Poštnina plačana t gotovini. Leto IX., št. 42 jutro« xviii, K. 243 a) Ljubljana, ponedeljek 18. oktobra 19J1} Cena 2 Dir u^uavuuuu i^juotjana, Knailjeva 6 — ieieton 9t 3122, 3123, 3124, 8125, 3126. -^eratnj oddelek: LJubljana, Selen* Durgova tU - Tel 3492 tn 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnic« ^eije Kocenova ulica 2. — ieieton St. 190. Podružnica Jesenice: Pri Kolodvoru 8t 100. Podružnica Novo mesto; Ljubljanska cesta št 42. Podružnica Irbovlje: v hiši dr. Baum-gartnor}a Ponedeljska Izdaja »življenje in svet" Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 6, Telefon fit. 8122, 8123. 3124. 8125 to 8126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izhaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej to velja po pošti prejemana Din 4.-, po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor, Grajski trg št. 7. Telefo* št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. Tet «6. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi p* tarifu. ODMEV FRANCOSKO-ANGLEŠKIH PREDLOGOV V Londonu pričakujejo, da bo Italija pristala na kompromis, ki bo omogočil umik prostovoljcev iz Španije Odkritje spomenika Velikemu kralju na Rakeku Lepa svečanost nase Notranjske — Navzoč Je bil tudi zastopnik N|. Vel. kralja Petra II. London, 17. okt. AA. Na prihodnji seji nevtralnostnega odbora, ki jo bo vodil angleški zunanji minister Eden, ker bo lord Plymouth zaradi nekih nujnih opravkov zadržan, bodo posamezni delegati že poročali o stališčih, ki so jih zavzele njihove vlade glede francoskih in angleških predlogov. Predlogi, ki jih je na včerajšnji seji predložil francoski poslanik Corbin, so bili že včeraj popoldne poslani v evropska glavna mesta, kjer jih sedaj podrobno proučujejo. Ne glede na to, da bo lord Plymouth zadržan, pripisujejo tukajšnji politični krogi velik pomen dejstvu, da bo prihodnio sejo vodil angleški zunanji minister Eden Splošno naglašajo, da bo prihodnja seja izredno velikega pomena. Doslej je bil običaj, da je v primeru Plymouthove odsotnosti sejo odbora vodil državni podtaj-nik v angleškem zunanjem ministrstvu. O včerajšnji seji sodijo politični krogi, da so posamezni glavni govorniki na ">'ej pokazali dobro voljo in precejšnjo Domir-ljivost, čeprav se niso odrekli načelom, na katerih temelje nasprotujoča si stališča posameznih držav, zlasti zapadnih evropskih velesil. Bržkone se Grandi le zaradi tega ni hotel jasnejše izraziti o francoskih nred logih. Kakor je bila včerajšnja seja zaradi konciljantnosti posameznih delegatov po vsebini njihovih izjav nekoliko nejasna, tako pričakujejo od prihodnje seje tem preciznejših in točnih izjav glede franco sko-angleških predlogov. Nekateri upajo da bodo v Rimu končno ie co7:tivno sprejeli te predloge, ali da bodo svoje sta^šče čim bolj približali stališčeii Pa*"'7a in Londona, tako da bo omogočeno iz morebitnega kompromisa sklepati j bli člani jugoslovenske KVonije. Mil an, 17. oklobra p. Predsednik jugoslovenske vlade dr. Stojadinovič je ob 13. potoval na povratku iz Londona in Pariza skozi Milan. Na peronu so ga pozdravili pre-fekt milanske pokrajine, zastopniki občine, francoski generalni konzul !er jugoslovenski generalni konzul Rašic. Min. predsednik Stojadinovič je izjavil novinarjem, da je izredno zadovoljen s sprejemom, ki ga je doživel v Parizu in Londonu, in sploh z doseženimi rezultati. Odlikovanje gimnazije v čačku Čafak. 17. oktobra p. V prisotnosti kraljevega zastopnika, prosvetnega ministra Magaraševiča, poštnega ministra Cvrkiea, zastopnikov univerz in drugih odličnikov so danes proslavili lOOletnico tukajšnje gimnazije. Prosvetni minister je izročil gimnaziji rad sv, Save L stopnje. Kumiacev spomenik v Zagrebu Zsgreb, 17. okt. c Davi so v parku pred realno gimnazijo na VVilsonovem trgu slovesno odkrili spomenik hrvatskemu književniku Evgemu Kumičiču iz Istre. Spomenik, ki je delo kiparja Kršiniča, je postavila hrvatska nacionalistična organizacija »Hrvatska žena«. Po slovesni službi božji v k.tedrali je odšel po glavnih mestnih ulicah velik sprevod, na če-gar čelu je igrala godba križarjev. V sprevodu so bili križarji, hnvatski skavti, vse organizacije »Hrvatske žene«, bratje Hrvatskega zmaja, Jelačičeva gsrda in druge hrvatske organizacijle z zastavami. Spomenik je odkrila predsednica »Hrvatske žene« Anka Horvat. Za njo je govoril podžupan Teodor Kaufm.3in. Ko je pričel govoriti so začeli proti njemu hrupno demonstrirati, češ, da je beograjski plačanec i-n izdajalec hrvatskega naroda. Zaradi hrupa ni bilo mogoče slišati Kauf-m movega govora. Zadnja je govoril rektor eT/.onom_jko-kcmercijalne visoke šole Filip Lukas. Popoldne je bila velika Ku-mičičeva proslava v gledališču. Nova bolgarska železnica Sofija, 17. okt. AA. V prisotnosti kralja Borisa so otvorili novo železnico Dupnica-Gornja Džumaja, ki je dolga 33 km in veže dolino Strume z osrednjimi bolgarskimi pokrajinami. Svečanosti so prisostvovali tudi kraljica in princesi Evdokija in Nadežda, predsednik vlade dr. Kjuseivanov in vsi ministri. K svečanosti se je zbrala ogromna množica ljudstva. Prvi vlak je vodil kralj sam. Kralj je pri otvoritvi naglasil gospodarski pomen nove proge, ker bo sedaj mogoča racionalna eksploatacija prirodnih bogastev v dolini reke Strume. Kupujte domače blago l Rakek, 17. oktobra Poldrugi mesec po prvotno nameravanem slovesnem odkritju so danes na Rakeku odkrili spomenik Viteškemu kralju Aleksandru I. Uedinitepu. Z odkritjem tega spomenika ni dobil le Rakek sam, temveč vsa Notranjska res lep umetniški lik bla-gopokojnega kralja, lik, ki jo bo vsikdar spominjal nesebičnega in požrtvovalnega dela, velikega vladarja za ves narod in naše obmejno prebivalstvo še posebej. Mladina se bo ob spomeniku učila spoznavati in ceniti delo Njega, ki je pri sleherni svoji odločbi upošteval in računal žnjo. Na Rakeku se je k odkritju zbralo prav lepo število ljudi iz vse Notranjske. Seveda Rolf-gozdovnikt. Poročilu nadzornega odbora, ki ga je_ za odsotnega inž. Stanka Murka prečifal inž. Cejan. so sledile volitve, pri katerih je bila izvoljena naslednja uprava: starosta dr. Vilko Marin, pod-starosta odv. pripravnik Stanko Tomšič, načelnik Klojčnik Franjo, člani vrhovnega vod stva: prof. Cestnik Pero, učitelj Matelič Ivan, inž. Dušan Cejan, dr. Hugo Velker. inž. Miro Vodeb, Ljubo Roje, Franjo Vrisk, ga Minka Baranova, ga E. Doležalova, Milica Severjeva in Zora Sernčeva; namestniki Ivan Sajna, Franjo Orel, v nadzorstvo pa učitelj Ivan Robnik ter inž. Stanko Murko in v razsodišče učitelj Zlatko Zei. Maribor čez nedeljo Tudi današnja nedelja je bila v znamenju tujskega prometa. Iz Avstrije so prispeli v Maribor številni avtobusi, pripeljali so več sto izletnikov, ki so popoldne odšli na razne okoliške postojanke pod Pohorjem, v Kamnico in drugam. V splošnem je bila današnja nedelja precej mirna. V policijskih bukvah imajo zabeleženih nekaj tatvin in si- cer je bilo Tereziji Plajnškovi v Mlinski ulici ukradenih iz stanovanja več predmetov, obleka, čevlji in drugo v skupni vrednosti okoli "00 dinarjev. STa Glavnem trgu je izginila iz mesarske stojnice mesarskemu pomočniku Ivanu Sototi 300 din vredra usnjata suknja, trgovcu Vinku Tkalcu na Glavnem trgu pa je neznani tat izmaknil kos blaga v vrednosti 500 din. Fodeželski ro-komavhi so se v noči na nedeljo vtihotapili v stanovanje tesarja Josipa Seifrida v Lobniri ter odnesli razne predmete v skupni vrednosti okoli 2000 dinarjev. čez drn in strn JUBILEJ Obenem s stoletnico rojstva Mihe Vo-injaka se danes spominjamo tudi stoletnice smrti dr. Janeza Kreka in se klanjamo njihovemu delu v današnjih težkih dneh. (»Jutro«, ponedeljska izdaja, 11. X.) Da. to nam je pač edina uteha v teh težkih dneh, da je bila naša davna zgodovina polna tako velikih mož. ŽIVČNI KAMNI Težko je zbolel sovjetski komisar za zunanje zadeve Litvinov Zadnja leta se je sladkorni bolezni pridružilo še obolenje zaradi živčnih kamnov. (»Slovenski dom«, 12 X.) Rusija je pač dežela vseh možnosti. Glejte, sovjetski komisarji imajo tako debele živce, da se jim lahko kamni zaredijo v njih. STREL Ko so prišli v neposredno bližino madžarske meje, se je Baranja spustil v divji beg. Stražnik pa ni dolgo premišljal, pa je nameril puško in zadel Baranjo s prvo kroglo tako točno, da je na mestu padel mrtev. (»Slovenski dom«, 12. X.) Točno, to je v resnici točen izraz. A da je krogla točno zadela, po navadi pravimo vendarle samo tedaj, ko gre za kake strelske vaje ali tekme. NAŠA KRIMINAIASTIKA Dva strahotna primeia, ki jih kriminall-stika nima navade beležiti, sta se primerila v. Petrinji. (»Slovenski dom«. 14. X.) Tako smo po indiskreciji »Slovenskega doma« dobili črno na belem, kakšna je ta kriminalistika: medtem ko tatice z vnemo preganja, strahotnih primerov niti nima navade beležiti. MAGELLANOVA SLIKA Zgodovina ga je privrela kot enega najbolj slavnih mornarjev. Le malo njegovih slik imamo. A s slike spoznamo, da je bil Magellan poseben človek, ki je bil na svoj način fanatičen in dober in je bil v vsem nekaj izrednega (»Slovenec«. 15. X.) Le malo imamo njegovih slik. Toda če so te slike v resnici tako zgovorne, da kažejo ves njegov svojevrstni fanatizem, dobroto in vso njegovo izrednost, jih bo najbrž dovolj. RAZBOJNIK Kako malo mu je bilo do tuje lastnine, dokazuje primer, da je okradel lastnega brata Vilibalda, kateremu je izmaknil iz kredence v njegovem stanovanju 200 din. (»Slovenski dom«, 15. X.) Tako se bere o obtožnici proti mladoletnemu morilcu Maksu Feršu iz Bresternice. Človek samo ne ve, ali mu je državni tožilec štel to podrobnost v dobro ali v breme. Zakaj slava in čast mu pred justico, komur je malo do tuje lastnine, in gorje mu obenem, kdor okrade lastnega brata. FLfNGOV TORPEDO Nemško vojno letalstvo je dobilo nov letalski tip za bombardiranje: Flyngov torpedo, Posebnost tega aeroplana je, da leti z velikansko naglico in vozi s seboj veliko količino bomb (»Jutro« 16. 10.) Borba proti tujkam v resnici ni kar tako, sama zmeda se godi iz njih. Beseda flyng n. pr. je v tejle zvezi angleška oznaka za leteči torpedo. G. Flynga, izumitelja ali človekoljubnega mecena lega prijaznega torpeda, pa svet še nima časti poznati. — kra — Zlata poroka podniaršala Tomšeta Podbrezje, 17. oktobra Danes sta praznovala v krogu sorodnikov zlato poroko upokojeni podmaršal g. Jože Tomše in njegova zvesta zakonika družica Josipina. Oba slavljenca sta v kritičnih časih avstro-ogrske monarhije mnogo pomagala kot zavedna narodnjaka Slovencem, zato je prav, če ee jih ob tem lepem prazniku spominjamo. Rodil se je Joža Tomše v mali prijazni vasici na Polširi pri Podnartu. Ko je bil star osem let. je oče Norin zapregel konja in popeljal sina 40 km daleč v Ljubljano. Ko je Joža končal normalko, je odšel za štiri leta iz Ljubljane. L. 1861 je bila otvorje-na v Kranju nižja gimnazija in vsi nižješol-ci z Gorenjskega so morali v Kranj. Višjo gimnazijo je študiral zopet v Ljubljani. Preživel je vse svoje šolske tovariše. Ali kakor pri drugih slovenskih očetih, se tudi želja Norinovega očeta ni izpolnila. Oče je obračal, sin je obrnil in prav gotovo dobro obrnil. Očetu ni bilo prav, bil je zelo hud in nekaj časa celo nič vedeti ni hotel o sinu, ki jo je namesto v lemenat mahnil na visoko šolo na Dunaj. Mladi Tomše je bil iz-boren matematik in le to je dalo povod, da se je odločil za profesorski stan. česar pa pri težkih razmerah tedanjega ča6a ni mogel doseči. Neprestani politični nemiri v drugi polovici 19. stoletja, ko so bile vojne med Avstrijo, Italijo in Prusko, so zelo otežkočale redni študij visokošolcev. Tomše je vztrajal na dunajski filozofski fakulteti, dokler ni bil poklican v vojake. Kot odličen matematik je odslužil prostovoljsko leto pri artiljeriji. Ker mu je vojaški stan ugajal in ker se je zavedal dijaških težav, je prestopil v kadetnico, ki je takrat trajala samo dve leti. Kakor v srednji šoli je bil tudi tukaj med odličnjaki. Po vojaških študijah je dobil čin poročnika in je bil dodeljen k 13. topničarskemu polku. Šele tedaj sta se t očetom zopet pobotala in je iel prihajati domov Leta 1876 je bil tudi 13. topničarski polk poslan v Bosno. Po burnih dneh okupacije, kjer se je v mnogih bofih odlikoval, so ga odlikovali in povišali. Kod dobrega matematika ga je roeeboo upošte- 0£las je reg. pod S. Br. 181 od l. JII. 1937 val tedanji artiljerijski general Kropafek. To mu je pripomoglo, da se je k'jub hudemu nasprotstvu od strani Slovencem neprijazne nemške gospode mogel povzpeti do i-6oke vojažke časti. Precej dolgo je čakal na Čin majorja. Ko je tega dosegel, je bil dodeljen kot učitelj v strokovne artilerijske tečaje, kjer so visoko cenili njegovo strokovno vojaško znanje. Skozi roke slovenskega oficirja so šli vsi napredki topničarstva, od starih kanonov do modernih havbic. Po 401etnem vojaškem službovanju so ga upokojili Ko ie nekaj let nato izbruhnila svetovna vojna, je bil ponovno reaktiviran in povišan v feldmaršallajtnanta. Ves čas vojne je bil zaposlen z artdjerijsko tehničnim Študijem. Za zasluge je prejel plemstvo, a tudi pri tej priliki, si je kot zvest Gorenjec izbral lep predikat: >Savski dok. Kljub neprilikam, ki jih je imel zaradi svojega narodnega prepričanja in ki jih je premostil le s svojim znanjem in službeno vestnostjo, Je ostal odkrit, ivest sin evojeg« naroda. Zakonsko družico si je izbral iz stare gorenjske ugledne rodbine, Joeiptno Pavlino-vo iz Podbrezij. Mnogim našim uglednim n» žem, presranjanim zaradi njihovega narodnega prepričanja, sta oba naša erčno dobra slavljenca mnogo pomagala, posebno pa med svetovno vojno, ko je Joža Tomše mnogo Slovencev spravil na varna mesta. Po vojni je bil zopet upokojen in živi sedaj deloma v Ljubljani, deloma pa v svojih ljubljenih Podbrezjah. Zvesta vojaškim in narodnim tradicijam e voseljem gledata naša slavljenca na svojega sina Franceljna Tomšeta, generalštabne-ga polkovnika, ki dostojno sledi očetu kot visoko cenjen artiljerist v jugoslovenski vojski. Zvesta družinski tradiciji je ostala tudi hčerka Anica, ki je soproga mornariškega polkovnika Pretnerja, vnuk Joža Pretner pa je poročnik fregate. Slavljencema. kakor vsej narodni rodbini: še n« mnoga leta! Grozna ljubavna žaloigra na Teznem Gluhonemi čevljar Alojz Uršič je z britvijo prerezal vrat svoji priležnici in potem še sebi Maribor, 17. oktobra Na Teznem, na Ptujski cesti 55, se je odigrala pretresljiva ljubavna tragedija, ki je globoko odjeknila po vsem okolišu. V omenjeni hiši je stanoval gluhonemi 361etni čevljar Alojz Uršič s svojo ženo ter dvema otrokoma. V njegovem stanovanju, ki sestoji iz sobe ln kuhinje, je stanovala tudi 291etna postrežkinja Pavla Tisni-karjeva. Med Uršičem in Tisnikarjevo je vladalo že dalj časa ljubavno razmerje in je bil Uršič silno ljubosumen. V soboto zvečer okoli 22. ure je prišla Pavla Tisnikar-jeva domov in se je hotela takoj podati k počitku. Uršič je s svojo ženo in otrokoma bil v kuhinji, kjer je popravljal čevlje. Nenadno pa je iz kuhinjskega predala vzel britev, planil v sobo, zgrabil Tisnikarjevo ter ji z britvijo prerezal vrat Tisni-karjeva se je takoj zgrudila na tla in obležala v mlaki krvi. Nato si je Uršič z britvijo še sam prerezal vrat, in sicer s tako silo, da je britev ranila celo kosti. Uršič se je zgrudil poleg Tisnlkarjeve ter v nekaj trenutkih izdihnil. Ženi, ki je stopila nekaj minut za tem v sobo, se je nudila strahovita slika. Stene, postelja, inventar sobe, — vse je bilo oškropljeno s krvjo, na tleh pa sta ležala v mlaki krvi negibna njen mož in Tisnf-karjeva. Zena je takoj pohitela na orož-niško postajo, kjer je javila grozen dogodek. Orožniki so obvestili mariborske reševalce, ki so prispeli na kraj tragičnega dogodka, seveda so mogli ugotoviti le, da je Uršič že mrtev. Ker je Tisnikarjeva še kazala znake življenia. so jo hitro prepeljali v tukajšnjo splošno bolnišnico, kjer se sedaj zdravniki prizadevajo, da bi jI rešili življenje. Njeno stanje pa je zelo resno ln je le malo upanja, da bi okrevala. Glede ozadja te grozne ljubavne tragedije smo doznali, da je bil pokojni Urši? zelo nasilen in je morala žena, čeprav je vedela o ljubavnem razmerju, biti popolnoma tiho in mirno gledati, kako je UriH6 spal s Tisnikarjevo v sobi, dočim je morali njegova žena z llletnim sinom in 51etnc. hčerko spati v kuhinji. V takih razmerah so bili pri Uršičevih prepiri na dnevnem redu. Do krvavega dejanja pa je prišlo v soboto zvečer najbrže zaradi tega, ker M Je vrnila Tisnikarjeva pozno domov, kar je pri Uršiču zbudilo tako hudo Ijubosun*-nost, da je napravil krvavi obračun. Koroški Slovenci so zborovali v Celfu Celje, 17. oktobra. Včeraj in danes so se zbrali koroški Slovenci že desetič v Celju, da tu manifestirajo svojo ljubezen do bratov na Koroškem. V soboto zvečer je bil v Narodnem domu koroški družabni večer, ki so se ga udeležili zastopniki oblasti in uradov ter narodnih društev, oficirji in zelo mnogo drugega občinstva Predsednik Kluba koroških Slovencev g. dr. Fellaher iz Ljubljane je prisrčno pozdravil vse udeležence in v zanimivih izvajanjih prikazal po-desetorjeno delo celovškega Heimatbunda v preteklem letu. Tri dijakinje celjske cimnazije so izvedle zelo iep simboličen rajalni nastop. Pevski oktet rudniških nameščencev iz Trbovelj je učinkovito zapel več koroških in drugih pesmi. Na sporedu je bila tudi prigoana deklamacija o Koroški. Navdušenje je izzval govor I. podpredsednika Kluba župnika g. dr. Janka Arnejca o ljubezni do matere, naroda in države. Ob zvokih Jomny jazza iz Celja se je razvila prisrčna in prijetna zabava. Davi Ob 8. je bral župnik g. dr. Janko Arnejc v nabito polm opatijski cerkvi mašo za v preteklem letu umrlih 7 članov Kluba koroških Slovencev ter na Koroškem umrle: poslanca Ferda Krajgerja, župnika Kuhačke in župnika šturna. Izpred oltarja je imel župnik dr. Arnejc leo govor o potrebi prave naše ljubezni do trpečih bratov na Koroškem. Po maši se je pričel v Narodnem domu občni zbor Kluba koroških Slovencev. Navzoči so bili zastopn:ki oblastev in orga-lizacij ter okrog 110 članov Kluba. Zelo prisrčno je bil pozdravljen veliki prijatelj ln dobrotnik koroških Slovencev, častni član Kluba vladni svetnik g. Emilijan Li-lek. Predsednik Kluba g. dr. Fellaher je pozdravil vse udeležence, zlasti zastopnike oblastev in organizacij in one člane, ki so prišli od daleč, tako celo iz Djakovice ob albanski meji, Zagreba. Murske Sobote, Kranjske gore itd. Nj. Vel. kralju Petru H. in Nj. Vis. knezu namestniku Pav-letu sta bili poslani vdanostni brzojavki. Poslanih je bilo tudi več pozdravnih brzojavk, m. dr. predsedniku CMD inž. Mač-kovšku ln častnemu članu Kluba F. Ks. Mešku. Predsednik se je spomnil umrlih članov in velikih prijateljev koroških Slovencev, m. dr. tudi skladateljev Hubada in Adamiča. Brzojavne in pismene pozdrave so poslali m. dr. osrednji odbor Brani-bora v Ljubljani, Zveza bojevnikov, oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani in zlatomašnik g. Fran Treiber v šmiklavžu pri Slovenjgradcu. V prisrčnih besedah so pozdravili občni zbor gg. vladni svetnik Lilek v imenu Ljudskega vseučilišča v Celju, sreski podnačeJn'k Svetina v imenu sreekega načelstva, polkovnik v p. Strel v imenu osrednjega odbora Legije koroških borcev, inž. Rudolf v imenu celjskega in dr. Mejak v imenu gornjegrajskega odbora Legije koroških borcev, dr. Rebernik v imenu glavnega vodstva Družbe sv. Cirila in Metoda, dr. Bavdek v imenu celj- skih podružnic CMD in Branibora in R»-kovšček v imenu »Soče«. Po izčrpnih in zanimivih poročilih ta} nikov gg. Uršiča in Mikla, blagajnika g MiiUerja in predsednikov pododborov je prejel odbor razrešnico. Med burnim odobravanjem je bil z malimi lzpremembami izvoljen dosedanji kader odbornikov in zaupnikov. Med debato je bilo iznešeno, da prihaja na Koroško le malo naših časopisov in knjig, pa še te plenijo orožniki po slovenskih hišah, čeprav so časopisi in knjige nedolžne vsebine. Ce prejmejo slovenski Korošci n. pr. po deset časopisov v enem zavitku, morajo plačevati, posebno poštno doklado v znesku 35 grošev. Predlagane je bilo, da bi se zaradi tega postopalo na podlagi reciprocitete slično tudi s časopis jc-m, ki prihaja iz Avstrije v Jugoslavijo. Lani smo uvozili v Slovenijo 234.327 avstrijskih časopisov, t. j. 50.81% veeh časopisov, ki so prispeli iz Inozemstva v Slovenijo, in 88.251 časopisov iz Nemčija, t. j. 18.4% vseh inozemskih časopisov. Na občnem zboru je bil tudi prečitan famazen letak, ki ga je izdal koroški Heimatbuad ob letošnji cbletnici koroškega plebiscita z naslovom Zakaj so potrebne žrtve z& mejo. ki je v sili?« Ta letak hinavsko govori o »kulturni prenasičenosti« koroških Slovencev in jadikuie, da imajo korožki Slovenci celo svoj časopis, dalje 43 hranilnic s 3 milijoni šilingi kapitala, 14 lastnih društvenih lokalov, 40 prosvetnih društev in — čujte! — tudi še dvonadstropno hišo v Celovcu, dočim Imajo »domovini zvesti« Korošci sa.mo eno nemško hišo v Dobrli vasi. esio edino gospodarsko šolo, namesto hranilnic pa trpijo zaradi velikega pomanjkanja kreditov. Dalje trdi letak, da so imeli koroški Slovenci 71 zborovanj ln kulturnih prireditev, dočim so imeli Nemci na Koroškem v istem razdobju samo 20 takih prireditev. Letak se zaključuje z beijedami: »Korošci, zdramite se!« Na zborovanju je bilo ponovno podčrtano, da Klub koroških Slovencev ni ni-kaka iredentistična organizacija marveč da hoče samo gojiti čim globlje kulturne stike s Slovenci na Koroškem. Kakor nas obiskujejo koroški Slovenci iz Avstrije, bi jih morali v čim večjem številu obiskovati tudi mi. Občni zbor je na manifestanten način pokazal, da se Slovenci v Jugoslaviji zavedajo svojih dolžnosti do koroških Slovencev, ki nimajo niti najprimitivnejših narodnih pravic, in je izzvenela v zahtevo, da se preide od besed, ki jih Nemci nikoli ne bodo razumeli, končno že do večjih materialnih dokazov ljubezni do koroških Slovencev za čim izdatnejša podpiranje njihovih kulturnih stremljenj. Ali bomo vsi pravilno in v polni meri razumeli klic iz Celja in mu tudi zvesto sledili? DOBER ODGOVOR »Poznam ga tako dobro kakor tvojo denarnico.* »Torej prazen človek, kaj?* »JUTRO« fooridDdi kdaj« * te nabita £iubltana toda rezultat je bil Z : Z — Gradjanski se \e op dobro »odfl ltuMjenaM sodnik VAovnfk. ČSK i Gradjanski 4:0(1:0) Cakovec. 17. oktobra. Podsavenia prvenstvena tekma I. razreda \z mariborske skupine, ki se je v absolutni premoči boljšega moštva končal* * zasluženo zmago lokalnega nasprotnik«. Te premoč je bila posebno očitna v drugem polčasu. Tekmo je sodfl g. Nemec h Maribora. Olimp : Trbovlje 2 :1 (0:1) Celje, 17. oktobra. Dane« popoldne je Olmrp na svoje« igrišču izvojeval tesno zmago nad Trbo-njani. Tekma je bila nekoliko zanimiva samo v drugem polčasu Obe moštvi -rta predvaja* precej preprost nogomet in se izčrpavali v nabijanju žoge. Obe ožji obrambi sta bili ?e najboljši, napada pa sta 'gr?k. raztrgano, čeprav je bil trboveljski nekoliko boljši Igra je bila večinoma izenačena, c trboveljske strani pa nekoliko preoetM- i a duh se je prenesel tudi med gledalce, ki «k» se po odmoru nekoliko prerivali. Vodilni gol za Trbovlje je zabil BelVnc v 17. min. pre-d odmorom, po odmoru pa je Olimp izravnal in zmagal po Volku m PernovŠku. Sodil je g. Arhar iz Zagorja objektivno, bil pa je vse preveč popustljiv in ni znal preprečiti ostre igre. V predtekmi je v drugem razredu Jugoslavija zmagala nad Zaicem z 1:0 (1:0) Dva "igralca Jugoslavije sta bila izključena Ostale nogometne tekme Dunaj: Prvenstvo: Admira : FC Wien 6 : 2, Vienna : Austria 1 : 1, Rapid : W a-cker 3 : 3, Sportklub : Favoritner AC 4 : l, FAC : Simmering 5 : 0. Praga: Prvenstvo: Sparta : Proste] o v 4 • 2 Slavia : Pardubice 1 : 1, Zidemca : Viktorija Plzen 2 : 2, Plzen : Sleska Ostra-va 4 : 2, Viktorija 2ižkov : Bratislava 3 : L Kladno : Nachod 5:1. Rim: Prvenstvo: Bari : Livorno 1 : L Napoli : Fiorentina 3 :0, Luchese : Juven-tus 0 : 0, Lazio : Bologna 2 : 0, Roma i Atalanta 2 : 0, Genova : Liguria 1: 0, Ambrosiana : Milano 2 : 1, Torino : Trie- stina 1 : 0. Budimpešta: Prvenstvo: Kungaria :F5aO-bus 2 : 2, Nemzeti : Torekves 0 : 0, Ujpest • Bocskay 2 : 0, Elektromos : Sziirketa» 1 : 1, Budafok : »11« 2 : 2, Kispest : ETO 8 : 2, Ferencraros l Szeged 1 : 0. Kolesarstvo Precej ostro, toda disciplinirano igro je g. Skalar sodil odlično. Svoboda: Jadran }:1(2:1) Igrali so to bitko kot predtekmo za Ljubljano — Hajduk. Izredno število avditorija je menda igralcem kar prijalo in so se vsi potrudili. Svobodaši so tokrat pred-vedli krasno kombinatomo igro in bili skoro od začetka ves čas v premoči, posebno pa v drugem delu igre, ko so Trnovčani le sporadično prihajali na drugo polovico. Svoboda je bila v vseh delih boljše moštvo in je zmago gladko zaslužila. Zelo dobre moči so bili Zaje v napadu. Habiht v krilcih (najboljši mož) in vsa ožja obramba. Jadranovci so s to igro pokazali, da res ne morejo siliti na prvo mesto v skupini. Dober del igre so se morali omejiti zgolj na obrambno delo. Omeniti bi bilo požrtvovalnost ožje obrambe in srednjega krilca. Goli so padli za Svobodo po Zajcu, Zem-ljaku (enajstka), Rihtarju, za Jadrana je seortal šavs. Soril ie dobro g. Doberlet. Železničar: Rapid 4:0 (1:0) Maribor, 17. oktobra. Današnja tekma med siarima rivalema je stavila na živce prisotnih nemale zahteve. Odiorila se je v mračnem ozračju negotovosti. razen tega pa v takem sitilu. da dolgo ."e ne bo pri.šla iz spon ina onih. ki so io gledali. Bila je v pravem pomenu besede ogorčena borba za točke, pri 'cm pa je cesto prekoračevala meje dovoljene igre. tako da jo je moral sodnik večkrat prekiniti i-i i pomirjati duhove. Z c \se okolnositi so dale slutiti velike težave v poteku te igre ;n mirne duše lahko rečemo, da v Mariboru letos še ni bilo toliko surovosti na igrišču kakor danes Posebno pog'avje e tvori!« tudi občinstvo, meti katerim se je del gledalccv vedel tako nesnortno, da je l>ri tem žalil tudi naš naroden čut in bodo ti dogodki imeli še posledice pred oblastmi. Tekma, ki se je igrala pred 600 tjledalci na Raoidovem igriš"u. gotovo ni bila propagandna in niti od daleč ni bila podobna nobeni i,:med doscdaniih v jesenski seroni. Tekma s-ama je bila, kakor že re"eno. izrazita borba za točke brez vsakih lepih pote/ ter se je sploh igrala preveč na moža. Posledice te igre so bile tudi številne poškodbe in je prav za prav ie sreča, da se je tekma sploh končala v redu. Sodnik g. Kopič je bil vse preveč pod vplivom občinstva, ra/en tega pa mu za-merjata oba tabora, da je dopustil preostro igro. i Banovlnško kolesarsko prvenstvo Maribor, IT. oktobra. V severnem delu naše banovine eo se vztiOe danes dirke za banovinako kolesarsko prvenstvo v seniorski in juniorski skupini, na katerih je startalo vsega 19 dirkačev, kar je za ogromno število kolesarjev pri nas naravnost porazno majhno. Seniorska skupina je vozila na 116 km dolgi progi iz Maribora preko Celja v Slo-venjgradec in je v njej startalo 7 dirkačev, ki so tudi vsi prišli na cilj. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1) štim Karol (Vrhnika) 3:54:o9, Z) Gregorič Julij (Mislinja) 3:54:59.1, 3) Gart-ner N. (Ljubljanica) 3:58:35, 4) Kaitaer Franc (Celje) 4:08:10, 5) Golob Armsnd (Hermes) 4:13:12, 6) Lozinšek N (tlelea-ničar) 4:17:01. Prvak mariborskega poasaveza j* postal Julij Gregorič, član SK Mislin a ia Slovenjgradca, _, Juniorska skupina je dirkala aa progi Celje — Slovenjgradec (51 km) ia je r njej nastopilo 12 tekmovalcev. Na cilj eo prispeli takole: 1) Premk Pavel (Hermes) 1-39:02, 2) Gregorič Jože (Hermes) 1:39:03 3) Kramer Ivan (Celje) 1:39:58, 4) Pla-ninšek Josip (Celje) 1:40:57.5, 5) Jernej Oton (Celje) 1:40:58:6. T eni s: Italija : Jugoslavija 2 : 2 Po drugem dnevu je srečanje za srednje- evrops.d pokal še neodločeno Milan, 17. oktobra. Danes dopoldne se je nadaljevala včeraj prekinjena sir.gle igra med Kukuljevičem in Taronijem za srednjeevropski pokal, za katerega tekmujeta kot zadnji letos Jugoslavija in Italija. Včerajšnja igra, ki je bila zaradi teme prekinjena, se je končala s6:4. 5 : 7 in 4 : 6 v korist Italijana, danes pa je Kukuljevič zaigral sijajno ln odločil oba ostala dva seta premočno v svojo korist s 6 : 3 in 6 : 3. Stanje točk po obeh singlih je bilo t«rej izenačeno 1 :L Popoldne sta bila ng sporedu dva doubla. Na teniščih se je zbralo okoli 1.500 gledalcev. Kot prva jugoslovenska dvojica sta nastopila Kukuljevič in Mitič proti mladima Italijanoma Bossiju in Canepelleju ter zmagala v štirih setih s 6 : 3, 4:6, 6 : 4. 6 : 1. Zmaga Jugoslovenov bi bila še večja, če bi ju glavni sodnik ne bil preveč oškcdoval. V drugem doublu je bil Pallada slab partner Punčeca in zaradi tega je prišlo, da sta Italijana Taroni - Quintavalle zmagala v treh setih in" brez posebnih težav s 6 : 4, 6 : 3, 6 . 3. Stanje točk je po današnjem dnevu 2 : 2 Ker je itrlijen^ki igralec De Minerbi odpotoval v Egipt, bo jutri Pallada igral s Quintavallom. Punčec pa s Palmierijem. Vlf pohorski tek. Danes dopoldne je bil na tradicionalni progi od Ruške koče do Pohorskega doma (4700 m) že šestič obnovi ien pohorski tek. na katerem je letos staitalo 13 tekmovalcev. Plasirali so se takole: 1) Grmovšek (Maraton) 16:14.3. 2) Končan (Jugoslavija, Celje) 16:33, 3) Zupan (železničar) 16:43, 4) Podpečan (Ž.) 16:56, 5) Kangler (Ž) 17:05, 6) He-ric (ž) 17:14. Po klubih je zasedel prvo mesto mariborski železničar, ki je dobil v dar prehodno darilo pohorskega doma. Prvak mariborskega zimsko-športnega pod^ mvtm js postal Harfe •JUTRO« ponedeljska tefeM Ponedeljek. 18. X. 1937 TEDEN DNU FILMA V plesni šoli Mariie Arni: Waltraut Negeleinova, Ingeborg Plehnova, Ani Seitzova, Hildegard Miillerjeva in Bselore Webkejeva v filmu »Diplomat« Ljubljanski kinematografi so že zaključili dogovore z zagrebškimi podružnicami filmskih družb in tako danes že lahko postrežemo s prvim pregledom filmov, ki jih bomo v kratkem gledali v Ljubljani. »Sedem zaušnic«. O tem I i nem filmu smo že pisali in prinesli več slik Glavne vloge igrajo Lilian Harvey, Willy Fritsch, Alfred Abel in Oskar Sima. »Domovina« (Ovinek do sreče). V tem filmu se bosta pokazala v glavnih vlogah Žarah Leander in W:lly Birgel. »Gasparom«. Vesela opereta z Mariko Rokkovo in Johannesom Heestersom. »Diplomat«. Film bo vzet iz življenja plesalke. Karin Hardtova in Zagrebčanka Gerda Maurus bosta imeli glavni ženski vlogi. »Patrioti«. Po dolgem času spet dober vojni film, ep prijateljstva, dolžnosti in ljubezni. V glavnih vlogah bomo videli Lido Baarovo, Mathiasa \Viemanna in Hildo Korberjevo. »Pesem njenega srca« bo velik pevski film z Marijo Cebotari, Gustavom Dies-slom in Walterjem Frankom. »Skrivnost Betty Bonnove« (Denar na cesti) bo zanimiv pustolovski fum s Carolo Hohnovo in Hansom Nielsenom. »V vrtincu zločina« (Če ženske molče). Lepa muzična komedija s Hansi Knoteck m Johannesom Heestersom. »K novim obalam« Eden najboljših letošnjih Ufinih filmov. V glavnih vlogah na- stopajo Žarah Leader, NVillv Birgel, Viktor Staal in Carola Hohnova. »Krvava epizoda«. Še en vojni film nenavadne dramatične moči. V glavnih vlogah mojster Heinrich George. Mathias Wiemann. NVillv Birgel in Paul Otto. »Boj za otroka.« Prelepa zakonska drama v stilu filma »Poslednji akord« V glavnih vlogah Lil Dagover, Will\ Fritsch. Ma-ria v. Tas-nadv in Angelo Ferrari »Med starši«. Film srca, kakor ga imenujejo Nemci Glavne vloge imajo \Villy Fritsch G usti Huber in Peter Bosse »Vrtiliak«. Lepa muzična komedija z Mariko Rokkovo. Paulom Henckelsom in Ge-orgom Alexandrom »Nesmrtne melodije«. Prelep film z Marijo v. Tasnadv in Willyjem Fritschom. »Fanny Elsslerjeva«. F'!m iz življenja na slavnejše plesalke preteklega stoletja. O njem srno že pisali in prinesli nekaj slik. Glavne vloge imajo Lilian Harvey, \Villy Birgel in Rolf Moebius »BliskavicaLepa drama z Lil Dagover-jevo in Petrom Petersenom. »Na gumna« Komedija, podobna filmu »Če žene varajo«. V glavnih vlogah Heli Finkenzeliler in Fritz Kampers. »Štirje potepuhi«. Duhovita komedija v stilu »Lumpacija Vagabunda« »Ljubezenska četvorka«. Ljubek film v režiji Garla Froehlicha. »La Habanera«. Film španske glasbe in južnjaškega temperamenta V glavnih vlogah Žarah Leander in Kari Lud\vig Diehl. Komu pa pišeš ? — Marija Koppenhofer« jeva in Jutta Freybe v zvočnem filma »Nevihta« »Če majhen človek zrase«. OdJičen film, poln humorja. V režiji R. A. Stenrmleja. »Nevihta«. Eliten film z Willyjem Fritschom in Karin Hardtovo. »V zavetju teme«. Napet kriminalen film s Carolo Hohnovo in Hansom Stiiwejem. »Samostanski lovec«. Nov film po Gang-hoferjevem romanu, ki še presega lanski »Grad Hubertus«. V glavni vlogi bo Paul Richter. »Dolomiti r ognja«. Dober, pretrerijir vojni film v režiji Wemerja Klingerja. »Ples na dvoruc. Ljubezencki film iz galantnega stoletja. V glavnih vlogah Hansi Knoteck, mojster Otto Gebiihr in Paul Bildl »Taktno Je iMfenje*. Muzična komedija z Greto Weiserjevo. To je del nemških filmov, ki jih bomo J videli, Zal nam prostor ne dopušča, da bi se natančneje razpisali o vseh. Vendar pa že imena glavnih igralcev dovolj jasno kažejo, da bo letošnja produkcija filmov lansko po svoji kakovosti presegala. Za rešitev nase družice Pod tem geslom je priredila Jugoslov. ženska zveza v Ljubljani dne 16. septembra javno zborovanje, kjer niso zahtevale samo organizirane žene, marveč tudi uradniki, učitelji, profesorji, delavci zdravniki, obrtniki, skratka, vsi delovni sloji, da se prejemki javnim nameščencem, delavcem in upokojencem zvišajo toliko, da bodo do-sezali življenjski minimum, zlasti pa. da se vrnejo draginiske doklade za ženo in otroke, kar bi bilo nu;no potrebno v interesu obstanka naših družin, ki danes prav zaradi gmotnega pomanjkanja propadajo. »Slovenec« je poročal o tem zborovanju omalovažujoče, češ, da je zapoznelo, ker da je vlada itak nameravala zvišati in urediti prejemke nameščencev. Čeprav ie bilo to noročilo pisano zafrk-ljivo, sq žene te zafrkacije spravile v žep, kajti bilo je vendarle mnogo obetajoče. »Zdaj na bo neka5! Zdaj si bodo naše družine oddahnile nlačali bomo dolgove, otroke bomo oblekli in obuli in nasitili« — tako so razmišljale vse žene javnih nameščencev in prav takn seveda tudi one. ki so same v javni službi. Napoved, ki io prinašajo listi o zvišanju nreiemkov državnih uslužbencev, pa je te iluzije močno razpršila. V resnici izgleda to povišanje kaj klavrno, kajti ravno družine, ki so nam vedno tako pri srcu, so na'slabše odrezale. Odvzete draginjske doklade za žene se ki hib narašča:oči draginji niso vrnile. Prejšnja, nizko odmerjena draginj^ka doklada za ženo v znesku 140 dinarjev že i+ak ni pomenila resnega prispevka za preživljanje žene. kamli nagrado za njeno toliko poveličevano materinstvo! Saj nas stane vsak dojenček, ki ga damo v rejo, več! A potem so vzeli še te borne pare; mnenje, da za ženo ni treba nikakih draginjskih doklad traja dal:e. S tem ie žena javnega nameščenca prisiljena, da si išče zaslužka izven doma, če hoče živeti sama in preživljati svoje otroke. kajti moževa plača pač ne zadostuje za vso družino. Toda v isti sapi, ko odrekajo ženi pravico do javnih služb, ji odvzamejo najmanjšo možnost obstanka, a moške nameščence plačujejo tako, da si s tridesetimi leti še ne morejo ustvariti družine. Kajti plača mesečnih 1000 din (nekateri še manj) pomenja komaj eksistenčni minimum za eno osebo, ne pa za družino. Otroci so prej dobivali po 140 dinarjev, nato so jim pred dvema letoma odvzeli po 10 dinarjev, ki so jih sedaj vrnili. Očetje z več ko tremi otroci so pa dobivali ves čas vso draginjsko doklado. a jim sedaj kljub draginji, ki je narasla najmanj za 30 odstotkov, niso zvišali. Pomislimo samo, ali je mogoče otroka oblačiti, hraniti in šolati s 140 dinarji! Najznačilnejše pri tej uredbi pa je, da so samske osebe dobile vrnjeno vse, kar so pred dvema letoma izgubile, družine pa ne. In vendar so ravno uradniške družine zabredle v zadnjih dveh letih v obupne dolgove ter bi se zato morale pri novi ureditvi posebno upoštevati. Prejšn a redukcija in prav tako sedanje »zboljšanje« so naravnost svarilen zgled za vse, ki bi imeli skomine po osnovanju lastne družine. Ta način je resnično kaj malo uspešen za pobijanje bele kuge. Popolnoma so prezrli tudi poročene žene, javne nameščenke, ki prejemajo samo zato. ker so poročene, mnogo manjšo plačo. nekatere celo 1000 dinarjev manj. Tudi med njimi lih je mnogo, ki izjavljajo, da bi se nikdar ne poročile, ko bi vedele, kaj jih čaka. V zakon so stopile pač samo na podlagi obojestranskega zaslužka. Klic naših žen po pomoči našim družinam je tore; še vedno zelo aktualen, čeprav ga je naše vladno glasilo smatralo za zapoznelega in nepotrebnega. Saj ni mogoče, da bi bil kdo toliko ciničen ter bi sima-i tral, da pomenja 10 dinarjev poviška za enega otroka res že rešitev naše družine 1 Mednarodna fotografska razstava v Zagrebu Greta Weiserjeva je vesela svojo vloga v filmu: »Takšno je življenje« V prostorih Umetniškega paviljona v Zagrebu se zaključi v sredo 20. t m. najpomembnejša fotografska prireditev tega leta, V. mednarodna razstava umetniške fotografije, ki jo je z veliko organizatomo sposobnostjo pripravil tamkajšnji Fotoklub. Na razstavi sodeluje skoraj 300 avtorjev iz 33 dežel s 422 slikami in že te številke dokazujejo, da gre v resnici za prireditev v največjem slogu, ki ne zaostaja za podobnimi prireditvami v največjih mestih sveta. Če pa upoštevamo, da so zagrebški amaterji s to svojo internacio-nalko združili menda kot prva amaterska organizacija tudi svojo zelo dobro pripravljeno in bogato razstavo mednarodne fotografske literature, se nam njihova iniciativnost prikazuje v še lepši luči. Če bi hoteli njihovi prireditvi po sili kaj oporekati, bi bilo nemara to, da so razstavili vse preveč gradiva za en sam ogled, kolikor si ga more privoščiti zunanji obiskovalec; težko si je po tem edinem obisku od preobilice slikovnega, revialnega in knjižnega gradiva ustvariti določno sodbo o njegovi vrednosti. Vendar odhajaš z razstave v splošnem — vsaj kar se tiče slikovnega dela — z vtisom, da je fotografija po masi svojih predstavnikov dosegla v vseh deželah neko izenačeno, dobro srednjo stopnjo, prav velikih del pa je razmeroma manjše število, nego smo ga bili vaieni videti na dosedanjih internacionnlkah v Jugoslaviji. Prav posebno se ta vtis vsiliuie človeku ob delih Američanov ter Indijcev, ki te v splošnem skoraj razočarajo, pa čeprav jim ne moreš očitati, da bi povprečno ne bila ra-dovoljiva. S te strani smo bili pač vajeni vse drugačnih presenečenj. Prav tako malo veselja imaš od Japoncev in Nemcev, izmed katerih štortuje prvim čedalje očitnejše ljubimkanje s slogi zapadne fotografije v škodo lastne individualnosti, drugim pa napor, d.i bi za vsako ceno ostva-rili novostvarno domovinsko fotografijo, kakršno je predpisal tedanii režim in kakršna sc tako preprosto ostvariti ne da. Nobenih presenečenj, ne v dobrem, ne v slabem smisla, ne proži številčno močna italijanska skupina. Tu prednjači še vedno stara garda, med tem ko si mlajše po-kolenje še ni povsem izdelalo svojega značilnega sloga, za katerim stremi. Podobno je z Angleži, samo da tu mlajšega pokole-nja, ki bi v tradicionalne prakse angleške fotografije hotelo prinesti kaj novega, menda sploh ni. Tako se nam fotografija velikih narodov, vsaj na tej razstavi, če ne upoštevamo Francozov in še katerih, ki niso močneje zastopani, in če izvzamemo velike posameznike, ki se uveljavljajo v vseh okoliščinah in v vseh časih, trenutno ne predstavlja na bog ve kako zavidljivi višini. Vsekako je zanimivo, da opazi natančnejše oko znake napredka in razmeroma več nadpovprečnih del med skupinami manjših narodov, Čehoslovaki, Avstrijci, Belgijci, Holandci, Egipčani, Švicarji, Kitajci (izraz manjši narod je razumeti tu v zvezi z majhno razširjenostjo fotografske umetnosti v tej deželi), pred vsem pa med Madžari, ki predstavljajo kvalitetno najmočnejšo, najiznajdljivejšo in najbolj izenačeno skupino na razstavi sploh. Težko se je sicer sprijazniti ž njihovo nepopustljivo maniro močnega leska, ki postavlja oči in potrpežljivost gledalčevo na težko preizkušnjo, vendar je treba priznati, da dosegajo Madžari baš s to tehniko tudi presenetljivo dobre učinke. Naše amaterje bo nemara zanimalo zvedeti, da opuščajo zelo očitno tehniko mehke risbe, ki je veljala še pred kratkim za neizogiben prilastek madžarskega fotografiranja sploh. V vrsto narodov, kjer fotografija trenutno ne kaže volje do nazadovanja, je treba šteti tudi naš narod. Na tej razstavi smo Jugosloveni zastopani z zadostno velikim številom avtorjev, da je mogoče izreči to sodbo in je dovolj med njimi tudi novih imen, ki kažejo, da se bodo kmalu uvrstila med imena naših priznanih amaterjev. Prednjačijo, kakor vedno, člani vseh treh klubov, v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu, med temi pa trenutno na vsak način Zagrebčani, ki kažejo največ pestrosti v svojih motivih in tudi največ volje, da bi oplodili našo fotografijo z novimi Lani je izdala poštna uprava posebne spominske znamke s sliko Nikole Tesle. Serija je obsegala dve znaftiki po To par in 1.75 din. Prodajale so se brez pribitka. Tiskanih je bilo pol milijona serij. Izdelava je bila skrajno malomarna in naši državi vse prej kakor v čast. V septembru smo dobili tri znamke za Rdeči križ in sicer eno po 50 par s sliko ustanovitelja srbskega Rdečega križa dr. Gjorgjeviča in dve s sliko kneza Pavla. Pr-ve vrednote je bilo tiskane dva milijona, drugih dveh pa 150.000 oziroma 200.000. Od prve vrednote je ostala 620.000 kosov, od drugih a veh pa 14.000 oz. 24.0C0. Ostanki so bili sežgani. Letos v januarju smo dobili dva novi znamki s sliko kralja Petra za pošiljke v inozemstvo, in sicer temno rdečo po 2 din in jekleno sinjo po 4 din. Do letošnjega avgusta je tilo tiskane nižje vrednote 5 milijonov, višje pa 2,750.000. Maia meseca so izšle štiri dobrodelne znamke, katerih prebitek je bil namenjen uniji za zaščito otrok. Vsa naklada je znašala 150.000 serij. Znamke so kazale princa Tomislava in Andreja. Nižji dve vrednoti sta bili tiskani v ofsettu. višji dve pa v kniigotisku. Prodane so bila skoraj vse m eo izgubile kurzno veljavo 30. septembra. Malenkostni ostanki bodo sežgani. Da dokumentirajo trdnost Male antante, so izdale vse njene članice posebne spominska znamke, ki so bile posvečene obletnici ustanovitve te zveze. Naša država je izdala dve vrednoti s sliko Oplenca. Svetlo zelene znamke po 3 din je bilo tiskane 1 milijon kosov, temno sinje po 4 din pa po! milijona. Znamke imajo kurzno vrednost do konca letošnjega leta in bodo verjetno do takrat vse porabili. Za letošnjo prvo filatelistiP.no razstavo v Beogradu je izšel naš prvi spominski blok znamk. Naklada je znašala 150.000 blokov, od tega pa je bilo 110.000 blokov prodanih že v naprej filatelistom in trgovcem, 40 tisoč pa jih je bilo na razpolago na razstavi sami in sicer tako, da je dobil vsakdo, kdor je obiskal razstavo, po pet blokov. Posebnosti na blokih niso odkrili. Samo nekaj kosov so našli, kjer se vidijo sledovi dvojnega zobčanja. Portovne znamke Prve portovne znamke, ki so kurzirale po vsej državi, so bili .-seji znamk s sliko kralja Aleksandra, ki so dobili pretisk >Porto 10«: oz. >Porto 30«. Nižje vrednote je bilo tiskane 837.000, višje pa 3.740.000. Pri nati-sku je ob'lo pomot, manjkajočih črk itd. Prvo beograjsko iidajo za vso državo, smo dobili leta 1921. Izdelava je bila kai slaba. Najbolj značilna pri tej seriji je napaka, pri kateri je prišel en kliše 10-parske znamke v ploščo Aesetdinarskih znamk. Te pogreške so lakoj, ko so jih opazili, potegnili iz prometa. Pri tem to našli 771 požrešnih znamk. Vendar pa jih niso uničili, kakor bi bilo edino primerno, ampak jih je dobil 400 poštni muzej, 200 Srbsko filatelistično društvo. ostalih 171 pa so prolali leta 1030 na javni dražbi. Naklada te serije ni bila kaj velika. Vrednote po 10 par je izšlo miliion 175.000 kosov, no 30 par 490.000 kosov, po 50 par 1.893.000 kosov, no 1 din milijon 957.000 kosov, po 2 din 1.020.700 kosov, po 5 din 105.000. po 10 din 105.400. po 25 din 58.200 in po 50 din 67.000 kosov. Višje vrednote utegnejo kmalu dobiti višjo ceno. Naslednje leto je teh znamk ie zmanjkalo (razen vrednote po 30 par) in so napravili novo naklado z novimi dunajskimi ploščami v deloma izpremenjeni izdelavi. Pri teh znamkah so bile naklade časih do desetkrat večje kakor pri prejšnjih. Ker so bile tiskane v več partijah, opažamo razne vrte papirja in zobcania. Le znamke po 30 par je izšlo samo 138.000 kosov. Večino te znamke so pokupili tisti, ki so bili virom najbližji in je zato dandanes precej redka. Najvišji dve vrednoti te serije sta dobili potem leta 1928 še pretisk >10« v dveh ti|>ah, ki se med seboj znatno razlikujeta. Leta 1930 in 1935 smo dobili nove portovne znamke 6 sliko našega državnega grba in prvič z napisom »Jugoslavija«. Izšli sta v dveh variantah, s podpisom graverja in brez njega. Serija sega samo do 10 dinarjev. Tudi tu so odkrili razna zobčanja. Ostanke prejšnje serije z dunajskih plošč so leta 193-i pretisnili z natiskom »Jugoslavija« v krogu okoli številk in z okvirjem ob robu. Točne naklade niso znane, velike pa ne bodo. Kakor pri originalni seriji imamo tudi tu vse mogoče vrste zobčanja. Tudi dvojnih in obrnjenih pretiskov so odkrili pri raznih vrednotah obilo. To bi bil v kratkem pregled naših znamk. Pešič ga j a obdela i zelo preatfedno in točno, kolikor je bilo pač mogoče. Njegova knjiga bo važen pripomoček vsakemu filatelistu in boljše najbrž še dolgo časa ne bomo dobili. Knjiga se dobiva po vseh večjih knjigarnah in stane 25 dinarjev, kar je v primeri z njenim obsegom in delom, ki tiči v njej, zelo malo. Naroči se pa tudi lahko direktno pri avtorju Miodragu Pešiču v Beogradu, Jove Iliča 44. Avtorjev čekovni račun ima številko 57.875, Beograd. Toplo io priporočam! B. R. Nove znamke Danska: Za 501etnico Filatelističnega dTu-štva v Kofcenhavnu je izšla znamka jx> 10 oerov s sinjim pretiskom >K. P. K. 17.—26. Sept. 1987«. Znamka pa baje ni oficielna. Gdansk: FTankovna znamka po 10 pfem-gov je izšla v sinje zeleni barvi. Francija: S sliko pisatelja Pierra Lotija j ž izšla dobrodelna znamka po 50 + 20 centimov v rdeči barvi. Pribitek bo služil za postavitev spomenika temu priljubljenemu snovmi in nadni. Ljubljanski FotokSuh, ki je veljal doslej Se skoraj na vsaki razstavi za najmočnejšega predstavnika jugoslovenske fotografije, je po vrednosti razstavljenih del nemara bolj izenačen in bi se nedvomno še dosti bolje predstavil, če bi ne manjkala med njegovimi avtorji cela vrsta zvenečih imen, vsekako pa je videti, da se je slovenska fotografija v svojem elanu malo ustavila in da ji bo treba novih sunkov pod rebra. Pred vsem je potrebno, da se osvobodi svojega tradicionalnega idiličnega pogleda na svet in da zagrabi malo tudi v življenje, kakršno je in ki je tudi zanimiva, na vsak način pa fotografsko hvaležnejša in važnejša moti-vična vrsta. Sicer je pa tudi za Zagrebčane motiv iz življenja nekaj, kar obdelave še gaka. K. KocjančiO Da ne bo zmede moramo IV. recept, ki smo ga zadnjič navedli za razvijanje povečav in ki nam ga je tiskarski škrat pohabil, ponoviti v pravilni obliki: 1000 ccm vode, 16 g hidrcki-nona, 4 g metola, 250 g kristaliziranega natrijevega sulfita, 60 g pepelike, 10 g kalijevega bromida. Za uporabo: 1 del razvijalca in 1 del vode. Za amaterjev© knjižnico »Fotogrraficky Obzor«, glasilo zveze češkoslovaških amaterskih klubov, priobčuje v oktobrski številki poleg drugih člankov zelo zanimivo razpravo inž. P. Koblica o razmerju med občutljivostjo negativnega tvoriva in osvetlitvijo danes ter pred 25 leti. Ta razprava utegne marsikateremu amaterju, ki preveč veruje v današnja merila občutljivosti, odpreti oči. Med ostalim gradivom omenjamo celo vrsto nad vse lepih posnetkov iz narave in življenia v naravi, v čemer so češkoslovaški amater?! že po svojem nagnjenju do realističnega podajanja vzorni mojstri. V petitnero dela bo zanimalo naše amaterje nemara poročilo o razstavi v San Frančišku, na kateri so se med ostalimi narodi zelo dobro jJie-zali tudi Jugosloveni. »F. O.«, ki velja za jugoslovenske naročnike letno 40 Kč, se naroča na naslov: Praha II., Opatovicka 3. Snemanje z barvnimi plastmi, izkušnje z Dutom premišljena montaža, fotografija z infrardečimi žarki, to so snovi nekaterih večjih prispevkov v reviji Knaopove založbe »Foto - Beobachter«. Mnogo manjših prispevkov in drobnih nasvetov, pred vsem pa mnogo izvrstnih slik dopolnjuje zadnjo številko tega mnogostranskega mesečnika. »Photoblatter« tvrdke Agfa prinašajo kopo slikovnega in napisanega gradiva k aktualnim jesenskim temam: pokrajina in gozd v jutranji jesenski megli in svetlobi, lovski motivi, snemanje z infrardečimi žarki, ki morajo biti amaterju baš v tem času zelo koristni. Članki o slikovnih albumih, mapah in kartotekah dajejo koristne nasvete za delo, ki ga amater najprimerneje opravi v tem času. Tudi »Phototechnik« tvrdke Zeiss Ikon priobčuje v svoji 5. letošnji številki gradivo, ki se nanaša v prvi vrsti na snemanje v jesenskem času. Med slikovnimi prispevki je omeniti krasne ilustracije iz živalskega vrta k članku, ki obravnava to snemalno panogo. Nekoliko zanimivih podatkov k zgodovini male kamere dobite v zadnjem članku. VZROK »Karj ste danes tako žalostnega otora-za, gospod Oovšredi? AS vas mane hud« steriDd?« »Ne, nezreAe flOve «em jeOel... ^ »Zagonetna tatvina cerkvenih posod v Galiciji" PrejeH smo: Z oziram na dopis »Zagonetna tatvina cerkvenih posod v Galiciji« v Vašem list« »Jutro, ponedeljska izdaja« dne 11. oktobra 1937. blagovolite v smistu zakona o tisku objaviti sledeči popravek: 1. Ni res, da so našli monšfcianco in ke-Hh v žnspniSču pač pa je res, da so naši monštranco en kelih in dva cilborija ia podstrešju ce kve 2. Ni res, da bi se bilo našlo na pr.*-gn, kjer stanuje župnik, kako pismo neznane vsebine, res pa je, da se ni našio nobeno pišimo. 3. Ni res, da je odšla kiuherica iz žup-nišča začetkom oktobra, res pa je, da Je odšla že 1. septembra. 4. Ni res, da so našE orožniki v >n» značenem prostoru, kjer imajo shramb^ starih svetnikov in drugega cerkvenega pribora« vse stvari in da so odtrgali eno destoo, res pa je. da v žujpnišču takega prostora sploh nI in da niso odtrgali nobene deske. 5. Ni res, da bi žaipn3k dolžll bivSo svojo kuhaTlco, da je ona ukradla in skrila svete pohode, res pa je. da je župnik, nikdar ni dolžiL Galicija dne 13. oktobra 1937. Miloš Čart župnik. pisatelju v Rochefortu, Lotijevem rojstnem kraju. — Za 1501etnioo ameriške ustave je iasla posebna znamka, ki kaže simbolizirano Francijo in Severnoameriško Unijo, kako &i podajata roke. — Nova znamka po 35 centimov s sliko sejalke na polnem ozadju. Irska: najvišje vrednote po 2šestii®u 6 in 10 Šilingov kažejo sliko sv. Patrika. irskega patrona. Barve eo zelena, rdeče rjava in sinja. Italija: Za 20001etnico cesarja Avgusta je izšla serija desetih frankovnih znamk od 20 centesLmov do 2.55 lire in petih letalskih znamk od 25 c. do 5 lir. Slike na znamkab so vse različne in prav lepe, kakor smo jih pri Italiji vajeni, najvišje vrednote pa imajo pri bitke — kakor smo pri Italiji tudi že vajeni. Liechtenstein: V novi vreti je izšla znamka po 5 c. v zelen? in svetlo rjavi barvi s sliko cerkve. — Sedanja frankovna znamka za en frank je dobila tudi poseben pretisk, ki jo je spremenil v uradno. Avstrija: Izšle so letošnje znamke za zimsko pomoč. Serija obsega 4 vrednote. Na znamki po 5+2 groša v temnozeleni tarvi je zaščitna sestra z dojenčkom, na temno-rjavi po 12+3 gr. ženska, ki hrani otroka, na temnosinji po 24+6 grošev redovnica, k' podpira starčka in na znamki po 1 + 1 ling v temnokarminasti barvi redovnica o® postelji mladega bolnika Znamke so zelo okusno izdelane. Najvišja vTednota se prodaja samo hkratu z vso serijo. Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani