naj ukrepajo pristojne inšpekcije. Vprašal pa je tudi, zakaj inšpekcije ne ukrepajo v primerih, ko mejaši ob cestah postavljajo robnike in ograje trdo do asfalta in si tako prisvajo bankine ter ožijo ceste in poti. Spet avtomobilske razbitine na parkirnem prostoru Svetnik Franc Orešnik ima kar precej dela s stalnim opozarjanjem na opuščene avtomobile in razbitine na parkirnih prostorih na Groharjevi in Blejčevi, kjer je Se posebej pereče pomanjkanje parkirnega prostora. Tokrat je spet opozoril na ostanke katrce in stoenke in predlagal, da pristojni organ čimprej poišče dejanske lastnike in ukrepa, da bodo ti ostanki odstranjeni. Kdo bo plačal reklamo za pivo? Kot smo že poročali, so občinski svetniki na zadnji seji na pobudo svetnikov LDS spremenili odlok o komunalnih taksah, tako da so znižali število točk, na podlagi katerih se izračunava taksa za manjše napisne table, za okrog polovico. Pri tem je občinski svet na predlog Klavdija Kodermana sprejel še dodatni sklep, da naj občinska uprava popiše reklamne table pivovarn in drugih proizvajalcev alkoholnih in brezalkoholnih pijač. Takse za te reklame pa naj občina zaračuna lastnikom reklamnih napisov, ki so po Koderma-novem mnenju te takse pripravljeni tudi plačati. Koderman je še pripomnil, da je bil ta predlog sprejet na sestanku kamniških gostincev 2. junija in da je večina te table že odstranila ali prekrila s črnimi vrečami. Župan, ki je nasprotoval sprejemu takega sklepa, je navedel, da so po odloku o komunalnih taksah zavezanci za plačilo takse lastniki tabel. Način in tehniko pobiranja komunalnih taks pa ure- ja davčna uprava. Tam, kjer so lastniki tabel dejansko firme, kot je Union in podobne, bi bilo po mnenju občinske uprave prek DURSa račune moč pošiljati tem firmam. V primerih, kjer te firme ne priznavajo lastništva reklamne table (npr. Pivovarna Laško), pa imajo gostinci možnost plačila taks iz lastnih prihodkov ali pa morajo, će do soglasja med firmami in gostinci ne pride, reklamno tablo odstraniti. Združeni funkciji direktorja KPK in podžupana nista v nasprotju z zakonom V statutu občine Kamnik in v zakonu o lokalni samoupravi' ni določb o nezdružljivosti funkcije požupana s funkcijo direktorja Komunalnega podjetja Kamnik. Tako je bilo mnenje statutarno pravne komisije po obravnavi pobude, ki jo je komisiji posredoval svetnik Pavle Ocepek. (fs) n SPRAŠUJETE, ŽUPAN ODGOVARJA Po krajevni skupnosti Moste se širflo govorice, da bodo stroški zidave nove telovadnice v Komendi, če bo ta postala samostojna občina, padli nanjo. Kako je v resnici? Sprašuje Jote Pavlic. Telovadnica je nujni infrastrukturni objekt za realizacijo s predmetnikom in učnim načrtom predpisanega programa za osnovno šolo, zato osnovne šole brez telovadnice ne more bili. Uveljavljeni in s predpisi določen način financiranja izgradnje novih objektov za potrebe osnovnega šolstva, ki so določeni s standardi in normativi Ministrstva za šolstvo in šport, sta ustanovitelj - v našem primeru občina - in Ministrstvo za šolstvo in šport, pri čemer naj bi 50% sredstev zagotovila občina, ostalo pa ministrstvo. Nakup zemljišča, plačilo vseh zakonskih dajatev in pridobitev potrebne do- kumentacije so dodatni stroiki občine kijih ministrstvo ne krije. Zato je prispevek občine, bistveno večji od 50% celotne investicije. V letošnjem letu, glede na vire financiranja pa verjetno tudi drugo leto, še ne bomo mogli odpirati novih investicij v šolstvu. Seveda pa bi bila situacija bistveno boljša, če hi se v občini dogovorili, da bomo celoten šolski prostor reševali tudi s sredstvi občinskega samoprispevka. in še to: vsaka nova občina bo morala prevzeti pristojnosti in obveznosti tudi za izgradnjo novih prostorskih kapacitet. TONE SMOLNIKAR Župan Na VeVko planino res dolga je pot... Velika planina je že zaživela svoje poletno življenje. Pastirske koče spet naseljujejo pastirji in pastirice, po planini se pase govedo, ki so ga pripeljali oziroma prignali na Malo planino že 7. junija, na Veliko pa 14. junija, torej cel teden prej, kot je to običajno. Prišel je poletni čas, čas dopustov in marsikdo si bo ponovno ali pa prvič zaželel spoznati in doživeti edinstvenost te čudovite planine. Če ne bo imel sposobnosti, časa ali volje, da bi se tja gor odpravil peš, kar je za pristno doživetje narave in same planine najbolje, naj uporabi za dostop žičnico. Sicer se je možno pripeljati skoraj na planino tudi z avtomobilom, vendar je tak dostop opravičljiv samo izjemoma, saj je ekološko močno sporen, da o tem, da s pravim doživljanjem narave in planinstvom sploh ne gre skupaj, niti ne govorim. V pomladanskih mesecih je bilo sicer nekaj težav z gondolski- do 17.15 tudi vsako polno uro. Zal ob nedeljah Se vedno ni povsem usklajen vozni red žičnice in avtobusa. Prav gotovo pa vsakega zanima, koliko bo moral plačati, da se mu ne bo potrebno znojiti in sopihati dve do tri ure v breg in nato še malo manj ali pa celo več časa zadrževati svojo telesno težo pri hoji navzdol. Tako je potrebno odšteti za povratno karto, ki velja sedem dni (gondola in sedežnica) 1.150 SIT (otroci in se- Z nadaljevanja 26. seje občinskega sveta Svetniki proti prevelikemu zadolževanju občine (Nadaljevanje s 1. strani) zaradi dotrajanosti grozi zaprtje mekinjske šole. Predlagala je tudi, naj bi denar iz ekološke rente sproti nakazovali na račun KS Moste in naj se predlog zazidalnega načrta MO-2 Moste uvrsti na naslednjo sejo občinskega sveta. Občinski svet je oba predloga sprejel. Stane Zamik, LDS, se je zavzel, naj bi se denar, zbran na območju Komende, Most in Križa, vrnil nazaj na to območje. Rudi Meršak, Zeleni, je dokazoval, da občine, ki so se razdelile, dobijo od države več denarja, kot bi ga dobile, če bi ostale skupaj (npr. Mozirje za 11% več, občine domžalskega območja za 9% itd.), sicer pa po njegovem Kamnik v okviru sedanje občine tudi zato, ker ima samo 12 svetnikov, potegne krajši konec v primerjavi z okolico. Po mnenju Toneta Hočevarja, SLS, naj bi predlog razdelitve . sredstev za gozdne ceste obravnaval odbor za kmetijstvo. Temu predlogu se je pridružil tudi Jože Romsak, SLS. Občinski svet je predlog upošteval in na koncu sprejel sklep, da naj bi razporeditev sredstev za vzdrževanje gozdnih cest v občini Kamnik na predlog Zavoda za gozdove Republike Slovenije sprejel občinski svet. Igor Pod-brežnik, SDS, ni bil zadovoljen z županovimi odgovori k predlaganim amandmajem, ker je bilo delno upoštevanih le 9 predlogov in ni bil upoš- tevan lanski sklep občinskega sveta, da imajo prednost odprte investicije. Vinko Ovijač, SKD, in Anton Špenko, SDS, sta opozorila na potrebo po zagotovitvi potrebnih sredstev za osnovno šolo v Mostah, da je treba uporabo ekološke rente prepustiti Moščanom in podobno. Kot je dejal Milan \Vinschnu-rer, SKD, je možnosti za pridobitev dodatnih virov za proračun »Se pa še«. Zato je predlagal, naj občinski svet zadolži župana, da do rebalansa zmanjša zadolžitve občine. Pripomnil je tudi, da kadar ni denarja, morajo izostati razni bienali. Z negativno oceno glede pridobivanja dodatnih virov ni soglašali Bojan Mlakar, načelnik oddelka za okolje in prostor, ki je dejal, da je bila občina v tem kar uspešna. Samo za pridobitev 30 milijonov ekoloških kreditov je bilo treba izdelati tri četrtine kilograma težak elaborat. Svetniki so poleg amandmajev dali še vrsto drugih pripomb in mnenj, na katere sta odgovarjala tudi Lojze Kolar, načelnik oddelka za gospodarske dejavnosti, in Anton Kamin, načelnik oddelka za družbene dejavnosti. DOBRODOŠLA POMOČ - Občinski svemik Jože Romsak pogosto predlaga na sejah sveta zanimive predloge In pobude, ki pa razumljivo včasih niso v najboljšem soglasju s predpisi Zato mu je na zadnji seji rad pomagal občinski tajnik Ivo Pristovnik. Od 57 so občinski svetniki, kljub nasprotovanju občinske uprave, sprejeli 24 amandmajev, (nekatere predloge so svetniki po uskladitvi z upravo zmanjšali), ostale pa so skupine svetnikov ali posamezni svetniki umaknili ali pa niso dobili zadostne podpore občinskega sveta. Med 7 amandmaji Staneta Zar-nika, LDS, ki so bili sprejeti, naj omenimo povečanje sredstev za vodovod Komenda Moste na 9,333.000 SIT in za CATV Impulz od 496.000 na 1 milijon SIT (predlagal je 3 milijone SIT). Svet je sprejel tudi predlog Igorja Podbrežnika, SDS, naj se iz proračuna nameni za sanacijo vodovoda na Vranji peči 1,5 milijona SIT (predlagal je 3 milijone SIT). Na predlog odbora za kmetijstvo so svetniki uvrstili v proračun tudi sanacijo ceste na Bi-bo planino v višini 1 milijon SIT. Na predlog Toneta Hočevarja, SLS, so svetniki sklenili, naj se financirata tudi zaščita in obnova fresk v župni cerkvi Špitalič v znesku 1,5 milijona SIT ter zaščita obrambnega obzidja in cerkve podružnice sv. Nikolaja - fara Šmartno v višino 500.000 SIT. Na njegov predlog je bil pašnim skupnostim odobren znesek 300.000 SIT. S sprejetjem amandmaja poslanske skupine SDS je občinski svet ob uskladitvi z upravo uvedel novo postavko 500.000 SIT za popravilo cerkve na gozdu in s sprejetjem predlog Jožeta Romšaka, SLS, 1,5 milijona SIT za nujna dela na OŠ v Mekinjah. Svetniki so sprejeli tudi oba predloga Janeza Repanška, SDS: da se ukine postavka za odkup zemljišča za lokalno cesto Sp. Pa-lovće - Zg. Palovče v višini 4 milijone SIT in da se tako povečajo sredstva za rekonstrukcijo ceste v Lanišah (Tunjice) na 6 milijonov SIT. Denar za lokalne javne površine so zmanjšali za 2 milijona SIT in sredstva za promet- no signalizacijo na lokalnih cestah za 1 milijon SIT ter tako pridobili 3 milijone za razširitev Livarske ulice (pri gasilskem domu na Perovem). Pritrdili so tudi predlogu Toneta Kajsarja, SDS, in za rekonstrukcijo ceste Buč-Drolec-Šuštar namenili 500.000 SIT. Med enajstimi sprejetimi amandmaji skupine svetnikov SKD, je po uskladitvi z županom le-ta prevzel sedem amandmajev kot svojih, seveda ustrezno korigiranih. Med njimi naj omenimo povečanje zneska za cerkev sv. Ane v Tunjicah na 3,6 milijona SIT, povečanje intervencijskih sredstev na 4 milijone SIT, sredstev za Mali grad na 2,5 milijona SIT, sredstev za festival Mušica Aeterna na 2 milijona SIT, zneska za Mestno goflbo na 150.000 SIT in za Karitas na 300.000 SIT. Za izdelavo načrtov za podružnico OŠ Mekinje se nameni 4 milijone SIT in za nakup sistema za zaščito knjig proti kraji v Matični knjižnici Kamnik 600.000 SIT. Po sprejetih predlogih SKD pa so se zmanjšali predvideni zneski za Mednarodni bi-enale akvarela na 6,8 milijona SIT, za spomenik dr. Starovasni-ku od 1 milijona na 850.000 SIT in za vzdrževanje javnih površin na pokopališču na 1 milijon SIT. Ob sprejetju proračuna z navedenimi dopolnitvami in spremembami je občinski svet poleg treh že omenjenih sklepov prejel še sklep, da bo predlog sklepa o investiranju za odpravo dvo-igmenskega pouka in prehod na dveletno osnovno šolo v OŠ Komenda-Moste, ki jo je zadnjič umaknil z dnevnega reda, obravnaval pred predlogom odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu območja MO- 2 Moste. Po sklepu sveta se občina Kamnik zavezuje, da bo za gradnjo telovadnice v Komendi prispevala delež za standardni program, določen s predpisi Ministrstva za šolstvo in šport. FRANC SVETEIJ Nekateri pridejo na Veliko planino peš, druge pripelje Žičnica, nekaj je pa tudi takih, ki se pripeljejo na planino z avtomobilom. Kadar je to službena voZnja v dobro planine, je to še razumljivo in opravičljivo, vendar... mi prevozi in tudi vozni red se je spreminjal, pa še občinski svet še vedno ne ve, kaj bi pravzaprav rad glede Velike planine, saj enkrat z veliko večino sprejme vizijo razvoja Velike planine, nato pa je, ko bi na isti seji za to moral dati vsaj del denarja, ki ga je praktićno s sprejetjem vizije že potrdil, proti. Zato bi lahko bilo načrtovanje obiska Velike planine z gondolo, kljub vsej dobri volji in zavedanju, račun brez krčmarja. Toda po skupnem sestanku . skupščine družbe Velika planina, Zaklad narave d.o.o. in nadzornega sveta, ki je bil 17. junija, sta kamniški župan g. Tone Smolnikar in v.d. direktorja g. Rudi Meršak zagotovila, da bo v poletni sezoni žičnica na Veliko planino obratovala normalno. To pa pomeni, da bo gondola vozila vsak dan od 8. do 18. ure vsako polno uro, sedežnica pa od 8.15 niorji 850 SIT), samo za gondolo gor in dol 850 SIT (700), samo gor z gondolo in sedežnico 700 SIT (600), samo gor z gondolo 600 SIT (500) in samo za sedežnico 250 SIT. Najavljene skupine nad 15 ljudi imajo 10% popusta, pa še za prevoz izven polne ure se da dogovoriti. Člani planinskih društev imajo ob predložitvi veljavne izkaznice tudi 10% popusta. Zanimiva pa je tako imenovana »pastirska vozovnica«, ki velja za celo pašno sezono za neomejeno število voženj v obeh smereh in stane samo 7.720 SIT in jo lahko dobijo upravičenci paše na celi Veliki planini. V bistvu je torej prevoz z žičnico na Veliko planino letos realno cenejši za skoraj 10% saj so nominalne cene enake kot lani, za realno pocenitev je pa poskrbela inflacija. BOJČ Obvestilo Vse obiskovalce Velike planine obveščamo, da je Odbor Pašne skupnosti Velika planina na svoji redni seji 16. 5. 1997 sklenil, da bo od Junija 1997 dalje v Mačkovem kotu postavljena zapornica. Tisti, ki bo želel na Veliko planino z vozilom, bo dobil ključ od zapornice pri enem izmed članov odbora Pašne skupnosti Velika planina. Istočasno obveščamo vse obiskovalce s psi, da morajo imeti te privezane na vrvici. Prosimo vse obiskovalce, da naša obvestila upoštevajo. Pašna skupnost Velika planina Šimenc Franc Ob prehodu na devetletno šolanje v šolskem okolišu Komenda-Moste I. Predgovor Studija s tem naslovom, ki sem jo napisal po naročilu Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik, temelji na konkretnih podatkih statističnega zapisa občine, neposrednih statističnih kazalcih osnovne šole Komenda-Moste, v primeru razdalj pa po merjenju z avtomobilskim števcem po najbližjih cestah od kraja bivanja otrok do šole v Komendi in v Mostah. Merjenje je opravil avtor tega prispevka. V ospredju obravnave so izključno samo predšolski in šolski otroci; za boljše razumevanje pa so dodani nekateri kazalci starejše generacije. V ta namen študija obravnava najprej strukturo prebivalstva po starosti in spolu, nato procentualne deleže prebivalstva po starostnih skupinah s poudarkom na otrocih, starih do 14 oziroma 15 let, tej sledijo ženske, od katerih se po ugotovljenih podatkih pričakuje največja rodnost, nato sledijo šoloobvezni in predšolski otroci, na koncu pa razdalje, ki jih morajo oziroma jih bodo morali premagovati otroci od kraja bivanja do osnovne šole v Komendi ali v Mostah. Za ležje dojemanje oz. razumevanje so podatki v vseh poglavjih ponazorjeni z grafičnimi prikazi. II. Šolski okoliš Šolski okoliš Komenda-Moste obsega tri krajevne skupnosti, v posameznih KS pa so naselja z naslednjim številom in odstotkom od skupnega števila (4.204) prebivalcev: - KS Komenda: Breg. Gmajni-ca, Gora, Klanec, Komenda, Ko-mendska Dobrava, Nosovče, Mlaka, Podboršl, Potok 2.327 ali 55, 35% prebivalcev; - KS Križ: Križ 421 ali 10,01% prebivalcev in - KS Moste: Moste, Suhadolc in Žeje 1456 ali 34,64% prebivalcev. III. Opredelitev šolskega okoliša V šolskem letu 1996/97 je vpisanih v šoli v Mostah in v Komendi 464 učencev. Predšolskih otrok, ki čakajo na vpis v šolskih letih od 1997/98 do 2003/04, pa je 326. Podatki povedo, da obiskuje osnovno šolo Komenda-Moste (šolo v Mostah in v Komendi) 262 učencev iz KS Komenda, 153 iz KS Most in 49 iz KS Križa; na vpis po sedemletnem zaporedju (v okviru osemletke in ne devetlctke kot je predvideno čez nekaj let), pa čaka v KS Komenda 168, v KS Moste 130 in v KS Križ. 28 predšolskih otrok. Otroci, ki hodijo v šolo, so večinoma rojeni v letih 1982 do 1989, prešolski otroci pa 1990 do vključno 1996, Na osnovi teh podatkovnih izhodišč Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije uvršča KS Komendo, KS Moste in KS Križ v šolski okoliš Komenda-Moste in ne v dva okoliša: KS Moste s Križem in KS Komenda. Slednje dejstvo poskušajo zamegljevati osamljeni lokalni akterji in jih napačno razlagati, tako V. Ovi-jač v prispevku »Kje naj bo popolna osnovna šola - v Mostah ali Komendi«, ki je bil objavljen v Kamniškem občanu, st. 11, str. 10. IV. Nihanje števila otrok in trend rojevanja otrok Natančen pregled učencev po razredih je razviden iz tabele št. 1, čakajočih otrok na šolo pa iz tabele št. 2. Tabela št. 1 nas opozori tudi na precejšnje nihanje rojstev (priseljevanje otrok s starši v nove stanovanjske hiše pri tem ni moglo imeti bistvenega vpliva), zlasti v času med leti 1987, 1988 in 1989. Po izrazitem višku v letu Tabela št. 1: dila enega ali več otrok, je pa dober indikator (pokazatelj) te verjetnosti; več žensk v izstopajoči fertjlni dobi, starih 20 do 35 let, pa daje pri tem tako v absolutnem kot v relativnem oziru posebno težo. otrok mora bili to najpomembnejši kriterij za določitev lokacije centralne osnovne šole v katerem koli šolskem okolišu, torej tudi v šolskem okolišu Komenda-Moste. Razdaljo, ki jo morajo premagati učenci 6., 7. in 8. razreda do os- KS 8. razr. 7. razr. 6. razr. 5. razr. 4. razr. 3. razr. 2. razr. 1. razr. Komenda 36,00 32.00 27,00 32,00 32,00 31,00 42,00 30.00 Križ 7,00 4,00 9.00 8,00 4,00 4,00 6,00 7,00 Moste 21,00 21.00 18,00 19.00 15,00 23,00 18,00 18.00 Skupaj 64,00 57,00 54,00 59,00 51,00 58,00 66,00 55,00 Tabela št. 2: KS 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 Komenda 22 21 20 26 23 24 32 Križ 4 4 1 4 2 5 8 Moste 28 18 23 14 16 19 12 Skupaj 54 43 44 44 41 48 52 Grafikon št. 1: Število 60,00 50,00 40,00 30.00 20,00 10.00 ..__—-- □ Scrics 3 ■ Serics 2 ■ Scrics I Število predšolskih otrok v KS Komenda (Seriesl), Križ. (Series2) in Moste (Series3), roj. leta 1990 (1), 1991 (2), 1992 (3), 1993 (4), 1994 (5), 1995 (6) in 1996(7) 1988 sledi evidenlen padec rojstev v KS Komenda in KS Moste. Ob primerjavi s tabelo št. 2 in grafikonom št. I pa se pokaže, da delež otrok, ki bodo vstopili v^šolo, v KS Moste postopoma pada. delež v KS Komenda in KS Križ pa raste. Glede na to, da je v KS Moste manj žensk kot moških (724:732), v KS Komenda in KS Križ pa več žensk kot moških (1186:1141 in 218:203, glej grafikon št. 2) ter v KS Komenda kar za 3,32% več delovno sposobne generacije, stare od 15 do 64 let, kot v KS Moste in 0,19% več kot v KS Križ, je realno pričakovati, da bo v nekaj naslednjih letih v KS Komenda relativno največ rojstev. Takšen trend je dobro razviden že v grafikonu št. 1. In še to: v istem prispevku prej imenovanega Kamniškega občana zasledimo tudi napačno interpretacijo termina rodnost (fcrtilnost) in rojstvo (nataliteta). Rodnost oz. plodovitost ženske namreč še ne pomeni, da bo ro- Grafikon št. 2: IV. Razdalje med šolo in kraji bivanja šoloobveznih otrok Razdalje, ki jih morajo premagati učenci od svojega doma do šole in nazaj, so tisti dejavnik, ki je poleg umskega dela (učenja) gotovo najbolj obremenjujoč za šoloobvezne otroke. S tega vidika pa tudi iz humanosti do teh Grafikon št. 3: novne šole v Mostah, predstavljajo desni trije stolpiči, razdaljo, če bi stala za iste učence osnovna šola v Komendi, pa levi trije stolpiči. Stolpiča št. 1 in 5 predstavljata učence iz KS Komenda, 2 in 6 iz KS Moste, 3 in 7 iz KS Križ. In konkretno: seštevek desnih stolpičev (št. 5, 6 in 7) da rezultat 344.700 m (344,7 km), levih stolpičev (št. 1, 2 in 3) pa 289.000 m (289 km). Če bi učenci 6., 7. in 8. razreda hodili v šolo v Komendo namesto v Moste, bi bila njihova pot do šole krajša kar za 55,700 m (55,7 km); v obe smeri pa za 111.400 m (111,4 km), v enem šolskem letu (v dvestotih dneh) pa celo za 22,280.000 m (22.280 km); okroglo torej za okoli 22.000 km. Izraženo v odstotku pomeni, da morajo učenci, ki bivajo v KS Komenda, sedaj premagovati do šole v Mostah 75,23% vse poti, učenci iz KS Moste in Križ pa samo 12,59% in 12,18; v primeru šole v Komendi pa bi morali učenci iz KS Komenda premagovati 46,99%, iz KS Moste 38,48% in iz KS Križ 14.53% poti. Prednost, ki jo daje slednja varianta o lokaciji centralne devetletne šole v Komendi, je torej tudi na osnovi teh Procentualni delež žensk v skupnem številu prebivalstva v KS Komenda (1), Križ (2) in Moste (3) ter skupni delež v šolskem okolišu Komenda-Moste podatkov neizpodbitna. To pa jc hkrati tudi posreden pokazatelj za zadnje tri razrede (tretjo tri-ado) devetletne osnovne šole. Pripis: Prebivalci iz KS Križ niso sestavni del KS Moste, kamor jih v primeru šole javno uvršča V. Ovijač v prispevku v prejšnjem Kamniškem občanu; odločali se bodo sami, kam bodo usmerjali svoje otroke: na varnejšo pot do šole v Komendi ali v bolj prometne Moste. Dr, MARKO ŽEROVNIK, mag geogr. Pohvala in opozorilo,,. Po več posredovanjih je le uspelo na pobudo Kulturne skupnosti v Kamniku in Oddelka za družbene dejavnosti občine Kamnik dostojno urediti grob operne prvakinje beograjske in ljubljanske opere Valerije lleyba-love in odličnega igralca, izrednega režiserja in profesorja na igralski akademiji Cirila Debevca. S tem je odpravljena se ena kulturna sramota. Tudi grob pesnika Antona Medveda je lepo in skrbno urejen. Za oba grobova bo skrbel marljivi in zanesljivi Janez Zupan. Zal pa spomenik na Trgu talcev iz dneva v dan bolj propada. S tem se bistveno povečujejo stroški obnove. Cvetlične gredice na tem trgu so urejene. Kdor je sadil cvetje, naj bi odstranil tudi bujno cvetoči plevel ob robovih cvetličnih gredic, ki bi jih bilo mogoče obnoviti z malo stroškov. Tudi umazana stojala za kolesa ne sodijo ob cvetje. Brez naporov ali škode bi jih lahko prestavili v senco bližnjih dreves. dr. S. F. BMT d.o.o. PRODAJALNA RIBOLOVA Perovo 26, Kamnik, tel: 813-127 Vse za ribolov, kampiranje, zračne puške... Zelo ugodno usnjeni športni copati - ženski, moški in otroški Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. Otroški vrtec v Tuhinjski dolini Že v letu 1996 smo na področju KS Šmartno. KS Tuhinj in KS Srednja vas izvedli anketo med zainteresiranimi starši o potrebnosti vrtca. Pokazalo se je, da je vrtec v Tuhinjski dolini še kako potreben, sploh pa zato, ker imamo v Šmarlnem in na Lokah prostore v prejšnjih osnovnih šolah. Ker smo krajani izkazali željo po vrtcu, se je letos spet sestala skupina v sestavi g. Kamin, načelnik oddelka za družbene dejavnosti, in ga. Boroša, ravnateljica vrtca, ter predstavniki KS Šmartno in KS Srednja vas na čelu s predsednikoma g. Rajsar-jem in g. Matohom. Ogledali smo si obe šoli in ugotovili, da so povsod pogoji za dva oddelka. Šola na Lokah ima izredno lep vrt in obnovljeno streho, vendar je zgradba starejša. V Šmartncm pa je stavba dobra, vendar je potrebno obnoviti ostrešje in slabše pogoje za igrišče. Obe KS sta obljubili, da sta v polni meri pripravljeni sodelovati pri prenovi. Zcdinili smo se, da naša dolina potrebuje vrtec. G. Kamina smo zadolžili, da s pristojnimi službami (sanitarna inšpekcija in drugimi) ugotovi možnosti in se nato odloČi za najboljšo varianto. Tako bomo rešili problem mnogih, ki sedaj vozijo otroke v vrtec v Kamnik in Nevlje ali pa sploh ne dobijo prostora. FRANC MODRIJAN Zbor krajanov v Komendi Na osnovi županovega pooblastila je predsednik krajevne skupnosti Komenda g. Tomaž Drolec sklical zbor krajanov. Zbor je bil 6. 6. 1997 ob prisotnosti 130 krajanov, kar jc manj kot 10% volilnih upravičencev (1610), pa vendar precej, če upoštevamo, da zbora krajanov od leta 1994 še ni bilo. Predsednik sveta KS jc podal poročilo o delovanju vodstva KS za čas od januarja 1997, ko je postal predsednik, poročilo o prejšnjem poslovanju pa bo podal nadzorni odbor občine Kamnik, ki pregleduje poslovanja. Letos namenja svet KS posebno pozornost urejanju šolskih poti in urejanju javne razsvetljave. Z velikim veseljem in prizadevnostjo ter lastnim delom je uspelo zniževati stroške gradnje, zataknilo pa sc jc pri Komunalnem podjetju Kamnik, ki ni hotelo strokovno izvedene javne razsvetljave priklopiti na javno omrežje. Zaradi nasilnega odklopa (preščipanja vodnikov) je predsednik sveta vprašal predstavnika občine, g. Mlakarja, če imajo vse postavljene luči v mestu Kamnik vsa ustrena dovoljenja, predno jih priklopijo. Gospod Mlakar se je nasmehnil in odkimal, obljubil pa je, da se bo zadeva uredila do konca junija. Druga pomembna točka je bila informacija o izgradnji telefonije in kabelske televizije. Ta projekt se izvaja na območju KS Komenda, Križ in Moste na osnovi skupne pogodbe, tako da se v isti jarek polaga obe instalaciji, kar je ceneje in bolje. Dela potekajo dobro in bodo na glavnem razvodu zaključena do septembra, po uspešnem tehničnem pregledu pa bo prišlo do izvedbe hišnih priključkov. Širitev pokopališča je naslednja velika obveznost, ki pa ji KS Komenda, Križ in Moste brez vsestranske pomoči občine Kamnik ne bodo kos. Na zboru krajanov je bilo povedano, da je pokopališče polno. prostih je le še nekaj žarnih grobov, zato je širitev nujna. V izdelavi jc projekt širitve na zemljišču, ki ga je za ta namen podarila družina Luke Šmida. Ko bo zemljišče primerno urejeno, bo mogoče urediti preko 200 grobov, kar bo predvidoma dovolj za naslednjih 20 let. Gospod Mlakar je zagotovil občinsko pomoč za pospešitev postopkov, tako da bo mogoče graditi žc jeseni. Zadnji problem, ki pa bi bil lahko tudi prvi, saj se ureja že mnogo let, je šola. Po sklepu občinske skupščine iz leta 1994 je dograditev Osnovne šole Komenda-Moste prva prioriteta po dograditvi Osnovne šole Šmartno, ki se je v tem letu pričela graditi. Zaradi sprememb v organizaciji lokalne samouprave in pomanjkanja državnega denarja sc je gradnja zavlekla, sprememba zakona o osnovni šoli pa je otežila realizacijo takrat sprejetega koncepta dveh samostojnih enot. Služba za družbene dejavnosti občine Kamnik je na osnovi zakonskih meril in ustreznih strokovnih študij pripravila koncept popolne osnovne šole, z upoštevanjem prednosti in slabosti obeh lokacij. Študija daje več možnosti lokacije popolne osnovne šole v Komendi, na zboru pa so prisotni podprli predlog strokovnega reševanja osnovnega šolstva, saj šole gradimo predvsem za potrebe in koristi šolarjev. Predsedujoči zboru je kot zadnjo točko zbranim predstavil pobudo za izločitev krajevne skupnoti Komenda iz občine Kamnik v samostojno občino Komenda. Občina Komenda naj bi obsegala krajevne skupnosti Komenda, Križ in Moste. Takšna je že nekdaj bila. Krajani so bili pobudi naklonjeni, saj bomo sami lažje urejali tiste stvari, ki po pristojnosti pripadajo občini, zadeve državnega pomena pa bomo še naprej urejali na Upravni enoti Kamnik. PAVEL OCEPEK PNEUMATIC CENTER d.d. PTC, Perovo 27, 1241 Kamnik, SLOVENIJA Generalni uvoznik in distributer za pneumatike DUNLOP OBJAVLJA prosto delovno mesto: VODJA RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA Zahtevani pogoji: - višja ali visoka izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri - 5 let delovnih izkušenj pri vodenju računovodstva - znanje računalništva (Vt/indovvs 95, Excell) - znanje angleškega ali nemškega jezika - prednost imajo kandidati z izkušnjami v trgovinskem poslovanju - Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. - Stimulativni osebni dohodek. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite v 15 dneh na zgoraj navedeni naslov. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v osmih dneh po sprejemu sklepa. Stkane niti se težko pretrgajo Upravni odbor delniške družbe Svilanit je 14. junija sklical zbor delničarjev, ki je bil v obratni menzi tovarne. Zbora se je udeležilo 97 upokojencev, predstavniki sindikata in delavci strokovnih služb. Uvodno poročilo s pozdravnim nagovorom je podal direktor Bogomil Wiegele. Podjetje ima evidentiranih 1450 delničarjev, od tega 237 upokojencev. Zdaj vemo, da so lastniki Svilanita njegovi sedanji in bivši delavci ter upokojenci. Ta podatek nam potrjuje, da se doslej tovarna ni pretopila v tuje lastništvo. Če bo tržišče, ki ga obvladuje tovarna, normalno delovalo in ne bo ovir pri izvozu, bo firma uspešno delovala, saj ima za to tehnične pogoje, kadre in voljo. Tovarna doslej ni zadolžena, njen osnovni kapital je ostal neokrnjen. Banke Svilanitovi poslovni bilanci zaupajo in je na častnem mestu, kadar so firmi potrebni krediti. V okviru kamniškega gospo- darstva je Svilanit brez samohvale v častni predhodnici. V okviru tekstilne industrije v Sloveniji je Svilanit tako po obsegu proizvodnje in izvoza na uglednem mestu. Splošno znano jc, da se tekstilna industrija težko prebija skozi barikade cen, kvalitete, zasićenosti tržišča in tudi domačih administrativnih ovir. Tkanje frotirja je specifična branža v okviru tekstilne industrije, za to Svilanit v državi nima konkurence. V nezavidljivem položaja pa je, kadar se pojavi na trgu evropske skupnosti. Tu se srečuje z močno konkurenco v količini in ceni s Turčijo, Brazilijo in Portugalsko. V bitki za trg se Svilanit v zadnjih dveh letih pojavlja z blagovno znamko Veronique, ki je garant kvalitete. Pod to znamko tovarna izvozi tretjino celotne proizvodnje od skupne prodaje na evropski trg, kar znese 25 milijonov nemških mark. Kljub težkim pogojem gospodarjenja pilili BLIŽNJICA POD MALIM GRADOM - Takim prizorom so vsak delavnik po drugi uri priča stanovalci Usnjarske, Trga svobode in Jap-ljeve ulice, ko se krajani severnih delov naše občine vračajo z dela. Večkrat pa se zgodi, da se kdo »zmoti« in zapelje v nasprotno smer. Del starega mesta je tako le ostal živ... POZABLJEN PLAZ NA CESTI OŠEVEK - BRIŠE? Pobočje plazu je že ozelenelo. Že nekaj let namreč čaka na obnovo vdor ceste na klancu od Oševka proti Brišam. Sedaj razmišljajo, da bi bilo morda bolje ta del zaobiti prek bližnjih njiv in travnikov. Ali bo sanacijo pospešila šele nesreča s hudimi posledicami? (fs) Akcije Rdečega križa Kamnik Zbiranje finančnih sredstev Območna organizacija Rdečega križa Kamnik je ob usihanju možnosti nuđenja materialne pomoči najbolj potrebnim pričela s posebnimi aktivnostmi. Na 950 naslovov, predvsem obrtnikom, je poslala vloge in priložila prenosne naloge, da bi ti prispevali poljubno visoke zneske. RK bi tako zbrana sredstva uporabil za dajanje pomoči. Ta v marcu začeta akcija je naletela na kar ugoden odmev. Do sedaj se je iz tega naslova na računu RK zbralo 511.000 SIT. To je že kar dobra osnova za ukrepanje in posamezniki so tudi že prejeli pomoč. RK Kamnik se iskreno zahvaljuje vsem daroval- cem in jih vljudno vabi k nadaljnjemu sodelovanju. Zbrana sredstva bodo strogo namensko uporabljena in vsakdo se o tem lahko prepriča na sedežu Rdečega križa. Poteka tudi akcija RK Slovenije z imenom »Nikoli nisi sam«. Od teh sredstev, ki bodo zbrana, odpade manjši del tudi za območje kamniške organizacije RK. Letovanje otrok na Debelem rtiču in Savudriji Za letovanje otrok v obeh obmorskih krajih je na voljo še nekaj prostih mest. Interesenti naj se čimprej zglasijo na RK Kamnik, kjer bodo dobili vsa potrebna obvestila. STANE SIMŠIČ In memoriam IVAN VOVK-JAKA ima tovarna vse možnosti razvoja in prodaje v ožjem in širšem tržnem obsegu, ki ga osvaja. Res je, da ni bilo večjega dobička v letu 1996. Dohodek od prodaje je znašal 2.840 mil. sit in od tega zneska je ostalo čistega komaj 1,187 mil. sit. Zaupanje v poslovno zmago je bilo vodilo poslovodnega teama, da se vrednost kapitala tovarne ohrani na ravni bilančne ocene v procesu lastninjenja. To so med drugimi nekateri razlogi, zaradi katerih ostajajo delavci rahlo razočarani, ker se jim v preteklem letu ni mogel povišati osebni dohodek, kakor tudi lastniki delnic, ker ni na vidiku dividend. Ta izkazan dobiček je bil na tem zborovanju soglasno razporejen v namenski sklad. Po zaključku uvodnih poročil in razprave so si udeleženci na povabilo direktorja ogledali proizvodne prostore, v katerih brnijo sodobni tkalski in šivalni stroji. Bivše delavke -upokojenke so ugotovile, da je ritem dela še zahtevnejši kot nekoč. Posodabljanje in modernizacija proizvodnega procesa sili vodstvo v to, sicer bi ostali v senci konkurence. Na koncu tega poročila naj bo še zahvala vsem za prijetno druženje starih Svilanitovih delavcev ob kozarcu vina in • »>''"'■■ obumjupriateijskh eziki o Organizacija Društva izgnancev v Kamniku V soboto, 14. junija 1997, smo se na domžalskem pokopališču poslovili od spoštovanega tovariša, partizanskega borca Ivana Vovka-Jaka. Množica ljudi na žalni slovesnosti je bila potrditev, da je bil pokojni Ivan zelo priljubljen in spoštovan v bližnji in daljni okolici. Rojen je bil leta 1915 v Novem mestu. Njegov oče je bil pek. Tudi Ivan je že pred drugo svetovno vojno postal pekovski mojster. Pekarijo je imel v Lukovici. Bil je zelo delaven, sposoben In Imel Je veliko prijateljev. Posebno ga je odlikoval socialni čut do soljudi. Zanimale so ga družbene razmere pred drugo svetovno vojno in ker je bil vzgojen v ljubezni do domovine, je takoj po napadu na Slovenijo postal aktiven član odpora proti okupatorju. Ves čas narodnoosvobodilne vojne je bil med najbolj delavnimi in nevarnostim izpostavljenimi aktivisti v okoliških krajih Domžal, Moravč, Črnega grabna in Tuhinjske doline. Posebno je treba povedati, da je bil v letu 1943 ves čas tesno povezan z aktivisti Kamnika, tov. Mirkom Drnovškom, ki je bil sekretar OF za Kamnik, dr. Polcem, Brandšteterjem, Bogatajem in ostalimi, ki so bili v decembru 1943 aretirani in januarja 1944 postreljeni kot talci. Vzdrževal je teme zveze z Okrožjem in aktivom Kamnika. Zato mislim, da naj bi mu tudi preko Kamniškega občana dali priznanje za njegov doprinos. Že takoj po selitvah in aretacijah slovenske inteligence je v povezavi s somišljeniki aktivno deloval. Uspešno je vodil razgovore s takrat že zanesljivimi in aktivnimi ljudmi, ki so bili vplivni in so jih imeli ljudje za poštene in sposobne. Z njimi seje družil ves čas do organizacije OF. Vodil je organizaci- jo slovenske narodne pomoči, kije skrbela za izseljene družine, borce in nato partizanske ranjence. Koje bila v Lukovici organizirana OF, je poslal njen sekretar. Ker je bil po poklicu pek, je imel dobre stike z raznimi trgovci in zanesljivimi aktivisti. Nabavljal je vedno večje količine prehrambenega materiala. To pa je bilo povezano s še večjim tveganjem. Treba je bilo imeti živilske nakaznice, te pa so lahko preskrbeli le najbolj zanesljivi uradniki na občinskih uradih. S takimi tveganimi razgovori in dejanji so Ivan in preko njega njegovi sodelavci izpostavljali nevarnosti svoja življenja. Tudi prevoz večjih količin hrane in ostalih potrebščin je bil zelo nevaren. Ivan je skrbel za dnevno sveže pečen kruh za ranjence in ilegalce, ki niso imeli živilskih nakaznic. Pri njegovem delu so mu veliko pomagali mnogi pogumni sodelavci. Obiskoval je tudi partizanske ranjence na težavnih in nevarnih krajih. Kot član gospodarske komisije je nepretrgoma delal na vseh področjih do jeseni 1944. leta, ko je moral zaradi prevelike nevarnosti v ilegalo. Kot Ilegalec je potem še vedno v težavnih razmerah nadaljeval svoje delo kot član Okrožja. Tudi po končani vojni je z veliko volje do dela in svojimi nespornimi sposobnostmi sodeloval pri obnovi in organiziranju družbenih potreb. Ker je bilo veliko požganih vasi in zaselkov, je obnova terjala požrtvovalnost in iznajdljivost. Poleg Franca Cerarja je bil vodilni član obnovitvene zadruge Zlato polje-Lukovica. Naj ostane hvaležen spomin na tovariša, kije veliko žrtvoval za svobodo naše domovine. ELKA PODBEVSEK jih stkali ob delu. Tudi mlade mu delovnemu kolektivu posredujemo dobre želje, da bi v tem poslovnem letu dosegli boljši življenjski standard. A. KONDA Po uspešnem letnem zboru Društva izgnancev Slovenije -Krajevne organizacije Kamnik v začetku aprila so se člani upravnega odbora tega društva sestali Iščemo najstarejšo zavarovalno polico V Zavarovalnici Triglav, d. d. Območna enota Ljubljana, so se odločili, da bodo priprave na bližajočo se stoletnico zavarovalstva v Sloveniji začeti v sodelovanju z vsemi vami. Kako! Vabimo vas, da se vključite v razpis, s katerim želijo poiskati, popisati in kasneje javno predstaviti najstarejše zavarovalne police! Brez dvoma Slovenci ne slovimo brez osnove kot previdni, varčni in dobri gospodarji svojega imetja! Že pred skoraj sto leti seje razvila gospodarska veja, kiju danes kot največja zavarovalnica v Sloveniji s ponosom razvija Zavarovalnica Triglav d. d. Stare zavarovalne polke vsekakor predstavljajo pomembno vez s časom, ko se je začel razvoj zavarovalstva, obenem pomenijo pomemben utrinek in pisan vir o življenju v tistem času. Zgodovinske in ekonomske posebnosti časa, ki jih bo nedvomno moč razbrati iz dokumentov, bodo podlaga za raziskovalni projekt, ki ga v Zavarovalnici Triglav že nekaj časa načrtujejo. Zato bo prispevek Zavarovalnice Triglav k praznovanju častitljivega jubileja obeležen s celovito podobo razvoja te dejavnosti pri nas. Razpis in natančnejše pogoje bomo objavili v naslednji številki. V razpisu bo poudarek na vseh vrstah starih zavarovalnih polic iz posameznih obdobij v preteklem stoletju. Morda je prav poletni čas, ko preurejate svoja stanovanja, podstrešja in brskate po babičinih lepo urejenih spominskih dokumentih, čas, ko se lahko skupaj vrnemo v obdobje, ko je zavarovalstvo na Slovenskem začelo svojo pot. Vaš trud in prizadevanje bosta vsekakor nagrajena, saj bo Zavarovalnica Triglav najstarejšo potico iz obdobja do konca druge svetovne vojne in najstarejšo polico svojih pravnih prednikov kot tudi najstarejšo polico izdano pod imenom Triglav nagradila, v dogovoru z lastniki pa tudi z veseljem odkupila. Ne prezrite razpisa na prodajnih mestih Zavarovalnice Triglav, d. d., Območne enote Ljubljana, objavljen pa bo tudi v naši naslednji številki! V. 29. maja, da bi konstituirali društvo. Večina prisotnih jc ugotovila, da je dosedanje vodstvo do sedaj dobro opravljalo svoje delo, zato so predlagali in potrdili 390-ćlanskemu društvu izgnancev za predsednico še naprej gospo Marijo Žnidar in za podpredsednika g. Antona Šuštarja. Važna je tudi povezanost članstva na terenu, zato je UD imenoval naslednje poverjenike DIS Kamnik in sicer: TINA PRIMCA za letno skupščino DIS, ki bo 14. junija v Školji Loki., Važna naloga našega KO DIS bo letos v glavnem ta, da se čimprej rešijo prošnje za določitev statusa žrtve vojnega nasilja. UO DIS Kamnik je sklenil, da bo z nekaj sredstvi pomagal gospe Slavki Završnik pri izdaji pomembne brošure o izgnanih s kamniškega področja, ki bo v kratkem izšla v samozaložbi. Članom DIS Kamnik bo odpr- - za Kamnik sever - POTOČNIK MARIJA - za Kamnik jug - HOLOZAN VIDA - za Moste, Križ - KOROŠEC IVANKA - za Tuhinj - DROLEC CECILIJA - iz Buča - PODBEVSEK MARIJA - iz Stranj - KREGAR VERONIKA Za republiški oz. državni odbor DIS je letos tudi volilno leto. Zato je naš UO podal svoje zaključke, katerim kandidatom dajemo podporo za izvolitev. Določili smo še delegate g. VALEN- ta društvena pisarna in to VSAKO PRVO SREDO V MESECU od 9. do 12. ure v prostorih občine. MARINKA HRIBOVŠEK Sklicana 27. seja občinskega sveta O posojilih za malo gospodarstvo in kmetijstvo bo odločala uprava PLAVALNI KLUB KAMNIK organizira plavalne tečaje na kopališču v Kamniku. Tečaji bodo v dopoldanskem času v juliju in avgustu pod strokovnim vodstvom trenerjev in učiteljev plavanja. Informacije po tel.: 831-292, vsak dan. Vabljeni! /A\ mM ■ f Au¥U l! organizira v soboto, 28 junija, med 8. in 15. uro spominsko vožnjo motoristov - veteranov '97 Start Novi trg Kamnik, cilj Stari grad Nadaljevanje s 1. strani Na dnevnem redu občinskega sveta je tudi osnutek odloka o merilih in pogojih za dodeljevanje koncesij na področju opravljanja gospodarske javne službe ravnanje z odpadki. V skladu s predpisi je občinski svet pristojen tudi za izdajanje soglasij za izplačilo povečanega obsega plač v javnih zavodih na podlagi delovne uspešnosti oz. lastnih prihodkov. Tokrat sta taka zahtevka posredovala Muzej Kamnik in Matična knjižnica Kamnik. Svetniki bodo obravnavali tudi dve premoženjsko pravni zadevi in sicer bodo sklepali o prodaji prostorov na Župančičevi ulici 3 in 4 v Kamniku ter o ustanovitvi javnega odbora v k. o. Kaplja vas. Imenovali bodo tudi nov upravni odbor sklada stavbnih zemljišč in dali mnenje k imenovanju ravnateljev Gimnazije in Srednje ekonomske šole v Kamniku in k razrešitvi ravnateljice OŠ Komenda Moste zaradi odhoda na novo delovno mesto. Na koncu seje pa se bodo lotili poročila o uresničevanju sklepov občinskega sveta, ki ga je pripravil tajnik občinskega sveta. Sejo pa bodo, kot običajno, zaključili s pobudami in vprašanji svetnikov, (fs) Nova trafo postaja v Sidolu V drugi polovici maja so elektrikarji predali namenu novo trafo postajo v Sidolu. Zaradi zelo slabe napetosti oziroma nihanja smo vaš-čani preko KS Šmartno zaprosili za ureditev problema. Delo so opravili delavci Elektro Ljubljana - Nadzorništvo Kamnik, skupina I. V. V kratkem času so postavili TP in napeljali 900 m 20 KV primarnega voda in 770 ni voda po zraku ter 400 m kabla pod zemljo -sekundarnega voda, okrog 500 m ozemljitve in ostala zemeljska dela. Sedaj čakamo še na priklop javne razsvetljave. V imenu vaščanov in KS Šmartno se vsem izvajalcem prav iskreno zahvaljujem. FRANC MODRIJAN Kamniški srednješolci so se predstavili 8. razstava likovnih in fotografskih del Likovna in fotografska skupina SŠRM Kamnik pod mentorskim vodstvom Marka Novaka in Andreja Schlegla je od 2. do 14. junija v razstavišču Veronika razstavljala svoja dela. Člani likovne in fotografske skupine SŠRM že osem let razstavljajo na šoli, v razstavišču Veronika pa gostujejo lušnik in Anka LipiCnik. Hkrati smo imeli priložnost občudovati dela mladih likovnikov Tine Ber-lec, Katje Prelesnik, Katarine Vin-šek, Mateje Ocepek, Anje Kokalj, Ane Malovrh in Sanje Smolnikar. Odprtje razstave je bilo popestreno z glasbenim programom, v katerem so nastopili skupina Arc- po predstavila našo mladino. Vsem sodelujočim v programu, kakor tudi razstavljalcem, se je zahvalil mentor Andrej Schlegl. Zahvale s strani mladih umetnikov pa so bili nato deležni profesorji na ćelu z ravnateljico Vando Rebolj in seveda oba mentorja. Ravnateljica Vanda Re- Ne samo v aprilu, mesecu pač pa vse leto knjig, V imenu dijakov - razstavljalcev SŠRM se je ravnateljici Vandi Rebolj zahvalil Leon Šimenc na ex temporih na temo mala plastika, likovna in fotografska dela. Svoje foto posnetke so na ogled postavili Uroš Resnik, Miha Bogataj, Gregor Gorjup, Leon Šimenc, Petra Jakovac, Tamara PogaCar, Petra Movern, Tatjana Divjak, Tilen Travnik, Mateja Ka- he, Božo Matićič z evergreeni ob izdaji kasete Božo in njegovi prijatelji (ti prijatelji so Joži Kališ-nik, Janez Majcenovič in Rok Lap), Robi in Natalija Piki, Primož Hicng in Brane Hudobilnik. Voditeljica programa Tanja Potočnik je s svojo sproščenostjo le- bolj je ob tej priložnosti povedala, da jo izredno veseli ta dejavnost. Tudi sicer da so kamniški srednješolci polni idej in da v tem tudi sama uživa. Letos jeseni pa pričakuje kamniški dijaški Montmantre. VERA MEJAČ Trikrat zlata Lahko jo srečate na ulici, na kolesu, včasih z nahrbtnikom, v katerem je lok s puščicami. Končuje 7. razred in s sošolci drgne klopi Osnovne šole Frana Albrehta. Podobna je tolikim svojim vrstnikom in vendar je od njih tudi drugačna. Letos ji je uspel podvig, ki ga doseže le malokdo. Beseda teče o Katji Mozetič, ki je v pičlih dveh mesecih osvojila kar tri zlata odličja, najvišja državna priznanja, namenjena osnovnošolcem za nadpovprečno znanje iz. slovenskega jezika, matematike in kemije. Ta redki in izjemni uspeh je bil razlog za najin klepet. Katja, najprej iskrene čestitke! Kako sprejemaš svoj uspeh? Dobro se je začelo že v jeseni, ko sem v svoji kategoriji na tekmovanju iz rekreacijske mate- Katja Mozetič, ko je se preizkušala svoje sposobnosti kot plavalka. matike zasedla 3. mesto v državi. Rekreacijska matematika je malo nenavaden termin. Verjetno bo bralce zanimalo, za kaj pri tej matematiki gre! Lahko bi rekla, da je to bolj zabavna matematika. Reševanje problemov ne temelji na strogo matematičnih postopkih, ampak bolj na sposobnostih logičnega mišljenja, analiziranju in povezovanju različnih dejstev. Katja, ali nam lahko zaupaš, kako poteka tvoj delovni dan med šolskim letom? Dopoldne v šoli je tako, kot ga ustvarijo učitelji posameznih predmetov.Popoldanski čas pa najprej namenim pripravi za naslednji dan - napišem domače naloge in se nekoliko vsebinsko pripravim na predmete naslednjega dne. Zato porabim približno kako uro. Poglobljenemu učenju so namenjene sobote in nedelje. Preostali čas namenjam različnim pro-stočasnim dejavnostim. Rada igram košarko, nekaj časa sem tudi plavala, obiskujem glasbeno šolo (klavir), ukvarjam se z lokostrelstvom in še dodatno obiskujem tečaj angleškega jezika. Vem, da si odlična učenka. H katerim uram pouka še posebej rada hodiš? To sta matematika in kemija. Končuješ 7. razred, z eno nogo si že v zaključnem razredu osnovne šole. Kakšni so tvoji načrti po končani osnovni šoli? Verjetno bom Sla na gimnazijo. Vsa tri zlata priznanja so ti enako draga. Katero tekmovanje pa te je najbolj namučilo? Od vseh treh tekmovnaj se mi je zdelo še najtežje tekmovanje iz kemije. Ali rada poslušaš glasbo? Trenutno mi je všeč ročk, predvsem Brvan Adams in Bon Jovi. Katja, veseli smo tvojega uspeha. Tega se zaveda tudi širša skupnost. Junija si iz rok župana dobila priznanje, saj na prav poseben način veliko prispevaš k uveljavitvi svoje šole in občine Kamnik. Tudi Kamniški občan ti v imenu bralcev Zeli, da bi nas še naprej razveseljevala s podobnimi uspehi. Pogovarjal se je DANIJEL BEZEK O nalogah današnje šole se bomo najbrž še kar nekaj časa poskušali sporazumeti, o enem pa smo si zagovorniki takšne in drugačne šole edini - šola naj nauči otroke branja in pisanja. Preprosta ugotovitev, pot do njene uresničitve pa dolga in naporna. Posebej, če upoštevamo, da branje ni samo branje pesmic in zgodbic, pač pa je način učenja, pot do različnih vedenj. Danes pravimo, da nekdo zna brati in pisati, ko je funkcionalno pismen, se pravi, da se znajde v vsaki življenjski situaciji, ki od njega zahteva poznavanje znakov, črk. V vsaki šoli poučujejo branje učitelji, ne le tisti v prvem in drugem, tudi v sedmem pri kemiji ali v osmem pri matematiki. Tretji vogal podpirajo knjižničarji s premišljenim izborom gradiva in z zanimivimi dejavnostmi, ki se začenjajo pri pouku ter se pahljačasto odpirajo v prosti čas, v družinsko življenje. Tudi na osnovni šoli Frana Albrehta je tako. Vse leto, ne le v mesecu aprilu, ki ga začenja 2. april, mednarodni dan knjig za otroke in mladino, in zaključuje 23. april, mednarodni dan knjig. Šola nosi ime pesnika, prevajalca, kritika, zato vsako leto nove in nove generacije raziskujejo njegovo življenje in delo, brskajo po arhivih, posnemajo svojega vzornika v pisanju in raziskovanju. V tem šolskem letu. ko Šolski knjižni kviz V sredo, 23. aprila /997, smo imeli šolski kviz. Že prej smo prebrali knjige, ki so bile lema. Vsak razred se je pripravljal po svoje. Nestrpno smo čakali in dočakali. Tekmovali so po trije učenci iz vsakega razreda. Kviz je vodila gospa knjižničarka Ivanka Učakar. Ves čas je bilo zelo napeto. Na koncu sta imela dva razreda enako število točk. To sta bila prvi in tretji razred. Imeli smo dva zmagovalca. Tretji je bil četrti razred, četrti pa so bili drugosolei. Kviz so spremljali starši in drugi učenci. Srečanje smo popestrili s petjem in igranjem. Zapeli smo člani pevskega zbora, zaigrali pa so učenci, ki hodijo v glasbeno šolo. Na koncu so podelili nagrade. Prebrali pa so tudi imena učencev, ki smo letos končali bralno značko. Vsi smo veselo odšli domov. BARBARA BRUMEC, 4. razred OS Mekinje Svirel lončena sem... Komunalno podjetje Kamnik d. d. Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja prosto delovno mesto STROJNIKA TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE Pogoji: - strojnik TGM - voznik tovornih vozil - 2 leti delovnih izkušenj. Prošnje z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo v roku 8 dni na gornji naslov. Mesec rožnik z rožami, s kresnicami in praprotjo... Profesor Danijel Bezek z učenci 7. a razreda Osnovne šole Frana Albrehta je vse to in še več ponudil tudi staršem učencev, prijateljem in sorodnikom pesnika Franceta Balantiča. Prišli smo, da doživimo zaključek šolskega leta nekoliko drugače. In ta drugačnost nas je prevzela. Nevajeni recitacij globokih pesmi iz ust učencev, smo se znašli v skrivnostnem ozračju, ki sta ga ustvarila prizadevnost in zaupanje v mlade talente. Temen prostor nizke dvorane nad Kavarno Veronika so napolnili mladi glasovi: »Nekje pokopališče je na hribu, brez križev, rož, grobovi sami..« Prižgali so luč, ne lučko, kakršne gorijo na grobovih... In to v kresu, v rožniku, ko je dan najdaljši... Ob njej se ni utrnila solza žalosti, le iskra spomina se je prikradla v srca vseh, ki smo bili zraven. In ta lučka je svetila vedno močneje, od pesmi do pesmi, ki so prihajale različno (včasih manj drugič bolj) iz. ust učencev, sed- mošolcev. Težke besede (njihovo težo merimo z vsebino). »Žven-ket črepinj« nas je pogostil s »solzo žlahtnih trt«. Spoznali smo, da »presuha glina« le ni bila tako suha, da se je ne bi dalo zgnesti v »lončeno svirel«, ki je pesnik sam, pesnik France Balantič. Z njim in profesorjem Danijelom Bezkom nam je bilo dano prehoditi nekaj pesnikovih poti. Prišli smo do Grahovega in se ustavili na kraju nesrečnega spomina. Čudovita bela cerkev je dokaz, da nesreča ni vedno nesrečna. Žlahtno seme Balantičeve poezije je vzklilo. Bog daj, da bi rodilo sad. »To bujno pesem tebi le igram, srce le zate v ustna kri poganja, ne vrzi proč me kakor cvet kostanja, med bilke rok srce ko plod ti dam.« In še to: s hvaležnostjo, polno občudovanja, do vseh, ki so imeli pogum posvetiti pozornost pesniku Francetu Balantiču, profesorju Danijelu Bezku, kiparju Mihu Kaču in učencem 7. a raz redit OŠ Frana Albrehta želiva pesnikovi sestri ob koncu šolskega leta lepe počitnice. TILKA JESENIK BALANTIČ smo 15. novembra 1996 slovesno odkrili pesnikov kip pred šolo v Kamniku, so se sedmošolci še posebej skrbno pripravljali, risali plakate, šestošolci so pregledovali stare pisave in lepopisno, z ini-cialkami pisali pesmi, četrtošolci pa so ob spoznavanju Kamnika in njegove zgodovine naslikali Al-brehtovo rojstno hišo. Razstava izdelkov učencev in Albrehtovih knjižnih del ter razlaga knjižničarke so obogatili ure slovenskega jezika vsem učencem razredne stopnje. \ Posebno obliko domačega branja sta si zamislili učiteljici v drugem razredu. Predstavili sta avtorja, vsa njegova dela za otroke in učencem priporočili, naj preberejo eno knjigo po lastnih zmožnostih in veselju. Najbolj zagnani so jih prebrali pet in več vsak mesec. Vso zimo so zanimive knjige iz programa bralne značke vabile, da jih bralčki, knjižni molji od-pro in preberejo. Učiteljice in knjižničarka so jih navduševale, spodbujale; na urah knjižne vzgoje so se seznanili z vrstami knjig, postavitvijo na policah, znanimi domačimi in tujimi pisatelji. Kulturni dnevi, obiski šolske in matične knjižnice so se iztekli v april, v dneve knjige in zaključek bralne značke. Letošnje praznovanje meseca knjige si bodo prav gotovo posebej zapomnili vsi učenci podružnice Mekinje. Le zakaj? Niso samo reševali vprašalnika Mednarodnega knjižnega kviza, pač pa so priredili pravo tekmovanje v branju knjig na temo Hrana. Kot se za tekmovanje spodobi, so najboljši bralci dobili knjižne nagrade, izkazali pa so se tudi v reševanju knjižnih ugank. Z veseljem so jim prisluhnili starši, ki so zaploskali vsakemu prejemniku priznanja za opravljeno bralno značko. V Nevljah, ki tudi sodijo k nam, v »našo« šolo, »našo« knjižnico, so prisluhnili pobudi založbe Epta. Prebrali so izbrane slikanice, katerih sporočilo pravi, da svet ustvarjajo lepota in dobrota. To lepoto in dobroto so delili drug z drugim v pogovorih, nam vsem pa so jo približali v plakatih in nežnih ilustracijah. Hvala jim. Kaj zapisati ža konec? Konca ni... vsaj v šoli ne... so samo premori, odmori, počitnice. Prihajajo nove generacije, ki jih bomo spet navduševali za branje, učili natančnega branja, branja z razumevanjem, raziskovalnega branja, branja z dušo in za dušo; vsi, učiteljice in knjižničarka. Da kot ptički odletijo v življenje. IVANKA UČAKAR Knjižni kviz so popestrile pesmi iz mladih grl pod vodstvom Bernarde Rifel. Računalnik za Žigo Žiga je eden od številnih osmošolcev, ki so pravkar končali osnovno šolo in se odpravili odraslosti naproti. In vendar je Žiga prav poseben jant. Ko je bil v 5. razredu, je hudo zbolel in takrat seje zanj in za njegovo pogumno mamo začela trnova pot od bolnišnic do zdravnikov. Žiga seje ves čas vračal v šolo, lovil korak s sošolci in počasi okreval. Zdaj je Žiga že pravi fant, le roke ga ne ubogajo, zato mu je šlo pisanje počasi od rok - prepočasi za resnega in delavnega učenca. In tako je dozorela misel, da bi Žiga potreboval računalnik. Pozimi je bila to le dobra misel, zdaj pa smo lahko ob pomoči dobrih ljudi Žigu, skupaj z dobrim spričevalom, dali tudi računalnik. Radi bi se iz srca zahvalili vsem, ki so nam nesebično priskočili na pomoč. Posebna zahvala velja Komunalnemu podjetju Kamnik in gospodu Skodlarju, podjetju UMI, podjetju Pulitus, Maitimu, Alteri in OS Frana Albrehta. Gospe Emi Gregorčič in gospodu Janezu Bergantu hvala za veliko mero podpore in vsakršno pomoč. HELENA HRIBAR ZA ŽIGO TN 8. A Zlati Vegovi priznanji V soboto, 17. maja, sva se Tilen Čadež iz 7 b. in Mira Tonin iz 8. a razreda OŠ Toma Brejca udeležila 33. državnega tekmovanja iz matematike za zlato Vegovo priznanje. Tekmovanje je potekalo v prostorih OŠ Tone Čufar v Ljubljani. Udeležilo se ga je veliko število učencev sedmih in osmih razredov osnovnih šol iz cele Slovenije. Naloge smo reševali dve uri. Bile so zelo zahtevne, zato smo bili vsi veseli soka in sendvičev, ki smo jih dobili po koncu reševanja. Po dveh tednih smo dobili rezultate. S Tilnom sva se odlično uvrstila in osvojila zlati Vegovi priznanji. Oba se iskreno zahvaljujeva učiteljicama matematike Majdi Slabe in Nataši Uršič za vso pomoč pri pripravah na tekmovanje. Mira Tonin, 8. a OŠ Toma Brejca SIC EST posredovanje In prodaja nepremičnin, Ljubljanska 45, Kamnik (poslovna stavba STOL) tel.: 813-397, faks: 811-979 Posredujemo, kupujemo in prodajamo nepremičnine. Vse dodatne informacije dobite po tel. 061/813-397 ali 061/814-493, vsak dan od 8. do 12. ure. Za kulturo jezika Irish pub še Ircem ni v čast Pred nekaj dnevi nam je gospod Clinton lepo zagodel: zaprl nam je vrata v Nato. Le zakaj? Čisto preprosto, ker morda ne ve. da si Slovenci zelo prizadevamo biti neslovenski - svetovljanski. Tudi Kamni-čani? Tudi - in to prav v dneh pred praznikom državnosti. Cisto potiho se namreč namesto Lužarjevega hrama na starodavno Sutno plazi Irish pub. Zdajle (in to že kar nekaj časa traja) je to ime napisano s kredo na tablo, postavljeno pred vhodom. Kot da gre za nekaj začasnega. Ali se tako označujejo lokali, naj premišljujejo inšpektorji. Se prej pa bi se morali zamislili tisti na kamniški upravni enoti, ki izdajajo dovoljenja (ali pa ne) za obratovanje, saj o poimenovanju menda govori tudi kateri od zakonov. Upajmo, da bo ob dnevu državnosti lokal uradno odprt - takrat ho dobil tudi pravo napisno tablo in Kamnik bo v središču Evrope. Zaradi svetovljanskosti nas bodo sprejeli tudi v Nato, v Evropsko zvezo in še kum. Morda je smisel tega imena tak. Neumnosti Če bo res prava irska gostilna, se bo zaradi nje samo povečal kamniški klub »rugljev-cev«. Kljub vsemu pa je zanimivo, za- kaj prav Irish pub? To angleško ime niti za Irce ni primerno, saj je njihov jezik irščina. Angleško ime kaže. prevlado Angležev nad Irci. Irish pomeni irski. Pub je po enem od angleških slovarjev stavba, prostor zlasti v Britaniji, na Irskem in v Avstraliji, kjer ljudje lahko pijejo, navadno alkoholne pijače, in se pogovarjajo s prijatelji. Po slovensko rečemo takim stavbam ali prostorom pivnica, gostilna, krčma in še kako drugače. Za take hiše ali prostore imamo dovolj slovenskih imen. In kdo so Irci, ki zdaj »osvajajo« kamniško Sutno? To je keltsko ljudstvo, ki živi razcepljeno v dve državi: 2,9 milijona jih je v samostojni Republiki Irski. 1,5 milijona pa v Severni Irski, ki je del Velike Britanije. Večji del Ircev ali njihovih potomcev (okoli 16 milijonov) pa je razseljen po Združenih državah Amerike, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji. Irščina sodi med keltske jezike, vendarle jo govori samo Se okoli 600.000 ljudi, drugi so prevzeli angleščino. V Republiki Irski sta uradna jezika irščina in angleščina. V svetu so Irci znani po IRI - Irski republikanski armadi -, ilegalni vojski, ki se zlasti s terorističnimi akcijami bori za združitev in osamosvojitev Irske. Slovenci imamo marsikaj skupnega z Irci, v veliko stvareh pa se tudi raz- likujemo - malo nas je, razseljeni smo po svetu, razmeroma veliko pijemo - vendar imamo svojo državo, v kateri ni terorja, in slovenščina je v Sloveniji uradni jezik. Kitajci, ki jih je veliko več kot Ircev in Slovencev skupaj, prav tako širijo svojo gostinsko kulturo po vsem svetu, vendar ne z imenom China restaurant. V Sloveniji so to kitajske restavracije, prav pred kratkim je bila v Ljubljani odprta restavracija Kitajski zid. Kitajcev je veliko, zato jim ni treba vsiljevati ne kitajščine ne angleščine. Kaj pa Slovenci, zakaj imamo tako malo ponosa? Ali ni zanimivo, da je na slovesnosti oh začetku Meseca evropske kulture nastopil Laibach? Kar precej neprijetno pa je, da predsednik Milan Kučan vabi na proslavo oh dnevu državnosti, na kateri bo nastopila glasbena skupina Trinajsto prase. (Vem, da ti glasbeniki igrajo pravo ljudsko glasbo - etnoglasbo, pa kljub temu.) To ime nI ustrezno po izvoru in vsebini. Ni slovensko. Trinajsti prašiček naj bi bil odveč, ker ima mati samo dvanajst seseev. Fraza torej pomeni nekaj, kar je odveč. Upajmo, da predsednik ne misli tako o Slovencih. Vendarle so že stari Latinci rekli, da je ime znak, kar še danes velja. Ali ne bi kazalo razmisliti tudi pri Irish pu-bu? MARJETA HUMAR Večer s pisateljem v kamniški knjižnici Vila Bagari - novi roman Iva Zormana Ob izidu novega romana našega lanskoletnega dobitnika zlatega priznanja mesta Kamnik Iva Zormana smo imeli Kamničani priložnost srečati se z avtorjem in se z njim pogovoriti o novi knjigi v torek. 17. junija, v Matični knjižnici Kamnik. Njegov roman z naslovom Vila Bagari je izšel pri Mladinski založbi, z njim se spel obravnava okolje, v katerega je, kot pravi avtor sam, zaljubljen in kamor se zmeraj rad vrača, to je Kamnik. Več kot primerna priložnost za predstavitev knjige! Predstavitev so tokrat obogatili Lado Motni-kar, novinar v kulturni redakciji Raditi Slovenije, ki je vodil pogovor s pisateljem, Andrej Schlegl, ki je bral odlomke iz knjige s pravim dramatičnim zamahom, ter učenci Glasbene šole pod vodstvom Tomaža Plahutnika. Vsem izrekamo posebno zahvalo. Ob tem pa naj še omenim lepo oblikovano vabilo na ta večer, ki je delo Dušana Sterleta. Zor-man v svojih romanih zajema generacijo, ki je izkusila vojna in povojna leta. »Pripadam generaciji, ki je po vojni gradila novo družbo in ki je zdaj v odhajanju. Zato tudi pišem o tej generaciji. Med nami je še veliko sovraštva zaradi vojnih izkušenj, na kar ka- Predstavitev kamniške umetnosti na EMK Dušan Lipovec razstavlja v okviru Evropskega meseca kulture V ljubljanski galeriji COM-MERCE je od tretjega junija na ogled pregledna razstava slik akademskega slikarja Dušana Lipovca kot ena izmed prireditev v Evropskem mesecu kulture Ljubljana 1997. Razstavljena so dela, ki so nastala v zadnjih dvajsetih letih v tehnikah akvarela, gvaša, tempere, akrila in olja. Avtorja je na otvoritvi predstavil umetnostni zgodovinar in likovni kritik prof. dr. Milček Komelj. V koncertnem programu je nasto- Dušan Sterle v galeriji Majolka pila odlična kamniška pianistka EVA BOHTE, ki jc diplomirala z odličnim uspehom na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu svetovno znane pianistke Dubravke Tomšič Srebotnjak. Trenutno nadaljuje Eva Bohtc študij na Visoki šoli v Baslu (Švica) pri prof. Rudolfu Buchbin-derju. Prireditev je izzvenela tudi kol predstavitev dela kamniške umetnosti na Evropskem mesecu kulture. Dušan Sterle, po poklicu grafični oblikovalec, zaposlen v časopisni hiši Delo, se poleg slikarstva in oblikovanja ukvarja tudi s knjižno ilustracijo, grafiko, pa tudi z novodobnimi eksperimentiranji, kot je. denimo, računalniška grafika. Vendar je umetnikovo pogla- Koncertirali glasbeniki s Koroške Glasbena šola Kamnik in občinska Zveza kulturnih organizacij Kamnik sta 4. junija v razstavišču Veronika organizirali koncert študentov eitrarske-ga oddelka s Koroškega deželnega konservatorija v Celovcu pod mentorstvom lise Bauer. To je bil njihov prvi nastop v Sloveniji. Program je povezovala učenka tega oddelka Katarina Guzej iz Ijiškega, ki se je tudi predstavila kot solistka na eitrah. Katarina je leta 1994 na prvem državnem tekmovanju citrarjev v Grižah osvojila prvo mesto. Zato smo ta večer še posebej navdušeno poslušali prvo državno prvakinjo na citrah. Zanimive so bile tudi citre nastopajočih, ki so uglašene po principu munehenske tehnike, medtem ko so pri nas citre uglašene po principu dunajske tehnike. Tako kot je koncert s pozdravnimi besedami začel, gaje tudi zaključil Janez Krt, ravnatelj Glasbene šole Kamnik in se nastopajočim lepo zahvalil, jim zaželel uspešno glasbeno pot in jih povabil, da še kdaj obiščejo naše mesto. S prijaznimi besedami je nastopajoče in zbrane poslušalce pozdravil predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik Božo Matičič. VERA MEJAČ Zelo prijetno je bilo prisluhniti glasbi ctter, violine In kitare. Dušan Sterle: Samostanska ulica, mešana tehni ka vitno izrazno sredstvo šc vedno slikarstvo, predvsem v tehniki akrila, ki se mu posveča z ljubeznijo in strastjo. Slikar se tokrat predstavlja z najnovejšimi deli, ki predstavljajo vse dosedanje znane avtorjeve kvalitete: vehementno risbo, barvne in slikarske poenostavitve, ironično sporočilnost in socialno-družbeno angažiranost. To je slikarstvo, ki nas opozarja in svari, pa naj gre za značilno figuralno MATIČNA KNJIŽNICA SPREMENJEN DELOVNI CAS: od 1. julija do 1. septembra ponedeljek, torek: od 13. do 19. ure sreda, četrtek, petek: od 9. do 15. ure sobota ZAPRTO POČITNIŠKA DELAVNICA SLIKANJA NA SVILO Spoznavanje osnovnih tehnik na robčkih, rutah, kravatah... Od 30.6. do 4.7. od 10. do 12. ure. Cena: 5.500 SIT (vključno z materialom, izdelke otroci odnesejo domov). Za otroke od 1. do 8. razreda! motiviko ali za kamniške vedut-ne poglede. Dušan Sterle nam v svojem slikarstvu »drži ogledalo«, v katerem se zrcali današnji svet malega mesta z vsemi svojimi anomalijami. Svet malomcščanstva in filistrstva, laži in intrig, drobnih prevar in zati-skanja oči pred očitnimi dejstvi. Nam tu in sedaj tako prepoznaven svet, ki ga Sterle brez lažnega ovinkarjenja postavlja pred nas, podobno kot v novinarstvu in publicistiki brezkompromisni borec za resnico, za nekatere sicer »enfant terrible« kamniškega novinarstva Iztok Čebašek, ali pa v svojih grotesknih in ironičnih risbah, akvarelih in karikaturah, odlični Tomaž Schlegl. katerega projekt, happening s pomenljivim naslovom »Gledalci«, smo lahko videli pred kratkim pod in na Malem gradu. Menim, da ravno v delih omenjenih avtorjev, pa morda še koga: denimo v poeziji Igorja Grošlja, kritičnih strokovnih člankih Marka Tro-bevška, teatralnih ekskurzih Braneta Bičaniča, gledaliških projektih Priden možica in kar je še tako imenovanih alternativnih ali »obrobnih« pozitivno marginalnih kulturnih pojavov, nastaja na Kamniškem tista pozitivna in kvalitetna umetniška scena, ki jo lahko samo pozdravimo in podpremo. Vsekakor gre ob tem javna pohvala tudi nekaterim sponzorjem, ki so finančno podprli te in podobne projekte. Kakor koli že, slikar Dušan Sterle nam je s tokratno razstavo zopet odstrl del našega mesta in bivanja v njem v dobrem in slabem, tako in drugače, nekomu prav, drugemu zopet ne. Vsekakor pa jc to slikarstvo, ki s svojo ironizirano resnico govori o mestu Kamnik, prebivalcih v njem in o nas samih. DUŠAN LIPOVEC žejo zlasti pisma bralcev po časopisju. Mladim za to sploh ni več mar. Meni to sovraštvo tudi ni prav nič všeč. Zaradi pisanja o moji generaciji in vojnih ter povojnih dogodkih me mnogi pohvalijo, padlo pa je tudi nekaj hudih besed. Ko sem pisal o Golem oloku, o čemer mi je pripovedoval moj dober prijatelj, ki je preživel tamkajšnje trpljenje, mi je nekdo dejal: »Kaj ne veš, da je bila v tistem času na naši meji sovjetska armada. Zato je prišlo do Golega otoka.« Ampak ta armada se zaradi Golega otoka ni umaknila.« jc pripovedoval Ivo Zorman. Vila Bagari se dogaja v Kamniku, čeprav je pisatelj poudaril, naj ne iščemo v knjigi znanih ljudi, ker je svoje knjižne junake ustvaril sam. Pozorni bralci in tisti, ki poznajo Kamnik od nekdaj, bodo prepoznali kraje in hiše. kjer se roman dogaja - tako kot v prejšnjih romanih, npr. Draga moja Iza in v Znamenju tehtnice se zaključita v kavarni Veronika. Vila Bagari je Prašnikarjeva vila. čeprav je usoda slednje drugačna, saj še danes propada. Pri opisovanju trgovine Bagarijevih se je zgledoval po nekdanji Skalovi hiši. »Če imate radi Kamnik, kot ga imam jaz, iščite kraje in ne ljudi,« je rekel pisatelj. Roman Vila Bagari je s svojo zgodbo zajel kar pet rodov Bagarijevih. na katere je usodno vplival vojni in tudi povojni čas. Zanimiva je pripovedna tehnika, saj vsako poglavje pripoveduje druga pripovedna oseba, ki dogajanja seveda predstavlja iz drugačnega zornega kota, kar zagotovo bogati oblikovno plat tega dela. Vilo Bagari nacionalizirajo, oče Bagari je bil ubit kot kolaboracionist, toda vrnitev vile za mamo Polono, ki je tedaj stara že 90 let, ne prinese pričakovanega zadoščenja, saj se ne da vrniti izgubljenih let in trenutkov. Povezovalec Lado Motnikar je pisatelja med drugim vprašal tudi to, kakšen je bil njegov odnos do oblastnikov, saj se njegovi romani dotikajo prelomnih časov. »Bil sem partizan, kamor sem odšel skupaj z. dr. Blatnikom it> sicer zaradi nacionalnega prepričanja. V partizanih so me prešola-li v boljševika. So nas res prepričali, priznam. Po vojni pa sem šel v šole. Tako je prišlo do sprememb. Do oblastnikov sem vzpostavil distanco,« Jc povedal naš Pisatelj Ivo Zorman v pogovoru z gospo Tilko Jesenik gost. V pogovoru pa sta se dotaknila tudi samega pisateljskega dela - v današnji računalniški dobi si težko predstavljamo delo, kot ga je opisal Ivo Zorman: najprej pisanje s svinčnikom, popravljanje, pretipkovanje in spet ponovna obdelava, sledi ponovno pretipkavanje celega romana, kar se je včasih zgodilo tudi po usklajevanju z urednikom. »Se mi pa zgodi, da kakšen stavek oblikujem tudi teden dni, da mi zares zapoje!« pravi Zorman. V pogovoru z obiskovalci tega večera se nismo mogli izogniti položaju, kakršnega je danes deležna knjiga, saj mnogokrat nad kakovostjo prevladajo neizprosni tržni pogoji, nad uredniki pa me-negerji. V avli knjižnice smo po literarnem večeru prav prijetno poklepetali ob prigrizku in kozarčku, kar je prispevala založba Mladinska knjiga, ki je tudi omogočila cenejši nakup knjige prav ob tej priložnosti. Obiskovalci, ki so se v precejšnjem številu odzvali vabilu, so med pogovorni potrdili, da je večer potekal v zanimivem in lepem vzdušju. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Tudi Mali grad v Kamniku ima svoj vodnik Kamničani, kijih je velikokrat jezilo tisto, kar se je dogajalo na Malem gradu, češ da tam gori kar naprej nekaj kopljejo, naj le preberejo drobno knjižico MALI GRAD V KAMNIKU avtorja Milana Sagadina. Knjižica je že kot 191. po vrsti izšla v zbirki vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, izdalo pa jo je Ministrstvo za kulturo poleg Uprave Republike Slovenije za kulturno dediščino in sicer v letošnjem letu. Ta vodnik prinaša strnjene ugotovitve arheoloških raziskav, ki so potekale na malograjskih razvalinah s presledki od leta 1978 naprej. Poleg rezultatov raziskav pa nam knjižica ponuja tudi druge podatke o tem našem eminent-nem kulturno-zgodovinskem spomeniku, ki najbolj značilno zaokrožuje in bogati kamniško veduto. Tako prva poglavja prinašajo zgodovinski pregled poselitev na skalnatem hrbtu Malega gradu - o tem za prazgodovino pričajo sicer skromne najdbe drobcev ilovice, s katero so bile oblepljene iz vej spletene koče in ki se je spe-kla, ko so koče pogorele, nekaj kamnitih rezih; poškodovana kamnita sekira in nekaj ostankov lončenine. Avtor omenja tudi Mali grad v ljudskem izročilu, kije bogato in ki ga prvi omenja že Valvasor z navedbo, da je na tej skali nekoč stal tempelj enookega poganskega božanstva, kar po avtorjevem mnenju kaže na to, da so ljudje vedeli za prastaro poseljenost te lokacije. Legenda o skopi in trdosrčni Veroniki, ki je zaradi nepremišljene kletve ostala pol ženska pol kača, pa nam je vsem znana, tudi po zaslugi dr. Emilijana Cev-ca, kije v Kamniškem zborniku nanizal celo vrsto različic te zgodbe. Zgodovinski pregled avtor zaključi s pisnimi zgodovinskimi viri, v katerih je omenjan Mali grad. Osrednje po pomenu je seveda poglavje Mali grad v arheoloških virih, ki nam razkriva izsledke arheoloških izkopavanj. Med zanimivosti zagotovo sodi odkritje v notranjosti stolpa, kjer so bili odkriti temelji starejšega kvadratnega stolpa izjemnih dimenzij. Na ravnici severovzhodno pod kapelo so najdbe razkrile prazgodovinsko poselitev, najpomembnejše odkritje pa je staroslovansko grobišče, odkrito med leti 1990 in 1992. V 27 skeletnih grobovih so našli nekaj nakita in ker so grobovi stisnjeni ob množje skale, na kateri stoji današnja ma-lograjska kapela, se avtor sprašuje o možnosti, da je tu že prej obstajalo svetišče morda pa celo poselitev. Natančno so opisane tudi druge najdbe, ki vsaka zase govorijo zgodbo o Malem gradu in življenju ob njem. Temu poglavju sledi natančen opis kapele kot najbolj eminentnega ostanka Malega gradu, ki jo dela enkratno v naši stavbni dediščini predvsem dvonadstropni tloris s kripto. Poleg te trinadstropne oblike pa so predstavljeni tudi drugi deli kamniške znamenitosti - portali, poslikan; notranji prostori... Na koncu se avtor sprašuje, kako naprej s celostnim programom obnove in ureditve malograjskih razvalin in predlaga, da bi bilo treba oživeti tudi razgledni stolp, vse to pa bi bilo vredno Veronikinih pravljičnih zakladov. Tako je vsaj zadnje poglavje in še razpredanje o pol ženski pol kači ali pol ribi primerno tudi za tiste, ki o teh stvareh razpravljajo na pomembnih instancah. Če bi seveda arheologi za Kamnik našli še zaklade ohrne Veronike, bi bilo vse to še toliko bolj vredno pozornosti! BREDA PODBREŽNIK VUKMIR 8 26. junija 1997 POGLEDI Kamniški OBČAN I Iz torbe Krištofovega Pepeta V začetku rožnika so se v »našem Kamniki po stari šegi ene slavnosti veršile«, kot jih je napovedal »župan kamniški« v svojem naznanilu. Moram pa reči, da sem bil kar malo žalosten, da so na srednjeveški tržnici na Trgu svobode pripravili sejem Rovtarji namesto domačinov. Pa se tako radi hvalimo, koliko rokodelcev in trgovcev je imel naš Kamnik v srednjem veku. Premogel je celo lastno kovnico denarja, danes pa sami ne spravimo skupaj ene uboge tržnice. Le kaj bi danes rekel kralj (ne poslanec) Maksimilijan, kije baje pred 450. leti dovolil kamniški sejem...? Tako pa so morali Kamniča-nom pred nekdanjo Zoretovo kovačijo pokazati, kako se kuje, kovači z Blejske Dobrave, nekaj sto metrov od nekdanje Knafllčeve usnjarne, pa so upokojenim kamniškim »gerbar-jem« Prleki iz Ljutomera (vsaka jim čast!) pokazali, kako so nekoč stro-jili telečje kože. Povedali pa so celo to, da se jim strojenje še vedno splača, Nemci radi kupujejo njihovo usnje, nam pa se kmalu ne bo nič izplačalo, samo še kakšen bife... Užaljen pa je moral biti tudi naš podžupan iz stare kamniške lectarske in svečarske družine, ko je namesto njega lectova srca in lepe sveče sredi Kamnika ponujal vrli Hrabroslav iz Slovenj Gradca. Vsaj enega kamniškega rokodelca bi res lahko spravili skupaj, za vzorec... Sicer pa vse priznanje Rovtarjem in njihovim sodelavcem, dobro so nam pokazali, kako se mora delati. No, svoj prispevek h kamniškim srednjeveškim dnevom pa so le dali »Šutenčani« z Balkan-party »uz narodnu muziku«, kar kaže, da ima Venerina pot res mednarodni značaj. Da ne boste jamrali, da se na Šutni nič ne dogaja... Zato pa so naši vrli komunalci ali kdorkoli je že bil izumitelj ureditve prometa v starem delu mesta v času Venerine poti, tokrat poskrbeli za brezplačen ogled starega mesta iz avtomobilov. »Turistk so za zaporo zvedeli šele na Trgu svobode, kjer so morali obrniti po Parmovi mimo Cuzaka, Knafllčeve fabrike in prek Sutne nazaj na Šolsko, od koder so prišli. Tako krožno vožnjo so posebej »pohvalili« že v petek ob dveh Stranjam in drugi gornji krajani, ko so se vračali s »šihta«... Ta- TEMNI VALČEK NA DOPUSTU - »Ko sem slišal, da nam bodo dali regres, sem se takoj odločil za dopust«, je dejal upokojenec Tone Re-snik, ki ga Ka-mničani poznamo kot Temnega valčka, in namočil noge v vedro slane vode... (jš) ka je bila pač odločba, je bilo slišati od mestnih redarjev. Prav jim je, zakaj pa se vozijo skozi stari Kamnik, saj imamo obvoznico... Komendčani so pa res tiči, predlagajo osamosvojitev in ustanovitev lastne občine, pri tem pa Moščanov in Križanov ne sprašujejo dosti za mnenje. Pravijo, da če se boste še naprej tako obnašali, se zna zgoditi, da se bodo Moščani obrnili proti Mengšu, saj bi jih mengeški župan Per sprejel z obema rokama in jim »zaš-pilal« še dobrodošlico... Kamničani smo pač taki, da mislimo, da se bo s spremembo imena vse spremenilo, da bo vse drugače. Zato bomo odslej na Veliki planini razvijali robinzonski turizem, kot pravi, »zeleni Erik«, namesto ekoturizma, ki gaje propagiral nekdanji kamniški turistični minister. Sicer pa robinzonski turizem že imamo prvi izviru Kamniške Bistrice in morda še kje. Veliko si upajo naši občinski možje. Zadnjič je svetnik Pavle, ki ima ustavo v malem prstu, pred vesoljsko kamniško javnostjo (sejo je namreč prenašala naša lokalka - CA1VImpulz) predlagal, naj bi v besedi Zaklad (mislil je na VP Zaklad narave) črko d zamenjali s črko L Ker tega ni posredoval kot amadma, o tem občinski možje niso glasovali, čeprav je marsikdo natihem mislil enako kot Pavle, da je za občino tako firmo (ne pa naravo, da ne bo pomote!) bolje »zaklal«. Drugače pa predlog ni nič nenavadnega, če se spomnim, kako mi je v pni šoli učitelj pri nareku vedno moral popravljati napisani »zaklat« v »zaklad«... Nič pa nam ne bo pomagala nobena strategija na področju turizma, če ne bomo znali ukrotiti nekaj mladih razgrajačev in razbijačev, ki v Kamniku vztrajno uničujejo in zažigajo koše za smeti, žagajo bakrene cevi na stari knjižnici, skrbijo za »barvanje« Plečnikove železniške postaje, lomijo zapornico v Kolodvorski, se »jiksajo« na Malem gradu, skratka, ki po svoje skrbijo za nočno življenje mesta v naročju planin. Morda bi za začetek res najbolj koristilo nekaj veder vode ali česa drugega na tiste, ki obnemogli počivajo v mestnem parku pri železniški postaji, ker ne morejo na vlak. S tako metodo jih je baje nek naš someščan nekaj že »oživil« pa tudi »zacahnak... Pozdravlja vas Krištofov Pepe Moj pogled Nekaj utrinkov o Kamniku Dr. Verena Vidrih Perko, višja kustosinja v Mestnem muzeju Ljubljana, asistentka na oddelku za arheologijo FF v Ljubljani res začelo. S sanjsko Maleševo donacijo, z dnevi narodnih nos... ljudje so zares začeli prihajati v Kamnik. Pa se je kmalu zgodilo tako nekako, kot se rado dogodi nepazljivi gospodinji pri peki najbolj prazničnega kruha... najprej je pozabila na kvas, potem pa na drva... kasneje pa se je začelo nekaj smoditi, znotraj pa je ostalo napol surovo. In kulturno mestece z nekaj razstavami in kulturnimi dogodki je vse bolj drselo v zaspano in zdolgočaseno povprečnost. Pospešeno pa je začelo naraščati število kulturnih dogodkov z nedopustnim zvočnim onesnaževanjem in umetniške instalacije z uničevanjem mestne srčike. Zrastlo je tudi nekaj šlacun s kičem (zakaj se imenujejo galerije, ni jasno) in trgovin z nekrofilnimi cunjicami... Okoli Maleševc galerije je vsako soboto čedalje bolj zaudarjalo po urinu... in dnevi narodnih noš so se počasi prelevili v kramarijo kiča, ki bi se jo sramovala tudi zadnja vaška birma. Ampak smo se privadili; zami-žimo ob gumijastih škomjih pri gorenjski noši in grenko žalostno se smehljamo ob gromozanskem klo-basanju raznih kulturnih komedijantov, ki so na trenutke ne le zarobljeni, temveC tudi žaljivi in neokusni. Včasih sc le sprehodim mimo hrumečih muzikantov, ki trgajo bobniče z rjovenjem in uničujejo zadnje zavetje dostojnega meščanskega miru tik pred prelepo Mačkovo arhitekturo z Jclovškovimi freskami in angeli Franccsca da Robba. Toda vse je v redu. Smehljamo se drug drugemu in če te ni ta večer tukaj, te preprosto ni! Vse je v redu. Umrlo je filmsko gledališče in zadrlesknil je vrata kino (Sloge niti ne pogrešani pretirano!). Zapirajo se male prijetne tr- Ko me je urednica naprosila za teh nekaj vrstic, sem pomislila, da napišem nekaj o Kamniku, o vašem Kamniku, kajti jaz sicer živim tukaj že dvajset let, pa vendar to mesto še ni postalo tudi moje. Res je. Še vedno v srcu šumi kraška burja, a je tudi res, da se običajno vsepovsod počutim dobro, da ne rečeni doma. Pa ne trdim, da nimam tega mesta rada. Če ne zaradi drugega, ga doživljam drugače že zaradi svojega izjemno zanimivega poklica, zgodovinskega in muzeoioškega znanja. Kamnik pa je samo po sebi mesto muzej ali bi vsaj moral biti! Seveda muzej tiste vrste, ki mu Nemci pravijo Elebnis-museum, kjer se vedno nekaj zanimivega in privlačnega dogaja in v njem radi živijo meščani. Zato tudi na Kamnik gledam malce drugače. Kamnik je v mojih mislili vedno hotel biti le prelepo starodavno mestece, kjer se v miru sprehodiš skozi zgodovinske znamenitosti, najdeš nekaj novega tudi na Stalni postavitvi o zgodovinskem razvoju kraja, se nekaj lepega dogodi... no, vsaj nekaj let sem rada razlagala tujcem, Kamnik, no da, je nekaj podobnega kot Salzburg, Strassho-urg..., veste, kulturni turizem je tisti, ki bo dal mestu nov dih življenja. In se je PROTIVLOMNA VRATA ^V>- MIKASO V*** devet kvalitet v enem izdelku : zastopništvo j tel.: 061 /127 26 59 ! fax: 061 / 127 26 50 ■ komercialisti M TA tel.: 061 / 712 249 RHe' 'ax: 061 / 572 67S • protivlomnost • trajnost oblike • ognjevzdržnost • toplina lesenih oblog • zvočna izolacija • pestrost barv • toplotna izolacija • lahkotnost rokovanja • odlično tesnenje • prepričani smo, da boste sami odkrili tudi deseto govinice. Rastejo bifeji. (Gotovo je najlepši Najlonland sredi mesta...) Ulice se polnijo z nesnago in pločevino, zelenice so zjutraj blatne in pobruhane (tako kot moj vogal pod veličastnim srednjeveškim me-kinjskim samostanom in pokopališčem), kajti za nekatere večeri in noči morajo biti hrupne. Muzika KUL FUL ŠPON. Tuljenje. Vseeno je, kaj meni o prireditvah ostalih zanemarljivih petindevetdeset odstotkov davkoplačevalcev. Mesto se prazni v samem srcu in umira, krušijo se fasade, luščijo se redke freske, odpada štukatura. Dimniki visijo. Avtomobili na pločniku, ob zidu, na zidu, kamioni z deli sosedove strehe in gruče nemočnih otrok in pešcev. Kaskade hond in ka-vasakijev. Policijski inšpektor skorajda šepeče v telefon: »Ne moremo nič! Nemočni smo!« Ni pa nemočen župan. Z vsemi kulturnimi močmi se trudi odgovarjati na naša pisma. Z vsemi razpoložljivimi semaforji se trudi brzdati promet. Kaj pa kolesarske steze in hitrostne ovire? (Ali je samo Godičanov škoda?) Kaos. Pa vendar je v tem kaosu nekaj svetlih točk. Nekaj šolnikov, ki noro vztrajajo. Nekaj kulturnikov, ki še najdejo smisel v lepoti (ni pa vsak zmazek slika in tudi ne vsak malar kritik!) Nekaj čudovitih zdravnikov, pa tudi čisto običajnih uradnikov in nekaj prijaznih trgovcev. Še je nekaj izjemnih ljudi. Gornikov, ki sodijo v svetovno elito, in nekaj zares zaslužnih znanstvenikov, skladateljev in umetnikov. In njih razstav, predavanj ali pa delovanj kar tako. Ampak ti ljudje so v mestecu, kakršno kane postati, nekako kol v ilegali. Pa prav zaradi teh ljudi in listih nekaj izjemnih dogodkov, ko se očisti kakšen meter reke, pozida razpadajoči zid ali iztrga pozabi sijajna srednjeveška knjižnica neprecenljive vrednosti, imam Kamnik rada in neskončno si želim, da bi se nekoč zgodilo v tem kulturnem, mirnem zgodovinskem mestecu nekaj zares zgodovinskega, da bi razglasili Kamnik za mesto spomenik in muzej in končno izgnali vse tisto, kar nikjer na svetu ne tlačijo za srednjeveško mestno zidovje. Zbrisali kljukaste križe z železniške postaje in odrešili Mali grad (zmazkov) in vrnili mestu dostojanstvo. (Za Božjo voljo pa tega revolucionarnega dogodka nikar ne obelodanite v Irish pub.) Naj se ta preobrat zares zgodi! Za vse tiste, ki vztrajajo in upajo, da bo Kamnik našel pot v kulturni turizem in v civilizirani svet in obudil to, od česar je nekoč že živel in slovel! Gre za to, da bi Kamnik sploh lahko preživel. Sicer pa, preberite si imenitno knjigo Zore Torkar in razmislite, v čem neki smo vsa ta leta napredovali! Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi • Pisma - mnenja - odmevi Krajevna skupnost je samoupravna enota v demokratičnem sistemu Večkrat švigajo strele med občino, državno upravo in krajani, ko posamezniki ali njihovi organi brez soglasja posegajo v okolje in prostor. Spori nastajajo zaradi deponij odpadkov, vodnih zajezitev, divjih gradenj, trasiranja cest itd. V čl. 100 občinskega statuta Kamnik je zapisano: »Občinski svet si mora predhodno dobiti mnenje krajevne skupnosti, kadar odloča o zadevah, ki prizadevajo interese njenih prebivalcev.« Svet krajevne skupnosti pa je legitimno izvoljen organ, zato ima pravico in dolžnost braniti ustavo in zakon. Vsi drugačni ukrepi, administrativni ali osebni, so protipravni in izven dosega demokratičnega dogovarjanja. Naša praksa pa na žalost potrjuje taka dejanja, ko nekateri poslovneži, posamezne fizične osebe ali občinski upravni organ samovoljno posegajo v integriteto KS. Težko je razumeti, zakaj je tako težko priti na pogovor s predstavnikom sveta, da bi se določen problem rešil. Na območju KS Zaprice je nekaj takih primerov, ko zadeve glede izdaje lokacijskega ali gradbenega dovoljenja niso na ravni strokovnih odločitev in so v delno breme krajanov. Bivši obrat »Ideja« ob Ljubljanski cesti nekdo obnavlja že dobro leto. Obnovitvena dela so že v zaključni jazi. Kakšna proizvodnja se ho odvijala v celotnem poslopju, o tem svet KS ni bil informiran. (Pred dobrim mesecem je prišlo obvestilo o osnovnih podatkih in okvirnem predmetu proizvodnje.) Ko je investitor pričel z obnovitvenimi deli, svet KS ni dobil nobenega obvestila, da bi lahko dodal svoje mnenje. Z velikim zvonom razglašamo zaščito narave in zelenic. V tem primeru je ob Ljubljanski cesti odstranjena živa meja, velika površina je spremenjena v asfaltno ploščo in z glavne ceste je vhod na tovarniško dvorišče. Okoli tovarne je veliko stanovanjskih hiš in prav gotovo še nihče ne ve, kakšen vpliv bo imela proizvodnja na to okolje. Konec letošnjega marca so privihrali železniški gradbeni delavci (morda kateri drugi) in pričeli zapirati železniški prehod na podgorski cesti, ki pelje preko proge v smeri proti Vrhovniku, ulica T. Brejca. Dejstvo je, da so to pot uporabljali tamkajšnji prebivalci in tudi drugi že 30 let in je do proge zarisana v načrtu mesta Kamnik. V tem primeru ne gre toliko za prekop poti, če je obstajala nevarnost prehoda preko proge. Tu gre za poseg v okolje krajevne skupnosti in če ta zakonito obstaja, bi bilo prav, da bi se pristojni organ posvetoval s predstavnikom te skupnosti. To je bila rešitev iz dežja pod kap, ker se je sedaj promet s podgorske ceste usmeril po Jenkovi in po ulici V. Rožiča na Ljubljansko cesto pri bencinski črpalki. Ko se razne institucije tako vneto zavzemajo za varstvo človekovih pravic, bi to morali dokazovati tudi v praksi. Če je bila iz varnostnih razlogov nujna ta zapora bi lahko podali vsaj kopijo odločbe svetu KS ali pa dali obvestilo v Občana. Na Murnovi ulici je v preteklem letu občan odprl pivnico. Dobrih 100 metrov je pivnica »Parlament«, stara več kot 30 let. Kje so v tem primeru interesi krajanov, da je bilo za to pivnico izdano obratno dovoljenje? Pivnica je na precej kratki ulici, ki povezuje Kranjsko in Ljubljansko cesto, po kateri je živahen promet. Ta lokal nima lastnega parkirišča in pivci parkirajo na pločniku, na cesti ob pločniku in v sili tudi na zelenici. Drugo vprašanje pa je kršitev javnega reda in miru. Pivci do stanovalcev niso obzirni, ko ponoči občasno razgrajajo in s polnim plinom vžigajo avtomobile in motorje. V tem primeru je bilo dano soglasje sveta KS, tako je bilo rečeno, vendar na nobeni strani odločitev za izdajo soglasja ni bila modra. ALOJZIJ KONDA Čemu zavajanje občanov! V zadnji številki Občana sta bila dva članka napisana z namenom, prikriti bralcem resnico o problematiki šole v Mostah in s tem pred občani opravičiti namero občinske uprave, da za vsako ceno preseli matično šolo iz Most v Komendo. Nerazumljivo je, da občina pri svojih namerah noče upoštevati nobenih argumentov ne sklenjenih dogovorov med KS o razvoju šolstva, ne sklepov občinske skupščine, ne dogovorjenega vrstnega reda izgradnje šol, ne izpeljanega in neuresničenega samoprispevka in brez bistveno spremenjenih razmer v šolskem okolišu. Število otrok seje spremenilo v prid obstoječi šoli. Po opravljeni, sicer pristranski študiji bi bila izgradnja devetletke v Mostah nekaj cenejša kot v Komendi. Toda nekaterih finančna sredstva preveč ne skrbijo. V času, ko se občina zadolžuje, s težavo zbira denar za nujno adaptacijo centralnega kulturnega Doma v Kamniku in ne zmore niti denarju za normalno vzdrževanje šol, odpira investicijo za nadstandardno telovadnico, vredno po predračunih približno 200 mio in za katero ho morala po finančni konstrukciji v prihodnjem letu odšteti 59 mio. Po izgradnji tako velike telovadnice bo morala občina redno pokrivati stroške obratovanja, tako kot v Kamniku, kjer je približno 8 mio izgube letno, kljub številnim prireditvam. S to investicijo seveda ne odpravlja dvoizmenskosti na matični šoli v Mostah. Nadalje bo morala občina v najboljšem primeru krajanom Most vrniti valorizirana sredstva od samoprispevka v višini približno 40 mio, ker je za nerealizacijo prizidka izključno odgovorna občina. Da bi bila mera polna, občina ne pusti krajevni skupnosti Moste, da bi iz sredstev samoprispevka in iz sredstev rente zgradila prizidek štirih učilnic k šoli brez občinskih sredstev in s tem odpravila dvoizmenski pouk na svoji šoli. Po drugi strani pa ima prav ta občina na področju krajevne skupnosti Moste na črno postavljeno prekladalno postajo in deponijo odpadkov, dogovorjene rente pa jim noče izročiti. Istočasno pa se Kamničani radi pohvalijo, da so ena redkih občin, ki imajo rešen problem z odpadki... Članek na tretji strani že v naslovu CENTRALNA OSNOVKA ŠOLA OSTANE V KOMENDI? zavaja bralce, ker centralna šola v Komendi ne more ostati, ker je tam enostavno ni, temveč je sedaj v Mostah. Selitev šole iz enega kraja v drugega bi bil, kolikor nam je znano, prvi tak primer v Sloveniji. V smislu naslova je v celoti tudi besedilo, ki z zavajanjem bralcev hoče upravičiti vse bolj očitno namero občinske uprave. Članek ima namen vso zadevo postaviti pred dejstvo. Če se bo to res zgodilo, bo tudi to prvi primer v Sloveniji, da denar, namensko zbran s samoprispevkom, ne bo namensko porabljen. Vse občine, ki jim uspe pridobiti samoprispevek krajanov, so vesele, ker tako lažje izpeljejo občinske programe. V Kamniku kljub finančni suši pa žal temu ni tako. Drugi članek na četrti strani govori, da ima Komenda prednost, ker ima že odkupljeno zemljišče in gradbeno dovoljenje. Tudi tu gre za zavajanje, ker je za priskrbo dokumentacije odgovorna občina. Po drugi strani je pa tudi res, da je bilo gradbeno dovoljenje za telovadnico v Komendi izdano brez spremembe družbenega plana, brez ustreznega lokacijskega dovoljenja in je glede na to gledano pravno to gradbeno dovoljenje nično. Občinskih organov in drugih služb to očitno ne moti, so pa toliko bolj rigorozni, ko gre za šolo v Mostali, saj jim kljub velikemu trudit že prejšnega predsednika krajevne skupnosti g. Štebeta in sedanjega vodstva po štirih letih še ni uspelo pripeljati do konca spremembe zazidalnega načrta, da bi prizidek k šoli prestavili iz Balantičevega na šolsko zemljišče. Komendčanom je bil ta trud prihranjen. Prav zaradi improviziranja pri izdaji gradbenih dovoljenj ima šola v Komendi podrt koncept razporeditve posameznih šolskih zgradb in iz tega vidika ne bo mogla biti nikdar dobra šola. Občinski svetniki bodo na prihodnji seji odločali o selitvi ali ne selitvi centralne šole iz Most v Komendo. Gradivo, ki ga imajo na razpolago, jim ne daje realnih podatkov. Večini svetnikov, ki se bodo odločali o eni ali drugi varianti, to je o stvareh, ki so bile enkrat že dogovorjene, se niti ne sanja, kakšne politično razvojne posledice bo njihova odločitev imela tako za Moste kot za Komendo. Pa ne samo na področju šolstva, temveč v celotni bodoči lokalni samoupravi. S selitvijo šole bi odvzeli Mostam še zadnjo skupno institucijo, s tem bi skon-centrirali vse skupne institucije v Komendo, čeprav ta ni izraziti center skupne občine, kija Komendčani predlagajo. Kje so bili geografi takrat, ko so določali lokacijo vrtca ali pošte? Vedeti moramo, da ima šola v vsakem kraju poleg šolskega Se neki drugi večji pomen, to velja še posebej za Suhadolce, Žejce in Moščane, ki so si šolo sami zgradili in nato ves čas zanjo skrbeli z izgradnjo igrišč, nabavo računalnikov ali s sofinanciranjem šolskih programov. VINKO OVUAČ Le čevlje sodi naj kopitar (I) Vem, daje verjetno brez smisla oznanjati resnico v Kamniškem občanu, vendar preveč spoštujem mesto Kamnik in njegovo zgodovino, da bi lahko mirno prenesel »klobasarije«, kijih je v članku »Ogledali smo si znamenitosti mesta Kamnik« natrosil podpisani Domen Veternik. Ni mi jasno, kako lahko kolikor toliko resen časopis sploh objavi besedilo s toliko nesmisli in neresnicami. Pa si oglejmo nekaj najbolj v oči bodečih »cvetk« iz omenjenega zapisa. Eden izmed očitnih nesmislov je Veternikova trditev, »da je imel Mali grad zelo Utrinki iz zgodovine pašništva, urejanja voda in lova v dolini Kamniške Bistrice - 2 Skrb za Kamniško Bistrico pred sedmimi desetletji S kratenjem hudourniške narave naše Kamniške Bistrice so bile vedno težave Z njimi so se srečevali tudi naši predniki že pred stoletjem in yeč. Občasne visoke vode ob neurjih ali dolgotrajnem deževju so na jezovih, mostovih in na obrežnih napravah povzročale precejšnje Skodc. Po svoje pa je k težavam prispevalo tudi pogosto »divje« odvzemanje kamenja, gramoza in mivke iz rečne struge. Pogled v nekatere stare dokumente nam pokaže, kako so te proble-nie reševali pred približno sedemdesetimi leti. Kako so se teh težav lotevali tedanji župani od Kamnika do Županjih njiv skupaj s kamniškim srezkim načelnikom in velikim županom ljubljanske oblasti? Leta 1926 je neurje s hudim nalivom povzročilo hudo pustošenje struge reke Kamniške Bistrice od njenega izvira pa vse do izliva v Savo. Narasle vode so odnesle s seboj veliko obrežnega zemljišča in zaščitnih zidov. Posledice te Škode so morali odpravljati kar nekaj let. Ker se je v tem času zelo razpaslo tudi odvažanje naplavljcne-ga materiala, peska, gramoza in krogel iz bistriške struge (krogle so največ potrebovali za žganje apna, saj so imeli krajani v tem delu bistriške doline precej apnenic), je srezki Poglavar v Kamniku leta 1928 z uredbo prepovedal jemati material iz struge od mostu v Županjih njivah do mekinjske brvi v Kamniku. Z njo Je bilo prepovedano jemanje kamenja, peska in mivke bliže kot 10 metrov nad in pod jezovi in mostovi ter Pel metrov stran od zaraščenega obrežja. Na ostalih mestih je bilo poniranje materiala dovoljeno le z dovoljenjem pristojnega županstva. Le župan je lahko osebno odkazal mesto, od koder je interesent tako odpeljal določeno količino peska ali gramoza. Od mostu v Županjih njivah navzgor proti izviru pa je bilo jemanje materiala sicer dopustno, vendar z omejitvijo, da so krogle lahko pobirali le dva metra od brega. Med obema barulanskima jezovoma pa je odvažanje materiala dovoljevala uprava Državne barutane (smodniš-nice). Obrežni posestniki so bili dolžni vse kršitelje prijaviti županu, ki je na licu mesta ugotovil dejansko stanje in nato poročal srezkemu načelniku ali vložil ovadbo. Za red na tem področju je skrbela tudi orožniška postaja v Kamniku. Prestopke v zvezi z. omenjeno odredbo so kaznovali z denarno kaznijo 1200 Din ali z zaporom do 1 meseca! »Apnarji« poglobili strugo Bistrice Kot kažejo dokumenti, se tisti, ki so izkoriščali strugo Kamniške Bistrice za svoje gospodarske potrebe, za gradnjo hiš in drugih poslopij, niso preveč resno držali predpisanih omejitev. Zato je leta 1931 županstvo Žu- panjih njiv poslalo kamniškemu srezkemu načelniku posebno peticijo, v kateri opozarja, da se je struga Bistrice v zadnjem desetletju »katastrofalno poglobila«. Kot primer navaja predel pod Martinčevim jezom Za-gorici. kjer je obstojala nevarnost od-plave jezu. Zaradi takega stanja bi po mnenju županstva lahko odneslo tudi vise ležeči »občinski most« v Stahovici in »banovinski most na cesti Trzin-Kamnik-Gornji grad«. Ogrožena pa naj bi bila tudi cesta pred šolo in nad Blekarjem v Stranjah. Karol Prelesnik, županjenjivski župan, je v omenjeni peticiji tudi zapisal, »da je temu podkopavanju in odplavljanju obrežja ob Bistrici vzrok to, ker se debelejše kamenje (kugle) iz struge pobira ter tako ostane pro-. sto v strugi ogromne količine gramoza in pesk a, katerega Bistrica pri vsakem naraslu odplavlja v niže Kamnika ležeče kraje ter tako z gramozom in peskom ondotnim prebivalcem rodovitno zemljo zasiplje (slučaj Duplica-Beričevo).« Preberemo tudi lahko, da prebivalci občine Stranje poberejo letno iz struge okrog .3600 m' kamenja, s či- ptxl kamniškimi planinami, saj je zapisal, »da tudi na tujce in turiste, ki posečajo Kamniško Bistrico in planine napravlja struga Bistrice slab in neugoden vtis, ko skoraj vzdolž cele struge visijo napol podrta drevesa vanjo ter je cesta pri Tinaču v Stranjah do njenega cestišča izpodkopa-na...« Zato se je župan pri srezkem na-čelstvu zavzel, da se takoj prepove pobiranje kamenja iz struge in »favoriziranja par drugače dobro situiranih posestnikov iz Stranj na škodo celega kamniškega sreza...« Veliki župan ljubljanske oblasti odloči o vzdrževanju struge Kamniške Bistrice Ker se večina lastnikov obrežnih zemljišč med Stahovico in Kamnikom ni strinjala z razsodbo srezke-ga načelstva v Kamniku o obveznostih pri vzdrževanju vodnih naprav in zavarovanju bistriških bregov, je leta 1929 v te spore posegel veliki župan ljubljanske oblasti in razveljavil omenjeno razsodbo. Po njegovem mnenju namreč v Struga Kamniške Bistrice zahteva stalno skrb za vzdrževanje. Vidimo, da tudi danes, ne samo pred sedemdesetimi leti, podrta drevesa »krasijo« strugo. mer naj bi povzročili, da je voda v dveh desetletjih poglobila strugo za 4 do 5 metrov in zato začela ogrožati javne naprave. »Seveda pa občani iz Stranj tega. kako šl(odo povzročajo, ne priznajo, iz enostavnega razloga, ker jim v strugi pobrano kamenje služi v kup-čijske svrhe, neoziraje se na to, da celemu srezu s tem škodujejo,« je potožil župan in dodal, »da mora cestni odbor radi tega vzdolž struge vzdrževati varnostne in obrambne naprave, kar stane težke tisočake, drugič pa niže Kamnika izstopa iz bregov ter tako ondotno rodovitno zemljo zasiplje z gramozom in peskom, katerega z lahkoto iz Stranj odplavlja.« Zupan tudi pravi, da ne drži, da bi bilo zaradi prepovedi pobiranja kamenja iz struge ogroženo gospodarstvo v Stranjah, ker je vbkolici Stranj dovolj kamnolomov za pridobivanje prvovrstnega kamenja. Zupana Prelesnika je prevevala tudi skrb za turistični razvoj in ugled krajev skladu z »vodopravnim zakonom« iz leta 1872 obrežni posestnik ni bil dolžan, temveč le upravičen, da se zavaruje z »obrežnimi obrambami«. Zato je napačna domneva, da so posestniki že zaradi tega, ker so uvideli in priznali potrebo in umetnost »projektiranih zagradb« tudi že dolžni nositi oziroma prispevati k stroškom izgradnje in vzdrževanja omenjenih naprav. Posestniki, kamniška in mekinjska občina ter kamniška meščanska korporacija so namreč ugovarjali »deloma potrebi nekaterih naprav, deloma svoji dolžnosti, da bi morali prispevati k stroškom naprave in vzdrževanja deloma porazdelitvi stroškov«. Po že omenjenem zakonu so morali v primeru ogrožanja tuje lastnine, zaradi tega, ker lastniki zemljišča niso izvedli potrebnih vzdrževalnih del, ta »dela opraviti na stroške tistih, ki naj bi se jim s tem odstranila nevarnost«. Največ polemike je bilo zaradi vzdrževanja brega med Hočcvarjevim jezom in jezom pod mekinjsko brvjo. Izvedenec je namreč ugotovil, da so bile velike poškodbe na obrežju posledica tega, ker se je zaradi slabega vzdrževanja podrl jez pod mekinjsko brvjo (ki je danes ni več). »Sresko načel-stvo je v letu 1926 opetovano opozarjalo mestno občino, da vzpostavi jez v dober stan. kar pa se ni zgodilo,« je zapisal ljubljanski župan. Sresko načel-stvo je od lastnikov zemljišč in občine Kamnik takrat zahtevalo, naj na svoje stroške zgradijo 225 m dolg oporni zid med obema jezovoma, s čimer pa se prizadeti niso strinjali. »Res ni umeti, čemu sedaj, ko sta oba jezova dobro zgrajena, zakaj bi se ne več neobhodno potreben zid usiljeval, če noče nikdo, niti občina, niti obrežni posestniki nočejo k gradnji prispevati?« je pribil veliki ljubljanski župan. Dodal pa je še. »da naj bo vsako eventualno novo varstvo od strani obrežnih posestnikov pod strogo kontrolo oblasti, da se ne izvrši ničesar brez pristojnega odobrenja, ker bi mogle biti samovoljne zagradbe za ves režim Bistrice v tem okolišu usodepolne« FRANC SVETEU Pojasnilo v zvezi s polemiko Zelenih Pojasnjujem, da objave člankov ne odražajo mojega odnosa do posameznikov, političnih skupin ali podobno. Sledim načelu, da ima vsakdo pravico do objave, prav tako pa se mi zdi pomembno, da posameznikova integriteta ni okrnjena. V polemiki med Zelenimi seje to zgodilo, vendar pa sem se za objavo prispevkov z obeh strani odločila zato, ker z neobjuvo tega ali drugega prispevka nisem nameravala opredeljevati odnos uredništva in urednice do položaja v tej stranki. Menim, daje to notranja stvar stranke. Članek, ki je povod za morebitne sodne obravnave in ki je podpisan z ZELENI SLOVENIJE, v katerem je naveden sklep o izključitvi Štirih članov in o razlogih za izključitev, je v uredništvo prinesel Rudi MerSak, kar je potrdil tudi na fotokopiji članka s svojim podpisom. Prosila sem tudi za originalen dopis z žigom stranke in podpisom Iva Tomšela, česar pa do 24. 6. Se vedno nisem prejela. Glede na to, da je prinesitelj članka znan in da tega tudi nikakor ne zanika in tudi glede na to, da je na fotokopiji podpis Iva TomSela, verodostojnosti vsebine nisem preverjala. UREDNICA BREDA PODBREŽNIK VUKMIR P. S.: V sredo, 25. 6„ sem od Rudija MerSaka prejela dopis, s katerim g. MerSak in g. TomSe s podpisom in žigom stranke (St. 2) jamčita za resničnost navedb. V zvezi s temo Zelenih zaključujemo objavljanje polemik. NAZAJ K ENOTNOSTI V Kamniškem občanu St. Uzdne I2.junija 1997je bilo na ll.stranipod člankom NAZAJ K ENOTNOSTI objavljeno uokvirjeno sporočilo, v katerem so neresnične, lažne in zlonamerne navedbe. Ker Škodujejo najini časti in dobremu imenu, navajava, da: 1. nisva nikoli ustvarjala konfliktov; 2. nisva nikoli načrtno blatila Zelenih Slovenije v javnosti; 3. nisva nikoli povzročala nepokritih finančnih dolgov Zelenim Slovenije; 4. nisva nikoli ravnala in povzročala dejanj, ki so v nasprotju s 14. členom statuta Zelenih Slovenije. Za pojasnilo javnosti, da tisti, ki je v imenu Zelenih Slovenije pisal omenjeno sporočilo, ni ravnal v skladu s statutom, pa naslednje: Statut Zelenili Slovenije vsebuje določila, ki natančno določajo pristojnosti organov stranke in hkrati določajo tudi proceduro postopkov. Kongres, kot najvišji organ stranke, ima svoje pristojnosti opredeljene v 24. členu statuta v devetih alinejah. Nobena od teh alinej ne govori, da kongres lahko neposredno izključi člana iz stranke. Pač pa 15. člen statuta nedvoumno in natančno določa razloge in postopke za izključitev. Skladno s 15. členom statuta nama do sedaj noben organ stranke ni predložil obtožnega predloga, v katerem naj hi bile utemeljene že prej zanikane kršitve od I. do 4. točke. Organ, ki bi delal skladno s statutom in njegovim 15. členom, bi moral tako utemeljen predlog poslati komisiji za statut io pritožbe. Ta komisija hi naju »verjetno« morala zasliSati kot »obdolženca« in Sele nato svojo odločitev posredovati vsem organom stranke in »izključenim«. Obvestila, da je uveden kakršen koli postopek, vse do današnjega dne nisva sprejela. Taksno ravnanje, ne le da je v nasprotju z določili statuta Zelenili Slovenije in mimo zakonitega, temveč kaže na čase naglih sodišč in montiranih procesov v obdobju enoumja, pa Se ti so bili prej izjema kot pravilo. Takšno ravnanje potrjuje, da stranko, ki si je prizadevala z drugimi za demokratične odnose, ne morejo voditi ljudje, ki izvajajo montirane procese. Prav tako ne ljudje, ki se mimo zakonitega želijo znebiti listih, ki jim nastavljajo ogledala, v katerem se zrcali vsa njihova človeška nečimrnost! IVANA SKAMEN MATEVŽ SKAMEN NAZAJ K ENOTNOSTI Prosim, da, v skladu z Zakonom o tisku, objavite v naslednji številki Kamniškega občana moj odgovor. Marija Reba, diplomirana biologinja, ustanovna članica Zelenih Kamnika, nekdanja predsednica in sedaj podpredsednica Zelenih Slovenije - (X) Kamnik ter nosilka zlate plakete občine Kamnik za delo na ekološkem področju, sem prisiljena demantirati vse obtožbe, ki so navedene v KO z dne 12. (>. 1997. Legitimno izvoljeni predsednik Zelenih Slovenije je g. Miha Jazbinšek, dipl, ing. arh. Samo organi, ki so bili legitimno izvoljeni, bi lahko izvedli izključitev, za kar pa tudi sicer ni kompetenten kongres stranke, temveč gre postopek takole (Statut Zelenih Slovenije): vsak organ Zelenih Slovenije lahko pisno predlaga izključitev člana. Predlog mora vsebovati obrazložitev. O predlogu na prti stopnji odloča Komisija za statut in pritožbe, ki svojo odločitev posreduje vsem organom stranke. Izključeni član se lahko v 15. dneh od prejema sklepa pritoži na svet. Ta na drugi stopnji o predlogu na svoji prvi seji odloči dokončno. Svet stranke lahko v izjemnih primerih izključi člana tudi sam. V takem primeru o pritožbi dokončno odloči kongres stranke. Nič od tega se v mojem primeru ni zgodilo. TAKO! Zeleni Kamnika smo predali v revizijo poslovanje stranke preko nadzornega odbora, kije na seji dne 17. 6. 1997 ugotovil, da v poslovanju s finančnimi sredstvi ni bilo nikakršnih nepravilnosti, sploh pa s financami v stranki nič nimam. Nisem načrtno blatila stranke, v javnosti nisem pisala člankov, ki bi škodovali stranki, s financami, kot sem že omenila, nimam nobenega opravka, lažno predstavljanje pa mi ni potrebno, saj me po 30. letih profesore pozna ves Kamnik. Vse delo v stranki opravljam brezplačno, tako kot vsi drugi, res pa je, da sem v delo na ekološkem (ne političnem) področju vložila veliko svojega prostega času pa tudi lastnih sredstev. Po posvetit s svojim odvetnikom sem prisiljena, da prvič v življenju vložim zasebno tožbo proti odgovorni osebi zaradi klevetanja, lažnih obdol-žitev v sredstvih javnega obveščanja, za kar bom zahtevala tudi denarno odškodnino. Ta sredstva pa bom namenila Pediatrični kliniki. MARIJA REBA Pisma - mnenja 'i mnenja - odmevi « Pisma - mnenja - odmevi malo bivalnih prostorov, zato se spoh ni imenoval grad«. O, saneta simpli-cilas! Zakaj se pa sploh imenuje Mali grad? Trditev, da je Malograjska kapela »edina ohranjena trinadstropna romanska kapela pri nas«, je bogokletna za vsakogar, kije le malo podkovan v umetnostni zgodovini. Kapela na Malem gradu ni trinadstropna niti dvonadstropna, kvečjemu enonadstro-pna: obsega zgornjo in spodnjo kapelo ter kripto pod njo. Le če vzamemo kripto kol »pritličje«, kar v bistvu ni, ker je deloma pod zemljo, je celotna kapela Pogojno dvonadstropna, nikoli in nikjer pa trinadstropna. Za grofi Andeš-kimi, lastniki obsežnih posestev na Kranjskem, nikakor niso prišli na Stari grad grofje Thurnl, ampak se je vmes zvrstilo še lepo število lastnikov in njihovih ministerialov. Trditev, da so v frančiškanski knjižnici trije originalni izvodi Slave vojvodine Kranjske, »vendar vsak iz druge izdaje«, ne vzdrži resne presoje, saj vemo, da je to najbolj obsežno Valvasorjevo delo izšlo v dveh originalnih izdajah: prva v času Valvasorjevega življenja in drugi natis konec prejšnjega stoletja v Novem mestu. Tudi za trditev, da je bil grad Zaprice »sprva namenjen za počitnikovanje in lov«, šele v 18. stoletju pa naj bi bil stalno naseljen, še nisem slišal. To je le nekaj najbolj očitnih nesmislov v članku, ki hoče biti »poučen in koristen«, pa žal ni ne eno ne drugo. Skratka, po Prešernu: »Le čevlje sodi naj kopitar!« Pa nekam zatohlo postaja doma v Kamniku in njegovem lokalnem listu. Prevetritve, prevetritve je treba, mar ne g. Domen Vetemlk? DUŠAN LIPOVEC Le čevlje sodi naj kopitar (II) V prispevku »Ali v Kamniku res lahko vsakdo počne vse, kar hoče?« se ga. Mihaela Brnot Vetemlk zgraža nad umetniško sliko arhitekta, risarja, karikaturista in slikarja Tomaža Schlegla, kije razpeta na malograjskem stolpu in nosi pomenljiv naslov Gledalci. Gospa (ali gospodična?) piše dobesedno:. »Prvi trenutek sem bila presenečena, zgrožena, šokirana...« Če so gospo ob gledanju res prevzeli vsi trije navedeni občutki, je slika vsekakor dosegla svoj namen! Bravo, Tomaž, le tako naprej! Predvsem pa naj o umetnosti, tudi likovni, sodijo za to poklicani in usposobljeni. Čevlje naj pa le sodi »mož kopitni«... DUŠAN LIPOVEC akademski slikar in likovni kritik Erik Drumaš in njegovi (nadaljevanje in konec) Da gredo stvari od slabega k Se slabšemu, je vedel že Murphy, da pa se nam v življenju to vedno ponavlja in nas vedno znova preseneti, pa pomeni, da se ne iz preteklosti ne iz sedanjosti ne naučimo ničesar. Tako je bil Erik Drumaš, na pritisk udov Požganih trav, prisiljen prepričati vodečega Bušnika, da bo potrebno sklicati konjogres in sta za kraj izbrala Pe-kograd, kjer Požgane trave nimajo nikogar, je pa znan po privržencih cesarsko kraljevega čebelarja, ki so tudi pomagali pri preprečevanju vstopa ovaduhom in drugim nebodijih treba. Pokazalo pa se je, da bo izid konjogresa drugačen, kot sta BuSnik in Erik Drumaš pričakovala, zato sta na hitro uprizorila nespojnost konjogresa in zadeva je bila začasno rešena. Seveda pa je bilo potrebno začelo dokončali in tako sta rokohitreca prišla na genijalno idejo. Tiste ude Požganih trav, ki so ju podpirali, sta obvestila, da je konjogres na eni, nasprotnike pa, da na drugi lokaciji; vendar se je ljutim so-vragom uspelo dokopati do informacije, medsebojno so se obvestili in odločili, da velja tisto, kar je bilo uradno sporočeno. V Prekokokrovcu Gornjem so se zbrali v zadostnem številu, da so izbrali nove čelnike in vrhovništvo. Pa imaš vraga! Nastal je dualizern, vendar je novo vrhovništvo hitro ugotovilo, kdo je grdi raček in Erika Drumaša pri priči dispergiralo iz Požganih trav, kar so takoj storili tudi v njegovi matici. Čeprav je Eriku Drumašu že zdavnaj potekel mandat skrivnostnika oz. WE-CETARJA in je sedaj samo navaden dispergiran član, seje z vso vnemo pognal v napad. V raznih ljudotrobljah je napadal vse po vrsti in na »svojem« konjogre-su celo dosegel, da so povsem nezakonito izprli tiste ude, ki so mu najbolj nasprotovali, tiste, ki so ga najbolje poznali Obtoževal jih je pančanja z rolarjl (resnici na ljubo, sploh jih nimajo), kontrarevolucije in pačenja RESNICE, v glavi pa ga je najbolj skrbelo, kaj bo, če Seš-tevno sodišče začne preiskovati njegovo poslovanje pri Požganih travah. Pa je bilo že prepozno! Zanka, ki sta si jo z javnim medsebojnim obtoževanjem z Bušnikom nataknila sama, je pritegnila pozornost zloslednikov in lah-, ko samo še čakamo na razplet. Mu pa, Eriku Drumašu, seveda, za vratom visi še nekaj zlojav zaradi grozo-sejalništva, s katerim je opozarjal tiste, ki so ga spregledali. Se gospodu Obgrajskemu, kije vljuden, omikan in priljubljen mož, je dal vedeti, da znajo biti poletne noči čmočrne, v paradržavi Stone pa še posebej. Pa ljudje le niso ovce! Če, pri sicer mirnih ljudeh, prestopiš prag obnašanja, se znajo zgoditi stvari, ob katerih se ti naježijo lasje. KAKO PA KAJ Z MALIM DOLOM? NIČ? FIGO! Naša predvidevanja so se uresničila! Erik Drumaš, ki je v gospodarskem smislu do sedaj upravljal samo z račko v banji, je res nevede postal gubernator Malega dola in za začetek, prav na delomrzniSki dan, poskusil z lenotestom ustaviti sedohod, kar bi bil za Svet modrih krasen škandal in sijajna možnost za izsiljevanje. Starostna Sveta modrih je povsem izgubil glavo in hotel poklicati na pomoč prijatelje iz sedohoda v Dolteški dolini; tu pa nastopi REŠITELJ - Erik Drvmaš. Z avtoriteto gubernatorja in prijaznimi besedami, da se bo ON zavzel za rešitev problemov, prepriča že prepričane sedohodnike, da nadaljujejo z delom in si pri starosti prisluži veliko rdečo zvezdico in še večjo čebelico, pri tem pa starosta pozabi, da bo »rešitev problemov« udarila po žepu prav Svet modrih, kije še vedno lastnik sedohoda na Malem dolu. RAČUN JE PRIŠEL KMALU!!! Erik Drumaš je za svet lučilnikov pripravil program, ki mu strokovno pravijo SANJACIJA, on pa ga je poimenoval BLODNIZIJA, v katerem je datekoumno predstavil res preprost načrt za rešitev Malega dola. Svet lučilnikov naj odpiše vse grdogrde zadolžitve Malega dola, celo odvoz prlpadkov, kijih ustvarijo pogrošno razsipni gostje, objekte naj pokloni tistemu, kijih pač želi (morda bi kakega vzel kar Erik Drumaš?), odplačevanje dolgo-dolgov in obratovanje ter vzdrževanje sedohoda pa naj obvisi na plečih davkoplačevalcev. No, to pot je lučilnikom le prekipelo; saj je dolgo trajalo. Še posebej je bila dopadljiva šarmantna gospa Fiorella, ki ve, da Erik Drumaš nima nobenih kvalifikacij in je brez poklica. Skrivnostno vljudno, kot da vprašuje VseviSnjega in ne predlagatelja, je postavila nekaj prav po žensko krvoločnih vprašanj, ki so zdramila še tiste, morda do tedaj dremajoče lučilnike. KATASTROFA! Lučilniki niso potrdili sanjaeije oz. BLODNIZUE. Saj res! Zakaj bi morali davkoplačevalci plačevati sanjaeije Erika Drumaša? Naj se uči drugje! Naj gre Mali dol v likvidacijo, potem pa naj ga prevzame tisti, ki to zna. Če bo služil, bo plačeval tudi davke, če bo izgubil, bo izgubo nosil sam! Vsi se Se spominjamo gospoda Nočmana, ki je na Malem dolu delal čudeže. Se tega ne da ponoviti? Morda? Govori se, da so Erika Drumaša opazili v družbi predstavnikov Ap-rilčevega hoja; morda pa bo tu lahko pristavil svoj lonček, ko gre vse po zlu, pa Se žena je ostala brez zaposlitve v centrali Požganih trav. Stari nimajo denarja, novije nočejo. No, pa še to! S strani, naklonjeni bivši upraviteljici sedohoda, Ivaletovi, je slišati, da bo račun za hrupovstop v prostore Malega dola in vse drugo mnogo stal. »Kot svetega Petra kajgana!« se zvito muzajo sodelavci Drvodelnega hranilnega zavoda. Ti že vedo! V dolgi in pestri zgodovini Se niso izgubili bitke, kaj šele vojne! »UBOGA FRANCIJA!«je zapisal Raymond Quenau v knjigi Vaje v slogu. »UBOGA PARADRZAVA SIONE!« pravim, sedaj že ne več čisto sam. VITIS VINIFERA ! 10 26. junija 1997 PLANINSTVO KamniSki ObČAN } Uspel pohod čez Veliko planino Kljub oblaćnemu, soparnemu in meglenemu vremenu se je tradicionalnega »trimskega« pohoda čez Veliko planino v organizaciji PD Kamnik, ki je bil'prvo soboto v juniju letos, udeležilo kar 31 ljudi. Tak pohod je bil prvič organiziran leta 1980, nato pa vsako leto. Izveden pa je bil samo, će je bilo tudi kolikor toliko lepo vreme. Letošnjega je vodilo 5 vodnikov: 3 iz PD Kamnik. I iz Kranja in I iz Ljubljane. Pohod se je začel v Stahovici in je nato potekal čez. Prapret-no do Sv. Primoža in naprej na Pirčevo planino s kratkim postankom v domu na Kisovcu. Sledil je vzpon na Malo planino in malica v Domžalskem domu. Skozi Veliki stan do Vetrnic je bila skupina se cela, tam se je pa 7 pohodnikov odločilo za sestop z žičnico, da si malo očuvajo kolena, ker je bil nato Dolski graben precej moker in spolzek. Na Kraljevem hribu je nato naslednjih 14 zaključilo pohod. 10 je pa imelo Se dovolj volje in moči, da je v pospešenem tempu prišlo po Koželjevi poti do Stahovice, kjer se je pohod definitivno končal. Koča na Kamniškem sedlu Kočo na Kamniškem sedlu so odprli že v petek, 6. junija, ker je bil naslednji dan, to je v soboto, 7. junija, tradicionalni tek v organizaciji Slovenske vojske iz Kamniške Bistrice na Kamniško sedlo. Koča bo odprta ;s, predvidoma do srede oktobra. Oskrbnik je Matevž Košir, za kuharico je Ivanka Kokalj iz. Žalca, občasno pa pomaga še Ana Korošec iz Kamnika' Cojzova koča na Kokrskem sedlu Cojzova koča je odprla svoja vrata v petek, 13. junija in bo predvidoma odprta tudi do srede oktobra, enako kot koča na Kamniškem sedlu. Oskrbnica je tudi letos Bernarda Gradišek, pomaga ji pa Nuša Bego iz Ljubljane. Razmere v Kamniških hribih Razmere v Kamniških Alpah so bile ob odprtju koč že precej zgodnjepoletne: sneg je zjutraj trd, čez dan se omehča in tudi bistveno manj ga je, kot je običajno za ta čas. Vedar je še vedno potrebna velika previdnost, tako pri prečkanju snežišč, ki jih je kar nekaj na severnih straneh, pa tudi še v nekaterih grapah na južni strani. Poleg tega pa je tudi zmrzal opravila svoje in so hribi tokrat še posebej krušljivi. Zato je potrebno vsak oprimek in stop pred uporabo preizkusiti, da ne ostane v rokah ali se ne odvali izpod noge. Popust pri prevozu z žičnico Tudi letos imajo vsi člani planinskih društev, včlanjenih v PZS, ki ob nakupu vozovnice predložijo potrjeno izkaznico, pri prevozu z gondolo in sedež.nico na kemijska industrija aa XA**I*riX d. d., FUŽINE 9, KAMNIK Na podlagi 42. člena statuta družbe KIK Kemijske Industrije Kamnik d. d., začasna uprava sklicuje skupščino, ki bo dne 10. 7.1997 ob 12. uri v sejni sobi uprave KIK Kemi|ske industrije Kamnik d. d., Fužine 9, Kamnik, z naslednjim DNEVNIM REDOM: t Otvoritev skupščine in Izvolitev delovnih teles skupščine Predlog sklepa uprave: ugotovi se sklepčnost skupščine, izvoli predsedujočega skupščine in verifikaoijsko komisijo v sestavi predsednika in dveh prešteval-cev glasov. Seji bo prisostvoval vabljeni notar. 2. Sprejem poslovnika o delu skupščine Predlog sklepa uprave: sprejme se poslovnik o delu skupščine družbe, v predloženem besedilu. 3. Sprejem letnega poročila za leto 1996. Ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta je predlog sklepa uprave: sprejme se predlagano letno poročilo o poslovanju za leto 1996. 4. Skupščina sprejme sklep o ugotovitvi In pokrivanju Izgube v letih 1993,1994 In 1995 In razporeditvi dobička za leto 1996. Predlog sklepa: na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju začasnega nadzornega sveta se sprejme sklep o ugotovitvi in pokrivanju izgube v letih 1993, 1994 in 1995, ter sklep o ugotovitvi in razporeditvi dobička za leto 1996. 6. Razrešitev začasnega nadzornega sveta In Izvolitev članov nadzornega sveta, predstavnikov delničarjev In seznanitev s člani nadzornega sveta, ki Jih je Izvolil organ samoupravljanja Predlog sklepa začasnega nadzornega sveta: skupščina razreši člane začasnega nadzornega sveta in izvoli člane nadzornega sveta, predstavnike delničarjev. 6 Sprejem sprememb In dopolnitev statuta: Predlog sklepa začasne uprave: sprejmejo se predlagane spremembe in dopolnitve statuta družbe. 7. Določitev sejnine članom nadzornega sveta Predlog sklepa uprave: sprejme se predlagano sejnino za člane nadzornega sveta v višini 30.000,00 SIT neto za člana in 50.000,00 SIT neto za predsednika. 8. Imenovanje revizijske družbe za leto 1997 Predlog sklepa nadzornega sveta: za pooblaščeno revizijsko družbo za leto 1997 se imenuje revizijska hiša PODBORŠEK, k. d., Ljubljana. 9. Vprašanja In predlogi delničarjev K letnemu poročilu sta dala mnen|e nadzorni svet in izbrani revizor v svojem poročilu. Gradivo za skupščino s predlogi sklepov delničarjev je na vpogled v tajništvu uprave na sedežu družbe vsak delovnik od 9. do 12. ure v času od dneva sklica skupščine do vključno dneva zasedanja skupščine. V navedenem gradivu so tudi predlagane spremembe in dopolnitve statuta. Na skupščini delničarjev se odloča o objavljenih predlogih po posameznih točkah dnevnega reda. Nasprotni predlogi delničarjev k posameznim točkam dnevnega reda morajo biti v pisni obliki obrazloženi in vloženi v roku 7 dni po objavi tega sklica v tajništvu uprave delniške družbe. Skupščine se lahko udeležilo imetniki navedenih delnic, njihovi pooblaščenci ali zastopniki. Pooblastilo mora biti pisno. Pogoj za udeležbo na skupščini In glasovalno pravico lahko uresničujejo delničarji, njihovi zastopniki ali pooblaščenci, ki tri dni pred zasedanjem skupščine v tajništvu uprave na sedežu družbe pisno prijavijo svojo udeležbo. Delničarje naprošamo, da pridejo na skupščino 45 minut pred zasedanjem, zaradi evidenc in morebitnega prevzema glasovnic za glasovanje na skupščini. Delničarji oziroma njihovi pooblaščenci se izkažejo z osebnim dokumentom, pisnim pooblastilom, zakoniti zastopnik pa tudi z izpisom iz sodnega registra. Sejna soba bo odprta 60 minut pred začetkom zasedanja skupščine. Če skupščina ne bo sklepčna, bo ponovno zasedanje eno uro kasneje v istih prostorih. Skupščina bo takrat odločala ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Vljudno vabljeni. KIK Kemijska Industrija Kamnik, d. d. Začasna uprava Veliko planino 10% popusta. Škarja se je vrnil iz Nepala V torek. 3. junija, se je iz Nepala vrnil v Slovenijo Tone Škarja, član PD Kamnik, ki je načelnik KOTG (komisije za odprave v tuja gorstva) in tudi podpredsednik PZS. V Nepalu je urejeval zadeve v zvezi s šolo za vodnike NMA (nepalske planinske organizacije) in tečajem, ki ga bo PZS izvedla letošnjo jesen. Na trekingu okoli Daulagirija je pregledal možnosti za delovanje »kadrovske« alpinistične odprave in se v Katmanduju udeležil mednarodne konference alpinistov. Pallavicinijev ozebnik v Velikem Kleku V sredo, 11. junija, letos so Rado Nadvcšnik in absolventa zadnje kamniške alpinistične šole, Boris Martinčič in Jernej Per, v slabih petih urah preplezali Pallavicinijev ozebnik v Velikem Kleku (3798 m), ki je ocenjen s IV. težavnostno stopnjo. V spodnjem delu so imeli skoraj idealne razmere, zgoraj pa se je že pojavljal trši led. Nedovoljen in nezakonit posek in druge lumparije Da smo ekološko še precej »zeleni« in se ne zavedamo pomena naše naravne dediščine, pove tudi to, da je še pred prvomajskimi prazniki neznani zlikovec posekal liso, ki jc raslla pri Orglicah v Kamniški Beli. Tisa je pri nas v naravi zelo redko drevo in je zato tudi zakonsko zaščitena. Tako je prepovedan tudi vsak njen posek. Zato jc bilo to dejanje tudi prijavljeno na ustrezno mesto. Obiskovalci gora pa naj bodo tudi sami tako zavedni, da ne bodo tolerirali podobnih kaznivih dejanj in, če jih že preprečiti ne bodo mogli, obvestili o tem pristojne, vsaj policijo. Opaženo je bilo tudi pranje avtomobila v luži, iz katere v poletnih mesecih pije živina na Mali planini. Verjetno se vneti »pralec« sploh ni zavedal posledic, ki jih je lahko tako njegovo dejanje povzročilo. Po drugi strani je pa vprašljiva tudi etična stran takega pranja. Kako more nekdo prati avto v vodi, ki jo nekdo drug, pa čeprav je to samo živina, nato uporablja za pitje? Tudi kopanja psov v kalih, iz katerih pije poleti živina na planinah, je še vedno nekaj. To je skrajno neprimerno in tudi škodljivo. Če lastniki psov ne bodo sami poskrbeli, da se bodo njihovi ljubljenčki primerno obnašali, bodo morali za pse poskrbeti pastirji. Vendar bo ta »skrb« izvedena na način, ki ne bo ne lastnikom psov in ne samim psom prav nič všeč, kakor ni pastirjem in tudi živini všeč to, kar počnejo psi, pa ne samo s kopanjem. BOJČ PUMORI '97 Kamniški AO pripravlja ob 60. obletnici svoje ustanovitve v letošnjem pomonsumskem Času odpravo na Pumori, 7.161 m visoki vrh v neposredni bliiini Mount Everesta v Kumim Himalaji Njen vodja je Tomaž HUMAR, kije tudi duša in srce odprave. Cilj odprave je dvojen, in sicer nova smer preko južne stene in normalni dostop Ccz vzhodno steno. Čez 2000 m visoko južno steno bi poskusili po prvenstveni smeri in v alpskem stilu preko osrednjega stebra splezati v danem trenutku najsposobnejši člani odprave Ostali bodo med tem poskusili priti na vrh jx> normalni smeri čez vzhodno steno na himalajski način in tako omogočili tistim, ki bodo plezali čez južno steno, varnejši sestop. Na pot bo odprava šla 10. septembra in se bo vrnila 29. oktobra. Štela bo 7 oziroma 9 Članov. Na goro bodo poskusili priti povsem; brez šerp, saj nimajo denarja, da bi jim plačali delo. Že strošek za zveznega oficirja, siri m rja in kuharja, ki so obvezni, bodo komaj zmogli. V odpravi bodo poleg Tomaža Humnrja predvidoma sodelovali še Cene BERČIČ. ki bo tudi njegov pomočnik oziroma namestnik, Damijan KOČAR, Franc OSOLN1K, Stane ŠVI-GEU in zdravnik Franci KOKAU iz Straže pri Novem mestu. Predvidoma pomeni, da jim še ni uspelo zbrati dovolj denarja. Žal so tu- di k nam prišli časi, ko je pomemben predvsem in stuno denar, ne pa tudi nadarjenost, perspektivnost in kvaliteta. Tako so se ž.e morah, zaradi nezmožnosti pridobitve dovolj denarja do začetka odprave, sodelovanju v njej odpovedati Klemen Mali in Robert Poličnik pa tudi Matjaž VViegele in še drugi. V odpravi bosta sodelovala tudi Janez Jeglič iz AO Domžale in Janez KovaC iz AO Mengeš, ki bosta skupaj s Tomažem Komarjem v ugodnem trenutku poskusila preplezati še zahodno steno Nuptseja v direktni smeri, kar predstavlja trenutno enega največjih himalajskih izzivov. Vzpon na Pumori pa jim bo lahko služil kot odlična aklimati/.acijska priprava. Torej jc to prava kamniška odprava, saj tako Domžale kot tudi Mengeš sodijo v nekdanji (morda tudi bodoči?) kamniški okraj. Če bi morda kdo hotel sodelovati v odpravi kot pridruženi član, se mu lahko izpolni tudi ta želja. Sploh ni potrebno, da je vrhunski alpinist ali da je sploh alpinist. Prijavi naj se Tomažu Humarju, zbere naj 10.000 dolarjev in lahko se bo na lastne oči prepričal, kako poteka takšna odprava in kakšno garanje jc to, čeprav njemu ne bo potrebno garali, če lega ne bo hotel. Poleg tega bo pa videl deželo šerp in druge čudovite kraje pod najvišjo goro sveta, Sa-garmato (Mount Evcrcstom), pa tudi druge dele Nepala. Bojč Sedmi Rokovnjaški pohod Dolgo pričakovan in skrbno pripravljen 7. nočni Rokovnjaški pohod se je pričel 31. maja ob 20.30 na Trojanah in sc zaključil 1. junija ob 8. uri zjutraj na Črnivcu. Organizacijski odbor je pripravil vse, da bi zagotovil varnost hoje, skrbel je za dobro razpoloženje in prehrano, za komuniciranje, logistiko in zdravniško oskrbo. Že pred startom se je prijavilo veliko udeležencev in drugih spremljevalcev. Za varno hojo je skrbelo 19 planinskih vodnikov, od tega 14 iz PD Kamnik. Vseh udeležencev pohoda je bilo 250, kolikor jih je bilo tudi v prejšnjih letih. Meri njimi je imel najstarejši 76 let, najmlajši pa 12 let. Vsi prijavljeni so prispeli na cilj, razen enega, ki je odstopil zaradi žuljev. Ob točno napovedanem času je dolga kolona krenila s Trojan, prečkala glavno cesto in se usmerila proti Lipovcu, potem proti vasici Lebenica in prvi del pohoda sklenila v Motniku. Po krajšem postanku smo nadaljevali hojo na Srobotno in dalje na Slo-pe. Počitek in okrepčilo pri domačinu je bilo hitro za nami. Po dobri uri strme hoje smo prišli na Novo Poljano. Sledil je daljši počitek, organizatorji pohoda pa so postregli s čajem, kavico in se- Srečanje pod Rzenikom V nedeljo, 14. junija 1997, seje na planini Rzenik pri Mlakarjevi bajti (1654 m) zbralo okoli osemdeset članov in simpatizerjev Slovenskega gorniškega kluba dr. Henrik Turna in Gorniškega kluba Savinjska dolina. Prišli so iz Primorske, Gorenjske in Štajerske; da ne bo pomote, tudi Korošci in Dolenjci so bili med njimi. Slovesnost seje začela z mašo v naravi; v zahvalo sv. Bernardu Menthonskemu (923-1008), zaščitniku gorjancev in planincev pa jo je ob asistenci Janeza Rlharja daroval triglavski župnik z Dovje-ga France Urbanlja. Ob zaključku maše je nastopil še pesnik in igralec Tone Kuntner, kije predstavil z njemu značilno umetniško besedo Cankarjevega Kurenta in Zdravljico. Posebna pozornost ob tem je bila posvečena tudi Dinku Bertonclju, Slovencu, ki od druge svetovne vojne, živi v Argentini. Je prvi Slovenec - Himalajec! Leta 1954 je namreč v okviru argentinske himalajske odprave stopil na več kot 8100 metrov visok Daulagiri. Povrnimo se k sv. Bernardu. O njem je papež Pij XI. napisal tole: »Blagoslovi, o Gospod, te vrvi, palice, cepine in ostalo opremo, da ho vsakdo, kijih uporablja v strahotnih prepadih visokih gora, na ledenikih, v večnem snegu in viharjih, obvarovan vseh nezgod in nevarnosti, srečno dospel na vrh. Daj, da se pod varstvom sv. Bernarda, ki si ga izvolil za zaščitnika gorjancev in panincev, srečno povrne domov. Vodi, o Gospod, te moje služabnike in dovoli jim, da če se povzpnejo na vrhove, dosežejo tudi nebeške višave.« Po tej slovesnosti se je večina gornikov povzpela še na 1803 m visoki Konj, od koder je bil ta dan nepozaben pogled na belo-sivi gorski venec Kamniško-Savinj-skih Alp. Več udeležencev tega srečanja se je preselilo nato v Dovje, kjer je imel Dinko Bertoncelj oh diapozitivih predavanje o ekspedicijskem pohodu na poledenelo višavje argentinske Patagonije. Predavanje je popestril domači mladinski pevski zbor, Tone Kuntner pa z umetniško besedo. Na kraju pa je dr. Tone Jeglič, predsednik Slovenskega gorniškega kluba dr. Henrik Turna, Dinku Bertonclju -prvemu slovenskemu Himalajcu -izročil diplomo o častnem članstvu tega kluba, kar so vsi navzoči toplo pozdravili z viharnim ploskanjem. Dr. MARKO ŽEROVNIK veda Jatinimi sendviči, ki vsako leto sprejema sponzorstvo pohoda. Pot proti Smrekovcu in domu na Menini planini je tekla brez težav. Hoja v noči je bila prijetna, čeprav kar precej temna. Mesec s svojim zadnjim krajcem je kmalu izginil, zato smo si pomagali z. baterijskimi svetilkami. Lep je bil pogled na dolgo kolono migetajoćih luCk! Pripravili smo se za zadnji naskok skoraj 4 ure trajajoče hoje da z zdravstveno službo, z dobro delujočimi radio zvezami in z logističnim spremljanjem Slovenske vojske 55. Območnega poveljstva iz Domžal. Reči je potrebno, da na pohodu ni bilo težav inje bil tako velik projekt zaključen v zadovoljstvo vseh sodelujočih, tudi M DO Ljubljana in M DO Kamniško-Bistriškega območja. Glavno breme in odgovornost je vsekakor nosil organizator in pobudnik tega pohoda Peter Skupina organizatorjev pohoda na Črnivcu, med njimi predsednik organizacijskega odbora Peter Lavrtč (s klobukom) proti Črnivcu oziroma Tomano-vi planini. Hoja od tu dalje je bila že prijetnejša in varnejša. Na obzorju se je pričelo svetlikati, zato je bil vsak korak varnejši. Na cilj smo prispeli ob 8. uri zjutraj, nekoliko prej. kot smo načrtovali. Pri lovski koči in vikendu Jate smo zaključili naš pohod, ki je zahteval veliko fizičnega in psihičnega napora. Vsak udeleženec je prejel posebno diplomo. Ves čas hoje so nas spremljali organizatorji poho- Lavrič. Pri realizaciji sta sodelovala tudi oba predsednika MDO Stanko Jako in Lojze Kahne. Na cilju nas jc pozdravil tudi predsednik PD Kamnik Slavko Rajh, saj nas je bilo med pohodniki skoraj 80 Kamničanov in večina vodnikov. Okusiti čar nočnega pohoda -Rokovnjaškega pohoda - je nekaj enkratnega, zato se ga mnogi udeležujejo vsako leto. STANE SIMŠIČ AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokoši, prašiče, govedo - umetna gnojila - koruza v razsutem stanju 25 SIT/kg pri količini nad 1 tono - semena vrtnin In poljščin (travnodeteljna mešanica, črna detelja, lucerna, jara grašica) - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo - ugodna prodaja moke TIP 500 (59 SIT/kg) in sladkorja (117 SIT/kg) Cene za krmila so tovarniške. VSA ŽITA ZMELJEM0 IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. Odbojkarji praznujejo 50-letnico Turnir mladih Komenda 1997 Čeprav se je v Kamniku odbojka igrala že pred 2. svetovno vojno, lahko za začetek organiziranega igranja določimo leto 1947. Tega leta se je skupina, na čelu z Janezom Žvokljcm, vključila v že obstoječe Fizkul-turno društvo Kamnik. Prve tekme so imeli fantje z moštvom vojske, v septembru 1947 pa so izbrali dve ekipi, ki sta se udeležili prvenstva okraja Kamnik in sicer v Mengšu. Kamniška prva ekipa, za katero so igrali Roman Neržima, Janez Žvoketj, Janez Štele st., Dušan Slatinšek, Pavle Abramic in Ivan Jakopec, je bila prva, druga ekipa Kamnika pa četrta. Spomladi leta 1949 so v okviru novoustanovljenega Sindikalnega športnega društva Kamnik ustanovili Odbojkarsko sekcijo, ki ji je predsedoval Janez Žvoketj. Takoj spomladi so se neuspešno udeležili kvalifikacij za vstop v I. slovensko ligo v Radovljici, zato pa so uspeli jeseni 1947 v Slovenj Gradcu. Od takrat pa do leta 1953 so igrali v 1. slovenski ligi, v letih 1954 in 1955 pa v 2. zvezni ligi- Po tem vrhuncu so se pojavili prvi odhodi igralcev, vendar so, zaradi stalne vzgoje mladih, znova uspeli prebroditi težave. Člani so vse do leta 1971, ko se je OK Kamnik osamosvojil, razen v letih 1957 do 1959, od 1962 do 1964 in 1967, igrali v 1. slovenski ligi. Takrat se jim je uspelo znova uvrstiti v 2. zvezno ligo, v kateri so igrali v sezonah 1971/ 72 in 1973/74. Kasneje so do spomladi 1979 igrali zopet v 1. slovenski ligi, po zmagi v tej ligi (jeseni 1979) so se vrnili v 2. zvezno ligo, kjer so leta 1980/ 81 dosegli odlično 3. mesto. Naslednjo sezono (1981/82) so bili 7. in 1982/83 zopet odlični 4. Zaradi varčevalnih razlogov je prišlo do ukinitve drugih zveznih lig, kar je vodilo Kamniča-ne nazaj v močno 1. slovensko ligo, kjer so dosegli tretje mesto v sezonah 1983/84, 1984/85 in 1986/87. V sezoni 1987/88 so zmagali v 1. slovenski ligi, kar jih je vodilo na kvalifikacije za vstop v 2. zvezno ligo v Kaknju. Z osvojitvijo drugega mesta so si odprli pot v takratno 2. zvezno ligo, kjer so igrali do osamosvo- Opravljam slikopleskarska dela. Tel.: 735-755, po 21. uri. jitve. V prvi sezoni (1988/89) so dosegli 7. mesto, sezono kasneje 5. mesto, v zadnji sezoni (1990/91) pa odlično 4. mesto. Takoj po osamosvojitvi Slovenije, v sezoni 1991/93, so v slovenski superligi dosegli 4. mesto, sezono kasneje pa 3. mesto, kar je bila ena najboljših uvrstitev zadnjih let. Kljub odličnim rezultatom se je slabo stanje, ki je takrat vladalo v klubu, odrazilo tudi pri igralcih. Kljub vsemu so v sezoni 1993/94 zasedli realno 5. mesto, v ekipi Kamnika pa je zaigral tudi prvi tujec. Po odhodu nekaterih domačih igralcev klub ni našel ustrezne podpore in v sezoni 1995/96 v razigravanju za obstanek pristal na zadnjem mestu in tako je v sezoni 1996/97 začel v 1. B ligi. Po zmagi v tej ligi se je ekipa vrnila v 1. A ligo (spomladi 1997), kjer upamo, da bo ostala. Odbojka pa ni šport, ki bi ga gojili samo moški. Tako jc Til-ka Završnik-Gajšek kot prva igralka odbojke v Kamniku, resno igrala to igro kar med fanti. Njeni kasnejši uspehi kot članice in celo kapetanke državne reprezentance so vzpodbudili tudi mnoga dekleta. Do leta 1954 so nastopale le kot mladinke in dosegle na mladinskem prvenstvu Slovenije leta 1947 3. mesto (kot tudi 1951 in 1955). V letih 1954 in 1967 pa so postale celo republiške prvakinje. Kot članice pa so nastopale najprej v 2. slovenski ligi, od leta 1956 pa v enotni 1. slovenski ligi. Leta 1960 so se po 2. mestu v ligi udeležile kvalifikacij (v Slavonskem Brodu) za 2. zvezno ligo, v katero pa se na žalost niso plasirale. V tej ligi so nastopale do sezone 1969/70. Po dveletni prekinitvi so se 1971/72 vrnile v 1. SOL do sezone 1973/74, od 1974/75 pa do 1977/78 pa v 2. SOL, nato pa zopet 3 sezone v 1. SOL Zaradi premočne konkurence so se odločile, da bodo raje nastopale v 2. SOL zahod, kjer so igrale zelo uspešno v sezonah do sezone 1990/91. Po dveletnem premoru se je novi rod igralk uvrstil v 3. DOL in so se v sezoni 1996/97 uvrstile v 2. DOL kjer tekmujeje še danes. Naj omenimo tudi najboljši kamniški ekipi v vsej zgodovini: Tilka Završnik-Gajšek (več let državna reprezentantka in kape-tanka, prejemnica Bloudkove plakete leta 1980), Marta Štele (več let v članski reprezentanci), Marinka Benkovič (kandidatka za republiško reprezentanco), Melita Slabajna (članica mladinske republiške reprezentance), Nada Kajfež (članica republiške reprezentance), Nives Novak (sedaj Štele: članica mladin- OBVESTILO ZA PODJETJA IN OBRTNIKE!!! Zaradi povpraševanja dijakov in študentov po počitniškem delu obveščamo vsa podjetja in obrtnike ter' druge organizacije, da nam čimprej sporočijo svoje potrebe po delovni sili za poletne mesece. S tem nam boste omogočili hitro napotitev dijakov in študentov na prosta delovna mesta, hkrati pa vam bomo lahko ponudili širši izbor iskalcev zaposlitve. Iz naše baze iskalcev dela lahko k vam napotimo željene profile z zahtevanimi znanji in poskrbimo za vse formalnosti glede začasne zaposlitve za dijake in študente. Študentski servis je odprt: vsak delavnik od 8. do 16. ure, ob sredah do 17. ure, ob petkih do 15. ure, pa tudi ob sobotah od 9. do 12. ure. Študentski servis Kamnik, Glavni trg 23, pri občini, tel.: 817-058. ske republiške reprezentance) ter pri moških Ladislav Debeljak (član državne in republiške mladinske reprezentance), France Podjed (član državne in republiške reprezentance), Janez Slabajna (član državne mladinske reprezentance), Gregor Hribar (član mladinske državne reprezentance in sedanji selektor Slovenske državne reprezentance) in Jože Ulčar (kandidat za jugoslovansko reprezentanco) ter Tomo Žergaj (slovenska članska reprezentanca). Za dobre uspehe članic in članov gre vsekakor zahvala vseskozi dobremu delu pri vzgoji mladine, kjer so se kalili tako igralke in igralci kot trenerji. Potrebno je omeniti tudi več funkcionarjev, trenerjev, ki so vodili klub: Janez Ž vokelj (ustanovitelj kluba), Vinko Čadež, Milan VVindscIinurcr, družina Štele, Roman Pogačar, v zadnjem času pa Grega Hribar in Aco Kramar. Seveda v tem članku ne moremo imenovati vseh članov in simpatizerjev odbojke v Kamniku, saj bi bilo takšno naštevanje dolgovezno. Naj se jim mlajši rodovi zahvalijo z dobrimi rezultati, za katere pa bo v sedanjem času potrebnih veliko več finančnih sredstev, kol je bilo to doslej. Za ta jubilejni dogodek bodo pripravili več prireditev, od katerih naj omenim: 27. 6 ob 19. uri otvoritev razstave nad kavarno Veronika, sobota, 28. 6. in nedelja, 29. 6., od jutra do večera program na zunanjih igriščih z osrednjo proslavo ob 10.30. Tako vabijo vse nekdanje in sedanje Člane in simpatizerje odbojke, da se s športno opremo udeležite prireditev, saj se bodo med seboj pomerile različne generacije v odbojki. JOŽE JANKOVIČ Dobri rezultati jadralnih padalcev Jadralnopadalska sezona je v polnem razmahu in skoraj ne mine sobota ali nedelja, da se ne bi kaj dogajalo, posebno če je tudi vreme ugodno. Tekmovanja se vrstijo skoraj vsak teden in na mnogih, posebej tistih višjega ranga, smo prisotni tudi člani kamniškega društva POIU. Najboljši piloti - tekmovalci so sredi junija tekmovali na četrti tekmi v sklopu UGE 97. Zaradi neugodne vremenske napovedi v Karavankah je bilo tekmovanje organizirano na Primorskem in sicer na Lijaku nad Novo Gorico. Tudi tam vreme ni bilo najboljše, kljub vsemu pa se je dalo organizirali prelet, dolg 24 kilometrov, ki je bil dodatno otežen z dejstvom, da so bile obratne toček locirane nad ravnino, kjer pa so bila termična dviganja zelo Šibka. Zaradi tega so imeli tekmovalci precej težav, da so te obratne točke preleteli in fotografirali. Dodatno so tekmovanje otežili tudi nevihtni oblaki, ki pa se na srečo niso razvili v pravo nevihto. Po dobrih dveh urah letenja je bit znan zmagovalec, Bojan Marčič, ki mu je do ciljne črte zmanjkalo slabih 500 metrov, najboljši Poletov tekmovalec pa je bil letos izjemno dober Jurij Vidic, kije osvojil 4. mesto, na 6. mesto pa so se uvrstili trije naši tekmovalci, in sicer Šuštar, Zde-šar in Razinger, že na sedmem mestu pa je bila uvrščena Tjaša Jug kot najboljša tekmovalka. Seveda ob tako dobrem letenju naših tekmovalcev tudi ekipni uspeh ni izostal. Letos in nasploh smo prvič osvojili prvo mesto, pred ekipo Špice iz Ljubljane in Leta iz Škofje Loke. Tudi tekmovalci, ki tekmujejo v »drugi ligk, to je na tekmovanjih v točnosti pristajanja, so se na zadnjih dveh tekmah dobro odrezali. V Kisovcu pri Zagorju so v ekipni konkurenci osvojili tretje mesto, v Dolenjskih Toplicah pa celo drugo mesto, najbolje uvrščen tekmovalec iz Poleta pa je bil Iztok Hribar, kije cilj zgrešil za 36 centimetrov. Obe tekmovanji se točkujeta tudi za slovenski pokal. Odlično letenje naših tekmovalcev pa je vplivalo tudi na sestavo državne reprezentance, ki bo julija nastopala na svetovnem prvenstvu v Španiji. Na prvenstvu, ki traja štirinajst dni, bodo v šestčlanski reprezentanci kar trije naši tekmovalci, poleg Tjaše Jug še Jurij Vidic in zelo obetavni Miha Repovž. DO Prizadevni člani Šahovskega kluba Komenda so letos že tretjič zapored pripravili šahovsko tekmovanje TURNIR MLADIH KOMENDA 1997. Tekmovanje je bilo izvedeno v prostorih osnovne šole Komenda-Moste v Komendi v petek, 23. maja 1997, in soboto, 24. maja 1997. Nastopilo je 110 igralcev in igralk iz ljubljanske regije ter gostje iz Vrhnike, Celja, Velenja, Šentjurja in Starega trga ob Kolpi. Pokrovitelj TURNIRJA MLADIH KOMENDA 1997 je bilo podjetje KEMOSTIK iz Kamnika. Športna zveza občine Kamnik je prispevala pokale za prva mesta in medalje za najboljše. V najmočnejši skupini je nastopilo 23 igralcev, med njimi državni prvaki in igralci, ki sodijo v sam vrh slovenskega šolskega šaha. Pokrovitelj te skupine je že drugič bilo podjetje FLOK KRMAVNAR iz Komende. Na turnirju OPEN A - FLOK KRMAVNAR OPEN je zmagal Tadej Kobe (Stari trg ob Kolpi) 8 točke, sledijo: Jan Gorri-bač (ŠD Dr. Milan Vidmar Ljubljana) 7,5, Mark Agovič (ŠK Komenda) 6,5, Sašo Brusnjak (ŠK Velenje) 5,5, Aleksander Nadj (ŠD Napredek Domžale) 5,5, Simon Jernej (ŠD Lipa Šentjur) 5,5 točk, itd. Na turnirju deklet OPEN B -PEKARNA HROVAT OPEN je nastopilo 24 igralk. Zmagala je Mateja Madronič (ŠD Stari trg ob Kolpi) 7,5 točke, sledijo: Urška Ha-be (o. š. Milan Šuštaršič Ljubljana) 6,5, Eva Justinek (o. š. Tone Ču-far Ljubljana), 6,5, Saša Kržič (ŠK Borovnica) 6,5, Mateja Špehar (ŠD Stari trg ob Kolpi) 6, Petra Bre-zovšček (o. š. Venclja Perka Domžale) 6 točk itd. Pokrovitelj tega turnirja je bila PEKARNA HROVAT iz Komende. Na najbolj množičnem turnirju OPEN C - AVTOHIŠA REAL OPEN, katerega pokrovitelj jc bilo podjetje AVTOHIŠA REAL iz Ljubljane, je nastopilo 63 igralcev. Najmlajši igralec je bil star dobrih sedem let. Zmagal je Gašper Pet-kovšek, (Gimnazija Jurij Vega Idrija) 8,5 točke, sledijo: Miha Kralj (o. š. Dol pri Ljubljani), Jernej Ši-vic (ŠK Borovnica) 7, Emin Kara-lič (o. š. Martin Krpan Ljubljana) 6,5 Gregor Srdič (ŠD Lipa Šentjur) 6, Emir Mujanovič (o. š. Danile Kumar Ljubljana) 6, Bojan Antič (o. š. Jože Moškrič Ljubljana) 6, itd. Najboljši domačin je bil Primož Car na 18. mestu s 5,5 točke. Da je bilo tekmovanje zelo uspešno izvedeno, gre tudi zahvala vsem pokroviteljem in vsem sponzorjem, ki so pomagali pri pripravi malice ter formiranju bogatih nagrad za mlade šahiste. KEMOSTIK FLOK KRMAVNAR Komenda, PEKARNA HROVAT Komenda, AVTOHIŠA REAL, ŠPORTNA ZVEZA OBČINE KAMNIK STOL MIZARNA Kamnik, ZAVAROVALNICA TRIGLAV, STOL RESTAVRACIJA Kamnik. SVILANIT, STOL PISARNIŠKI STOLI Kamnik, KOV1NOPLASTI-KA MAREN Komenda, ETI-SVIT, ETA Kamnik. Zahvaljujemo se tudi osnovni Soli Komenda-Moste za uporabo prostora. FRANC POGLAJEN Zmagovalci turnirja OPEN A - KRMAVNAR OPEN: Jan Gombač, Tadej Kobe in Mark Agovič Slovenski gorski kolesarji v Snoviku in Kamniku Andreji Mali prva zmaga za slovenski pokal Kar dva junijska vikenda so slovenski gorski kolesarji, ki tekmujejo v krosu, prišli v občino Kegljači s pokalom Kegljaška sekcija Društva upokojencev Kamnik, pod vodstvom Slavka Šuštarja, je bila organizator letošnjega prijateljskega tekmovanja, ki se je odvijalo na kegljišču v Kamniku v četrtek, 22. 5. 1997. Udeležile so se ga, poleg kamniške ekipe, še ekipa kegljačcv iz DU Krško, DU Prevalje in DU Slovenj Gradec. Pravilnost tekmovanja je spremljala sodnica Dani Volčič. Po končanih tekmah ter podrtih kegljih je ugotovila, da so bili najuspešnejši domačini s 756 podrtimi keglji, drugi Slo-vcnjgradčani, tretji Prevaljcani in četrti kegljači iz Krškega. To je bilo že 14. prijateljsko srečanje kegljačev v borbenih igrah s tem, da so do letošnjega leta igrali v troboju, letos pa so se tega srečanja udeležili še kegljači iz DU Krško, tako da bo v bodoče to srečanje potekalo v četveroboju. Za prvo mesto je kamniška ekipa prejela prehodni pokal in pokal v trajno last. Ob tem tekmovanju je bilo organizirano še tekmovanje posameznikov. Na tem tekmovanju je sodeloval po en kegljač iz vsakega društva in opravil 50 metov. Žil DU Kamnik je keglje podiral Rudi Vidic, ki je tudi zmagal. Da so naši kegljači res uigrani in uspešni, pove tudi podatek, da so se na regijskem prvenstvu v Medvodah 30. maja letos in kjer je tekmovalo 8 kegljaških ekip, Kamničani »zavihteli« kar na II. mesto in s tem izpolnili pogoje, da se jeseni lahko udeležijo državnega prvenstva, ki bo v Novi Gorici. izvedeno je bilo tudi društveno prvenstvo upokojencev-kegljačev. Najboljši v društvenem prvenstvu je bil Luka Šušnjara, drugo mesto je osvojil Rudi Vidic in tretje mesto Karel Čeme. V ženski konkurenci pa je keglje podirala Joži Vidic. Iskrene čestitke in uspešno podiranje kegljev tudi na naslednjih tekmovanjih! MARINKA HRIBOVŠEK^ Kamnik, najprej v Snovik in potem še v Kamnik. V Snoviku so Peter Zamik in pomočnik iz. KD KIK Kamnik že tretje leto zapored organizirali kros za pokal Snovik, ki letos sicer ni veljal za točkovanje slovenskega pokala, vseeno pa so se dirke udeležili vsi najboljši. V Kamniku pa je bila 15. junija druga tekma v pokalu v letošnji sezoni. V idilični vasici Snovik v Tuhinjski dolini, kjer bo čez. nekaj let zraslo turistično naselje Terme Snovik, je največ težav 115 nastopajočim povzročala zelo razmočena proga in velike količine blata, ki so se nabrale na okvirju in okoli zobnikov. Številnih padcev (zaradi blata brez poškodb) pa so se razveselili gledalci ob progi. »Proga jc bila zelo težka. Štirikrat sem padla,« je povedala zmagovalka Tanja Cvenkej (MTB Kranj). Kamničanka Nives Sitar (Calcit) je bila z majhnim zaostankom četrta. Med člani, razdeljeni v kategoriji Elite in do 23 let, je z lepo prednostjo zmagal Borut Rovšček, kolesar novo-goriškega Hit Casino, ki je še lansko leto poganjal pedala med cestnimi profesionalci Sava-Can-tina Tollo. Prvega zasledovalca Mariborčana Jureta Golčerja je prehitel za slabe štiri minute, lanskoletnega državnega prvaka Primoža Štrancarja iz Ajdovščine pa za minuto vec. (MM-6, 4. v kat. elite.) Tadej Trobevšek 15, 9. mesto v kat. do 23 let. Med mladinci je svojo prvo zmago slavil Aljo-ša Bevc (Uni). Simon Berlec (Calcit Ročk Shox) 15. mesto. Med re-kreativci je bil Primož Pustotnik 8., Milja Muhvič 9, motokrosist Primož Grkman pa 12.: »Navzdol je šlo dobro, navzgor pa malo težje.« Domačinka Andreja Mali (Calcit Ročk Shox) v enotni ženski konkurenci, Štajerca Marjan Jauk (Lee Cougan Veržej) v kategoriji elite in Matej Pistor (GT Rider) do 23 let ter Ljubljančan Rok Drašler (Uni) med mladinci so zmagovalci druge tekme slovenskega pokala, ki so ga v mestu pod kamniškimi planinami organizirali člani Pro M teama (Martin Kemperle). Številni gledalci ob 7 km dolgem krogu so imeli kaj videti, saj je razmočena proga ponovno poskrbela za .atrakcije. »Zmagati je treba na pravi dan, na pravi tekmi. Tako pravilo velja med prefesionalci,« jc dejal Jauk in verjetno imel v mislih zmago Boruta Rovščka v Snoviku, ki je bil tokrat drugi. Sandi Srdar je osvojil osmo mesto. »Po tekmi sem bil tako utrujen, da zvečer še spati nisem mogel.« Za prvo mesto v kategoriji do 23 let sta po napovedih obračunala med seboj klubska kolega mariborskega GT Rider teama Jure Golčer in Matej Pistor. Tadej Trobevšek 7, Jure Ku-kovič 12. mesto. Na domačem terenu uspeh Kamničank. Andreja Mali je že po koncu prvega izmed treh krogov imela dobri dve minuti prednosti. »Na spustih se mi je kar dobro izšlo, nisem imela veliko težav. Bolj me je presenetil zelo hiter start. Začele smo tako hitro, kot da je cilj na vrhu prvega vzpona,« je Andrc-* ja pokomenlirala dogajanje na progi. S to zmago je tudi prevzela vodstvo v pokalu. Druga jc bila Mojca Trontelj (Mtb Kranj), tretja pa še ena Kamničanka Nives Sitar. Se ve. Obe Calcit... V najmnožičnejši kategoriji mladincev je Mirko Sedušak osvojil 14. mesto. Spustaši, dovvnhillerji, so se v času dirke v Snoviku spuščali na »Divji jagi«, kakor so organizatorji iz Črne na Koroškem poimenovali tekmovanje za slovenski pokal v spustu z gorskimi kolesi. Sandi Šrdar je osvojil 6. mesto, Aljoša Matinjaš pa je bil 8. med člani, Grega Bele (vsi Calcit Ročk Shox), pa je bil 7. pri mladincih. Za konec še.... izjava enega od (še živečih) legend spusta, ki bodo septembra tekmovali tudi v Kamniku: »Tolk sem priletel mimo kapelice, da je Mariji skoraj Ježušček iz rok padel.« ...in še izjava, kakšno naj bi bilo zmagoslavje zmagovalcev. Gasilci enega od gasilskih društev iz Tuhinjske doline so osvojili pokal na gasilskem tekmovanju. Na prireditveni prostor v Snoviku, kjer so podeljevali priznanja kolesarjem, so pokal pripeljali visoko dvignjen skozi odprto streho na avtomobilu in podprto z zvočnimi signali avtomobilske hupe. »Če bi zaradi osvojenega pokala Borut Rovšček slavil tako kot vaški gasilci, bi se mirne duše lahko cel teden, noč in dan, pri odprtem oknu in vklopljeno gasilsko sireno vozil po Tuhinjski dolini, slavje pa 'zalival' še najmanj do novega leta,« je dogajanje komentiral eden od prisotnih gledalcev, ki ni športnik. METOD MOČNIK Bratovščina Marijinega prečistega srca v Mekinjah (m) Pravila nove bratovščine Namen bratovščine je bil pri kristjanih spodbujati ljubezen do brezmadežnega srca Marije, moliti za spreobrnjenje grešnikov. Voditelj bratovščine je bil me-kinjski župnik; kdor je hotel biti deležen obilnih dobrot (duhovnih) bratovščine, je moral vpisati svoje ime in priimek v bratovš-činsko knjigo; vsak član je dobil pri vpisovanju blagoslovljeno čudodelno svetinjo Brezmadežnega spočetja Device Marije, ki naj jo nosi vedno s seboj. Bratovščin-ske pobožnosti z nagovorom o slavi Marijinega Srca in s skupnimi molitvami so se vršile vsako četrto nedeljo v mesecu v me-kinjski cerkvi pri bratovSčinskcm oltarju. Leta 1904 je bratovščina štela 3300 članov iz vse Kranjske. Največji dan za novoustanovljeno bratovščino je bil 30, maj 1897, ko je prelat dr. Janez Ku-lavcc v spremstvu številnih duhovnikov kronal kip Marijinega prečistega Srca ter Deteta Jezusa, ki ga drži Marija v naročju. Naj na tem mestu omenim, da Marija drži v desni roki pozlačeno srce, na katerem je sledeč napis: »Pojdi, o grešnik vanj, glej vrata nebeške, izveličanje Tvoje - Srce Marijino.« Župnik Rihar takole opisuje dogajanje ob slovesnem kronanju: »Lepa mekinjska cerkev se je oblekla praznično kot Se nikdar. Znotraj je bila vsa prepražena z venci in bršljanom. Zunaj je bilo polno mlajev, zastav, napisov in slavolokov. V soboto pred kronanjem in v nedeljo zjutraj je mogočen strel in ubrano zvonjenje veselo oznanjalo Mekinjča-nom in okoličanom, naj se udeležijo slovesnosti. Ljudstvo je tru-moma vrelo iz Kamnika, ostalih župnij in celo iz Štajerske. Kmalu je bila prostorna cerkev napolnjena do zadnjega kotička.« Ob 9. uri se je sprevod razvrstil iz župnišča v cerkev. Dve belo oblečeni deklici, ki ju je od strani spremljalo 12 belo oblečenih deklet, sta nesli krono na dveh temno rdečih blazinicah. Sledilo jim je veliko število deklet, oblečenih v različne pisane barve. Nato so šli duhovniki, na čelu katerih je šel prelat dr. Ku-lavec. Veterani so delali red, da je mogel sprevod skozi množico. Nato so prišli v cerkev, kjer so duhovniki zmotili odstavek rožnega venca »Ki je tebe Devica v nebesih kronal«. Takrat se je s kora oglasila pesem »Deviška tvoja krona«. Nato je sledilo krona- nje, ki ga je opravil prelat Kula-vec. V spomin tega slovesnega kronanja je vsako leto šesto nedeljo po veliki noči (sedma velikonočna nedelja) slovesna procesija s krona-nini kipom Marijinega srca, ki ga nosi 6 belo oblečenih deklet. Procesija se pomika med slovesnim zvonjenjem, prepevanjem Marijinih pesmi ter med molitvijo rožnega venca proti grajski kapelici Marije pomagaj na Zdušo in nazaj. Procesije se udeležijo tudi mnogi farani sosednjih župnij. Tradicija procesije se ohranja v Mekinjah tako že 100 let, prekinjena je bila samo med vojno. Po vojni se je tradicija spet nadaljevala, pa Čeprav so jo nekateri hoteli v »najbolj revolucionarnih letih« na vse mogoče načine ovirati in preprečiti. Lepo bi bilo, če bi se ta procesija še naprej ohranjala, saj, kakor ste lahko prebrali, ne gre samo za versko slovesnostfampak zit ohranjanje bogatega kulturnozgodovinskega izročila Mekinj, ki ima svoje korenine skoraj 300 let nazaj. Zato je prav, da se v čim večjem številu udeležujemo te procesije. KONEC DAMJAN HANČIČ Kakovost v podjetništvu VIII. Tiste, ki so prepričani, da morajo nekaj storiti za boljšo kakovost svojih izdelkov ali storitev, ni potrebno več prepričevati, ampak jim je potrebno ponuditi modele, da bodo do želenega prišli na način, ki jim bo čim bolj prilagojen. Hierarhija v velikih ali majhnih poslovnih sistemih in z njo povezana odgovornost je lahko zelo zapletena, največkrat postane nejasna, če gredo stvari narobe. Rešitev je lahko izdelana Matrika odgovornosti Kakršna koli odgovornost mora biti jasno določena, še posebno si to želimo za področje odgovornosti za kakovost. V praksi se je uveljavilo opredeljevanje odgovornosti NOSILCI •\V ODGOVORNOSTI AKTIVNOSTI ^\ | i DKEKTOR PODROČJA ZA KAKOVOST MARKETING RAZVOJ NABAVA PROIZVODNJA FINANCE KADRI PRAVNA SLUŽBA \ I KAKOVOST PRODUKTNI VODJA 1 ODGOVORNOST VODSTVA P S S 2 SISTEM KAKOVOSTI S p S s 3 KAKOVOST V MARKETINGU P S "■' s 4 KAKOVOST V RAZVOJU S P S s 5 UPRAVLJANJE Z DOKUMENTACIJO / \ \ 6 KAKOVOST V NABAVI usnovna matriKa odgovornosti mora biti prilagojena organizacijski strukturi posameznega podjetja 7 IZDELKI DOBAVLJENI OD KUPCA 8 IDENTIFIKACIJA IN SLEDENJE IZDELKOV 9 KONTROLA PROIZVODNEGA PROCESA 10 KONTROLA IN TESTIRANJE 11 KONTROLA MERILNE IN PRESKUSNE OPREME 12 STANJE KONTROLE IN PRESKUŠANJA 13 NEKSLADNOST -ODSTOPANJE •s. J 14 KOREKTrVNI UKREPI p S S S s 15 ROKOVANJE, ...IN ODPREMA p s S 16 DOKUMENTACIJA 0 KAKOVSTI P 17 PREVERJANJE SISTEMA (AUDIT) P s S 18 IZOBRAŽEVANJE ZA KAKOVOST P s t1* SERVISIRANJE p s 20 STAnsnĆNE METODE P 21 OPIIMIRANJE STROŠKOV KAKOVOSTI S P s 22 PRAVNA ODGOVORNOST ZA KAKOVOST s S P v obliki matrike odgovornosti. To je tabela, v katero po vertikali nane-semo aktivnosti sistema kakovosti (brez zamere lahko tudi druge aktivnosti, pomembne za vaše poslovanje), po horizontali pa funkcije podjetja (slednje naj ločujejo tudi majhni sistemi, če želite, so to lahko Janez, Tine, Tone). V polja matrike se vnašajo oznake, s katerimi se opredeli odgovornost za izvajanje določene aktivnosti. Oznake v matriki imajo naslednji pomen: • P - prvenstvena odgovornost tistih, ki inicirajo, planirajo in nadzorujejo izvajanje določene aktivnosti; • S - soodgovornost obvezno sodelujočih pri določeni aktivnosti. Preglednost matrike ohranimo s tem, da je število oznak čim manjše. Celovito obvladovanje kakovosti (CEOKA) zahteva sodelovanje prav vseh funkcijskih enot. vendar se v matriki označi samo prvenstveno odgovorne in obvezno sodelujoče. Praviloma je prvenstveno odgovorna samo ena funkcijska enota. V večjih sistemih običajno posamezne funkcijske enote izdelajo svoje matrike odgovornosti, tako da je mogoče pregledno podati odgovornost posameznikov, oddelkov in služb, ki tvorijo funkcijsko enoto. Podnapis k prilogi: Osnovna matrika odgovornosti za kakovost na nivoju podjetja, v kateri so aktivnosti v popolni skladnosti z zahtevami ISO 9001 in 9004. - Za nami je izbran standard, po katerem bomo gradili sistem kakovosti, nastavili smo poglavja poslovnika kakovosti, z matriko odgovornosti smo določili in opredelili odgovornost. Vsak funkcijski del tako čaka specifično obravnavanje njim pripadajočih nalog. Spoznajmo, kaj morajo za kakovost storiti v razvoju. Kakovost v razvoju Referenca: ISO 9001, točka 4.4. Razvoj izdelka poteka na osnovi predhodnih specifikacij, ki jih izdela marketing. Razvojni oddelek je odgovoren za prenos zahtev kupca, zakonske regulative in standardov v tehniško dokumentacijo za materiale, izdelke in procese v proizvodnji in uporabi. V razvojnih fazah, posebno v najvažnejših delih, morajo biti dokumentirani postopki za: •planiranje faz. razvojnega procesa in preverjanje v posameznih fazah, • preverjanje skladnosti z. zahtevami kakovosti (zanesljivost, varnost, scrvisibilnost), KRAJEVNE ZNAČILNOSTI VZGOJE Mladostništvo kot izziv za družino in družbo Dobo mladostništva doživlja družina in družba kot poseben izziv, zato je v tem mesecu več strokovnih in političnih srečanj po Evropi. Prav je, da tudi mi posvetimo mladostništvu nekaj pozornosti z namenom, da bi mlade bolje razumeli. Številni problemi nastajajo, ker jih starši, učitelji in tudi širša družba ne obvladujejo. Mladostniki večkrat potožijo, da jih odrasli ne razumemo in ne poslušamo. V prispevku bom obravnavala prav ta problem, ki pa ni le vprašanje mladostništva, temveč v interakciji (medsebojnem vplivanju) tudi problem odraslih. Zamaknjenega poslušanja, kot ga poznamo pri otroku, v mladostništvu ni več. Tudi odrasli zamaknjenega poslušanja skorajda nismo sposobni, razen v posebnih razpoloženjih (zaljubljenost, posebna radovednost, pridobitniško trgovanje...): Izgovorjenih besed mladostniki pogosto sploh ne slišijo, ko skušamo »spregovoriti vzgojno«. Tudi v Soli se učitelji pritožujejo, da jih mladina ne posluša, da ni motivirana za učenje s pomočjo poslušanja (razlage in druge frontalne oblike dela). Težko je biti dober poslušalec Predstavo o tem, kako je treba poslušati sočloveka, najlažje dobimo pri opazovanju zaljubljencev. Z vso zavzetostjo sta zmožna poslušuti drug drugega in se vživljati v pripoved; sposobna sta vzpostaviti empa-tične odnose. Poslušanje je zahtevna umska in čustvena dejavnost. Da zares slišimo, moramo usmeriti pozornost in pripisati pomen slišanemu podatku. Običajno najbolj šepamo v tem, ker ne pripisujemo pomena slišanim besedam. Poslušanje je miselna in ustvarjalna dejavnost; miselna zalo, ker ni mogoče poslušati, ne da bi bil poslušalec miselno dejaven (prepoznavanje slišanih podatkov, vgrajevanje v svoj miselni model, priprava na odziv); ustvarjalna dejavnost pa zato, ker je sprejeto sporočilo plod dejavnega součinkovanja preteklih izkušenj, znanja, čustev itd. poslušalca v nekem go-vorno-poslušalskem odnosu. Ker so pretekle izkušnje, znanje, čustva, moč razuma itd. različne od človeka do človeka, je lahko isto govorno sporočilo za vsakega poslušalca nekoliko drugačno. Zato praviloma mladostnik (z manj izkušnjami, znanja, ob burnih čustvih) drugače interpretira (razlaga) poslušano besedo kot odrasli. Pogosto vprašanje vzgojiteljev (staršev, učiteljev) je: »Ali res ne razumeš, ali me nisi slišal?« Pri tem ne gre za razumevanje kot intelektualni problem, temveč za problem poslušanju in slišanja. Iz tega izhajajo tudi nešteti nesporazumi in spori, ko eden trdi: »Saj nisem tako rekel«, drugi pa: »Tako si rekel.« Zopet drugi pa: »Tako in tako si rekel,« in vsak poda nekoliko drugačno izjavo o tem, kar so skupaj poslušali. V političnih prepričevanjih je opazen največji problem poslušanja in interpretiranja, kjer ne gre vedno za potvarjanje, temveč je pogosteje prisotna nezmožnost poslušanja in problem prevajanja v lastno percepcijo (dojemanje). Mladostniki se praviloma politike izogibajo, ker že v sebi doživljajo podzavestno to razvojno težavo in ker že v naravi razvoja odklanjajo potvarjanje. Poslušanja se je treba učiti Poslušanje nam je tako samo po sebi umevno, kot da se ga ni treba učiti. Tu delajo starši in učitelji veliko napako. Kaj pomeni znati poslušati, se zavedajo nekateri narodi bolj, drugi manj. Poseben pomen pripisujejo poslušanju Judje, ki so vtkali v svojo kulturo vsakodnevnega življenja poslušanje brunih besed. Ena od najpomembnejših poti učenja je namreč prav branje in poslušanje mitov, zgodb in prilik. Tega ne moremo brati in poslušati kol povesti in romane, ne kot dnevno časopisje; brati in poslušati jih moramo z vso miselno predanostjo, da spoznamo bistvo sporočila. Že v mladostništvu pa postane vsakdanja beseda (naročila, opominjanje, karanje, moraliziranje...) nekaj zunanjega, ker ne čutijo več moči njene notranjosti. Doživljajo jo kot nekaj bežnega, ker ne čutijo njene moči. Beseda ne zadene, ne udari, preveč postane vsakdanja in razumljiva na prvi mah. Ni več tiste moči iskanja, ki jo opazimo pri otroku, v dobi zakajč-ka, ko odrasli otroku ne zmoremo povedati bistva, ki ga ta želi od nas. Pozneje z zgledom, ko ne znamo . poslušati, usmerjamo mladostnike od bistva besede. Vse preveč je brbljanja in premalo premišljenih in tehtnih besed, zato se kot obrambni mehanizem v človeku razvija »neposlušanje«. To opazimo tedaj, ko je vključen radio in delamo povsem mehanska opravila in nič ne vemo, kaj je bilo povedano. »Izklopili smo se« in zavarovali pred slušnimi zaznavami. Tudi ob kakšnem »dolgočasnem brbljanju« ljudi naredimo isto. Splošna pripravljenost za poslušanje je pridobljena lastnost, ki naj bi bila sestavni del socialne zrelosti in razvite osebnosti. Za tovrsten razvoj pa bo treba kaj storiti tako v družini kot v šoli in drugih vzgojno-izo-braževalnih ustanovah (prisluhniti, ko govorijo otroci in mladina, zgledno poslušati drug drugega, glasno zvečer brati v družini, uvajati branje literarnih tekstov s strani učiteljev...). Dr. ANGELCA ŽEROVNIK • izvajanje sprememb na osnovi informacij iz proizvodnje ali uporabe (skupno s funkcijo marketinga, ki ga bomo posebno obdelali, če bo izražena želja z vaše strani). • Razvoj izdelka je proces, ki se začne z rezultati raziskave trga in zahtevami kupca, konča pa se z zaključkom življenjske dobe izdelka. Pred razvojniki so vse bolj ostro postavljene ekološke zahteve, ki jih je potrebno v fazi razvoja izdelka upoštevati in predvideti, tudi do faze, ko je izdelek npr. postal odpadek. Na osnovi v sestavku predstavljene matrike odgovornosti vam izdelava matrike za razvoj ne bi smela predstavljati večje ovire, s tem da upoštevate ustrezno nižji nivo aktivnosti in nosilcev. Iz opisa faz razvojnega procesa mora biti razvidno, katere operacije se izvajajo v posameznih fazah, kateri dokumenti jih spremljajo, kdo z njimi razpolaga, kdo jih hrani... Vzpostavljanje razvojnega koncepta opravi marketing, ki zbere in analizira potrebe tržišča in določi komercialne in tehnične zahteve, ki jim mora ustrezati nov izdelek ali storitev, zahteve okolja, zakonske regulative, funkcionalnost proizvoda, posebne zahteve, življenjska doba... Razvoj zbere dodatne zahteve, ki se nanašajo na tehnologijo proizvodnje, testiranje, nabavo surovin, tako imamo ciljno specifikacijo, ki ji mora ustrezati nov proizvod. Na osnovi ciljnih specifikacij se izdela program razvoja, ki v postopku predhodnih raziskav, končnega razvoja in konstrukcije, preko poskusne proizvodnje, proizvodnje in opredelitev servisa konkretizira vse zahteve. Podrobno si poglejmo fazo po-izkusne proizvodnje, saj se pri tej fazi prenese odgovornost za kakovost proizvoda od razvoja na tehnologijo proizvodnje in tehnologijo kakovosti. Ker vemo, da je to lahko kritična točka, moramo jasno opredeliti: • zmogljivost procesa in izboljšave tehnologije izdelave, • specifikacije procesa, • planirati inšpekcijske točke. izdelati specifikacije za inšpekcijo in testiranje, • poskusno zagnati proizvodnjo, • preizkusiti na terenu, • končno verificirati konstrukcijo, izdelati končno specifikacijo proizvoda. Za zaključek predstavitve zahtev v razvoju bomo naslednjič govorili o predaji dokumentacije, kako ocenimo prototip, oddajanje razvojnih nalog pogodbenemu partnerju in nastavili zahteve za kakovost v nabavi. VAREKA Komenda Inženiring za varstvo pri delu, požarno varnost, ekologijo in kakovost, Igor JENKO, s. p., POTOK PRI KOMENDI 3B, tel/fax.: 831-479 je med drugim z Odločbo Ministrstva za delo pooblaščena za izvajanje področja varstva pri delu, zato nas lahko izberete za vaše pooblaščence. Svetovalni termini preko PIC ostajajo nespremenjeni. Igor ing. JENKO PROTIVLOMNA VRATA MIKASO • stanovanja ise • uradi • skladišča • vikendi Moravčani prijazni gostitelji Prvi junijski četrtek smo se popeljali v Moravče, na dvanajsto tradicionalno letno srečanje kolesarjev. Udeležba kolesarjev je bila res visoka, saj so se pripeljali tja iz 10 društev upokojencev (Bukovica-Šinkov turn. Dol pri Ljubljani, Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Motnik, Vir in Vodice), skupaj nas je bilo približno 130. Sprejeli so nas pri »Kavki«, kjer sta nas prijazno pozdravila predsednik DU Moravče g. FRANC NOVAK in g. JOlE NOVAK, ki skrbi za športna in druga srečanja. Gospa FRANČIŠKA ŠTEFAN nam je povedala svoje pesmi in poskrbela za nekaj prijetnih »vicev«. LADO OCEPEK - živa legenda tamkajšnjega kraja nam je povedal veliko zanimivosti o teh krajih. Spomnil nas je na še nekaj pomembnih oseb, ki so bile ali so iz moravske doline, to so: Jote Klanšek-Vasja (nosilec Partizanske spomenice 1941), Milan Janetič, padli politični delavec, plodovih pisatelj Fran Detela, kije na Dunaju študiral klasične in modeme jezike in bil tam kasneje tudi profesor. Tudi slavni slovenski matematik Jurij Vega je bil iz moravškega konca. Najbolj znan je po logaritmovnikih, ki so bili do množičnega pojava elektronskih računalnikov razširjeni po vsem svetu. Ponosni so tudi na senatorja Valentina Rožiča, znanega publicista in politika. Tudi med sedanjimi mladimi imajo svetovno znano osebnost in to prikupnega skakalca PRIMOŽA PETERKO, na katerega niso ponosni samo starši in domačini, ampak vsi Slovenci. MARINKA HRIBOVŠEK Salon zdravja in lepote B0DVF0RM - Cvetka Brumen Kamnik, Oševek 11/c, tel.: 817-617 Cenjene stranke obveščam, da s 30.junijem saCon prične poslovati na novi lokaciji v Oševfcsi 11/c, tet.: 817-617 (prej v gasilnem domu na Vrhpolju). Nagrada za najboljše srednješolsko glasilo Zeleno in Go bananas Novinarski krožek z mentorico prof. Anico Gril. Zeleno je ime časopisa, ki ga izdaja Šolski center Rudolf Maister. Novinarski krožek na šoli deluje več let. Ker na šoli ne manjka radovednih mladili novinarjev, ki jih veseli pisanje tudi izven pouka, se vedno zbere dovolj člankov za naslednjo številko glasila. Zeleno izide dvakrat ali trikrat letno. Zgodbe, dogodivščine, intervjuji, ankete, reportaže, mnenja, ki jih lahko preberete v glasilu, opisujejo šolsko in vsakdanje življenje. Predvsem so zanimivi intervjuji z znanimi Slovenci (npr. Vladom Kreslinom, Borisom A. Novakom, dr. Dušanom Rutarjem...) in pa zgodbe, ki opisujejo pustolovščine dijakov, doživete na potovanjih po tujini (maturantski izleti, ekskurzije). Časopisje razdeljen na rubrike, zaradi Cesarje izredno pregleden. V nekaterih pišemo o šolskih dejavnostih, kol so tekmovanja iz matematike, slovenščine, fizike, angleščine, športa..., v drugih pa opisujemo življenje mladih v družbi, o problemih in zabavi. Skratka, glasilo je pestro, zanimivo in vendar še zelo mlado. In ravno zaradi slednjega smo bili malce presenečeni, ko smo izvedeli, da je komisija za ocenjevanje šolskih glasil pri Zavodu RS za šolstvo, ki so jo sestavljali izbrani novinarji in profesorji, izbrala naše Zeleno in glasilo druge gimnazije Maribor Borec za najboljši srednješolski glasili v Sloveniji. Pohvalili so našo raznovrstnost in pregledno urejenost vsebine, pristnost izraza mlade generacije, obvladovanje sporočilnih zvrsti, grafično podobo. Na podelitvi v Celju 22. maja smo se dijaki in mentorica časopisa Zeleno prof. Anica Gril udeležili okrogle mize o melodičnih postopkih pri oblikovanju šolskih glasil, nato pa nam je mag. Teja Valenčič, državna sekretarka Ministrstva za šolstvo in šport, podelila listino in nagrado. Us-pelia smo bili izredno veseli. Dal nam je kar nekaj idej, česa se še nismo lotili in kako lahko ustvarjamo naprej. Nagrada pa nas zavezuje, da sploh ne sinemo biti slabši, ampak samo še boljši. TANJA ŠUŠTAR POLONA VRTAČNIK KAMNIK ŠUTNA 72 tel.: 813-896 - EKSPRESNA IZDELAVA FOTOGRAFIJ - FOTOGRAFIRANJE POROK, ROJSTNIH DNI, ZA DOKUMENTE, KATALOGE, PROSPEKTE - FOTOAPARATI IN VES FOTOMATERIAL Odprto non-stop od 830 do 19. ure, ob sobotah od 830 do 12. ure. AVTOBUSNI PREVOZI & IZLETI & TURIZEM Marjan Vrankar Kamnik, Novi trg 26/a tel./fax: 817-767, tel.: 847-124 NUDIMO PREVOZE S TURISTIČNO OPREMLJENIMI AVTOBUSI PO DOMOVINI IN TUJINI, ENO IN DVODNEVNE IZLETE V ZABAVIŠČNI PARK GARDALAND, NEDELJSKE IZLETE V LIGNANO V ITALIJI IN NA NAKUPOVALNE IZLETE. V sredo, 2. julija, peljemo zadnjič v poletju na nakupovalni izlet v Trst. Prva predstava na prostem v Šmartnem v Tuhinju V petek, 13. junija, smo igralci KUD Ivan Cankar pripravili dramsko predstavo z naslovom »GASILCA HOČE SAMO« avtorja Zdravka Mi-kttža. V igri jc poudarjena povezanost gasilcev z ljudmi, celo lako, da ta odloča pri izbiri ženina za domačo hčer. V igri nas jc sodelovalo 13. Letos smo prvič poskusili z igro na prostem in to na travniku poleg Kulturnega doma, kjer smo gasilci v obliki makete postavili domačijo, poleg pa še gasilski dom in cerkev z zvonikom in pravim zvonom. Da smo ustvarili privid kmečke hiše, smo steno kmečke hiše odstranili, sobo opremili in zunaj pod drevesom postavili mizo s klopmi. Vse je bilo pripravljeno: luči, ozvočenje, celo snemalca smo imeli. Ob 21. uri so domači cerkveni pevci zapeli prvo pesem in takoj zatem se je začela predstava, vendar žal ne več kot 10 mi- nut, ker je narava spet pokazala, da je močnejša od nas, saj je začelo deževati. Ampak se nismo dali motiti. Ljudi smo povabili v dvorano in igro v celoti odigrali na odru. Sicer ni "bilo tako kot zunaj, vendar mislim, da so ljudje vseeno uživali v predstavi. Na koncu so pevci odpeli še dve pesmi. Vse pesmi so bile naravnane na gasilsko tematiko. Domači pevci so se jih naučili pod vodstvom Franca Uljan-čiča. Vsa besedila, tudi dramsko, nam jc preskrbcl poveljnik gasilcev Tone Rajsar, ki ima tudi zasluge za maketo vasi, seveda s pomočjo ostalih gasilcev. Upam, da se bomo še kdaj ojunačili za predstavo zunaj in da nam bo tudi vreme bolj naklonjeno. Na žalost pa je tudi prireditev »POŽAR NA VASI« v soboto zaradi dežja odpadla in je prestavljena. FRANC MODRIJAN / ZLATARSTVO J fl / MARTA HOLCER s.p. JL/L Glavni trg 7, Kamnik T~jj tel.: 831-040 Delovni čas: od 9. do 19. ure, sobota od 9. do 12. ure Popravili in izdelali vam bomo nakit po ugodnih cenah! n r\ ret n i o UUIC/II C Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 • Izkoristite ugodno priložnost - • 10% gotovinski popust ali plačilo • na 10 enakih čekov brez obresti. • l NOVO! NOVO! • VSAK PRVI PONEDELJEK V MESECU • NUDIMO UPOKOJENCEM • ŠE DODATNI 5% GOTOVINSKI POPUST! • • Na zalogi celoten • program Gorenja. • Brezplačna dostava. • Obiščite nas vsak dan od 9. do 19. ure, • ob sobotah od 9. do 13. ure avtotehna WD< V DOMŽALAH SALON, LJUBLJANSKA 110, DOMŽALE, tel.: 061/716-092 IH KOSEC d.o.o. SERVIS, KAMNIŠKA 19, DOMŽALE, tel.: 061/715-333 - PRODAJA VOZIL OPEL - SERVIS IN NADOMESTNI DELI - AVTOELEKTRIKARSKE STORITVE KREDIT - LEASING -MENJAVA STARO ZA NOVO. TOM + 5% UGODNI KREDITNI POGOJI DO 4 LET VECTRA CARAVAN ŽE ZA 32.500 DEM VRTNARSTVO (3AŠPERUN Moste 99 pri Komendi tel.: 061/541-471 Cvetje za balkone in parke po znižanih cenah - 70 SIT/kom (surfinije, pelargonije, begonije, ageratum, cinerarije, gezanijc, portulak, vodenke...) Odprto vsak delovnik od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. STOB, d.o.o« TR60VINA Z GRADBENIM MATERIALOM Domžale, Ljubljanska 51, tel.: 711-415 Ugodne cene gradbenega materiala! - opeka modularna Gorica - cement, vreča 636 SIT - kombi plošče, 5 cm 1.277 SIT - posebno ugodne cene oken... Možnost dostave na dom. Zapolne kamionske pošiljke je dostava brezplačna Odprto od 7. 4° 19 ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. TRGOVINA S SPECIALNO AVTOELEKTRO OPREMO TER DODATNO OPREMO AVTOMOBILOV OB KAMNIŠKI OBVOZNICI trgovina: Perovo 26, KAMNIK, tel./faks: 812-888 AKCIJA PREVLEK IN PREPROG ZA VSE VRSTE VOZIL! O dobri ponudbi se prepričajte in nas obiščite! Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča. Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije. S. BOR, d.o.o., Kamnik telefon: 813-870, 041/667-076, Rastoder CEMENTNI IZDELKI Vrba 7 1225 Lukovica izdelujemo: - cvetlična korita - kamine, fontane - ograjne elemente - tlakovce, plošče, robnike ■ tople grede, kompostnlke - škarpne elemente ■ vinogradniške stebre - kanalske laške z mrežo - peskolove MOŽNOST ODLOŽENEGA PLAČILA PRI NAKUPU NAD 20.000 SIT tel.: 061/735-408 od 8.-17. ure icgcihi KNJIGARNA (Ljubljanska c. 1/b, tel. 815-295) * ŠOLSKE POTREBŠČINE * UČBENIKI, DELOVNI ZVEZKI * PISARNIŠKE POTREBŠČINE ZELEZNINA (Tomšičeva ul. 11, (tel. 831-444) Na razstavnem prostoru si lahko ogledate keramične ploščice GORENJE ter kopalniško opremo KOLPA SAN. CENE SO KONKURENČNE - IZBIRO PREPUŠČAMO VAM! TIP - TOP (Glavni trg 12, (tel. 831-423) * kozarci za brezalkoholne napitke v akciji * velika izbira češkega kristala Bohemia - komplet od 3.730 do 5.200 Nudimo vam tudi poletne večnamenske torbe iz slame, blaga in platna! Dežurstvo v JUNIJU: Ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 1L ure sta dežurni trgovini ŠMARCA (816-087) in NEVLJE (831-675) Dežurstvo v JULIJU: Ob sobotah od 7. do 19.30 in ob nedeljah od 7. do 11. ure sta dežurni trgovini STRANJE (825-422) in DUPLICA (815-310). NON-STOP je dežurna trgovina MARKET KRANJSKA (814-916): vse sobote od 7. do 19.30 in vse nedelje od 7. do 11. ure. Vse nedelje so odprte tudi trgovine MOTNIK (733-102), LAZE (847-012) in SREDNJA VAS (832-908). SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO d.o.o. Jeronovo 8, Šmorco - Kamnik tel./faks: 061/810-090, 810-095, 81 1-573 Naredite svoj dom udoben in prijeten enkrat za vselej! PVC OKNA, VRATA IN ZIMSKI VRTOVI □ Hkrati vas vabimo, da nas obiščete na dan odprtih vrat v petek, 4. julija? med 10. in 18. uro. Odgovorili bomo na vaša vprašanja, vam svetovali in predstavili novosti iz našega prodajnega programa! . V MENGŠU - OB CESTI LJUBLJANA-BRNIK PRODAJAMO POSLOVNE PROSTORE V TREH ETAŽAH, VSAKA PO 520 m2. •k -k -k MOŽNOST DELITVE NA MANJŠE ENOTE NEPREMIČNINE Delovni čas od 8. do 18. ure Dalmatinova 10, Ljubljana tel.: 061 133 31 38, faks: 133 62 15 Električni pisalni stroj In šotor z opremo, prodam. Tel.: 811-566. Dvosobno stanovanje kupim v Kamniku, Domžalah ali Mengšu. Tel.: 8U-7U, int 248, Nežka (dopoldne). Parcelo v okolici Kamnika oz. Volčjega Potoka, kupim. Telefon: 574-473, 346-969. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel: 738-662. AV SERVIS RTV in odprto od 9. do 12. TRGOVINA KONCILIA J- 15d018. ure, Vrhpolje 41, Kamnik ob sobotah (v gasilskem domu) tel.: 831-383 od 10 do 12 ure Splošno zidarstvo, adaptacije, tlakovanje, polaganje keramike z materialom ali brez. GRADBENI TEHNIK DALE TEL.: 817-727 UD* MARJANCA JUH KAMNIK, TUNJIŠKA 2/B telefon: 817-422 Porjavite, obdržite barvo, preženite revmatična obolenja pod našim sodobnim solarnim aparatom. Pomagamo vam izbrati primerno pričesko. Striženje najnovejših modnih linij. Od 7. 7. do 16. 8. bo delovni čas zaradi dopustov spremenjen: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 15. ure, torek in četrtek od 12. do 20. ure, sobota po naročilu do 11. ure. FOTOKOPIRANJE In TRGOVINA (na srednji šoli v Kamniku) V PRODAJO SPREJEMAMO VELJAVNE UČBENIKE ZA OSNOVNO IN SREDNJO _ŠOLO._ ODPRTO: OD 8.00 DoToloO™"™ TELEFON: 819025 SERVIS ZA VSE TIPE HLADILNIKOV IN ZAMRZOVALNIKOV. Zamenjava izolacije pri zamrzovalnikih, ki puščajo vodo. ZVONE RUPNIK Fužine 2, Kamnik, tel.: 832-656. mrSTet ™~ 1 iridfldl tel.: 814-680 AKCIJA! - ribe picnic Delamaris 129,00 SIT - sardine Neptun 79,90 srr - fižol rjavi, 400 g 69,90 SIT - pašteta Gavrilovič, 100 g 179,90 SIT - sirup, 3 I (3 okusi) 699,00 SIT - napolitanke manner, 450 g 289,00 SIT - milka, 100 g (več okusov) 120,00 SIT - solea soft, 150 g 349,00 SIT - Persil, 3,6 kg 849,00 SIT - Dash, 5 kg 1.799,00 SIT - pivo celjski grof, 0,5 I 85,00 SIT - oglje za žar, 3 kg 389,00 SIT - vileda krpa, 10/1 339,00 SIT Akcija velja do prodaje zalog. Odprto od 730 do 20. ure, ob sobotah od 730 do 17. ure in ob nedeljah od 730 do 12. ure. KOLEKTIV MANE VAS VABI K RESNIČNO UGODNEMU NAKUPU! 6A LANEN CVET iz Most 74 pri Komendi vam nudi veliko izbiro • moških, ženskih in otroških oblačil za vroče poletne dni - moški poletni kompleti od 2.400 do 2.900 SIT, indijske oblekice in kompleti... • KOPALKE ZA VSO DRUŽINO • metrsko blago • vse za šivanje Obiščite nas in našlo se bo nekaj za vas! . Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. dimnikarstvo mtel: 0609 626 061 Vse, kar želite vedeti o dimnikih! Zastopanje in montaža SCHiEDEL dimnikov, Novogradnja, sanacija dimnikov in tudi samo svetovanje! tuljav iz nerjaveče pločevine agelj ve tli čar na Šmarca (zraven Taberne), tel.: 814-376 * ŠOPKI, VENCI, SVEČE * LONČNICE, SUHI ARANŽMAJI ^ * DARILNI PROGRAM Nudimo vam tudi domiselne porotne šopke, avtošopke, konfete, darilne Šopke in aranžmaje za posebne priložnosti, aranžiranje z naravnimi materiali. Odprto vsak dan, tudi ob sobotah, od 9. do 19. ure. V V V V '.' V "J v v .> v v v w v v v w v A '■ A A ■•- ■■■ -•■ _A—rt rt rt—rt rt rt ti Ne jokajte na mojem grobu, le liho k njemu pristopile. Pomislile, kako trpela sem in večni mir ml zaželite. ZAHVALA mm\ mm V 74. letu življenja je po dolgi in težki bolezni tiho zaspala naSa draga, nikoli pozabljena žena, mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča IVANKA GRGIC iz Komende Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in svece ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču. Posebna zahvala gre Se dr. Sedlaku, v. med. sestri Zdenki ter osebju nefrološkega in dializnega oddelka v KC, ki so ves čas skrbno spremljali njeno težko bolezen. Enako se zahvaljujemo osebju reševalne službe ZD Kamnik. Žalujoči vsi njeni junij 1997 Vse teče nič se ne povrne, in nič ne pride več nazaj, nikoli val se ne obrne, sijoča zvezda se utrne, v temi izgubi se njen sijaj. (Lili Novy) ZAHVALA Ob izgubi ljubljenega moža, očeta, deda in brata STANETA GREGORSA iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo pevcem Lire za občuteno in ganljivo zapete žalostinke, častni gasilski četi, praporščakom ter govornikom, ki so se z lepimi mislimi poslovili od dragega pokojnika: g Vidmar v imenu gasilcev, g. Prime v imenu stanovalcev ulice Vilka Rožiča, g. Žibert v imenu združenja mobilizirancev ter g Merčunu, ki je izrekel besede slovesa ob odprtem grobu. Hvala tudi gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem in vsakomur posebej, ki ste pokojnika imeli radi, ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti ter ga boste z nami ohranili v lepem spominu. Za njim /alnjmo: žena Marinka, hči Stanka z družino, sestri Mila in Angela ter drugo sorodstvo Kamnik, junij 1997 LADA g£> PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOL/RANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV K nakupu novega vozila vam pomagamo z ugodnim kreditom na 3 ali 4 leta TUDI STARO ZA NOVO! tel. prodaja: 737 313, tel. servis: 737 041, fax: 737 313 STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od ?' do 15h sreda od 7h do 17h Velika Izbira barvnih stekel in ogledal, izdelava steklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okrasnimi letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Ljubil si družino, polje in dom, prekmalu odzvonil ti vaški je zvon. ZAHVALA Vsem, ki ste kakorkoli počastili spomin na našega nepozabnega TINETA JAGODICA Narobetovega Tincta iz Podgorja se iskreno zahvaljujemo. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena pisna in ustna sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za mašne namene. Posebna zahvala dr. Pfajfarjevi in dr. Staretu za nuđenje zdravniške pomoči. Enaka zahvala podjetju Meso Kamnik, poslovnim prijateljem. Konjeniškemu klubu Komenda, še posebej gospodu Maksu Tušaku za ganljive poslovilne besede ob grobu, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Lire za zapete žalostinke in trobentaču za zaigrano Tišino. Žalujoči vsi njegovi Podgorje, Mengeš, junij 1997 ZAHVALA Ob izgubi naše drage mame, babice, prababice, sestre in tete ANTONIJE JUHANT Liznkovc mame iz Komendske Dobrave 11 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, g. Jožetu Nograšku za lep poslovilni govor, g. Jeriču za organizacijo pogreba, pevcem za zapete žalostinke, KO Zvezi borcev Komenda in praporščakoma za zadnji pozdrav. Hvala osebju infekcijske klinike za vse razumevanje, skrb in nego. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Cerklje, Kamnik, junij 1997 Potem naj mine tu mi vsa radost, z radostjo mine zemska nuj bridkost! Konča naj moj se časni tir, objame, naj me večni mir! (S. Gregorčič) Po težki bolezni nas je zapustila naša draga MINKA COF Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ji podarili cvetje in sveče, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala g. Merčunu in g. Krapežu za poslovilne besede, g. župniku za lepo opravljen obred in Janezu Krtu za zaigrano Tišino. Posebna hvala patronažni sestri Majdi Kcršić in Malvini Jamnik za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Žalujoči: hči Majda z družino Kamnik, junij 1997 s*i4 Prodajni center Latkova vas 84, 3312 PREBOLD TEL: 063/702-250 FAKS: 063/702-251 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4b, 1230 DOMŽALE TEL: 061/716-454 FAKS: 06V713-288 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO lil Nudimo vam vse vrste GRADBENEGA MATERIA1A: cement, apno, schiedel dimnike, strešnike (bramac, bobrovec), in druge kritine, izolacijske materiale (novoterm, stiropor), okna ter vse ostalo potrebno za gradnjo. NOVO v SAM-u: stavbno pohištvo, parket, jupol, zidarsko orodje, podporniki, mešalci, cevni odri, električna dvigala. Po UGODNIH CENAH vam nudimo BETONSKE IZDELKE ZA UREDITEV DVORIŠČ: tlakovci, prane plošče, porjtdo,... NE ZAMUDITE: APNO še po STARIH CENAH. Material vam lahko DOSTAVIMO ZAVTODVIGALOM. Naš svetovalec vam bo pomagal z BREZPLAČNIM SVETOVANJEM vsak torek in četrtek od 17. do 19. ure. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do U. ure. Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano molče, da mu ne zmotimo miru. (S. Makarovič) V SPOMIN PRIMOŽ KONCELJA Ob žalostni obletnici se zahvaljujemo vsem, ki se našega Primoža Se vedno spominjate in obiskujete njegov samotni dom. V žalosti njegovi: mami, oči, Gregor, Alenka, Nace, mama in Eva V Kamniku, junija 1997 ■Spomin na mamo pokopano nam v sreu spi... ' % Umrje mama vse prerano, četudi sto let doživi. ZAHVALA V 88. letu starosti nas je zapustila naša draga mama, stara mama, sestra, teta in taSča PEPCA SLAPNIK iz Šmartnega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebej hvala patronažni sestri Marinki Resnik za obiske in pomoč na domu. Hvala tudi gospodoma župnikoma Francu Balohu in Antonu Bcrčanu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči vsi njeni Šmartno, Stranje, Podgorje, junija 1997 Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeli, in to, kar je neskončno dragoeeno, je večno in nikdar ne more umreti. ZAHVALA Kruta usoda nam je iztrgala iz naše sredine našo drago ženo, mami, babi, hčerko, sestro in teto ANO UR ANK AR iz Godiča Vsem. ki ste nam v težkih trenutkih ob spoznanju krute resnice pomagali in nam stali ob strani, iskrena hvala. Hvala vsem za podarjeno cvetje in sveče, za izrečena sožalja in Številno spremstvo v njeni prerani zadnji dom. Posebej hvala g. župniku iz Mekinj, pevcem Lire, Tomažu Plahutniku in njegovim spremljevalcem, ki ste z melodijo in pesmijo omilili slovo od naše mami v sončnem pomladnem popoldnevu, govornici za besede slovesa in Janezu Krtu za zaitrano Tišino. Vsem in vsakemu posebej še enkrat naša iskrena zahvala. Žalujoči: mož Jurij, sinova Igor in Jure z družinama, oče Matevž, brat Branko z družino ter drugo sorodstvo Godič, Hrib, Kamnik, junija 1997 Odpiramo nov SALON KERAMIKE IN KOPALNIŠKE OPREME v zgornji etaži trgovine Kovinar, Ljubljanska 71, Domžale telefon: 061/719-250, 719-255 Otvoritev bo v ponedeljek, 30. junija ata izbira keramike, kopalniške opreme, armatur in kopalniškega pribora KERAMIKA: - GORENJE -RAGNO - GIRARDI - PANARIA - JEAN FRANCO FERRE - CERDISA KOPALNIŠKA OPREMA: IHMMBH VSE ZA OPREMO IN PREUREDITEV VAŠEGA DOMA TRGOVINA Z GRADBENIM MATERIALOM KURIVO Masljeva 4, Domžale Tel.: 061/719-270 SALON POHIŠTVA Ljubljanska 81, Domžale Tel.: 061/718-346, 718-348 velika izbira kakovostnega pohištva domačih in tujih proizvajalcev ekskluzivna prodaja nemškega pohištva Hulsta, ki izraža individualne vrednote in največje obrtniško mojstrstvo. • gradbeni material • stavbno pohištvo • strešna kritina Bramac • NOVO: Suntop -valovita kritina • vrtne mreže Bekaert • tlakovci • laminati Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel: 817-404), kjer dobite meso za vaš piknik, dnevno sveže meso, drobovino in mesne izdelke, narejene po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! ahačič Domžale, servis Prešernova 1/a, trgovina tel. 722-107 gorenje super ugodna ponudba: - pralni stroji Gorenje od 52.580 SIT naprej - hladilniki od 32.500 SIT naprej - štedilnik s steklokeramično ploščo od 88.595 SIT naprej - BTV, ekran 55 cm, TTx, stereo, samo 56.447 SIT • Bogata izbira bele tehnike: pralni stroji, pomivalni stroji, štedilniki, hladilniki, zamrzovalne omare in skrinje... • barvni televizorji • sesalci, kovinski rezalniki, pomivalna korita 15% gotovinski popust! Možnost nakupa tudi na 3 obroke z 8% popustom ali na 5 obrokov s 5% popustom. Brezplačna dostava. Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE! PRODAJA NOVIH IN RABLJENIH VOZIL UGODNI KREDITI (T+5%) ALI LEASING MOŽNOST STARO ZA NOVO SERVIS, KLEP. IN LIČAR. STORITVE MEGANEALIZE |> (SERIJSKO KLIMA) ^? 2.433.897,- PRESA d.o.o. Cerklje, (064)422-522 mammmm enges, tel.: 06 TCHNIKR Mengeš,tel.: 061/737-147 dodale tet»*t--**' ® Električna rotacijska kosilnica Gutbrod PRO ER32 -► %®M@kp & Motorna kosilnica Gutbrod 51-S-----........ §> Motorna kosilnica Gutbrod ECO-B s košaro-------► £fž$@&p s> Barvni TV Grundig P 37-071----------------->► §> Barvni TV Grundig P 37-731 s teletextom--------p- ^fifii §> Kolesa Rog Dakota, moški in ženski.......----* izkoristite 10% gotovinski popust 10% POPUSt za nakup koles, akustike in bele tehnike do za vse TV aparate v času evropskega košarkarskega 30. junija. prvenstva. Prodaja na 5 in 7 čekov brez obresti.