Termičarji tudi v Libiji
Opravljajo izolacijska dela pri termoelektrarnah
Zihtja je bila, predno so odkrili nsift.o, gospodarsko nepomerjibno peščeno pro-stranstvo, dimes pa ]e ena od neuvrščenih afriških dx-žav, ki se najhitreje razvija.
Bežigrajska Termika že daij fiasa uspešno sodeluje pri. razvoju libijskega gospo darstva. Trenutno je zapo-slenih na gradbiSču terrao-elektrarne Bengazi II še kak-Snih deset naSih delavcev, ki delajo skupno z delavci brodskega »Djura Dj&koviča«. Termoelektrarna, ki bo daja-la ofcoli 220 megawattov elek-trične energije, bo eden po-membnejših energetskih ob-Jektov te dežele.
Termičarji sedaj opravlja-Jo termoizolacijska dela še-stih kotlov. petih turbin in naprav za desalinlzaoijo mor-ske vode.
Pred tem so dalali že v Dernd na podobnem objektu; takrat je hilo v Mbiji skup-no 36 delavcev Termike.
V načrtu pa so že nova gradbJSča: sfcupno s franco-sklm »Sidemom« pri napra-vah za desalinizacijo vode v Tobruteu, z iugosIovaiKkiina Industromontažo in Minelam, ter nemškim HD pa pri grar dnji cemaitarne v Bengaziju. Termika si je v tem dclu afriške celine pridobila Že velik ugled, saj so si zago-lovfli dela pri izolacijah na-slednjih 15.000 m2, kar pred-stavlja ob dosedanjdli oprav-Ijenh   izolacijskih   delib,      v
Bemgaziju okoli 34.000 ni2 in 18.000 ni2 v Derni, precejšen podvig, posebno, če upoSte-vamo vse težave libijskega podnebja. NaSi delavci ima-' jo namreč pjecej težav, dok-ler se ne privadijo na zelo visoke letne temperature, kl pogosto narastejo na 40° C, izjemno tudi do 50 in vefi stopinj   C.   Ovlra   je   Še   pu-
SČavski veter gibli, ki prine-se iz puščave oblake peska, ta pa včaslh ooemogofii ka-kr&nokoli  delo,
Poleg dobrlh zasliižkov imajo naši delavci tudi udo-bna stanovanja v novi stano-vanjski četrti Bengazdja, so-dobnega mesta, ki ima že skoraj 400.000 prebivalcev. Le 15   (et   nazaj je  Bengaai   štel
bcaih 16.000 prebivalcev. Ob hitrem gospodarskem razvo Ju iai industrijalizacijd pa se spiemiuja tuda celotni načdn iivljenja v Labiji.                .   ; .
Povsod je veliko gradbiSfii v zelo kiatkem času zrastejo cfele Četrti stanovanjskili hk. Grade veliko energetskih ob-jektov, baaieno industrijo, žeiezanio v Tripoliiu, elek-trarno v Tobruku. Jugoslavt-ja bo sodelovala tudd prl gradnji aluminijskega kom-blnata, ob katerem bo 5e termoelektrarna, zagrebžki Juvent pa grada tovarno amonijaka. Veliko tudi inve-stlrajo v naprave za nanafir kanje aemljifie.
Libija doslej skoraj ni ime-la železniškega omrežj-a, zb.-to imajo v na&rtu gradnjo proge, kd bo potekala ob obali od Tunisa prek celot-nega oaemlja Libije, in bo obe deželi povezala z Egip-tom. Dolžina proge bo okoli 2000 km. Prav tako namera-vajo agraddtd okold 6500 km cest, od tega bodo jugoslo-vanska podjetja zgradila pri-bližno  2000.
Razvoj Ubljiskega gospodar-stva se je pričel pred nekako petnaistdmd leti, ko so od-krild prve zaioge nafte v Mar-sa-el-Bregi. V teh Ietih so naredali zelo veliko, prl če-mer je delež naže države in naSih podjetlj precej pomem-ben, v prihodnje pa bo še bolj.              BORIVOJ REPE