At vithi DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DGLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST LDS želi biti odgovorna za razvoj Na liberalno-demokratskem večeru je dr. Janez Drnovšek poudaril, da od prevzema vlade uresničujejo cilje — Ne zgodba o uspehu, ampak uspeh! Ul O DOLENJSKI LIST DOLENJSKI UST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST NOVO MESTO — V novomeškem Domu kulture je bil v petek liberalnodemokratski večer. Poleg novomeških simfonikov in skupine Copacabana seje polni dvorani predstavil predsedniški kandidat LDS dr. Ljubo Sire, kije najbolj vesel, da novomeško gospodarstvo cvete pod LDS vlado, ter vsi kandidati LDS za poslance v slovenskem parlamentu iz šeste volilne enote, med njimi tudi predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek. Poleg dr. Drnovška so kandidati prevzeli odgovornost za slovenski raz * to DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLENJSKI LIST DOLTNJSKI LIST SUHA ROBA IN KRESNIČKE MED NAJBOLJŠIMI LJUBLJANA - Uredništvo Pila -Pisanega lista, tednika za najstnike, je tudi letos pripravilo srečanje z ustvaijalci in mentoiji najboljših šolskih časopisov v Sloveniji. Na srečanje, ki je bilo v torek, 24. novembra, dopoldne v prostorih ČZP Delo v Ljubljani, so povabili tudi ustvaijalce glasila Suha roba, ki ga izdajajo učenci OS dr. Ivan Prijatelj v Sodražici, in izdajatelje glasila Kresničke, ki ga pišejo nižješolci OŠ Šentjanž. Vsega so povabili trinajst glasil, ki jih pišejo in urejajo učenci. »NAPAD« NA NOVINARJE RIBNICA — V začetku minulega tedna, v noči iz ponedeljka na torek, so novinarji Novih Novic, Stanetu Hafnarju iz Ribnice, trije mladoletni prestopniki odnesli iz pisarne v Vrtnarski ulici računalnik s tipkovnico, tiskalnik, monitor in nekaj disket. Ukradeno je novinar že dobil vrnjeno, saj so nbniški policisti prestopnike, ki so priznali tudi kraji gorskih koles, že kmalu izsledili. Manj sreče pa je imela novinarka Dolenjskega lista, ki soji neznanci ob koncu tedna v noči iz sobote na nedeljo na parkirišču pred stanovanjskim blokom na Prijateljevem trgu 12 z ostrim kovinskim predmetom močno opraskali osebni avto. LDS v tej volilni enoti za državni zbor še: mag. Boštjan Kovačič (Novo mesto), Janez Dule (Trebnje), Marjan Šetinc (Brežice), Boris Mužar (Črnomelj in Metlika), Branko Janc (Krško), Samo Hajtnik (Sevnica), Milan Jerič (Hrastnik), Slavko Špiler (Laško). Za državni svet pa kandidirajo: Jože Derganc, Rajko Adlešič in Jože Dušak. Dr. Drnovšek je dejal, da lahko LDS ponudi dobre kandidate po vsej Sloveniji, saj ima močno bazo. »Z nami so vidni politični, znanstveni, kulturni de- • PREDSEDNIK DR. DRNOVŠEK V LOKI — Predsednik slovenske vlade in LDS dr. Janez Drnovšek je v petek v pogovoru z vodstvom KS Loka obljubil pomoč pri reševanju zagat v tej krajevni skupnosti, predvsem, da bi le prišli do asfalta ne cesti Loka- Radeče in rešili zagato vaščanov Šentjurja na Polju zaradi HE Vrhovo. V Sevnici se je dr. Drnovšek seznanil tudi s kandidatom LDS za poslanca državnega zbora, Samom Hajtnikom, in nastopil na sevniškem radiu. lavci. To je obet, da bi naša vlada znala po volitvah popeljati Slovenijo iz težav, v katerih smo. Od prevzema vlade naprej uresničujemo zastavljeno. Zmanjšali smo inflacijo, povsod vzpostavili ravnotežje, navezali stike s pomembnimi tujimi ustanovami, pripravili privatizacijo itd. Pričakujem, da bodo volitve za nas uspešne in da bomo lahko SODELOVANJE MED CIMOSOM, BELTOM IN NOVOTEHNO NOVO MESTO - Pred kratkim so v Cimosu podpisali tristranski dogovor o poslovno-tehničnem sodelovanju med Cimosom, črnomaljskim Bcltom in novomeško Novoteh-no. Po tem dogovoru bo Novotchna za Beltovo livarno nabavljala livarski pesek in ferolegure, Belt bo za Cimos izdeloval nosilce za alterna-toije, Cimos bo za vrednost Bel-tovih izdelkov Novotehni dobavljal avtomobile, Novotchna pa bo Beltu plačevala delo. $ V I Danes v Dolenjskem listu na 3. strani: • Zakaj zamuja plačilo za mleko na 4. strani: • Nemci bodo zagotovili razvoj na S. strani: • V vrtcih je vse večja revščina na 6. strani: '\ \ jf • Res razprodaja zemlje »južnjakom«? na 7. strani: , ■ ' :.~C • Zaradi kuge je zemljišče zaprto na 9. strani: • Novo mesto dobiva lutkovno gledališče na 10. strani: • Bo vojska za Gorjanci zasedla še rotovž? na 11. strani: • Vsaka omama je beg pred svobodo na 12. strani: • Kako bomo volili? NOVOTEHNA informacije: prodajni salon Novo mesto, [^|§S^|!lPflrlirfl«sfcfl 2, telefon: 28 066 voj.« Dr. Drnovšek je tudi poudaril, da je LDS veliko prispevala k temu, da smo izšli iz jugoslovanske krize na dosti poceni način, še naprej pa so Sloveniji potrebni resni ljudje, ki bodo znali zagotavljati varnost pred vojno v soseščini in preživetje. Liberalna demokracija seveda pomeni tudi podpiranje podjetništva, zmanjševanje vloge države in njeno decentralizacijo in ne nezadanje prizadevanje za dograditev slovenskega cestnega križa, v katerem ima dolenjska avtocesta svoje mesto. »Gostitelj« prireditve, mag. Boštjan Kovačič, je opozoril, da je novomeška LDS resna, kar dokazuje od volitev naprej. Podobo idilične Dolenjske uspeš- no dopolnjuje s podobo podjetništva. »Ne gre za zgodbo o uspehu, uspeh je že tu. Ko rečejo, da gredo na jug, gredo v • Pred liberalno-demokratskim večerom seje dr. Janez Drnovšek v Labodu pogovaijal s predstavniki novomeške tekstilne in druge industrije. Direktorji Laboda in Novoteksa so ga seznanili s težkim položajem te panoge in mu kljub časovni stiski uspeli povedati, kaj predvsem pričakujejo od vlade, da bi uredila za izboljšanje razmer in konkurečnosti tekstilcev na zahodnih trgih. Dr. Drnovšek je zagotovil, da bo vlada podpirala tiste, ki so v težavah, a imajo zdravo proizvodnjo in trg. Novo mesto uspeha! Tako lahko ostane, če nam boste dali svoje glasove nam,« je dejal mag. Kovačič. Z. L.-D. Tudi na sodišče mSršiv >F ■ v Krška skupščina je v vse hujši krizi — Ne-zaupnica Vidi Ban KRŠKO — Krška občinska skupščina je v krizi, kajti že od poletja so parlamentarna zasedanja nesklepčna. Pravo ozadje sedanjih razmer v skupščini so po vsej verjetnosti strankarske razprtije v krški občini ali povedano drugače: boj strank za oblast. Na nedavni seji družbenopolitičnega zbora je deset predlagateljev iz tega zbora zahtevalo nezaupnico predsednici zbora Vidi Ban in zbor je z glasovanjem nezaupnico Banovi tudi izrekel. Sejo so pred glasovanjem zapustili liberalni demokrati, prenovitelji, socialisti in skoraj vsi zeleni. Na seji so poleg predsednice Vide Ban Zeleni Slovenije, ostali krščanski demokrati, socialdemokrat in delegati ljudske stranke, oz. kmečke zveze. Od 15 delegatov, ki so glasovali, se jih je 14 izreklo za nezaupnico. V predsedstvu skupščine, ki seje sestalo po seji družbenopolitičnega zbora, je zlasti Ivan Kozole ocenil, da sedanje politične razmere že povzročajo gospodarsko škodo. Predsedstvo je soglašalo s predlogi, da ustavno sodišče Republike Slovenije oceni ustavnost in krških skupščinskih aktov. SHOD ZA CISTO SAVO RADEČE - Slovensko ekološko gibanje vabi na protestni shod z naslovom V boj za čisto Savo v Radečah. Bližamo se odprtju HE Vrhovo, a Sava ni bolj čista za en kakovostni razred, kakor je bilo določeno z odlokom občinskih skupščin Laško in Sevnica iz leta 1987. Radečani ne želijo imeti slovenske greznice, zato območni odbor SEG za Radeče in Sevnico vabi na ta shod. PREMIER MED TEKSTILCI — V petek popoldne sta se predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek in njegov pravosodni minister Miha Kozinc ustavila v novomeškem Labodu, kjer jimaje direktor Milan Bratož razložil, kakšne težave tarejo tekstilce in kaj pričakujejo od vlade, da stori za njihovo omilitev. (Foto: Z. L -D.) Temeljni kamen, ki obeta razcvet Položili temeljni kamen podjetniške cone — Z ministroma dr. Tancigom in dr. Tajnikarjem so se pogovarjali vodilni kočevski gospodarstveniki___ KOČEVJE — V soboto dopoldan so v Kočevju simbolično obeležili pričetek del pri gradnji podjetniške cone Breg, v kateri bodo poleg gospodarskih in poslovnih tudi stanovanjsko-obrtni objekti in objekti storitvenih dejavnosti. Temeljni kamenje v navzočnosti ministra za znanost in tehnologijo dr. Petra Tanciga položil minister za malo gospodarstvo dr. Maks Tajnikar. V razgovoru, ki je sledil, je kritično nje teh problemov, gostoma predstavil stanje, v katerem je kočevsko gospodarstvo, neugodno in šibko kadrovsko strukturo, problem naraščujoče brezposelnosti, ki dosega že 30 odst., pa tudi že storjene korake in napore za razreševa- Sloveniji, je povedal, da se zaveda svojevrstnega paradoksa Kočevske, ki je v tem, da ima bogate naravne danosti, pa vendar tudi močno industrijo. Dejal je, da zagovarja pomoč države kot organizatorja, da pa mora kočevska občina povedati, za kaj potrebuje pomoč, saj država ne more v celoti prevzeti vseh njenih funkcij, marveč mora z občino delati v tesni povezavi. Minister dr. Tajnikarje pohvalil dosedanje napore občinske vlade za pospeševanje razvoja malega gospodar- stva- M.LESKOVŠEK-SVETE S stavko čakali na plače za september Leso zahteva od Adrie izpolnjevanje obveznosti ČRNOMELJ — Glede na razmere, ki v zadnjem času vladajo v črnomaljski družbi Leso, sta vodstvo in sindikat v podjetju sestavila zahteve, ki sta jih naslovila na upravni odbor Lesoja, Adrio Caravan in sklad za razvoj Republike Slovenije. Ocenjujejo, da je reševanje njihovega dela Adrie Caravan po podpisu pogodbe in prenosu premoženja na sklad za razvoj prepočasno. Pričakovali so, da bodo do sedaj oblikovali vsaj nove upravne odbore in sprejeli načrt sanacije. V skladu s pogodbo od sklada kot novega lastnika Lesoja kot tudi od vodstva Adrie Caravan zahtevajo izpolnjevanje njihovih obveznosti, zlasti pa denar za izplačilo plač za opravljeno delo v septembru in oktobru. Pričakovali so namreč, tako kolje bilo dogovorjeno z vodstvom Adrie Caravan, da bo v Leso-ju plača hkrati z izplačilom v AC, a so bili, kot pravijo, izigrani. Pretekli teden so v Lesoju zagrozili, da delavci ne bodo več prihajali na delo, če ne bo plače do petka, 20. novembra, saj tudi denarja za prevoze nimajo več. Vendar v petek delavci niso dobili prejemkov, zato so stavkali, prav tako v ponedeljek. V torek zjutraj, do zaključka naše redakcije, so v Lesoju še stavkali in čakali na odgovor upravnega odbora Lesoja in vodstva AC o tem, ali so našli možnost za izplačilo septembrskih plač. M.B.-J. MNOGO PRIPOMB NA TRASO AVTOCESTE TREBNJE - Konpc preteklega meseca jc bila v Škocjanu seja medobčinske projektne skupine za izgradnjo avtoceste na odseku Ljubljana - Obrežje. Predstavniki skupščin Novo mesto, Krško, Brežice in Trebnje so dali pobudo, da se ustanovi novo delovno koordinacijsko telo na medobčinski ravni, ki bo usklajevalo načrtovanje dokumentacije in pripravo prostora za gradnjo avtoceste. Največ odprtih vprašanj glede gradnje avtoceste je prav v občini Trebnje. Trcbanjci zahtevajo, da mora biti Motel Trebnje vključen v priključcvalno pentljo avtoceste, nujno mora biti narejen priključek avtoceste v Biču, pri kraju Ponikve je treba traso premakniti proti severu, ne dovolijo regulirati strugo reke Temenice, še prej pa je potrebno rešiti potek obveznice mimo Trebnjega. SLOVENIJA JE MLADA.VOLI ZANJO! I NARODNI DEMOKRATI Slovenija tudi za naše vnuke n za Drnovška že mogoče. PREDSTAVLJATA SE TUDI KANDIDATA SDP BREŽICE BREŽICE - Osrednji predvolilni fbor članov in simpatizerjev združene bste brežiške občine bo jutri ob 17. ori v blagovnici v Brežicah. Program b° povezoval Toni Gašperič, nastopili pa bodo še dekliški nonet iz Artič jn Franci Babič. Na prireditvi se bosta predstavila dr. Peter Zorčič, kandidat posavskih prenoviteljev za državni svet, in brežiški kandidat za državni zbor Stane Zlobko. O LOKALNI SAMOUPRAVI BREŽICE - Studio Brežice in bvet posavskih občin vabita jutri dopoldne ob 10. uri na okroglo m'«> z naslovom “Regija - most b’cd lokalno samoupravo in državo”. oblikovanju regije Posavje v luči okalne samouprave se bodo ude-pZcnci pogovarjali na pobudo Zelenih Brežic. Na pogovoru v dvorani brežiškega prosvetnega doma bodo sodelovali tudi dr. Dušan Plut, član slovenskega predsedstva in predsednik stranke zelenih, dr. Igor Vrišer, član strokovne skupine za pripravo zakona o lokalni samoupravi, in mag. Stanc v‘aj> sekretar odbora za lokalno samoupravo pri republiški skupščini. PSI ki IZ NNŠIH OBČIN r?m IZ NtkŠIH OBČIN [ Zelja je petkrat več kot denarja Iz krškega občinskega proračuna 22 milijonov tolarjev za obrt in podjetništvo — _____Dve vrsti projektov — V vladi ki ub končnemu sklepu neenotni KRŠKO — Krška občina namenja 22 milijonov tolarjev proračunskega posojila za pospeševanje razvoja obrti in zasebnega podjetništva. Če bi hotela ustreči željam 54 prosilcev, ki so se prijavili na pravkar končani natečaj za dodelitev proračunskih kreditov, bi morala odobriti v ta namen petkrat več denarja. Iz skupnega zneska 22 milijonov to- Tak predlog za dodelitev posojil je laijev bo prejelo kredite 24 podjetnikov komisija dala v obravnavo občinskemu in obrtnikov. Komisija za dodeljevanje posojil je od te skupne mase denarja za pospeševanje obrti namenila 12,5 milijona tolaijev za t.i. velike projekte. Največji kredit v tej skupini, v kateri bo občinsko posojilo dobilo 7 podjetnikov in obrtnikov, bo znašal 2,5 milijona in najmanjši pa milijon tolaijev. Komisija je preostala sredstva iz skupne mase proračunskega posojila, se pravi sredstva v znesku 9,5 milijona tolaijev, odobrila 17 obrtnikom in podjetnikom za t. i. manjše projekte. Najvišje posojilo v tej kategoriji znaša 1,4 milijona in najnižje 130 tisoč tolaijev. izvršnemu svetu in ta gaje sprejel. Obenem je vlada sklenila, da bo še letos razpisala še en natečaj za posojila obrtnikom in podjetnikom. Tedaj se bodo lahko potegovali za proračunska posojila prosilci, katerih vloge je komisija v prvem natečaju zavrnila, če bodo imeli tokrat urejeno vso zahtevano dokumentacijo. Za razpis drugega natečaja za dodelitev proračunskih posojil za obrt se je vlada odločila po razpravi na svoji nedavni seji. Tu so nekateri člani izvršnega sveta med drugim menili tudi to, da komisija v delitvi posojil ni dosledno upoštevala meril, ki si jih je sama posta-vila. Tako je, so zatrdili nekateri v izvršnem svetu, odobrila posojilo tudi za trgovsko dejavnost, čeprav je izrecno poudarila, da te tokrat ne bo kreditirala. __________________________L. M. GASILCI V TEŽAVAH KRŠKO - Poklicna gasilska enota Krško je v precejšnjih denarnih težavah in pereče razmere je nedavno obširno obravnaval tudi krški občinski izvršni svet. Vlada je napovedala pomoč krškim poklicnim gasilcem, in sicer bo zanje med drugim opravljala računovodsko finančne posle. Dve srednji šoli za eno Krški šolski center na dveh lokacijah —Misli na novogradnjo—Optimizem ob ministrovem obisku KRŠKO — Srednja šola Krško s prek 700 dijaki, kolikor jih je v jto-vprečju vsakič vpisanih na elektro in strojniški usmeritvi, gotovo ne sodi med neobvladljive, toda tolikšno število slušateljev je daleč preveč za eno samo šolsko stavbo. Zato je ustanova začela delovati na dveh lokacijah v mestu in tam ostala vse do danes. Utesnjenost s prostorom med drugim občutijo pri praktičnem pouku v šolskih delavnicah. Vsaj nekatere od teh so zasnovane za delo z majhnimi skupinami praktikan- tov, vendar so se skupine sčasoma povečale. T udi v tem porastu se kaže, daje šola na tesnem z denarjem, saj bi si drugače lahko plačala več inštruktoijev za prakso. Obe stavbi, kjer deluje šola, sta zastareli za pouk in ena je bila zgrajena za druge namene. V Krškem si že daljši čas prizadevajo zadeve spraviti na boljše, vendar so bili doslej vsi napori zaman. Kaže, da bi bila v tem pogledu novogradnja boljša rešitev kot posodabljanje sedanjih šolskih zgradb, nad katerimi tudi bdijo ustanove za spomeniško varstvo. Ob nedavnem obisku ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra v krški občini so v krogih blizu ministru s precejšnjo veijetnostjo napovedali gradnjo nove srednje šole v K iškem. Bodo tudi te napovedi »porumenele«, kot je doslej že porumenel (tapir, na katerem so najbrž že pred desetletjem arhitekti narisali novo krško srednjo šolo? L. M. VIDMU NAJ POMAGA DRŽAVA KRŠKO - Vesel sem bil obljube nadškofa dr. Alojzija Šuštarja, da se ob letošnjih volitvah Cerkev ne bo vmešavala v politiko. Toda omenjena nadškofov-ska obljuba se ne uresničuje povsod. Na Senovem Cerkev poziva ljudi, naj volijo prokrš-canske stranke. To je z obžalovanjem ugotovil na osrednji občinski predvolilni prireditvi Združene liste v Krškem 17. novembra dr. Ciril Ribičič, predsednik SDP Slovenije. Ko so udeleženci spregovorili o drugih temah, je dejal mag. Janez Kocijančič o krškem Vidmu, da mora temu podjetju pomagati iz težav država. Kocijančič je bil ogorčen nad “vandalizmom”, kot je označil trganje in barvanje predvolilnih strankarskih plakatov. Na prireditvi je Združena lista predstavila kanididata za volitve, in sicer sta to dr. Peter Zorčič in Maijan Urbanč. Prvi je kandidat v dvajseti volilni enoti (Posavju) za državni svet, drugi kandidira v 6. volilni enoti v 6. okraju (Krškem) za državni zbor. ZA POSA VJE PREMALO, PREDSEDNIK! — Petkovemu posavskemu obisku slovenske vladne delegacije v Krškem ni prisostvoval Ciril Kolešnik, predsednik brežiškega izvršnega sveta. Ni prišel iz protesta, ker je »za naše probleme namenjenega tako malo lasa«, kot je dejal Anton Podgoršek iz občine Brežice. Vlado je v imenu Posavcev okrcal tudi podjetnik Emil Vehovar z Rake. Dejal je, da bi »prosili na bi podpredsednik Rigelnik prišel na daljši obisk«. Na sliki• vladni predstavniki med pogovorom v Krškem. (Foto: L M.) Libne Krško, je člane delegacije povprašal po morebitnih načrtovanih vladnih ukrepih, ki bi bankam povrnile zaupanje (deviznih) varčevalcev. Slavko Vilčnik, predsednik sevniške obrtne zbornice, je predlagal odpis zamudnih obresti obrtnikov, ki imajo veliko dolžnikov v nekdanjih jugoslovanskih republikah. Maijan Kurnik, predsednik sevniškega izvršnega sveta, je, kot še nekateri udeleženci pogovora, opozoril na nezmanjševanje javne porabe. Kurnik je zaostril vprašanji, kako bo v bodoče s krško nuklearko in odlagališčem za radioaktivni material in kako z gradnjo verige elektrarn na spodnji Savi. Navzoči so med drugim opozorili na premajhno vladno pozornost do kmetijstva in na to, da Posavju pripada renta za posege v okolje. Vprašanja in pričakovanja Dr. Janez Drnovšek s sodelavci v Krškem KRŠKO — Krško je 20.novem-bra obiskal dr. Janez Dmovešek, predsednik slovenske vlade, ki so ga spremljali Franc Avberšek, minister za energetiko, Mitja Gaspari, finančni minister, in Miha Jazbin-šek, minister za varstvo okolja in urejanje prostora. V približno poldrugo uro trajajočem razgovoru z direktorji posavskih podjetij ter s predstavniki občinskih skupščin in izvršnih svetov treh jjosavskih občin so visoki gostje znova podčrtali glavne usmeritve v politiki slovenske vlade, zvedeli za nekaj perečih problemov Posavja in odgovorili na nekatera vprašanja gostiteljev. Predsednik vlade je precejšen pesimist glede ponovnega trgovanja Slovenije z nekdanjim jugoslovanskim tržiščem. Dr. Drnovšek je izrazil pričakovanje, da se bodo izboljšali odnosi s Hrvaško. Kot je o •tem dejal Gaspari, pa se bo slovensko—hrvaška blagovna menjava povečala samo v primeru, če bo tudi Hrvaška tako kot naša država imela za to interes. Edo Komočar, direktor Laboda Vladna stran je v odgovorih na omenjena in druga vprašanja pripisala velik pomen načrtovani sanaciji bank in vračanju zaupanja varčevalcev. Odpis zamudnih obresti bi bila po Gasparijevih besedah »prevelika obljuba«. Franc Avberšek je napovedal možnost, da bi radioaktivni material iz nuklearke Slovenija izvozila. Nadaljuje se gradnja HE Vrhovo, opravljen je remont v elektrarni v Brestanici. Avberšek in Jazbinšek sta opozorila na prizadevanja slovenske vlade za gospodarsko rešitev Vidma Krško. DOBRO IN BOLJŠE DELO — Šolsko vodstvo in inštruktorji prakse v krški srednji Soli so prepričani, da je delo v manjših učnih skupinah dijakom bolj v korist kot poučevanje v večjih. Na posnetku: pri praktičnem pouku. (Foto: L. M.) USTANOVILI KRAJEVNI ODBOR SENOVO - Pred nedavnim so tu ustanovili krajevni odbor slovenske krščansko demokratske stranke. Ustanovnemu zboru KO SKD Senovo, ki se ga je v gostilni Senica udeležilo okrog 80 ljudi, so med drugimi prisostvovali Franc Černelič, kandidat za volitve v državni zbor v 6. volilni enoti, Franc Glinšek, kandidat za volitve v državni svet v 20. volilni enoti, in Danilo Siter, predsednik OO SJCD Krško. Tla predsednika KO SKD Senovo so izvolili Vlada Ljubija. Ustanovni občni zbor na Senovem so popestrili s kulturnim programom in z zaključnim družabnim srečanjem. BI OBČINSKE TAKSE IZZVALE HRVATE? OBREŽJE - Na mejnem prehodu Obrežje špediterji še niso začeli pobirati komunalnih pristojbin, kot je to sklenil brežiški izvršni svet. Vsakemu tovornemu vozilu, ki prijavlja blago ob prehodu čez mejo, naj bi zaračunali občinsko takso v višini 5 nemških mark. Na ta način bi v enem letu zbrali najmanj 800.000 mark, ki bi jih porabili izključno za urejanje infrastrukturnih objektov in gospodarske ploščadi ob prehodu. Ministrstvo za promet in zveze je izrazilo svoje nezadovoljstvo s tako odredbo občine Brežice in pozvalo ministrstvo za notranje zadeve, naj stori vse, da prepreči [»biranje taks. Osnovni razlog za tako odločitev se skriva v zapletenih odnosih s sosednjo državo. Na ministrstvu namreč menijo, da bi pobiranje taks poslabšalo pogajalske možnosti o izmenjavi tovornega prometa s hrvaško vlado. Bojijo se, da bi Hrvati zmanjšali število tovornjakov, ki smejo na dan čez mejo, ali pa celo, da bi uvedli kakšne protiukrepe. V Brežicah razumejo tako bojazen, vendar vztrajajo pri pobiranju taks, dokler vlada ne najde kakega dragega vira za ureditev prehoda. Zaradi kuge je sejmišče zaprto _____Prašičerejci in z njimi brežiška občina že imajo občutne izgube BREŽICE — Brežiško sejmišče je bilo zdaj že drugo soboto zaprto zaradi nevarnosti razširitve prašičje kuge. Previdnost je dobrodošla, čeprav se bolezen širi na drugi strani Kozjanskega. V občini ugotavljajo, da se je promet s prašiči preko zelene meje s sosednjo Hrvaško že ustavil. Ker je izkupiček za v klavnico prodane prašiče precej manjši, je zanimanje za prekupčevanje in tihotapljenje hitro padlo. Vendar pa velja povedati, daje to tudi edina svetla plat zapore sejmišča za brežiške kmetovalce in za občino nasploh. Kupci so namreč prihajali predvsem od drugod, zato je v te kraje in v KANDIDATI ZA DRŽAVNI SVET IZ POSAVJA KRŠKO - Da bi na volitvah 6. decembra volilci iz Posavja lažje izbrali pravega kandidata, ki bo zastopal njihove lokalne interese v državnem svetu, prireja sevniška občinska skupščina pod pokroviteljstvom Sveta posavskih občin v sredo, 2. decembra, ob 18. uri v dvorani kulturnega doma v Krškem javno tribuno. Na njej se bodo predstavili kandidati: Jože Senica, Ivan Tomše, Anton Zevnik, Peter Zorčič, Vlado Dcržič, Jože Dušak, Franc Glinšek in Marjan Kurnik. Predstavitev bosta neposredno prenašala brežiški in sevmški radio ter krški Kanal 10. *4 žepe prašičerejcev priteklo precej denarja. Zaradi zapore sejmišča bodo letos mnogi Brežičani revnejši pričakali novo leto. Ves odkup za klanje godnih prašičev se zdaj preusmerja v klavnico, ki k sreči po nedavni prenovi normalno deluje. Od kupcev pa dobi plačilo šele v dobrem mesecu. Škoda nastaja tudi pri premikanju prašičev med posameznimi fazami reje, kije odloženo zaradi obveznosti cepljenja. To se sme začeti v 2. fazi reje, vendar povzroči najmanj 14-dnevno zamudo pri premiku. Prašiči zadnje faze lahko končajo samo v klavnici. Kmetje ne morejo poskrbeti niti za pravočasen pripust. Če ne bo umetnega osemenjevanja, bodo spomladi tepeni zaradi izpada odojkov, ki bi jih prodali ravno aprila, ko dosegajo najvišje cene. Tudi od 100 do 120 kg težki pitanci bodo morali ostati v reji še najmanj 14 dni, če so bili cepljeni, sicer pa še dosti dlje. Tone Ceijak, sekretar za kmetijstvo v občini Brežice, razmišlja, da bi bilo zdaj potrebno organizirati veterino pri preventivnem delu. Zavzema se, da bi v obmejnem pasu zagotovili letno pre- • Zaradi svinjske kuge je zdaj prepovedano prodajati prašiče v drugo občino; prepoved ne velja v primeru, ko žival oddajo neposredno v klavnico. V okviru posamezne občine je promet s prašiči dovoljen izključno v primeru, ko žival oddajo iz ene faze reje v drugo. To pomeni, daje možno premeščati prašiče od tam, kjer so se zlegli, drugam, kjer jih bodo vzrejali naprej. Toda pri tem premeščanju živali veljajo strogi ukrepi: prašiči morajo biti 14 dni pred oddajo cepljeni in oštevilčeni, kar nadzoruje veterinar. Zaradi naštetih omejitev prometa s prašiči zdaj v Brežicah ni sejma in ta veijetno zaprt še do 10. decembra. (M. L.) ventivno cepljenje proti prašičji kugi, in to vse dotlej, dokler obstaja nevarnost vnosa. Vprašanje pa je, če bo država pripravljena podpreti to pobudo. B. DUŠIČ-GORNIK OB DNEVU TO SLOVENIJE CERKLJE OB KRKI - Ob 20. novembra, dnevu TO Slovenije, so iz vodstva učnega centra v Cerkljah ponudili srednjim in osnovnim šolam v Posavju, da jih obiščejo častniki in vojaki ter sodelujejo na razgovorih o TO, v samem centra pa so vsi učni vodi ta teden podrobneje obravnavali dogodke lanske osamosvojitvene vojne in razvoj TO od prvih svobodnih volitev do danes. Obravnavali so tudi dogajanja, vezana na vojno na Dolenjskem in v Posavju, ki jih je podrobneje analiziral udeleženec vojne in poveljnik centra Vasilije Maraš, ter si ogledali filma Slovenija na barikadah in Vojna v Posavju. OŽIVITEV GRADOV OREŠJE IN PIŠECE BREŽICE - Ker sta gradova v Pišecah in Orešju na Bizeljskem v zelo slabem stanju, so Brežičani imenovali poseben odbor za upravljanje in gospodarjenje z njima. Njegovi člani naj bi pripravili predlog za sanacijo obeh graaov, za njuno kulturno oživitev ter vključitev v kulturno in turistično ponudbo v občini Brežice. V Pečicah je življenje drugačno Imajo telefon, vodo, elektriko in boljše ceste kot nekdaj pa morda tudi še kaj, če-_______________ sar mestni ljudje nimajo _________ PEČICE — Marsikdo je že omenil za prebivalce v zaselkih krajevne skupnosti Pečice — Križe, da živijo na koncu sveta, od boga pozabljeni. To so v resnici delavni ljudje, navajeni živeti skromno. Preživljajo se s kmetovanjem ali pa se vozijo na delo v Brežice in Krško. ZA CENEJŠI PRAZNIČNI NAKUP IN SERVISNE STORITVE NOVOTEHNA NOVO MESTO TREBNJE KOSTANJEVICA KRŠKO METLIKA Šole že dolgo nimajo več, saj je otrok premalo in se vozijo k pouku v Artiče. Vse, kar imajo, so si zgradili z lastnim delom, in na to so ponosni. Imajo kar precej telefonskih številk, dobro cestno jjovezavo z Brežicami, vodovod, ki bi ga bilo sicer treba kmalu obnoviti, tako pogoste avtobusne zveze, kot jih niso še nikoli imeli, in eno prvih zasebnih trgovin v bivši državi, ki jih že dolga leta oskrbuje z vsem, kar potrebujejo. Ljudje se ne počutijo odrezani od sveta, saj se v 20 minutah lahko pripeljejo v Brežice ali Krško. Še bližje je do Podsrede ali Koprivnice, vendar so cestne zveze proti krški in šmarski občini (del krajevne skupnosti spada v to sosednjo občino) zelo slabe. V Podsredo je včasih vodil slab kolovoz, zato so krajani z udarniškim delom uredili cesto. Zanjo so dobro skrbeli in plačevali celo vzdrževalca. Sredi 80. let je skrb za cesto prevzela občina in od takrat je z njo vse slabše. Pečičanom in tudi prebivalcem z one strani Golega Vrha (iz Podsrede) je zelo žal, da jim ni uspelo asfaltirati nekajkilometrskega odseka ceste, ki povezuje šmarsko in brežiško občino. Pravijo, da je bilo že vse dogovoijeno, pa sta delo s stroji preprečila krajanka in njen zaseb- • Ljudje v krajevni skupnosti Pečice — Križe morajo kar sami poskrbeti zato, da jim ni dolgčas. Mladi se zbirajo po svoje. Igrajo košarko in pozimi tudi smučajo na bližnjem smučišču z vlečnico. Primernih strmin za te namene in snega jim ne manjka. Kmečke žene so organizirane v enem najboljših aktivov v občini. Prirejajo in sodelujejo na kulinaričnih razstavah, prodajajo lastne kulinarične izdelke na različnih prireditvah, se odzivajo na poučne izlete itd. ni interes. Kdo ve, kdaj bo spet taka priložnost! B d _q DOLENJSKI LIST Novinarji Dolenjskega lista komentirajo IDogodki V sliki in besedi Na črno v Evropo V zadnjem času se v okolici Novega mesta vse bolj sliši značilni glas električnih žag. Poleg tistih nekaj registriranih žagarjev se s to obrtjo na čmo ukvarja vse več šušmarjev. Poznavalci vedo povedati, da gre za tračne, vertikalne ali horizontalne električne žage. Znan je primer take črne žage, ki inšpektorjem in vsem drugim v posmeh ter vaščanom navkljub na veliko dela že več let. Za ta primer dobro vedo tudi na občini. Pa kaj? Seveda bi moral človek, ki bi hotel po normalni in pravilni poti priti do žage, dobiti dokumentacijo z vsemi potrebnimi soglasji, verjetno pa bi moral opraviti tudi kakšen preizkus znanja, voditi bi moral žagarske knjige, plačevati davščine itd, itd. Seveda vse to velja za normalno urejene države. Pri nas se zadnje čase vsi tako radi sklicujejo na pravno državo. V taki pravni državi gotovo ne bi veselo pele črne žage. Seveda ni čudno, da so čme žage zrasle potem, ko je tudi ali predvsem zaradi nastopaštva in hujskaštva novih strankarskih prvakov prišlo do prave anarhije v slovenskih gozdovih, ki da so do sedaj ječali pod zatiralsko peto boljševističnih gozdarjev in njihovega prisilnega odkazila. Kako znajo gospodariti s tem narodnim bogastvom, kar gozd v prvi vrsti seveda je, novi, pravi in vsega strahu osvobojeni lastniki, je videti v gozdovih, ogromno pa povedo tudi grozljivi podatki o črnih sečnjah, golosetdh, pravemu uničevanju slovenskih gozdov. Tako brezpravje in gozdno brezvladje je kot nalašč tudi za čme žagarje. Lesa je dovolj, neevidentiranega in sumljivega porekla, žagarskih knjig ni, podatkov nobenih, davkov pa tudi ne. In vsi so očitno zadovoljni. Država pa ne vidi, ne sliši in ne govori. Kdo pa bi se, prosim lepo, v teh usodnih predvolilnih časih ukvarjal še s temi banalnostmi, ki povrhu vsega gotovo ne bi prinesle novih volilnih glasov, kvečjemu kakšnega odnesle. • Zadnje čase so se c novomeški okolici povečale tudi gozdne tatvine. Za enega teh črnih žagarjev vedo, da ima neregistriran kamion z dvigalom za nakladanje lesa. Lepo bukev v odročnem Padežu dva izkušena delavca v pol ure podreta, naložita na kamion in odpeljeta. Pa še toliko časa imata, da ostanke zakrijeta z zemljo in listjem. Menda nekateri teh žagarjev delajo celo za izvoz. Tudi v Evropo gremo na čmo. A. BARTEIJ Politika je vse bolj moškega spola “Kandidiram tudi zato, ker sem ženska, ” je svojo kandidaturo za predsednico - ne za predsednika! - Slovenije v nedeljo v Birčni vasi med drugim utemeljila Darja Lavtižar-Bebler. Nadaljevala je, da to ni majhna stvar. V evropskih državah, ki veljajo za najbolj razvite in socialne, posebno v skandinavskih, ženska kot predsednica ni nobena redkost, v parlamentih pa jih je med 30 in 35 odst. V našem jih je sedaj približno 10 odst., po objavljenih kandidatnih listah pa vse kaže, da bo veliko, če jih bo v novem po decembrskih volitvah 5 odst. To je raven Vzhodne Evrope, kjer si ženske šele utirajo to pot. Ob teh podatkih se seveda ni nič spremenilo dejstvo, da je v Sloveniji 51 odst. žensk, da jih je med zaposlenimi skoraj polovica in da nemalokrat ne podpirajo le treh vogalov v hiši ampak vse štiri in še moža zraven, kot se je pošalila Lavtižar-Beblerjeva. Poskus izrivanja žensk iz javne sfere, seveda na zelo perfiden način, lahko v Sloveniji spremljamo že nekaj časa. Opazen je sicer trend prodora žensk v menedžerske strukture, kjer se ženske odlično dokazujejo, čeprav opravljajo dva zahtevna šihta: na delovnem mestu in doma. Državi pač ne pade na pamet, da bi spodbudila razvoj raznih servisnih dejavnosti, ki bi žensko razbremenile pri številnih družinskih opravilih, kot je to praksa v razvitem svetu, s čimer bi hkrati tudi vplivala na zmanjševanje že kar katastrofalne brezposelnosti. V tej so na splošno vse bolj opazno udeležene ženske in podaljšuje se čakalna doba žensk, ki iščejo prvo zaposlitev. Ce ima možnost izbire, delodajalec izbere moškega, saj se s tem izogne morebitnim porodniškim in bolniškim dopustom za negovanje otrok, kar je kljub vsem spremembam še vedno pretežno ženska stvar. Predlagan triletni porodniški dopust bi zaposlitvene možnosti žensk brez dvoma še drastično zmanjšal. Podobnih predlogov in poskusov zakonskih rešitev, ki naj bi pokazali ganljivo skrb oblasti, predvsem pretežno moškega parlamenta, za zaščito žensk, je bilo v zadnjih dveh letih kar nekaj. Dejansko pa gre za zvito strategijo, kako ženske - tiste, ki jim je to všeč, in tiste, ki jim ni - spraviti nazaj v dom, za štedilnik in med otroke in kako jim zapreti pot v ostale sfere, v zaposlovanje in tudi politiko. Da je ta boljša, če jo delajo ženske, bi bilo sicer trapasto trditi, brez dvoma pa je mehkejša, treznejša, realnejša, bolj praktična in ne le do žensk, ampak do vse družbe prijaznejša, če jo ženske enakopravno oblikujejo, za kar so dokazi v že omenjenih razvitih evropskih državah. Ne gre za poziv, da volite ženske. Bilo bi pa le dobro premisliti, kako se je kdo oz. kako se je katera stranka v zadnjih letih obnašala v zvezi z “ženskimi” vprašanji in katera vključuje ženske enakopravno, ne pa le za vzorec, da bi bila volilcem bolj všeč, za kar povzpetnic, ki se bodo takoj po volitvah uklonile “moški” politiki, tudi ne manjka. Demokracija pa ni sama po sebi prinesla avtomatičnega izboljšanja položaja žensk Nasprotno. V zadnjih dveh letih so bile pridobljene pravice nemalokrat napadene in jih je bilo v parlamentu težko zavarovati, včasih celo pred posameznimi ženskami Včasih je šlo le s pomočjo pritiska javnosti. V vsakdanjem življenju, zaznamovanem z našo gospodarsko krizo, so te pravice še bolj ogrožene, kar dokazuje tudi naval na sredi poletja ustanovljen Urad za žensko politiko pri republiški vladi ki je presenetil celo njegovo direktorico Viko Potočnik, dobro poznavalko razmer. V času - gre za naš čas - ko je treba vedno znova poudarjati in se boriti ne za kakšne to ne drži, bo pač drugače. Vsaj kar zadeva krško občino, je malo možnosti, da bi v sedanji precejšnji gospodarski izčrpanosti in ob vrsti različnih drugih socialnih problemov že zdaj reševali slabe življenjske razmere Romov, čeravno te razmere povečujejo konfliktnost družbenih odnosov v tej lokalni skupnosti. Načelno se da zadeva urejati dosti bolje in ni čudno, da je Peter Winkler, šef urada za narodnosti pri slovenski vladi, nedavno v Krškem dejal, da je potrebno poiskati razumne rešitve, ki bodo koristile vsem. Tisti, ki spremljajo dogajanja v zvezi z Romi, vedo, da je s klicem po razumnih rešitvah Wink-ler samo obrnil lajno, ki je že pred dvajsetimi leti pela isto pesem, čeprav mogoče v drugih rokah. In ko so mu to precej odkrito povedali, jih je potolažil, da so zadeve res krenile na bolje. Videti je, da se šef narodnostnega urada v tej oceni malce razhaja z nekaterimi ljudmi v drugih vladnih uradih. Povedano drugače, v vladi v Ljubljani mislijo, da morajo predvsem občine iz svojih proračunov primakniti precej denarja k reševanju romske problematike in da bo država s svojo razmeroma prazno malho prisotna samo za vsak primer, če občinskim oblastem le ne bi šlo od rok omenjeno delo. M. LUZAR Kose izpovejo šolniki Kako zelo drži rek, da sita vrana lačni ne verjame, vedo predvsem ljudje na periferiji, la onim v centrih navadno ne morejo dopovedati, za kaj vse so prikrajšani In Bela krajina se, kljub temu da ji je uspelo postati regija, ni niti za kilometer približala centrom, vsaj geografsko ne. Še vedno pač leži med Gorjanci in Kočevskim Rogom na eni ter Kolpo na drugi strani Pa vendar se je vsaj v zadnjem času spomni nekoliko več ljudi iz centrov kot običajno. Seveda si Belokranjci ne delajo utvar, da zgolj slučajno zaradi volitev. V svoji belokranjski skromnosti pa so veseli, da jim je vsaj kdo pripravljen prisluhniti, jih razumeti in jim celo obljubiti pomoč Pri tem tudi belokranjski šolniki niso izjema, zlasti še, če se lahko BOŽO KOS: Kaj ga skrbi - Sumi. brbota, vre dozorel pa bo Sele 6 decembra. S privilegije, ampak za politiko enakih možnosti in za dopuščeno in omogočeno možnost izbire, se lahko vsak, še tako droben pogled stran oa dejstev (vključujoč volilno odločitev), krepko maščuje. Z. LINDIČ-DRAGAŠ Rešitev je v"razumnih rešitvah? Na Gorici pri Krškem naj bi v nekdanji objekt zvezne armade vselili Rome. Ker takega načrta oblasti domačini ne podpirajo, bo najbrž splaval po vodi in v tem primeru se bo spet pokazalo, do kakšnih zapletov prihaja v praktičnem reševanju tako imenovane romske problematike. • • Država se obnaša, kot da odlaga kakršnokoli reševanje romskega vprašanja nekam v prihodnost. Ce izpovedo samemu ministru za izobraževanje in šport dr. Slavku Gabru. In povedati je kaj, saj vse belokranjske probleme zaradi odmaknjenosti, nerazvitosti, obmejnosti, demografske ogroženosti in še česa še kako temeljito občutijo prav v tamkajšnjem šolstvu. Nekateri so celo taki o kakršnih v razlitih centrih šolniki ne sanjajo niti v najbolj morečih sanjah. Da bi jim na primer kdo speljal učitelja nekaj dni pred začetkom novega šolskega leta, kot se je zgodilo v Starem trgu ob Kolpi? Ali da bi se pred očni nebogljenih učencev podirale stavbe, v katerih imajo pouk, kot se je dogajalo v Semiču ali Adlešičih? Da o velikanskih stroških prevozov otrok v šole niti ne govorimo! Republika se je teh stroškov elegantno znebila in jih prevalila na ramena občin, saj je znano, da jih imajo le na podeželju, torej tisti, ki so že tako in tako najbolj revni. Kakšna je na primer revščina v Črnomlju, kjer so glede na družbeni proizvod po zadnjih znanih podatkih iz leta 1990pristali na zadnjem mestu v Sloveniji, pa je tudi očitno. Ni denarja za opremo v šolah, učne pripomočke, investicijsko vzdrževanje šolskih poslopij in amortizacijo. In to že za osnovne šole, ki so obvezne, kaj šele za gimnazijo in poklično šolo, kjer so imeli velike težave, da so na republiki sploh uspel j dokazati, kako ju potrebujejo! Še sreča, da jim je vsaj minister Gaber priznal, da pomeni ena srednja šola na periferiji več kot tri v centru. Toda šele naslednji parlament, ki še izvoljen ni, bo lahko dal odgovor, ali bo moč šolstvu na demografsko ogroženih območjih prihodnje leto namesto letošnjih 35 milijonov tolarjev nameniti 130 do 150 milijonov tolarjev. Ce bodo poslanci dvignili roke, potem lahko tudi Belokranjci pričakujejo kakšno drobtinico. In če je vsem, ki obiščejo Belo krajino in v Sloveniji nekaj veljajo, tako rad na jeziku stavek o srečnih ljudeh ob zeleni meji, potem bi morali tudi kaj narediti za to srečo. Ne nazadnje tudi pri učiteljih, pri katerih ni več tolikšne vneme kot nekdaj, preprosto zato ne, ker je s skromnim plačilom razvrednoteno njihovo delo. M. BEZEK-JAKŠE Zadnjice se bodo še svetile po poljih Tako bi brežiški izvršnik Ciril Kolešnik zaključil ob novici, da je v soboto spet stekel promet po magistralki proti Bregant Mejni prehod Obrežje je eden največjih v Sloveniji, vendar je po urejenosti med najslabšimt Brežičani so že večkrat opozorili republiško vlado in pristojna ministrstva, da bi vozniki in potniki potrebovali še kaj več od kioskov, carinikov, policistov in špediterjev. Morda v Ljubljani ne pomislijo, da na meji ne gre brez pitne vode, stranišča, telefonov, javne razsvetljave in urejene kanalizacije. Nujne so tudi za promet vame vzporedne regionalne in lokalne ceste, ki so preobremenjene ob vsaki zapori zaradi dela ali nesreče, sploh pa konec tedna, ko se po njih prebijajo tudi tovornjaki. Vladi se niti enkrat ni zdelo potrebno Brežičanom odgovoriti vsaj z vljudnostnim pismom. Res so pisma spodbudila nekaj razgovorov na ravni ministrstev, vendar dalje od obljub niso prišli. Večkratno opozarjanje na zgoščeni promet na regionalnih cestah v smeri meje očitno ni zalegfo, zato ni čudno, da so zahteve spet oživele, ko je država od občine želela soglasje za obvoz po lokalni cesti. Ker tega ni dobila, je istočasno za silo pripravila za obvoz regionalno cesto. Morda bi se kaj premaknilo, če bi prebivalci Jesenic na Dolenjskem zares zaprli obe razpoložljivi obvoznici na eno izmed preteklih sobot, ko se je po njiju valil neznosen promet Takoj ko so zagrozili in postavili zahteve do vlade, pa jih je le-ta prehitela in vsaj to soboto umaknila zaporo ceste. Očitno se je bilo lažje in ceneje dogovoriti s sosednjo državo, kot pa s prebivalci ob meji. Brežičani so za zaporo ceste izvedeli le nekaj dni poprej. Kot pravijo krajani, so skoraj istočasno, ko so v Brežicah potekali pogovori o soglasju in o pogojih zanj, delavci že pripravljali regionalno cesto za obvoz. To samo še potrjuje domnevo, da je bilo vse odločeno že vnaprej. • Ker je državi prehod na Obrežju deveta skrb, so si v Brežicah, po vzoru nekaterih prehodov na meji Z Avstrijo in Madžarsko, omislili komunalno takso za tovornjake. Toda država je v prid dobrega pogajanja s Hrvaško, češ da bi to lahko izzvalo sosednjo državo, sklenila preprečiti pobiranje takih taks. Nekateri v Brežicah zato že verjamejo pisanju o ozemeljskem barantanju med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi Savudrijo odstopila za dve vasi v brežiški občini. Morda je tako razmišljanje malce prenapeto, vendar pa vsekakor ima svoj prav. V občino že dolgo zaman vabijo predsednika vlade ali vsaj podpredsednika za gospcxlarstvo, saj čutijo, da so na pomembni razvojni točki. Samo enourni, lahko bi rekli politični obisk dr. Janeza Drnovška v Krškem je zato le še podžgal jezo Brežičanov. B. DUŠIC-GORNIK ZAHVALA — Predsednik trebanjske vlade Jože Rebolj seje zahvalil dolgoletnemu kulturnemu delavcu Stanetu Pečku (na posnetku desni z brado) ob njegovem odhodu v pokoj, za nadpovprečno prizadevno in uspešno poklicno in ljubiteljsko delo v kulturi. Rebolj je izročil Pečku priložnostno darilo, Peček pa je povedal daje imela ta vlada dosti posluha za kulturo, čeprav v teh nenaklonjenih časih za družbene dejavnosti, ko je najlažje »varčevati« in rezati že tako skromen proračunski delež za kulturo, ni bilo nikoli zadosti denarja. Peček je zaupal, da tudi v Mokronogu, kjer seje udomil, nebo držal rok križem tudi zdaj, ko je v pokoju. (Foto: P. Perc) GURMANSKA HRANA ZA VOJAKE — Ob dnevu teritorialne obrambe so minuli petek v vojašnici Novo mesto pripravili degustacijo, v kateri so se predstavili proizvajalci, ki to ustanovo zalagajo z dobrotami Ribarstvo Emone iz Ljubljane se je predstavilo z ribami, Dolenjske Pekarne z raznovrstnimi kruhi in slaščicami Ljubljanske mlekarne s siri in sladoledi ter ostalimi mlečnimi izdelki Pomurka iz Murske Sobote pa z mesnimi proizvodi Vojaki, ki sicer nimajo slabe hrane, si prav gotovo želijo, da bi bilo čimveč takšnih dni (Foto: J. Pavlin) ŠE VEDNO ČRNA TOČKA — Most na ovinku v Trnovcu pri Metliki je pred leti, ko vas še ni imela obvoza, veljal za eno najbolj črnih točk v Beli krajini, saj je tam izgubilo življenje precej ljudi Čeprav sedaj cesta služi kot vaška pot, pa bi mostiček gotovo zaslužil spodobno ograjo tako zaradi varnosti kot zaradi videza. Nekaj polomljenih kolov, ki so nekdaj služili za ograjo, zagotovo ne bi obvarovalo pred nesrečo. Vprašanje je le, če se bo tisti, kije dolžan poskrbeti za red, tega pravočasno spomnil (Foto: M.B.-J.) BISERNA VIDMARJEVA IZ STRANJA — Francka (78) in Franc Vidmar (82) sta redka zakonca, ki sta se trikrat poročila. Prvič sla rekla »da«pred 60 leti v Šentjerneju, zlato poroko sta praznovala v Beli Cerkvi kjer sta si minulo soboto tudi tretjič obljubila zvestobo. V zakonu jima ni bilo z rožicami postlano, kot temu rečemo, več je bilo revščine, a vseeno sla starost dočakala zdrava in še kar pri močeh. V soboto sta bila vesela v krogu svojih sorodnikov, vnukov in pravnukov. Vse žlahte je bilo za polno belocerkovško cerkev. (Foto: J. Pavlin) NOVA VINSKA CESTA — Vse tako kaže, da bodo ljudje tudi v novi državi gradili in asfaltirali ceste še po starem iz svojega žepa V vasi Gorenje Kamenje so minuli teden asfaltirali vse klance po vasi, za nameček pa so (mo cesto potegnili še v gorice Komenske gore. Pravijo, da bo to bodoča vinska cesta, ki bo povezovala Trško goro in Trebelno. V petek so to dva kilometra dolgo cesto slovesno zalili pri Kramarjevem Stanku, od koderje tudi naš posnetek. (Foto: J Pavlin) O Slovencih na Hrvaškem V sredo nova kulturna tribuna v hotelu Metropol — Časopis Hrvaški dom bodo pripravljali v Novem mestu Glasbena soba tudi za likovne ure Letošnja že 5. likovna delavnica mladih v Novem mestu gostuje v glasbeni sobi Doma kulture — Kljub visoki vpisnini kar 40 udeležencev, največ do zdaj NOVO MESTO — Novomeška podružnica kulturnega društva Hrvaški dom bo decembrsko tribuno Sreda ob osemnajstih, ki bo v sredo, 2. decembra, v hotelu Metropol, posvetila znamenitim Slovencem, ki so v 19. stoletju delovali na Hrvaškem. O tej temi bo govorila prof. Aknesa Sabo. Zdravnik dr. Emil Lučev, ki v novomeški podružnici omenjenega društva opravlja tajniška dela in načrtuje vsebino za kulturne tribune, je sam zbral nekaj podatkov o slovenskem življu na Hrvaškem in še posebej o slovenskih izobražencih, Dr. Emil Lučev ki so v prejšnjem stoletju daljši ali krajši čas živeli onstran Kolpe in Sotle ter delovali v hrvaških ustanovah. Slovenski živelj na Hrvaškem je bil v prejšnjem stoletju dokaj močan. »Presenetil meje podatek, daje okoli leta 1850 v severnem delu Hrvaške živelo toliko Slovencev, da je to predstavljalo dobrih 13 odst. vsega prebivalstva, potem pa je začelo število Slovencev upadati, vendar jih je bilo okoli leta 1880 še vedno 10 odst.,« pravi dr. Lučev. Dolg je tudi spisek pomembnih Slovencev, ki so v 19. stoletju delovali med Hrvati. Dr. Lučev jih omenja celo vrsto, med njimi pisatelje Matijo Valjavca, Frana Erjavca in Janeza Trdino, pa Radoslava Razlaga, Luko Svetca, Josipa Drobniča, Lovreta Mahniča idr. Podrobneje bo o njih govorila predavateljica na decembrski tribuni v Metropolu. Dr. Emil Lučev še pove, da seje kulturno društvo Hrvaški dom odločilo izdajati svoje glasilo, ki se bo imenovalo Hrvaški dom. Za začetek bo glasilo izšlo vsake tri mesece, uredništvo bo v Novem mestu (v hotelu Metropol), tiskali pa ga bodo v Ljubljani. L Z. NOVO MESTO — V Novem mestu poteka že 5. likovna delavnica mladih. Vanjo je vpisanih okoli 40 osnovnošolcev in srednješolcev, največ do zdaj. Medtem ko so prejšnja leta v delavnici prevladovali učenci osnovnih šol. se je razmerje letos obrnilo, tako daje zdaj med udeleženci večina dijakov. Tolikšen vpis je organizatoije presenetil, tembolj, ker »šolnina« tokrat ni bila simbolična, temveč je moral vsak plačati 2.000 tolarjev. Toliko je bilo treba odšteti za vseh šest programov, kolikor jih bodo izvedli v zdajšnji likovni delavnici. Od vpisanih se samo trije niso odločili za vse programe in so zato plačali manj. Likovna delavnica je imela v minulih muzeju, letos pa soji dali na voljo glas- letih prostore v OS Grm in Dolenjskem SLIKARJI ZA NOVO PORODNIŠNICO NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri bodo v Galeriji Gospodična v Novem mestu odprli prodajno razstavo slik in kipov 23 avtorjev, s prodajo zbrana sredstva pa namenili za gradnjo nove novomeške porodnišnice. Razstavljali bodo: Danja Bajc, Mitja Berce, Marin Berovič, Niko Golob, Ana Guštin, Miran Hočevar, Božidar Jakac, Alojz Konec, Jože Kotar, Samo Kralj, Jože Kumer, Vlado Lamut, Marjan Maznik, Jože Marinč, Nataša Mirtič, Izidor Mole, Igor Obradinovič, Janko Orač, Marija Prah, Martin Skoliber, Borut Šprajcer, Mladen Vukšinič in Franc Železnik. Na otvoritvi bo glasbeni program, ki ga bosta izvedla Petra Gačnik in Branko Rožman. beno sobo v Domu kulture. »Soba ni kdove kako prostorna in bi prav gotovo imeli hudo stisko, če bi delavnica imela še več udeležencev. Vetjetno bi se morali dogovoriti o delu v skupinah, kar bi izvajanje programov ne le hudo motilo, ampak bi ga najbrž tudi podražilo. Sicer pa ne vem, kako bi delo po skupinah sploh lahko organizirali, saj je treba upoštevati, da so v glasbeni sobi tudi druge dejavnosti in bi težko dobili še Premalo skladajo za tamburaše Tamburaški orkester iz Artič bo igral z novimi in boljšimi tamburicami o slabi tamburaški tradiciji v Sloveniji_____________________ — Zmota ARTIČE — Te dni so artiški tamburaši prejeli prvih 18 novih instrumentov varaždinskega mojstra Maria Žmegača. Zaenkrat so še zapečateni, ker mora dobiti še posebno potrdilo, da takih glasbil doma nihče ne izdeluje. Preostalo deseterico tamburic pričakujejo v začetku naslednjega meseca. Za nove inštrumente so morali zbrati okrog 8.000 mark, pri čemer so jim veliko pomagali na občini. Predvsem predsednik skupščine Teodor Oršanič seje še posebej potrudil pri iskanju sponzorjev. Zakonca Križanič, ki sta duša orkestra, se vsem, ki so pomagali, zahvaljujeta, orkester pa se jim bo oddolžil s svojim programom. Tamburaški orkster iz Artič bo prihodnje leto praznoval 25-letnico delovanja. Sodi v sam vrh slovenske tambu-raške glasbe, spogledoval pa seje tudi z najboljšimi orkestri iz republik bivše Jugoslavije, kjer je tamburaška glasba veliko bolj živa. Strokovnjaki so že dalj časa opozatjali, da je velika škoda, če tako uspešen orkester igra na industrijske tamburice. Zato so se slednjič odločili in naročili nove instrumente. Z nji- mi bodo hkrati prešli iz kvintnega na kvartni sistem, kar jim bo nudilo veliko večje tehnične možnosti za izvajanje. »Posebej nas veseli, da se toliko ljudi vključuje v delo orkestra in da imajo v Artičah toliko posluha za našo dejavnost. Osnovna šola nam daje prostore za nemotene vaje,« pravi Elizabeta Križanič. Orkester šteje okrog 30 članov, starih od 10 do 55 let. Ta raznovrstnost MVPUlfflf/ ZAMENJALI BODO TAMBURICE — Artiški orkester bo potreboval kar precej časa, da se bo privadil novemu kvartnemu sistemu na tamburicah. Najtežje se bo odvaditi staremu sistemu, potem pa, kot pravijo, bo šlo, in to veliko bolje. To soboto bodo kot gosti sodelovali na srečanju tamburaških in harmonikarskih skupin v Hočah pri Mariboru, potem bodo za dalj časa odpovedali vse nastope in se posvetili učenju. Upajo, da se bodo z novimi inštrumenti uspešno predstavili ob obletnici je po svoje ovira na poti h kakovosti, saj večji orkestri ponavadi delajo z več starostnimi skupinami. »Pri napredovanju nas ovira tudi odhajanje naših članov na študij v druge kraje, vendar smo zadovoljni, da se po končanem študiju vračajo v orkester. Zdaj se nam bo pridružilo spet nekaj novih osnovnošolcev, a na žalost ne bomo mogli delati z njimi tako, kot bi bilo treba. Z eno vajo na teden res težko korakamo vštric z najboljšimi orkestri,« pravi Drago Križanič, strokovni vodja orkestra. Križaničeva si želita, da bi igrali čim-več skladb slovenskih avtorjev. Ugotovila sta, da so slovenski skladatelji okrog leta 1900 veliko več pisali za tamburaše, iz Cesarje mogoče sklepati, daje bila slovenska tamburaška glasba takrat na mnogo višji ravni kot danes. Tako ne drži današnje pogosto prepričanje, da taka glasba v Sloveniji nima močne tradicije. Materiali, ki sojih našli v Brežicah, dokazujejo, daje tudi v tem mestu okrog leta 1930 deloval zelo dober orkester. B. D.-G. DANES PREDSTAVITEV MOHORJEVIH KNJIG NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 26. novembra, bo ob 18.30 v dvorani proštijskega doma na Kapitlju predstavitev nove redne knjižne zbirke Mohotjeve družbe. Navzoči bodo tudi avtorji nekaterih knjig. Nastaja nov pevski zbor To je komorni zbor novomeških študentov NOVO MESTO — Letošnja jesen je v Novem mestu rodila nov pevski zbor. To je komorni študentski pevski zbor, ki ga sestavljajo študentje in študentke iz Novega mesta in okolice, vodi pa ga prof. Jožica Bradač iz Glasbene šole Matjana Kozine. Zbor se sestaja vsako soboto zvečer v glasbeni sobi Doma kulture in vadi od 19. do 21. ure. Zborovodkinja zdaj predvsem preizkuša pevske glasove in jih razvršča na ustrezna mesta v zboru. Zbor še ni popoln, manjkajo mu predvsem moški glasovi, zato vabi fante s pevskimi sposobnostmi, da se mu pridružijo. Novinci se lahko vključijo tako, da pridejo v soboto v glasbeno sobo na začetek vaje, to je ob 19. uri. Šele potem, ko bo glasovno zaseden oz. popolnjen, se bo moglo začeti pravo zborovsko delo. kakšen prost termin za to delavnico,« je povedala Staša Vovk, tajnica občinske ZKO. »Pouk« v likovni delavnici poteka ob četrtkih, vsakokrat po dve uri. Tako je že od oktobra, ko se je 5. likovna delavnica mladih začela, in bo v glavnem vse do maja, ko bodo v delavnici zaključili delo. V glavnem pravimo zato, ker so za izvajanje nekaterih programov predvidene strnjene oblike vodenja, tako imenovane vikend delavnice. Eden od programov — risanje oz. slikanje po naravi pod vodstvom akademskega slikarja Jožeta Kumra — je že absolviran, pravkar pa poteka risanje in slikanje portreta po modelu, in sicer pod vodstvom akademske slikarke Ane Guštin. V nadaljevanju likovne delavnice bodo udeleženci pod vodstvom Valterja Rabiča obravnavali likovno estetske vidike modnih vzorcev, se pod vodstvom Bojana Radoviča ukvarjali z umetniško fotografijo in kasneje spoznali še grafiko (globoki tisk), v to vejo likovnega ustvarjanja pa jih bo uvedel dr. Marin Berovič. V okviru šestega, zadnjega programa se bodo mladi likovniki preizkusili z izdelavo batika, o čemer jih bo poučila Branka Marčeta iz Hrvaške. Programski odbor delavnice, v katerem so akademska slikarja Ana Guštin in Jože Kumer, pedagog in likovnik Branko Šuster ter pedagoški svetovalec za likovno vzgojo Niko Golob, bo poskušal obogatiti dejavnost še z enim programom — oblikovanjem nakita. Za to zvrst likovnega ustvarjanja je kar precejšnje zanimanje. To je pokazala tudi likovna delavnica Krke, ki sojo že dvakrat pripravili v prostorih OŠ Grm, udeležili pa so se je tudi mladi. L Z. • Gledališče je ogledalo družbi, da si laže uredi srnjo masko. (Logar) • Vse velike pesnitve so sad trpljenja. (Muschg) Prvič doma in v Sloveniji Razstava fotografij Ivana Klariča, ki živi v Avstriji VAS, KOČEVJE — v petek zvečer je bila v prostorih Ljubljanske banke v Vasi otvoritev razstave fotografij samostojnega kulturnega delavca Ivana Klariča, kije slovenski javnosti poznan kot filmski ustvarjalec, v tujini, predvsem Avstriji, kjer živi, pa tudi po svojih fotografijah, pesmih in proznih delih. Razstava je bila prva iz niza, kijih namerava organizator, Turistično športno društvo Kostel, v okviru svojih prizadevanj za pospešitev in bogatitev turistične ponudbe obkolpske doline, v bodoče organizirati. Bila pa je tudi prva Klaričeva fotografska razstava v Sloveniji. Ivanu Klariču kostelska govorica in petje Prifarskih fantov, ki so na otvoritvi nastopili, še zdaleč ni tuje. Rodil seje namreč v Mavercu pri Fari, kjer je tudi odraščal. Na otvoritvi je dejal, da se je za svojo prvo razstavo v Sloveniji odločil zato, ker so ga povabili, in daje vesel, da je to ravno v bližini njegovega doma. Veselje je izrazil tudi nad velikim odzi- vom nekdanjih sošolcev, prijateljev in znancev, saj je bil bančni prostor premajhen za vse, ki so si želeli ogledati njegove fotografije. O svojem kulturnem ustvaijanju je povedal, da za izpovedovanje uporablja Novo mesto dobiva danes Lutkovno gledališče Pika Nogavička Ob 16. uri v Domu kulture prva lutkovna predstava Piščanček Franček — Staša Vovk: »Gledališče je zraslo iz navdušenja Zdenke Uzelac iz Hrvaške« NOVO MESTO — Novo mesto dobiva svoje lutkovno gledališče. To gledališče, prvo tudi na Dolenjskem, bo danes, v četrtek, 26. novembra, med slovesnostjo na Prešernovem trgu in ob zvokih novomeškega pihalnega orkestra točno ob 15.45 odprla Pika Nogavička. Po tej priljubljeni naslovni junakinji zgodbe švedske pisateljice Astrid Lindgren, ki letos praznuje 85-letnico življenja, se novomeško lutkovno gledališče tudi imenuje. Pika Nogavička se bo predtem na improviziranem konju z mikrofonom v roki sprehodila med obiskovalci in nagovorila otroke, ki jim je lutkovno gledališče predvsem namenjeno. Po otvoritvi gledališča pa bo Pika Nogavička vse navzoče povabila na prvo predstavo, ki se bo ob 16. uri začela v veliki dvorani Doma kulture. Tam bo tudi oder lutkovnega gledališča. Na prvi predstavi bo izvedeno delo neznanega avtorja Piščanček Franček. Kot animatorji oziroma voditelji lutk bodo nastopili: Irena Bahor, Jana Špringer, Samo Gradičevič in Zdenka Uzelac. Lutkarji so lutke sami izdelali, in sicer so se tega dela lotili pod vodstvom pedagoginje Zdenke Uzelac, kije igro tudi režirala. Uzelčeva je prišla v Novo mesto iz Hrvaške in je dalj časa delala v poklicnem gledališču v Karlovcu. Današnji predstavi bosta sledili dve ponovitvi na novomeškem odru: prva bo v petek, 27. novembra, druga pa v torek, 1, decembra. Bržčas bo novomeško lutkovno gledališče tudi gostovalo, najprej v večjih krajih novomeške občine, potem pa še drugod po Dolenjskem, morebiti tudi v Beli krajini in v Posavju. Do ustanovitve Lutkovnega gledališča Pika Nogavička, ki bo delovalo kot stalno amatersko gledališče v Novem mestu, je prišlo spontano. Pripravljali so jo v popolnem zatišju za javnost, brez vnaprejšnjega napovedovanja, celo ulične govorice so bile o tem nenavadno tiho. »Zato, ker smo hoteli s tem dogodkom vsaj nekoliko tudi presenetiti,« pojasnjuje Staša Vovk, tajnica novomeške Zveze kulturnih organizacij, pod okriljem katere se je vse skupaj pripravljalo. Za bolj ali manj veliko presenečenje lahko štejeta le ustanovitev amaterskega lutkovnega gledališča v Novem mestu in današnja otvoritev, nikakor pa ne sama lutkovna dejavnost. »Z lutkarstvom v Novem mestu in v novomeški občini je svojčas kar lepo kazalo, zlasti obetavno na nekaterih osnovnih šolah (npr. Grm, Mali Slatnik), ni pa se ta dejavnost trajno obdržala niti kvalitetno razmaknila. Tako je želja, da bi lutkarstvo ponovno zaživelo in se utrdilo, kar narekovala potrebo, da se gre v nekaj takega, kar zdaj dobivamo z lastnim lutkovnim gledališčem. Želja in zlasti potreba po lutkovnih igrah, ki ju izpričuje vedno polna dvorana otrok, kadar v Novem mestu gostujejo lutkovna gledališča od drugod, sta tolikšni, da se ni bati, da bi naše lutkovno gledališče ostalo brez dela in sploh bilo bolj kratkega Staša Vovk: »Z lutkovnim gledališčem se uresničuje dolgoletna želja Novomeščanov.« diha,« pripoveduje Staša Vovk. Novomeško lutkovno gledališče je, kot rečeno, nastalo spontano, prav tako tudi njegova prva predstava. Ogromno je naredila Zdenka Uzelac, ki seje, kot pravi Vovkova, sama ponudila, da bi kaj delala. Sama je tudi pridobila sodelavce, jih navdušila in rezultati so tu. Vse je nastalo iz čistega entuziazma. Samo ta pa bo za nadaljnje delo premalo. Gledališče bo obstalo, če bo ob primerni moralni podpori tudi dovolj gmotnega zalogaja. Vsaj za pokritje tistih stroškov, ki se jim v amaterizmu nikakor ni moč izogniti, če že ne še za kaj drugega. I. ZORAN KLARIČEVE FOTOGRAFIJE V VASI - Na otvoritvi fotografske razstave v Vasi so avtorja Ivana Klariča pozdravili številni njegovi nekdanji sošolci in znanci, dobrodošlico pa mu je zaželel tudi dr. Stanko Nikolič, predsednik Turistično športnega društva Kostel. (Foto: M.L.-S.) več zvrsti. Odvisno od ideje, ki jo želi izpovedati, posega po filmski kameri, fotografskem aparatu ali pa po svinčniku in papitju za zapis proznega dela ali pesmi. Svinčnik pa uporablja tudi pri fotografiji, ki ji skuša z različnimi dodatnimi posegi dodati svoje čutenje, videnje in podoživljanje. »Sliko skušam narediti še bolj osebno, mojo, dati ji hočem del sebe. Kako to naredim, je odvisno od tega, kaj želim povedati, in glede na to izberem sredstvo in tehniko, s katero to najlažje izpovem«, je na otvoritvi povedal Klarič, ki pravi, da ga tisto, kar je že znano, ne zanima. O vsem tem pričajo tudi njegova razstavljena dela, ki predstavljajo tisto zvrst, s katero je Klarič želel občinstvu prikazati vse možnosti, kijih raziskuje. M LESKOVŠEK-SVETE V KRŠKEM NA OGLED CIUHOVA RAZSTAVA KRŠKO - V avli Kulturnega doma Krško je od torka, 17. novembra, odprta razstava 27 del akademskega slikarja Jožeta Ciuhe, ciklus Spomin na Vukovar, Dubrovnik in Sarajevo. Razstavo teh izrazito protivojnih umetniških del so organizirale stranke tako imenovane združene liste. Na otvoritvi je o razstavljenih delih govoril Zoran Kržišnik iz Ljubljane. kultura in izobra- ževanje KVINTET SIMFONIKOV — Ljubljanski kvintet trobil deluje šele drugo leto. Njegovi člani so člani ljubljanskih simfoničnih orkestrov, povprečno stari po 24 let Decembra pride kvintet mladih simfonikov Ljubljanski kvintet trobil bo nastopil istega dne v Metliki in Črnomlju METLIKA, ČRNOMELJ — V okviru druge serije koncertov GM Odra se bo Belokranjcem predstavil Ljubljanski kvintet trobil. Kvintet bo v Beli krajini gostoval v torek, 8. decembra, in tega dne nastopil v obeh belokranjskih občinah. Najprej, in to že ob 11.30, bo imel koncert v metliškem, nato pa ob 19. uri večerni koncert v črnomaljskem kulturnem domu. Ansambel bo nastopil s privlačnim sporedom in se predstavil s skladbami V. Ewalda, A. Arutjunjana, M. Mihevca, U. Kreka in J. Horovitza. Glasbena mladina Bele krajine že zdaj vabi k poslušanju v obeh krajih. Ljubljanski kvintet trobil je mlad sestav, lani so ga ustanovili mladi poklicni glasbeniki, ki so sicer člani vseh treh ljubljanskih simfoničnih orkestrov. To so: trobentaija Tibor Kerekes in David Špec, rogist Metod Tomac, trombonist “NETOPIR” SPET FEBRUARJA KRŠKO - Straussovo opereto Netopir si je v Kulturcnm domu Krško minuli petek ogledalo 760 ljudi, znatno več, kot so pričakovali. Vstopnice so pošle že v prodaji in so celo abonenti, kakih deset, ostali brez njih. Zaradi izjemnega zanimanja obiskovalcev sc je Kulturni dom Krško odločil ponovno povabiti v goste ljubljansko Opero, tako da bo Netopir na krškem odru spet v soboto, 27. februarja 1993. 40 LET MUZEJA KOČEVJE KOČEVJE - Ob 40-letnici svojega delovanja priredi kočevski muzej jutri, 27. novembra, ob 12. uri otvoritev in ogled novih muzejskih prostorov ter razstave del Božidarja Jakca: Risbe z zasedanja zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju 1.-3. oktobra 1943. Slavnostni govornik na otvoritvi bo minister za kulturo Borut Šukljc, v kulturnem programu pa se bodo predstavili učenci Glasbene šole Kočevje. S “SKOPUHOM” PO POSAVJU KRŠKO - Kulturni dom Krško je povabil na gostovanje v krško občino gledališko skupino PD Simon Gregorčič iz Velike Nedelje, ki ima naštudirano Molierovo komedijo Skopuh. Skupina bo s to komedijo gostovala v soboto, 28. novembra, ob 16.30 na Zdolah, istega dne ob 19.30 pa v Podbočju S. MIHELČIČ VODI DELEGACIJO LJUBLJANA, ČRNOMELJ -Jutri, v petek, 27. novembra, bo tričlanska delegacija Glasbene mladine Slovenije (GMS) odpotovala v belgijsko mesto Liege, kjer bodo od 28. do 30. novembra zasedali komiteji, katerih člani so bili izvoljeni letos na 47. generalni skupščini svetovne organizacije Glasbene mladine (FIJM) v Barceloni. Slovensko delegacijo bo vodil Silvester Mihelčič iz Črnomlja, član mednarodnega komiteja FIJM za Grožnjan, v njej pa sta še Tomaž Rauch, član mednarodnega komiteja za etno glasbo, in Kaja Šivic, generalna tajnica Glasbene mladine Slovenije. 1>0TA Ii\ STH? & Davki postajajo vsem trn v peti Letos skokovit porast kriminala na Dolenjskem — Vsi krvni delikti raziskani — Med gospodarskim kriminalom zaskrbljujejo davčne utaje — Kmalu zgodba o Adriji? NOVO MESTO — Ako ne bi bilo pri roki podatka, da so kriminalisti novomeške UNZ po raziskanosti kaznivih dejanj med najuspešnejšimi v Sloveniji — republiško poprečje prekašajo za 3,5 odst. — in če ne bilo spoznanja, da so po izsledenosti storilcev na drugem mestu takoj za Mursko Soboto, bi kazalo celo biti plat zvona. Število kaznivih dejanj seje namreč na Dolenjskem v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečalo za domala 50 odst., dolenjski policisti sojih letos obravnavali natanko 1847. spolno nedotakljivost in moralo ter še bi lahko naštevali. Zdenko Prizmič, vodja urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto VLOM V KOKOŠNJAK - V noči na 16. november je nekdo v Suhorju nad Prečno obiskal nezaklenjen kokošnjak Marije L. in jo prikrajšal za 14 kokoši, vrednih 12.000 tolarjev. AUDI OSTAL BREZ KOLES - V noči na 18. november je neznanec v Dilančcvi ulici v Novem mestu z osebnega avtomobila Audi 80 odvil in ukradel štiri kolesa z aluminijastimi platišči vred. Lastnik Srečko Ž. je oškodovan vsaj za 160.000 tolarjev. KJE STA AKUMULATORJA? -Tako so se 11. novembra spraševali pionirjevci, katerim je nekdo minule tedne s tovornjaka, parkiranega v Kettejevem drevoredu v Novem mestu, zmaknil dva akumulatorja, vredna vsaj 40 tisočakov. ODPELJAL KOMPRESOR S PRIKLOPOM - Kar za milijon in 500 tisoč tolarjev je oškodovan Novomeščan Dragiša M., kateremu je neznanec 16. novembra ukradel premični kompresor s priklopom za tovorno vozilo. Kompresor je stal na parkirišču v Dolnjem Kotu pri Dvoru ob cesti med Žužemberkom in Stražo. ODNESEL JE HRANO - V času med 14. in 22. novembrom je bilo v Gorenji vasi pri Čatežu vlomljeno v počitniško hišico Ljubljančana Ivana S. Nepridiprav je odnesel več prehrambenih artiklov ter 5.000 tolarjev, skupne škode je za sedem tisočakov. OB VETROBRANSKI STEKLI SENOVO - Ivan Horvat in Marija Ulčnik, oba doma s Senovega, bosta nekaj časa brez prevoznega sredstva. V noči na 22. november je neznanec z njunih osebnih avtov znamke jugo ukradel vetrobranski stekli, vredni po 18.000 tolarjev. Letni čas za vožnjo brez ukradenih delov ni najbolj primeren. UPOKOJENI POLKOVNIK KRADEL HRANO BREŽICE - Kaj je upokojenega polkovnika bivše JLA, Stanislava 5. iz Ljubljane, privedlo na stranpota, ni docela znano, nemara je to premajhna pokojnina. Stanislav O. se je namreč pred dnevi s svojim avtomobilom pripeljal do brežiške blagovnice in se tam založil z velikim kosom vratine. Mesnino je skril pod jakno, vendar ne dovolj spretno, saj ga je opazila prodajalka. Zagnala je vik in krik ter sc celo neustrašno pognala za tatom, a je bil ta hitrejši. Štvar so zato vzeli v roke policisti in upokojenega polkovnika ustavili na avtocesti na poti proti domu. V avtu pa so našli ne le v Brežicah ukradeni kos vratine, ampak tudi še lepo zalogo drugih, predvsem mesnatih prehrambenih artiklov, za katere Stanislav O. ni imel računov. Najprej nekaj suhoparnih številk. Premoženjskih deliktov so možje postave v letošnjih devetih mesecih našteli kar 1361, največ seveda vlomov v avtomobile in vikende, tatvin rezervnih delov in goriva. Prav slednje pomenijo največjo sivo liso v delu kriminalistov, letos je kar 54 tatvin iz avtomobilov ostalo neraziskanih, enako velja za 80 tatvin raznih avtomobilskih delov, 28 kraj goriva itd. Veliko boljši so rezultati raziskanosti tatvin iz stanovanj in hiš ter večjih vlomih. Daleč najpomembnejše pa je, da so dolenjski kriminalisti letos razvozlali prav vse krvne delikte, pa najsi gre za dva umora, pet poskusov, 27 prizadejanj hudih telesnih poškodb, tri poskuse posilstva, dve kršitve spolne nedotakljivosti in s tem v zvezi zlorabi položaja, pet kaznivih dejanj zoper AVTO PADEL NA LASTNIKA VELIKI VIDEM - 21. novembra okoli 13. ure se je 21-letni Lojze Štangar iz Velikega Vidma spravil k popravilu osebnega avtomobila Z 750. Vozilo je dvignil z dvigalko, nato pa ga je podložil še z betonskim zidakom. Mladenič se je nato ulegel pod avto in pričel popravljati menjalnik. Zaradi močnih sunkov pa je vozilo zdrsnilo naprej, dvigalka in zidak sta se spodmaknila, fičo pa je stisnil lastnika. Štangar je hudo poškodovan, zdravniki v novomeški bolnišnici pravijo, da je njegovo življenje resno ogroženo. PO DOLENJSKI DEŽELI • Minuli petek je neznanec preizkušal svoje kvartopirske sposobnosti v dvoboju z igralnim aparatom za poker v metliški gostilni Vera. Ko je izgubil že 1.500 tolarjev, ga je pograbila sveta jeza in aparat je zalučal po tleh. Čeprav je ob 90.000 tolarjev, se lahko lastnica lokala Vera L. tolaži, da ni ona igrala pokra z vročekrvnežem. • Francozi iz Revoza so zelo prilagodljivi ljudje, hitro se nalezejo dolenjskih običajev. Nov dokaz temu je prišel 21. novembra iz gostilne Vovko na Ratežu, kjer je 26-letni zahodnjak napadel goste, jim grozil z žepnim nožem, enako nevljuden pa je bil tudi do policistov. • Hasanu Š. iz Bosne in Hercegovine je pred dnevi poteklo dovoljenje za začasno bivanje v Sloveniji Možakarju pa se ni nič kaj mudilo nazaj v rodne kraje. Zato sta ga policista sklenila odpeljati pred sodnika za prekrške, a se je ljubitelj Slovenije pred vhodom na rotovž na novomeškem Glavnem trgu ulegel na tla, občasno pa grizel in brcal tista, ki sta ga hotela zvleči v pisarno sodnic. Postopek je bil preložen na naslednji dan, dotlej pač, dokler se Hasan ni naveličal vodoravnega položaja. Zasvojenost med mladimi Na okrogli mizi o različnih zasvojenostih med mla-_____dostniki so predstavili tudi anketo KOČEVJE — Na nedavni okrogli mizi o različnih zasvojenostih med mladostniki, ki jo je organizirala kočevska gimnazija, so predstavili anketo, narejeno med kočevskimi gimnazijci in dijaki kočevskih poklicnih šol. V anketi, ki jo je med srednješolci izvedla dijakinja četrtega letnika gimnazije Vesna Štefanič, je bilo zajeto 412 učencev (kar sta kar 2/3 vseh učencev v šolskem letu 1991 /92) s povprečno starostjo 16 let. Ugotovljeno je bilo, daje kajenje med mladimi dokaj razširjeno in daje tudi intenzivnost kajenja dokaj velika. Med 37 odst. anketiranih, ki so izjavili, da so že kadili, jih kar 25 odst. redno kadi, 56 odst. med njimi jih pokadi dnevno 10 do 20 cigaret, velika večina kadi že več kot eno leto, kar 23 odst. pa celo več kot tri leta. O razlogih za pričetek kajenja je 43 odst. anketiranih izjavilo, daje šlo za vpliv vrstnikov; o odnosu staršev do kajenja je bilo ugotovljeno, da je la dvoličen. 48 odst. anketiranih je izjavilo, da starši vedo, da kadijo. Tudi za pitje kave in uživanje alkohola je bilo ugotovljeno, da je med mladimi dokaj razširjeno, medtem ko table- te za pomirjanje uživajo le redki. O razlogih za pitje alkohola, ki ga večinoma le občasno uživa 41 odst. anketiranih, so poleg vpliva vrstnikov anketirani navajali tudi, da jim pitje alkohola izboljša razpoloženje. Prav zaradi slednjega je malce presenetljiv, vendar pa vzpodbuden podatek, da 87 odst. tistih, ki droge še niso poskusili, tega tudi ne bi storilo, če bi jim bila ponujena. Sicer pa je ena desetina učencev izjavila, da so že imeli osebne izkušnje s kanabisom, kar petina pa, da so že bili v družbi, kjer je bila droga ponujena. Udeleženci okrogle mize, med katerimi so bili poleg domačih strokovnjakov s področja psihologije, socialnega dela in prosvete ter velikega števila mladih tudi Maja Vodopivec z ljubljanskega svetovalnega centra za mladostnike in starše ter predstavnik socialnega foruma zasvojenosti in omame, so menili, da se je potrebno proti različnim oblikam zasvojenosti med mladimi, predvsem pa proti drogam, boriti z dobrimi preventivnimi programi, za kar bi se morala spremeniti predvsem miselnost ljudi. M. LESKOVŠEK-SVETE pravi, da se za temi na videz suhoparnimi številkami skriva še veliko več. »Kar nekaj uspešnih akcij smo imeli letos. Od tiste, ko smo odkrivali in zasegli neprijavljene igralne avtomate — tovrstno akcijo bomo te dni ponovili —, do tiste, ko smo ugotavljali ponarejene tolarje. Kar 70 takšnih primerov smo našteli v letošnjih devetih mesecih. Velika večina ponarejenih bankovcev je izvirala iz znamenite zagrebške afere, ki skuša te dni dobiti epilog pred tamkajšnjim sodiščem. Tem velja prišteti še pet desettolarskih bankovcev s prilepljenimi ničlami, ki so njihovo vrednost postoterili. Preverili in temeljito pregledali smo tudi več osebnih avtomobilov; za sedemnajst vozil smo ugotovili, da so ukradena. Večidel so imela pretolčene številke šasije in motorja ter ponarejene dokumente, nekaj jih je bilo, ki so na to še čakala. Prijeli smo tudi nekaj zmikavtov, ob tem pa prišli do zanimivih spoznanj. Le trije od teh osebnih avtomobilov so bili ukradeni v Sloveniji, ostali v južnih republikah ali na Zahodu, kar nekaj pa jih je bilo »registriranih« v Sarajevu. Zakaj? Vozniki avtomobilov s sarajevsko registrsko oznako imajo pri roki izgovor, da jim je dokumente uničila vojna vihra. Na njihovo žalost jih izdajajo druge stvari, ne le papirji.« Zdenko Prizmič prav vojni v Bosni in Hercegovini pripisuje dejstvo, daje heroinska pot z Vzhoda na Zahod začasno presekana, bržkone pa bo s koncem krvavih obračunov znova vzpostavljena. Dotlej se bodo kriminalisti pač morali zadovoljiti le z odkritimi nasadi indijske konoplje in t.i. mehkih drog. Poglavje zase je gospodarski kriminal. Letos je bilo obravnavanih že 242 tovrstnih kaznivih dejanj, kar je domala 90 odst. nad lanskim številom. Prizmič letošnja odkritja takole komentira: »Največji problem postajajo davčne utaje, zlasti zasebnih firm, kjer na črnem spisku prednjači komisijska prodaja osebnih avtomobilov. Plačilu davkov se skušajo ponekod izogniti tudi krajevne skupnosti. Tako smo letos zavoljo takšnih kršitev obravnavali kar tri zasebne firme, medtem ko se družbene skušajo plačilu davščin izogniti z izplačilom osebnih dohodkov prek raznih prehrambenih bonov, kilometrin in podobnih stroškov. Posebnost letošnje sezone so tudi poskusi vnovčitve že vnovčenih virmanskih nalogov, na drugi strani pa vse večje število poslovnih goljufij. K slednjim se zatekajo zasebne firme sumljivega porekla z vnovčeva-njem nepokritih naročilnic in akceptnih nalogov.« Skupno so kriminalisti letos napisali že 176 gospodarskih kazenskih ovadb zoper osumljence. Nista pa v potastu le splošna in gospodarska kriminaliteta, pač pa tudi mladoletniška. Kar 194 letos obravnavih tovrstnih kaznivih de- • Ogromno ur, dnevov, tednov in mesecev so kriminalisti novomeške UNZ vložili v preiskavo dogajanj v novomeški Adriji. Vse kaže, da trud ni bil zaman, Dolenjski listje na sledi nemara največjemu primeru gospodarskega kriminala v tem delu države, glavno vlogo v zgodbi, ki naj bi pred javnost prišla že v naslednjih tednih, pa naj bi imel sedanji direktor mariborske Metalne, pred tem pa seveda novomeške Adrije in Revoza, Marjan Anžur. janj v primerjavi z lanskimi stoenajstimi to najbolje potrjuje. Daleč največ je bilo seveda premoženjskih deliktov, skrb vzbujajoči so tudi krvni delikti. Pred sodnike bo moralo skupaj 251 mladoletnikov; če k temu številu prištejemo $e 81 otrok, o dejanjih katerih so bila poslana pisna poročila občinskim socialnim skrbstvom, je skrb pred jutrišnjim dnem veliko večja, kot je bila včeraj za današnjega. B. BUDJA Bo vojska za Gorjanci zasedla še rotovž? Incident z napadom dolenjskih teritorialcev na orehoviška lovca odpira paleto vprašanj NOVO MESTO — Dobršen del dolenjske javnosti je prikrajšan za nadvse zanimi v dialog, ki poteka zadnje tedne v Dela vski enotnosti, sprti strani pa sta gorjanški lovci na eni ter slovenski teritorialci na drugi strani Izvirni greh spora sega v minuli mesec, ko so teritorialci napadli dva lovca, eden od njiju naj bi bil ob tem celo lažje poškodovan. Prič o incidentu je dovolj, zato vsebino dogajanj tistega večera lahko dokaj verodostojno povzamemo. Možakarja, člana lovske družine Orehovica, sta bila na lovu, ob takšnih priložnostih pa ni navada, da bi streljali z loki ali fračami Orehovičana sta, koje prednju iz grma skočila lisica, s pokom skalila večerno tišino. Nič hudega sluteč, sta se potem odpravila na okrepčilo do doma IMV pri Miklavžu. Bila ježe tema, zato ju je čudilo, kako da v domu ni luči Odgovor je prišel še prehitro. Tisti hip, ko sta možakarja stopila iz avtomobila, ju je zagrabila skupina do zob oboroženih vojakov. Bojda z lovcema niso bili preveč nežni, odvlekli so ju v dom, ki so ga v pričako vanju spektakularnega prijetja domnevnih teroristov zasedli teritorialci. Pričela so se zasliševanja in šele ko je od strahu in groze otrpli najemnik doma izdavil, kdo sta prijeti osebi, je bilo predstave konec. A lije vse skupaj potekalo natanko tako, kot kažejo gomje vrstice, ali pa je resnica nemara bliže javni razlagi Republiškega štaba za teritorialno obrambo, ki trdi, da so njihovi vojaki lovca le obstopili in ju vprašali, kdo sta in zakaj streljata, navsezadnje ni najbolj pomembno. Nesporno je pač, da so vrh Gorjancev zasedli slovenski vojaki, zakaj, lahko le ugibamo. Je vmes grožnja slovenski samostojnosti in suverenosti v obliki morebitnega napada z juga? Gre le za tedne trajajočo vajo slovenske vojske? Uradnega odgovora in pojasnila ni, čeprav bi bila še kako potrebna, zlasti ker vojska na Gorjancih hote ali nehote uvaja izredne razmere. Pa najsi gre za redne dnevne kamikaške vožnje njihovih vozil po ozkih gorjanskih kolovoznih poteh ter obeh glavnih dostopni-cah, za nastanitev slovenske vojske v domu IMV in planinskem domu Vinka Paderšiča pri Gospodični ali za ustavljanje in legitimiranje civilnih oseb. Ne le da za kaj takega vojska nima nikakršnih pooblastil — na vsezadnje je šlo za osebi, ki sta bili v zeleni lo vski uniformi z orožjem, za katero imata dovoljenje, ki sta streljala v revirju, ki pripada njuni lovski družini in ki sta streljala na divjad, za katero je lov odprt — pač pa je varovanje slovenskih meja v mirnodobnem času prepuščeno izključno policiji Če pa so teritorialci planinski dom, v bližini katerega je bilo slišati strele, nemara spremenili v vojaški objekt, koder je lov prepovedan, bi kazalo tudi to sporočitijavnosti Nikakor pa ne v obliki kot je to v imenu Republiškega štaba za teritorialno obrambo v odgovoru Delavski enotnosti zapisal major Janez Švajncer: »Gorjanci so del ozemlja Republike Slovenije in je zato razumljivo, da so enote na domači zemlji tam, kjer je to potrebno.« Nemara se bo teritorialcem jutri ob upoštevanju enake potrebe zahotelo zasesti novomeški rotovž. Ne da bi pri tem z eno samo besedo takšen poseg opravičili pri ljudeh, ki so jim na ta način krepko spremenili vsakdan, njihove navade, celo z ustavo zagotovljeno pravico po svobodi gibanja. BOJAN BUDJA Razvozlanih osem nočnih napadov Uslužbenci novomeške UNZ so prepričani, da gredo nočne drzne tatvine žen-skih torbic na rovaš D. O. iz Lok pri Straži in T. K. iz Malenške vasi NOVO MESTO — Uganka je bržkone rešena. Čeprav bo potrebno počakati še na sodni razplet, je prijetje 23-letnega D. O. iz Lok pri Straži in leto dni mlajšega T. K. iz Malenške vasi po dosedanjih rezultatih preiskave razvozlalo skrivnostno serijo nočnih in večernih napadov na osamljene predstavnice nežnega spola v Novem mestu. Tako vsaj pravijo uslužbenci urada kriminalistične službe UNZ Novo mesto, ki so te dni sestavili podroben mozaik lanskoletnih in letošnjih dogodkov. Začelo se je lanskega novembra. Drzne tatvine ženskih torbic z ramen sprehajalk so se vrstile ena za drugo, skupni imenovalec jim je postala lokacija. Zabeležke policistov so kazale, da do napadov prihaja izključno med novomeško Kandijo in Šmihel-sko cesto oz. bolnišnico. Od prvega napada lanskega 4. novembra se jih je do konca leta zvrstilo še nekaj identičnih, žrtve so bile občanke s torbicami, v katerih so bili bodisi gotovina bodisi čeki. Vsi napori, da se storilec znajde za zapahi, so bili zaman, napadalec ni nasedel niti vabam v obliki vablji vih nočnih sprehajalk. Po lanski seriji je bilo krajše zatišje, v letošnji jeseni pa je nepridiprav udaril znova. Trikrat mu je uspelo priti do plena, zadnjič 22. oktobra okoli 21.30, ko je napadel 53-letno Novomeščanko D. OSUMLJEN ROPA ŠENTJERNEJ - 33-letni Milan G. iz Dolenje Stare vasi je utemeljeno osumljen, da je 20. novembra okoli 14. ure na bencinski črpalki v Šentjerneju 19-letnemu domačinu Silvestru H. iztrgal iz rok črn etui z dokumenti in denarjem ter pobegnil. Silvester je bil ob 10.000 tolarjev, na srečo pa so predrzneža policisti prijeli še istega dne in mu ukradene predmete zasegli ter jih vrnili lastniku. EKSPLOZIJA V OTROŠKIH ROKAH ČRNOMELJ - 16. novembra okoli 12.40 se je 12-letni otrok s sošolcema vračal iz šole. Pred kulturnim domom je aktiviral vžigalnik z zažigalno vrvico, pred aktiviranjem pa je vžigalnik ovil s selotejpom in ga pokril z opeko. Ob eksploziji so drobci opeke otroka poškodovali po obrazu in prsih, zdravniško pomoč pa so mu nudili v črnomaljskem zdravstvenem domu. Policisti sedaj ugotavljajo, od kod mu vžigalnik in vrvica. H. Z ramen ji je strgal torbico, v kateri je imela nič več in nič manj kot kar Krvav petkov obračun med sinom in očetom Hudo ranjeni Aleš B. končal v novomeški bolnišnici NOVO MESTO — Kakšen bo končni razplet krvavega družinskega obračuna, do katerega je prišlo v petek, 20. novembra, popoldne, še ni docela jasno, zdravniki v novomeški bolnišnici pa pravijo, da je zdravstveno stanje 25-letnega Aleša B. zelo resno. Zaradi kršitve javnega reda in miru so novomeški policisti 19. novembra prijeli in do iztreznitve pridržali 25-letnega Aleša B. iz Novega mesta. Ko seje proces treznjenja končal, so ga dan kasneje v popoldanskih urah izpustili. Prva pot iz Jerebove ulice je Aleša vodila domov v naselje Graben, kjer stanuje tudi njegov oče. Aleš je s popivanjem nadaljeval, okoli 14.45 pa pričel svojemu očetu, 57-letnemu Marijanu B., groziti, da ga bo ubil, grožnjo pa podkrepil s puško v rokah in strelom proti njemu. Pa mu tudi to ni bilo dovolj, temveč je s puško stopil do očeta, ki je takrat povlekel pištolo ter večkrat ustrelil proti sinu. Eden od strelov bo lahko usoden, končal je v levem delu prsi pod ramo. Marijan je po tem dogodku pobegnil, a so ga že kmalu zatem novomeški policisti izsledili in prijeli ter zaradi suma storitve kaznivega dejanja, poskusa uboja, pripeljali k preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča. Hudo poškodovanega Aleša so prepeljali v novomeško bolnišnico, kjer se zdravniki borijo za njegovo življenje. 120.000 tolarjev. Na srečo je oškodovanka urno zagnala vik in krik. Enako so storili tudi policisti, bliskovita akcija pa je kmalu obrodila sadove. Vsega pol ure kasneje sta se v rokah uslužbencev novomeške UNZ znašla D. O. in T. K. Njuno prijetje ni bil naključen uspeh. To je pokazala tudi podrobna preiskava, ki se je končala te dni. Mladeniča naj bi bila tista, ki jima gre pripisati vseh osem nočnih napadov. A ne le da sta plen v obliki najdenih tolarjev pridno trošila, pač pa sta očitno uspešno vnovče-vala tudi ukradene čeke. Ena od žrtev — gre za Cecilijo P. iz Novega mesta — je ugotovila, da sta ji mladeniča izpolnila in vnovčila več čekov; najdeni so bili na novomeškem Petrolu in v ljubljanski prodajalni Drobtinica. Kakor koli že, oba osumljenca sta pristala v rokah novomeških preiskovalnih sodnikov, ti so odločili pripor le za D. O., medtem ko je T. K. iz Malenške vasi znova na prostosti. Ob tem naj dodamo še to, da sta tako D. O. kot T. K. osumljena storitve serije tatvin avtoradiov po Novem mestu in okolici. Kakšni bodo končni rezultati preiskave zoper njiju, je verjetno še prezgodaj govoriti. B. B. ZGORELA V STANOVANJU OREŠJE - V nedeljo, 22. novembra, okoli 16.15 je prišlo v stanovanju 78-ietne Pavle Malus nad trgovino v Orešju 28 pri Bizeljskem do požara, katerega vzrok še raziskujejo. Zaenkrat je znano le, da je požar zakrivil koncentracijo strupenih plinov, zavoljo katerih se je Malusova zastrupila in zgorela. OMEJITVE HITROSTI NOVO MESTO - Po sklepu novomeške vlade se sme po novem skozi Lutrško selo voziti le s 40 kilometri na uro. S tem naj bi povečali prometno varnost v naselju, ki je po povečanju prometa z izgradnjo teniških igrišč precej ogrožena. Enako je omejena hitrost na odseku ceste Straža - Češča vas pri skladišču lesa in obratu za obdelavo oblega lesa v Straži, kjer delovni stroji pogosto prečkajo cesto, na kateri se je promet po posodobitvi precej povečal. Zaradi novega tovornega terminala sc je močno povečal promet iz Novega mesta proti Češči vasi. To je bil razlog, da so v bršljinskem križišču spremenili prednostno cesto. Ta ni več proti Mirni Peči, ampak proti Prečni. Bosanski vojaki ilegalno prestopaj mejo Poleg njih je bilo avto-mobilu še nekaj orožja PRELOKA — Kako veselo se navzlic budnim mejnim kontrolam prevaža orožje tudi po dolenjskih cestah, kaže primer iz minulega tedna. Belokranjski policisti so 18. novembra na cesti pri vasi Pretoka ustavili osebni avtomobil, v njem pa so sedeli — kot seje pokazalo kasneje — štiri v civilna oblačila oblečeni pripadniki bosansko-hercegovske armade. Da so ilegalno prestopili mejo, bržkone ni potrebno posebej poudarjati, bolj zanimivo je, kaj so policisti odkrili ob pregledu avtomobila. V njem so namreč našli pištolo z osmimi naboji, tri ročne bombe M-75, 20 nabojev za avtomatsko puško, prav toliko nabojev za šibrenico ter bojni nož. Orožje so seveda zasegli, civilne vojake pa prepustili odločitvi sodnikov za prekrške. ZARADI PREVELIKE HITROSTI IZGUBIL OBLAST NAD VOZILOM - V petek, 20. novembra, okoli 23.50 se je 25-letni Bernard Štefanič iz Pristave peljal z osebnim avtomobilom golf po magistralni cesti od Otočca proti Ljubljani. Pri vasi Hmcljčič je zavoljo prevelike hitrosti izgubil oblast nad vozilom, zapeljal je preko desnega prometnega pasu s ceste na bankino, nato pa treščil v zemeljski vsek odtočnega kanala. Po trčenju je avtomobil obrnilo na streho, pri tem pa sta se voznik in njegova 18-lctna sopotnica Alenka Selak iz Dobove hudo poškodovala. Prepeljali so ju na zdravljenje v novomeško bolnišnico, škodo na zviti pločevini pa so ocenili na približno 350.000 tolarjev. ©ffioaEiDg] Ho o D 0 0 0 Val zasvojenosti z mamili je vse močnejši v zahodni Evropi, zadnji dve leti pa tudi pri nas, ko je s pomočjo družbenih, gospodarskih sprememb in zaradi vojne na Balkanu, ki je začasno pretrgala utečene prometne poti, mamil na naših tleh vse več. Ko so pred časom nekateri strokovnjaki začeli na ta problem resneje opozarjati, je večina odgovarjala, da v njihovi sredi zasvojencev z mamili ni, vsaj takih ne s trdo drogo. Raziskave so pokazale, da ni tako. Članice Evropske skupnosti so pretekli teden organizirale teden boja proti mamilom. Za to so se odločile, ker so zaskrbljene nad podatki raziskav javnega mnenja, po katerih je tri in pol milijona starih do 19 let priznalo, da so jim ponudili mamila, 550 000 pa je tako ponudoo dobilo, še pred 15. letom. Kar 62 oast. anketiranih misli, daje mamilo lahko dobiti kar v šoli. V Novem mestu še do pred kratkim nismo imeli nobenih podatkov o zasvojenosti mladih. Prejšnji teden so na okrogli mizi "Droga in mladi" navedli prve številke o zasvojenosti novomeške mladine. Okroglo mizo je organizirala delovna skupina, ki so jo na novomeški občini ustanovili pred nekaj meseci za boj proti mamilom. Udeležili so se je predstavniki Centra za socialno delo, osnovnih in srednjih šol, zdravstvenega doma, UNZ, župnijskega urada ter strokovnjaki: Jana Hosta, psihologinja na novomeški gimnaziji, dr. Andrej Kastelic iz Centra za mentalno zdravljenje v Ljubljani, Ljuba Tiran, sodnica za mladoletnike Temeljnega sodišča v Novem mestu, in dr. Jože Ramovš iz Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo Ljubljana. Anketo o zasvojenosti je izvedla in z njo seznanila udeležence psihologinja Jana Hosta. V anketo so bili zajeti učenci novomeških osnovnih šol od 6. do 8. razreda in dijaki srednjih šol. Iz podatkov je razvidno naraščanje raznih zasvojenosti, od kajenja in pitja alkohola do mamil. Ugotovili so, da kajenje s starostjo narašča; v četrtem letniku srednje šole kadi že 75 odst. mladih. Zdaleč največji problem zasvojenosti na našem območju je pitje alkohola, ki se s starostjo prav tako strmo dviguje'Zelo veliko, predvsem osnovnošolcev, vdihuje lepila; pri tem so priznali, da je vdihavanje učinkovitejše, če si dajo na glavo vrečko. Z leti narašča tudi jemanje zdravil brez recepta; v četrtem letniku srednje šole jih jemlje 29 odst. Značilni so podatki o tem, ali bi poskusili marihuano, če bi imeli priložnost. Število pritrdilnih odgovorov z leti narašča; v prvem letniku znaša 3,5 odst., v tretjem 10,5 odst. in v četrtem že 19,4 odst. Anketirani otroci pa ne poznajo le marihuane, na vprašanje, ali so vzeli še kakšno drugo drogo, so vsi osnovnošolci odgovorili negativno. Med srednješolci pa je bil najvišji odstotek (skoraj 4 odst.) v četrtem letniku; verjetno je odstotek v resnici še večji, saj 6,6 odstotka četrtošolcev ni odgovarjalo. Učenci so tudi potrdili, da do mamil m tako težko priti; najlažje pridejo do njih s pomočjo prijateljev, ki so mamilo že poskusili. Iz ankete je mogoče ugotoviti, da potencialni uživalci mamil veliko časa preživijo s prijatelji po lokalih in pred TV in da se ne udeležujejo interesnih dejavnosti. To so le nekateri pomembnejši podatki iz ankete, ki je pokazala, da je tudi na Dolenjskem vse več mamil med mladimi. Ponudba večja od povpraševanja Ker v Sloveniji še nimamo novega zakona glede neupravičenega prodajanja, proizvajanja mamil ipd., se sodstvo ravna še naprej po jugoslovanskem kazenskem zakonu. Naša država je že ratificirala spisek psihotropnih substanc, med katere sodijo tudi nekatera zdravila. Vendar pa, kot je poudarila sodnica za mladoletnike Ljuba Tiran, uživanje mamil 'n alkohola povzroča tudi druge oblike kriminalitete, kot so vlomi v lekarne, kraja receptov in medsebojna obračunavanja pa tudi Prometne nezgode. Dodala je še, da so do sedaj na novomeškem sodišču obravnavali le 4 ah 5 polnoletnih ljudi zaradi sajenja konoplje, med mladoletniki pa še niso obravnavali primera zlorabe mamil, kar pa ne pome- ni, da jih ni. Po podatkih zdravstvene službe imajo v Novem mestu registriranih 5 odvisnikov starih od 16 do 33 let, ti so se namreč že oglasili v ambulanti. Martin Vrančič iz ministrstva za notranje zadeve pa je dejal, da je odkrivanje kaznivih dejanj v zvezi z mamili zelo težko, saj v postopku nimajo klasičnega oškodovanca, ki bi "tatvino"- dejanje prijavil. Največkrat se lahko zanesejo le na odvisnika. Vendar sta tako preprodajalec kot tudi zasvojenec zainteresirana, da tega nobeden ne zve. Konkretno za Novo mesto pa je dejal, da je z nastankom meddržavne meje med Slovenijo in Hrvaško lani postala tranzitna pot Ljubljana - Zagreb še pomembnejša. Ponudba mamil pri nas je večja od povpraševanja, zato skorajda ni vlomov v lekarne in podobnih tatvin in vlomov. Programi za zdravo življenje "Danes ne govorimo več o programih proti mamilom, temveč o programih za zdravo življenje," je že v uvodu poudaril dr. Andrej Kastelic, vodja oddelka za mladostnike pri Centru za mentalno zdravljenje v Ljubljani. Od otrok in učencev se zahteva znanje, odnos do droge in vedenje, vendar pri nas nimamo razčiščenega odnosa do mamil. "Če znamo otroku povedati, zakaj mi ne jemljemo mamil, je že veliko," je dejal dr. Kastelic. Cel kup mitov je, ki v zvezi z mamili ne veljajo. Povsem nepotrebna je delitev na mehke in trde droge ter na legalne in nelegalne, vse so škodljive. V Sloveniji je vsaj 100 000 ljudi, ki so zasvojeni z alkoholom, 10 odst. jih ima zaradi tega resne probleme. Tudi nikotin je vsaj toliko nevaren kot alkohol. Število mrtvih zaradi alkohola in cigaret je veliko večje od zasvojencev z mamili. 'Veliko mladih, ki začnejo jemati mamila, ne zna nehati, to kaže tudi na to, da imajo ljudje premalo znanja." Dr. Kastelic legalizacijo mamil podpira, vendar meni, da zdaj zanjo še ni čas. "Družina v smislu tradicionalnega življenja je v globoki krizi in to je po moje največja kriza, s katero se danes spopada predvsem razviti svet," je začel svoje razmišljanje dr. Jože Ramovš iz Univerzitetnega zavoda za zdravstveno in socialno varstvo v Ljubljani. Tudi na področju boja zoper mamila lahko največ naredi družina, njeni zdravi in trdni odnosi. Sodobne antropološke teorije ne govorijo več: Človek znajdi se, da se boš znašel v okolju, ampak pravijo: Človek je talec za druge. Npr.: če bo otrok uspel, bo uspela tudi mati, in če nam ne bo uspelo ohraniti okolje, ne bomo preživeli. Če bomo razvijali civilno sfero, npr. združenja staršev, skupine za samopomoč, komune, potem bomo v prvi vrsti tisti, ki bomo v celoti preprečevali misel omamljanja v najširšem smislu. Vsaka omama je beg pred svobodo. Omamljen človek ima še manj svobode. Človek se lahko omami tudi z idejami. Dr. Ramovš je glede don Pierinovih komun dejal, da je ta sistem zdravljenja odličen za ljudi, ki so se odtrgali od svojcev in prijateljev. Ni pa to tudi mehanizem, ki bi znameniti dolenjci Ferdinanda Seidla, čigar 50-letnice smrti se bomo spomnili čez nekaj dni, 1. decembra, pozna le malokdo. Novomeščani vedo za njegovo ime po Seidlovem mlinu, ki razpada ob jezu na Krki, in po kratki Seidlovi ulici od kavarne do frančiškanskega samostana. Kdo je bil mož, čigar ime je ohranjeno v našem spominu na ta način, kaj je v življenju naredil in kakšen pomen ima za slovensko znanost, vedo le redki. Andrej Hudoklin je v Dolenjskem zborniku zapisal: "Kljub pomembnemu prispevku k razvoju slovenske naravoslovne znanosti je danes Seidl pozabljen." Morda je taka sploh usoda vseh znanstvenikov, za katere se javnost ne zanima toliko, kot se za umetnike in druge javne delavce. No, po nedavnem kolokviju, na katerem so številni slovenski strokovnjaki, ki so se na pobudo urednikov Dolenjskega zbornika lotili preučevanja Seidlovega življenja in njegovega dela, in po izidu Dolenjskega zbornika, v katerem so njihovi prispevki natisnjeni, lahko rečemo, da dolenjskega polihistorja le trgamo iz nezaslužene pozabe. Ko brišemo prah pozabljenja, je prav presenetljivo, kakšne pomembne stvari se razkrivajo o tem možu, kje vse je zastavil prve korake v slovenskem naravoslovju in kje vse je oral ledino. Hkrati pa nam Seidl, ko se vrača v našo vednost, zastavlja vprašanja, ki se še kako tičejo nas tukaj in zdaj. Koliko je v znanosti zapisanih ljudeh še tiste širine, ki jo je Seidl izpričal, kakšen je njihov estetski in čustven odnos do raziskovane danosti, kakšen je njihov odnos do materinega jezika, tega enkratnega in nezamenljivega orodja sporočanja in čvrste-nja posameznikove in narodove indentitete? Marsikateri strokovnjak bi danes moral sneti klobuk z glave pred našim pozabljenim polihistorjem, ki ni bil le neutruden raziskovalec, vesten spremljevalec sodobnih tokov v Evropi, geolog, seizmolog, metereolog, botanik, naravovarstvenik in geograf, ampak tudi pravi ljubitelj narave in jezikovno visoko osveščen človek, ob vsem tem pa skromen in plemenit po značaju. K tem značajskim črtam lahko prištejemo še zavzetost za vse lepo, svobodomiselnost in rodoljubje. Češka in slovenska kri Ferdinand Seidl se je rodil v Novem mestu 10. marca 1856 očetu Ferdinandu in materi Alojziji, rojeni Kalčič. Njegov oče Ferdinand je bil sin češkega begunca Martina Seidla, ki je v Novem mestu umrl med epidemijo kolere. "V slovenskem Novem mestu je zrastel kot Slovenec," je o očetu zapisal Seidl v avtobiografiji, ki jo je napisal štiri leta pred smrtjo in v nji jasnovidno zapisal tudi, koliko bo star ob smrti. Ob čeških rodbinskih koreninah poudarja slovenskost, ki jo je kasneje na mnoge načine potrjeval. Menil je celo, da mu je prav mešanje češke in slovenske krvi dalo na življenjsko pot dragoceno popiotnico duševne nadarjenosti. Ferdinand bi moral naslediti očeta v trgovini, vendar so starši zaradi njegove telesne šibkosti sklenili, da trgovino prevzame mlajši sin, Ferdinandu pa so namenili "duševni poklic", se pravi šolanje. Obiskoval je ljudsko šolo in gimnazijo v Novem mestu, nato študiraj prirodopis, fiziko in matematiko na filozofski fakulteti v Gradcu. Od leta 1882 do 1887 je začasno med čakanjem na profesuro učiteljeval na meščanski šoli v Krškem in vmes naredil izpit iz slovenščine kot učnega jezika na dunajski univerzi pri prof. Franu Miklošiču. Ko je leta 1887 umrl profesor goriške realke, znani prirodoslovec Fran Erjavec, je na njegovo mesto prišel Seidl. Preselil se je v Gorico in tam služboval do leta 1915, ko je zaprosil za predčasno upokojitev. Prošnjo so ugodno rešili in ga še častno imenovali za vladnega svetnika. Preselil se je v rodno Novo mesto, kjer je živel vse do leta 1942, ko je, star 86 let, umrl. Zadnji slovenski polihistor Seidl je s svojim strokovnim delom posegel na mnoga področja prirodoslovja in se zunaj stroke s širokim javnim delovanjem zapisal v slovensko kulturno zgodovino, zato ga je biolog Pavel Grošelj upravičeno imenoval "naš zadnji prirodopisni polihistor". Najpomembnejši je kot geolog in seizmolog. Prehodil je na stotine kilometrov po raznih predelih domovine, od goriške okolice, Kamniško-Savinjskih Alp do skrivnostnih Goijanccv, v naravo pa ga ni vabila le znanstvena žilica, ampak tudi ljubezen do prirode in domoljubje. Znan je njegov izrek: Spoznavaj domovino, da jo pridobil nazaj kontakte z družino in predvsem delovnim okoljem oz. okolico, kjer je narkoman prej živel. Za popolnoma uspešno zdravljenje je potreben paralelen sistem, ki pomaga vzpostaviti nazaj stik z nekdanjo narkomanovo okolico, tu pa pomaga stroka. Zdravljenje odvisnosti v don Pierinovih skupnostih je učinkovito in hitro, medtem ko traja vključevanje nazaj v vsakdanje tokove življenja dlje. Končni cilj zdravljenja narkomanov pa je vračanje v normalno življenje. JOŽICA DORNIŽ prisrčneje vzljubiš! Najpomembnejše in najobsežnejše Seidlovo geološko delo je knjiga Kamniške ali Savinjske Alpe, ki jo strokovnjaki omenjajo kot prvo slovensko knjigo o splošni geologiji. V nji je ogromno geoloških podatkov in podmen, veliko pa je tudi novih slovenskih strokovnih izrazov, kar kaže Seidlovo jezikovno osveščenost. Vseh geoloških in seizmoloških prispevkov je za več kot 1300 strani rokopisa. Kot seizmolog je deloval 20 let predvsem v vlogi potresnega referenta za dunajsko Akademijo znanosti. Zanimivo je, da Seidl največ svojega časa ni posvetil geologiji, kjer je dosegel največje uspehe, marveč meteorologiji. Že v Krškem se je začel ukvarjati z njo in ji ostal zvest vse do konca življenja. Petinpetdeset let, vse do 84. leta starosti, je opravljal redna vsakodnevna vremenska opazovanja. Izpod njegovega peresa smo Slovenci dobili prvi meteorološki strokovni prispevek in po njegovi zaslugi smo bili na tekočem z dognanji v svetovni meteorologiji. Četrto področje, na katerega je Seidl posegel, je botanika. Tu se je uveljavil predvsem kot pisec poljudnoznanstvenih besedil. Njegovo najbolj znano delo te vrste je knjiga Rastlinstvo naših Alp. Knjiga poleg ostalega pričuje tudi o Seidlovi goreči privrženosti razvojni teoriji in pa tako kot mnogi drugi' njegovi prispevki in knjige o skrbi za lepo slovenščino. Marko Aljančič jo ocenjuje kot prvo slovensko knjigo o biologiji rastlin in jo ima za mejnik in spomenik slovenskega poljudnega naravoslovja. Med znanstvenimi panogami, v katerih je Seidl deloval in jih našteva tudi sam v svoji avtobiografiji, je še kulturologija oziroma sociologija Edino njegovo delo s tega področja je knjiga Moderna izobrazba. Napisal jo je kot "duševno oporoko doraščajočemu poko-lenju", predstavlja pa sintezo njegovih življenjskih prizadevanj in odraz njegovih pogledov na življenje in svet. Nikakor ne gre prezreti sicer kratkotrajnega, a kljub temu pomembnega, za današnji čas še posebej, Seidlovega delovanja za varstvo narave. Bil je eden zgodnjih pobudnikov varovanja narave na Slovenskem. Po njegovi podbudi je v okviru Muzejskega društva za Slovenijo nastal poseben odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov v Jugoslaviji, ta pa je po Seidlovih načrtih sestavil Spomenico, ki jo označujemo kot prvi slovenski nacionalni program za varstvo narave. MILAN MARKELJ priloga dolenjskega lista >: M. MARKELJ kako bomo volili dsi hj [g iw m®] LjD-stavljen v novem socialnovarstvenem Glasilo župnije Senovo naroča, koga voliti V nasprotju s stališčem škofovske konference Protestiramo zoper neenakopravnost pri pokrivanju predvolilnih aktivnosti na TV Slovenija in Delu. Vrsta dogodkov, ki jih organizira Združena lista v slovenskih krajih, je javnosti zamolčana. Naši volilci, ki množično sodelujejo na shodih in zborovanjih Združene liste, ogorčeno ugotavljajo, da se drugim, manj obiskanim in rutinskim strankarskim sestankom daje prednost. V nasprotju z obljubami škofovske konference in nadškofa dr. Šuštaija se Cerkev neposredno vmešava v volilni boj. Kričeč primer takšnega vmešavanja je poziv v glasilu župnije Senovo, ki 15. novembra 1992 naroča vernikom, da na volitvah glasujejo v prvi vrsti za krščanske demokrate, potem pa tudi za kandidate dugih opozicijskih strank. Odločno obsojamo takšno protiustavno delovanje predstavnikov RKC v Sloveniji. V Združeni listi smo zgroženi nad vandalizmom, ki ga počenjajo skrajneži s trganjem plakatov in »grafitaiji« s popačeno slovenščino. Ker si želimo jx>-šteno volilno tekmo, apeliramo na vse stranke, tako kot to zahteva Združena lista od svojih volilcev in simpatizeijev, da svojim privržencem odsvetujejo take in podobne metode volilne tekme. Vandalizem, ki smo mu priča, ne more in ne sme biti značilnost slovenske demokracije, saj škodi tako notranji kot zunanji podobi Slovenije. Združena lista zakonu — hkrati pa imajo tako nizke dohodke, da bi zanje plačevanje prostovoljnega zavarovanja piomenilo izgubo 10 do 15 odst. njihovih rednih dohodkov? Tega si preprosto ne bodo mogli privoščiti, ker morajo jesti, se oblačiti, plačevati stanarino, elektriko in ogrevanje. Zato se ne bodo dodatno zavarovali. Ker se ne bodo prostovoljno zavarovali, ne bodo mogli plačati visokih doplačil za normalne zdravstvene storitve pri resnih boleznih in se ne bodo mogli zdraviti. Tako je bilo deloma že doslej, ko mnogi, zlasti upokojenci, niso zmogli participacij in so se morali odreči zdravil, ortopedskih pripomočkov, zdravilišča. Prostovoljno zavarovanje torej ni resnična solidarnost s tistimi, ki jo najbolj potrebujejo. Jih sme z ustavo proglašena socialna država preprosto pustiti na cedilu? Pravijo, da prostovoljnega zavarovanja ne smemo odlagati, ker bi prevarali 20.000 ljudi, ki so že sklenili zavarovanje. To trdijo taki, ki organizirajo zavarovanje in bi radi s tem mastno zaslužili, čeprav dobro vedo, da se morajo prostovoljno zavarovati tako rekoč vsi, ki niso obvezno zavarovani — in teh je čez milijon — da bi novost shodila. Zavarovalnice so in bodo tudi profitne organizacije. — Kako »dobro« bo to tudi za njihove zavarovance, pa bo kmalu pokazal čas! Pravijo, da bi morali povečati participacije, če bi novost odložili, a v isti sapi predlagajo, da se ustanovi rezervni sklad za prokrivanje doplačil k storitvam nujnega zdravljenja za tiste, ki se ne bodo mogli dodatno prostovoljno zavarovati. Lepo. Ne povedo pa, da na ta način prikrivajo, da je trenutna stopnja obveznega zdravstvenega zavarovanja previsoka in je prinesla presežke, iz katerih je sploh mogoče oblikovati tak sklad. Namesto da bi predlagali, da bi pretirano stopnjo znižali na tako realno raven, da bi se lahko odpovedali izterjevanju doplačil od tistih, ki prostovoljnega zavarovanja zares ne zmorejo. Nobeden od argumentov, ki nam jih pronujajo, da bi vztrajali pri nagli uvedbi prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, ne SDP ne mene torej ni prepričal. Zavrnili tudi niso nobenega našega argumenta, zakaj ni treba hiteti: zato, ker še niso znane vse zavarovalniške ponudbe, ker se nosilci cenejših, kolektivnih zavarovanj — država, sindikati. SLS: kaj storiti? Stranko oslabila Orna-nov odhod in ime 12. maja 1988 smo z velikim upanjem v Ljubljani ustanavljali Slovensko kmečko zvezo, prvo stanovsko politično organizacijo pri nas. Naše kmečko gibanje je zajelo vsako slovensko vas. Zbrali smo več članov kot katerakoli politična stranka pozneje. Na volitvah v letu 1990 smo dobili tudi temu primerno piodfioro in postali ena močnejših strank. Nato so se začela nesoglasja v vrhovih stranke. Odšel je predsednik Ivan Oman, naš novi Matija Gubec. Seveda ima vsak pravico do odstopa ali odhoda, toda mislim, daje bil ta odhod udarec naši stranki. Druga napaka je bila sprememba imena najprej v Kmečka zveza — Ljudska stranka in nato še v popolno opustitev imena Kmečka zveza. Postali smo samo Slovenska ljudska stranka (SLS). Mislim, da bi bilo bolje, če bi se na tej točki gibanje razdelilo na samo stanovsko Kmečko zvezo in na politično Ljudsko stranko. Tako je tudi v Švici in še ponekod. Vem, da velika večina članstva čuti pripadnost stranki zaradi sta-novstva in ne zaradi politike. Tudi jaz, vendar, kaj nam je storiti? Ali naj temu našemu gibanju Še sami zadamo tretji in usodni udarec ter mu obrnemo hrbet pred volitvami? To ne bi bilo prav in samo v škodo nam samim. Vem, da vasje velika večina poštenih in trdnih v svojem prepričanju še ostala zvesta gibanju — Kmečki zvezi, a menim, da zdaj ni toliko pomembno, če Kmečka zveza ni več politična organizacija, temveč le ena od stanovskih zvez SLS. To bomo razčiščevali v okviru stranke preko zime. Še kako pomembno pa je, kakšni ljudje nas bodo zastopali v parlamentu. Naši kandidati za državni zbor so: v sevniški občini Jože K un-šek, v krški Branko Vodopivec in v brežiški Jože Vovk. Kandidat v vseh treh občinah za državni svet je Franc Glinšek. Kdor jih pozna, bi mi pritrdil, da so to ljudje, ki so se znali postaviti za malega kmečkega človeka že v prejšnjem sistemu. DARKO JELČIČ. predsednik UO Kmečke zveze —- Podružnica Brežice delodajalci, Zavod za pokojninsko zavarovanje — niso mogli ustrezno organizirati za pogajanja z zavarovalnicami, ker so ljudje zelo slabo seznanjeni z novostjo, ker ni pioskrbljeno za tiste, ki se zares ne bodo mogli prostovoljno zavarovati... V predvolilnih srečanjih z državljankami in državljani sem se lahko prepričala, da SDP in meni dajejo prav. Kdo je tisti, ki z delnimi podatki zavaja javnost? Komu koristi, da SDP in mene obtožuje cenene predvolilne demagogije? Kdo se spreneveda in zakaj? Premislite in presodite sami! SONJA LOKAR predsednica odbora za delo, zaposlovanje in socialno politiko Poziv g. Dvorniku Odgovor na poziv, objavljen v DL 19. novembra V zvezi s člankom »Poziv g. Dvorniku«, kije bil objavljen v vašem časopisu 19. novembra 1992, prosim, da objavite tale odgovor: Statut občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list 5/79 in 14/82), Odlok o sestavi in pristojnostih zborov Skupščine občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list 21/89 in 6/90) in Poslovnik Skupščine občine Novo mesto ne vsebujejo določila, da se seje občinske skupščine sklicujejo enkrat na mesec. Letni program dela zborov Skupščine občine Novo mesto za leto 1992, ki gaje skupščina sprejela 30. 1.1992, res po mesecih natančno določa skupščinski program, vendar v njem ni zadev, ki naj bi jih skupščina obravnavala v novembru. Po sklepu predsedstva Skupščine občine Novo mesto z dne 20. 11. 1992 bo naslednje zasedanje Skupščine občine Novo mesto v četrtek, 10. decembra, ob 16. uri v sejni sobi Zavarovalnice Ti-lia Novo mesto. Predsednik MARJAN DVORNIK VOJAKI TEKMUJEJO CERKLJE OB KRKI - 11. novembra so vojaki učnega centra v Cerkljah ob Krki v okviru športnega dneva izvedli tekmovanje vojaških patrulj na zahtevni progi, kjer so morali pokazati spretnosti in sposobnosti v premagovanju ovir, prikritega gibanja med zasedami, minskem polju in pokazati usposobljenost iz nudenja prve pomoči. Prvo mesto je s časom 52 minut zasedel predstavnik območnega štaba, za njim pa so prišli na cilj vojaki Sandi Rampre (58 min), Andrej Guštin (1 uro in 5 min), Janez Vidic in Boštjan Bervar (1 uro in 7. minut) ter drugi. 20. novembra, ob dnevu TO Slovenije, pa so v Cerkljah organizirali prvenstvo v streljanju z zračno puško. Med 48 posamezniki je bil prvi Boštjan Bervar z doseženimi 179 krogi (od 200 možnih), drugi Janez Franko (166) in tretji Srečko Žokalj (166). Sindikat zahteva Stališča območne organizacije sindikatov ZSSS za Belo krajino Na seminarju oziroma posvetu sindikalnih zaupnikov za Belo krajino v Semiču smo ob prisotnosti gostov Dušana Semoliča in predsednika Svobodnih sindikatov in Braneta Mišiča ter Gregorja Mikliča pri obravnavi odnosa sindikata do volitev in socialnega partnerstva, lastninske zakonodaje in zdravstveno zavarovanje v letu 1993 sprejeli naslednje zaključke: 1. Svobodni sindikati do volitev v letu 1992 ne bomo neuvrščeni kot na prejšnjih volitvah, ampak aktivni udeleženci. Podprli bomo le kandidate za slovenski parlament, ki so z dosedanjim delom pokazali fiozi-tivni odnos do delavstva in sindikatov kot zastopnikov delojemalcev ter zastopajo v svojih programih socialno pravično državo. 0 2. Od sedanjih poslancev skupščine republike Slovenije zahtevamo, da podprejo fiobudo o spremembi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, to je 6-mesečni odmik uveljavljanja 23. člena zakona (sofinanciranje zdravstvenih storitev), da bi v tem času opravili temeljite priprave in sprejetje vseh predpisov ter sprememb zakona o računovodstvu. V tem času izpeljali sklenitev jrosameznih pogodb z občani za dodatno zavarovanje občanov, s tem pa omogočili neboleč prehod novega sistema. 3. Sindikalni zaupniki Bele krajine smo nezadovoljni z določili — posamezni členi lastninskega zakona, ker poslanci Republike Slovenije niso podprli vseh sindikalnih amandmajev, zato bomo storili vse za izobraževanje zaupnikov in informiranje članov, vzpostavili stalno svetovalno službo, da proces lastninjenja ne bo potekal v nasprotju z zakonom oziroma programom, in to v škodo delavcev, naših članov. JOŽE MIKLIČ, sekretar Upokojenci so za skupinsko zavarovanje Tako do nižje premije V novomeški občini so društva upokojencev organizirala informativne sestanke v tem mesecu, na katerih so obravnavali finančno problematiko pokojninskega in invalidskega zavarovanja in zlasti uvedbo novega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Zanimanje je bilo zelo veliko, saj se je udeležilo 19 sestankov kar 1800 upokojencev. Ugotovili smo, da je za upokojence najbolj zanesljivo in najbolj enostavno in poceni se zavarovati pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer imamo upokojenci in drugi zavarovanci že svoj večinski del obveznega zdravstvenega zavarovanja. Upokojenci so zadnje dni dobili oz. bodo te dni dobili po pošti na dom posebno navodilo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju in v ta namen tudi izjavo v obliki dopisnice, ki jo bo poslal Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ce se želimo vključiti v skupinsko zavarovanje in imeti zagotovljeno brezplačno zdravstvene storitve s 1. januarjem, moramo vrniti navedeno izjavo čimprej, najkasneje pa do 5. decembra, zavodu, ki nam jo je poslal. Ta način zavarovanja bo olajšal upokojencem vrsto skrbi, protovanj in stroškov. Po tem sistemu zavarovanja bo upokojenec lahko izkoristil zdravstvene pravice pri vseh zdravstvenih zavodih le s sedanjo zdravstveno izkaznico in odrezkom o nakazilu pokojnine, iz katerega bo razvidno, daje plačan prispevek za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Poleg teh ugodnosti bodo imeli upokojenci tudi premijo znižano za 22%, če se nas bo skupinsko zavarovalo nad 100.000, kar verjetno ni vprašljivo glede na skupno število 445.000 vseh upokojencev v Sloveniji (brez družinskih članov), ki se pa po enakem sistemu lahko tudi zavarujejo. Z navedenim popustom bi znašal prvi mesečni odtegljaj pri decembrski oz. januarski pokojnini za osebo, ki seje po opisanem sistemu prostovoljno zavarovala, 780 SIT. RUDI HRVATIN REKLI IN OSTALI ŽIVI • Če ne bomo zmagali na volitvah, bomo šli v ileealo, preden nas bodo vse pozaprli. Prostore imamo že izbrane. Ce bomo pa prišli na oblast, bomo pa mi nje pozaprli. (D. Malenšek) • Tista stranka, ki nima v svojem imenu besede slovenska, je računala na transjugoslovanstvo. (J. Lesar) • Slovensko ljudstvo je čudovit diamant, ki me venomer brusi. (Busar) • V tistem središču, kjer se lomijo politični interesi in kjer se govori puhel politični jezik, literatura nima česa iskati. (D. Jančar) • Omalovaževanje boja pri nekaterih politikih nikakor ni bilo lepo. Ne vem, kaj vidijo zjutraj, ko se brijejo pred ogledalom. Mislim, da vidijo organ ženskega spola. (Jelinčič) Prostor za vse, tudi malega kmeta Programska načela razvoja kmetijstva pri slovenskih krščanskih demokratih Program razvoja kmetijstva pri stranki SKD temelji na tradicionalnih (krščanskih) vrednotah, ki so ohranile slovenstvo in slovenskega kmeta skozi stoletja ter ustvarile kulture razvitega sveta. Podpirali bomo vsa prizadevanja, ki bodo v prid vsesplošni blaginji slovenskega naroda. Zavzemali se bomo tako za kmeta kakor tudi za delavca, upokojenca in mladino. Svoje cilje nameravamo doseči z urejeno družbo, z urejenim pravnim sistemom in z urejenim trgom. Še posebej se bomo poglobili v urejanje trga kmetijskih pridelkov. V ta namen bo potrebno zdajšnje zadruge temeljito posodobiti, hkrati pa podpiramo ustanavljanje novih konkurenčnih zadrug. Vsi monopoli na področju odkupa in prodaje kmetijskih pridelkov se morajo odpraviti. Zavzemali se bomo za čim krajšo pot kmetijskih pridelkov do potrošnikov, tako da bo potrošnik lahko kupoval hrano po zmernih cenah, kmet pa bo dobil svoje pridelke primemo plačane. Iz prodajne mreže nameravamo izključiti vse dobičkaije in brezvestne preprodajalce. Mnogo se bi dalo storiti na področju mlekarstva, zato fiodpiramo domačo predelavo in prodajo mleka ter ustanavljanje malih mlekarn na podeželju. Nasprotujemo uvozu cenene hrane, katere cena temelji na nizki ceni delovne sile v državah vzhodne Evrope, pa tudi od drugod. Našega pridelovalca je nedvomno potrebno zaščititi pred vdorom takih pridelkov. Skratka: dokler bomo imeli doma dovolj mesa, sadja ali česa podobnega, tega ne bomo uvažali. Slovenski kmet ne sme biti neizobražen, saj gospodari z več kot tremi četrtinami slovenskega prostora. V ta namen je potrebno razvijati kvalitetne kmetijske šole ter sprotno izobraževanje kmetov v obliki seminarjev in ogledov kmetijskih dosežkov v razvitem svetu. Vso to izobraževanje naj bo brezplačno. V stranki SKD nasprotujemo trendom, ki napovedujejo malim kmetijam slabo perspektivo. Za te kmetije naj pristojne službe ponudijo take programe pridelave, ki bodo dali na majhni površini primeren dohodek za preživljanje. Pri tem imamo v mislih uvajanje vrtnarstva, sadjarstva, ze-lenjadarstva in drugih dejavnosti. Prepričani smo, da v enaki meri potrebujemo kmeta, ki ima 10 ali več hektarjev obdelovalne zemlje, kot tudi tistega, ki ima le 2,3 ali 4 hektarje. Zavzemamo se tudi za hitrejše reševanje denacionalizacijskih zahtevkov ter zahtevamo vrnitev vse odvzete zemlje. Država bo morala mnogo več kot do-sedaj storiti za redko naseljena območja in območja, kjer se prebivalstvo stara. Zavedati se mora, da kmet najbolje in najceneje vzdržuje kulturno krajino podeželja. Kot takemu mu je potrebno pomagati finančno in moralno, skratka tako, da bo imel interes ostati na tem območju. Še posebno bo potrebno podpreti mladino na lakih območjih pa tudi vso pode- želsko mladino in ji omogočiti vsestranski razvoj. Tudi kmečki ženski je potrebno zagotoviti ustrezno mesto in astrezen razvoj. Kmet naj zasleduje dosežke kmetijskih ved, tako da bo njegovo kmetovanje čimbolj okolju prijazno (naravovamo) in čimbolj ekonomično ter da bodo vsi njegovi pridelki sprejemljivi za zahteven evropski trg. Zavzemali se bomo za takšno davčno politiko, ki bo kmeta, vzpodbujala k usjrešnejšemu kmetovanju ter k obdelovanju vse kmetijske zemije. SKD vsekakor podpira družinsko kmetijo, kjer si vzajemno pomagajo dve ali tri generacije in delajo v lastno zadovoljstvo in v zadovoljstvo vseh potrošnikov hrane. Podpiramo vsa prizadevanja za čimlep-šo podobo naših vasi in podeželja nasploh s tem, da ohranijo vasi kakor tudi podeželje svojo identiteto. Skratka, SKD si bo prizadevala, da se interes za kmetovanje ne bo več zmanjševal in da se tudi število kmečkega prebivalstva, ki zdaj znaša le 6,3 odst. vsega prebivalstva, ne bo zmanjševalo ter da bo prijetno živeti in gospodariti na kmetijah. Za uresničevanje tako zastavljene politike imamo tudi ustrezne kadre. Hkrati se zgledujemo pri naših prijateljskih sosedih, ki nikoli niso zagazili v kolektivistične čase. Slovenski krščanski demokrati OO Trebnje 16 DOLENJSKI UST Št. 48 (2258) 26. novembra 1992 PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA BRALCEV • PISMA Koliko smo vredni Slovenci? Slabe plače, dodatno zavarovanje, begunci Kaj bomo res morali prositi ali krasti? To je pred kratkim v Dolenjskem listu zapisala neka Slovenka, ki očitno živi zelo težko. Tako je tudi z nami, ki smo se zbrale, da napišemo, kako živimo, in zastavimo nekaj vprašanj. Primer. Mož, ki je redno zaposlen, dobi slabih 18 tisoč tolarjev plače in dobrih 10 tisoč kot dodatek za 3 otroke. Žena je gospodinja in nima dodatnih prihodkov. Če preračunamo, pride od skupno 28 tisoč tolarjev na člana slabih 187 tolarjev na dan. Teh 187 tolarjev naj bi zadoščalo za obleko, hrano, šolo, zdravstvo, položnice in še kaj. Vsi govorite, da bo treba še zategniti pas in zmanjšati plačo. Komu bo treba znižati plače? Ali lahko navadnega delavca še slabše plačate, kot ga že sedaj? Glede privatizacije pa - zakaj silite v veliko privatizacijo, zakaj ne sprejmete male privatizacije, ki ni tako tvegana?! Kajti lahko je gada loviti s tujo roko, težje pa s svojo. Kaj bomo z delnicami, raje dajte delavcem takšno plačo, kot jim gre po pravici in nas nehajte imeti za norca, saj vidimo, da to lastninjenje ne gre v prid delavca, ne kmeta. V časopisu smo prebrale, da se je minister za zdravstvo že dodatno zavaroval. Tega pa ni nihče povedal, koliko ima minister plače, da bo lahko to zmogel, in na končuje ZZZS predlagal, da bo stvar posameznikov, če ne bodo mogli plačati zdravnika. To je čisto zasmehovanje ljudi z zelo nizkimi plačami, češ če ne moreš plačati, pa crkni. Ali se sploh kdo vpraša koliko slovenskih družin bo zmoglo plačevati dodatno zavarovanje? Kaj bo z nami, ki nismo zaposlene in smo zavarovane le po možeh? Sedaj pa si še poglejmo koliko smo vredni Slovenci v primeijavi z begunci. Kot je znano, vsak beunec na dan stane 400 do 700 tolarjev, en Slovenec nižjega sloja pa 190 tolarjev. Zakaj smo Slovenci manj vredni, kot so begunci? Skupina Slovenk V SOBOTO BREZPLAČNI PREGLEDI AVTOV OTOČEC, ČRNOMELJ - Tudi pred letošnjo zimo pripravlja AMZ v svojih tehničnih bazah po Sloveniji, torej tudi na Otočcu in v Črnomlju, brezplačne izredne tehnične preglede osebnih avtomobilov. Akcija bo potekala v soboto, 28. novembra, med 8. in 16. uro, delavci v tehničnih bazah pa bodo pregledovali podvozje, zavore, avtoplašče, krmilni mehanizem, signalne naprave, hladilno tekočino, svetlobna telesa, akumulatorje, svetovali bodo in odgovarjali na vprašanja voznikov. Ob tej priložnosti bo organizirana prodaja (s posebnim popustom) raznih olj, protizmrzoval-nih tekočin, snežnih plaščev “Praktis”, mini gasilnih aparatov in sredstev za močenje vetrobranskih stekel ter proti rosenju stekel. V vseh tehničnih bazah AMZ bo na dan akcije 50 obiskovalcev prejelo praktična darila. Komu je napoti mirenski Tom? Firma, ki od lanske osamosvojitve posluje brez izgub in ima perspektivne pro-____grame, se je znašla v čudni igri — zakaj je potrebno sanirati Tom? Kdo in kaj je Tom Mirna, se danes prav gotovo ve več, kot se je pred leti vedelo o Tovarni opreme Mirna kot TOZD-u IMV ali obratu Adrie Cara-van, d. d. Novo mesto. Pa vendar, za razumevanje situacije le nekaj podatkov. Tom zaposluje 340 ljudi, proizvaja avtomobilsko opremo in opremo za počitniške prikolice iz tekstila, kovine in plastike, istočasno pa se na trgu uspešno pojavlja s svojim novimi programi. Firma že od osamosvojitve lani posluje brez izgub, brez kreditov in brez finančnih blokad žiro računa. Pred dobrim mesecem sije Tom pridobil status dobavitelja A, saj je že več let sistemsko delal in si prizadeval za večjo kakovost, prepričani smo tudi, da bomo prihodnje leto pridobili certifikat po ISO 9000. V svojem poldrugem letu samostojnosti je Tom investiraj v prenovo tovarne že približno 2 milijona nemških mark in to brez večjih kredi- RAZRESITEV S. NINKOVIČA? BREŽICE - Zeleni Brežic so na svoji tiskovni konferenci v preteklem tednu, kjer so predstavili predvsem svoje poglede na opravljanje dimnikarskih storitev v občini, naznanili, da so občinski skupščini predlagali razrešitev sekretarja za gospodarski razvoj, mag. Slobodana Ninkoviča. Trdijo namreč, da ignorira sklepe občinske skupščine. tov. Tudi takega zalogaja, kot je prevzem 174 delavcev v Tovarni prikolic v Brežicah, skupaj s tovarniškimi prostori, se ne bojimo. Bojimo se le prodajalca Adrio Caravan, d.d. Potem ko seje mesec dni po podpisu pogodbe ugotovilo, da Adria Čaravan niti ni pravi lastnik premoženja v Brežicah, se sedaj drugi mesec ugotavlja, da ni ustrezne dokumentacije objektov. Kljub vsemu smo v Tomu začeli reševati zaposlovanje delavcev. Tom si je v letošnjem letu začrtal veliko investicj v svoji tehnološki prenovi. Kot vir financiranja je predvideval tudi kredit države in se zato prijavil na natečaj, ki gaje razpisal sklad za razvoj republike Slovenije, ki naj bi bil verjetno namenjen uspešnejšim podjetjem. Žal seje ta sklad preimenoval v sklad za sanacijo podjetij in se sedaj ukvarja le še s podjetji v težavah. Ali ne bi bilo sredstva za sanacijo pametneje vložiti v perspektivne programe in podjetja? Tom je žal zaradi svoje zgodovine hči firme Tovarne prikolic Adria Caravan, d.d., le-ta pa hči še vedno živečega IMV Novo mesto, ki se je pred časom preoblekel v IMV d.o.o. Novo mesto in kot tak podpisal pogodbo s skladom v imenu vseh firm in na ta način predal ves družbeni kapital skladu, s tem pa tudi upravljanje. Ker smo bili prepričani, da je to v korist rešitve blagovne znamke Adria, temu kljub pomislekom •mu nismo nasprotovali. Danes nam je žal, ker vidimo, da se v dveh mesecih pri nas ni zgodilo nič. Zgodilo seje le to, da so »strokovnjaki« na dveh sestankih in po telefonu zbrali podatke o firmi in ugotovili, daje treba sanirati tudi Tom. Ker smo trdno prepričani o svojem dobrem delu in rezultatih, ki iz tega izhajajo in še bodo, se s to oceno ne moremo sprijazniti in javno sprašujemo sklad, vodstvo Adrie Caravan, d.d., in IMV, d.o.o., čemu je namenjena kampanja proti Tomu. Odgovorite pošteno, kakšni so vaši nameni, koliko ste vložili v sedanjo vrednost podjetja; kje vidite opravičilo, da se proglašate za lastnika, da boste upravljanje prevzeli ekipi, ki se je postavila po robu. Ali nebi bilo bolje, da rešite tovarno Leso v Črnomlju, da bo nemoteno dobavljala kupcem, ki blago redno plačujejo? Nas, ki smo dokazali, da ne potrebujemo vaših veleš-tudij, pa pustite na miru. Kajti kapital, s katerim se ne zna upravljati, propade in je le strošek. Vodstvo Tom d.d., Mirna Bo tudi Videm zgodba uspeha? Odziv na objavo pogovora z direktorjem Vidma Rol-fom Normanom in pojasnilo uredništva Dol. lista ZDRAVJE PRIHAJA IZ KUHINJE NOVO MESTO — Trgovina Gros, ki se je kot prva na Dolenjskem in v Beli krajini usmerila v prodajo zdrave polnovredne hrane, pripravlja za danes ob 17. uri v dvorani krajevne skupnosti Majde Šilc na Ragovski 7a (poleg Tiskarne) predavanje o zdravi in naravni prehrani. Ljubica Sitaravasnik iz Rečice pri Radečah bo predstavila pomen zdrave prehrane za ohranjanje zdravja in dobrega počutja, povedala bo nekaj o lastnostih naravnih živil in predstavila tudi recepte in napotke za pripravo zdrave hrane. Obiskovalci bodo na koncu lahko tudi poskusili nekatera tako pripravljena jedila. Vstop je prost. Spoštovani gospod direktor Rolf Norman! Po tistem, ko ste me po objavi mojega odprtega pisma (Dolenjski list, 22. oktobra: Javna vprašanja direktorju Vidma) večkrat povabili na razgovor v zvezi z njim, kar sem resda zavrnil (sam še vedno ne govorim švedsko in vi verjetno ne slovensko, tako da bi bil najin dialog dokaj neenakopraven), sem bil že pripravljen zadovoljiti se z mislijo, da nimate časa ali da se vam ne zdi vredno odgovoriti itd. Po tem pa se na isti dan pojavite v dveh zelo branih tednikih z obsežnima intervjujema (765 cm2 in 307,5 cm2), kar postavi moja razmišljanja glede tega, da se v javnosti ne želite pojavljati, na glavo. In kar nekaj mi pravi, da gre v vašem primeru za plačana članka, seveda z Vidmovim denarjem, denarjem vseh zaposlenih. Kot vidite, sva zopet v zelo neenakopravnem položaju: mojega pisma Nedeljski ni želel objaviti, v Dolenjskem listu pa so ga »Zahtevajo obmejne prehode« Komentar brežiškega odbora Kmečke zveze—SLS Življenje na Bizeljskem in v Pišecah bi rad prikazal še z druge plati, ki je še bolj boleča. Po indeksu staranja je krajevna skupnost Bizeljsko na najvišjem mestu v Sloveniji. Značilno za odročna in hribovska območja je odseljevanje prebivalstva, predvsem mlajšega in tistega, ki se šola. Zadnja leta, ko so pretrgani trgovski tokovi, kot je to lepo obrazložil Rok Kržan v omenjenem članku, se celotno območje še bolj siromaši in se pospešuje izseljevanje mladih. Lani je doberšen del pridelka pobrala pozeba, letos tistega, kar je ostalo od suše, ne morejo prodati. Po hribih letos zaradi suše niso imeli niti ene dobre košnje. Živinorej- S S H S s * * s s s * s H s s $ * * * s * * s N * s s s * * * * s v N s * s s > s s H * N * Pisateljevi presenečenji Miha Mate napisal novo knjigo in kandidira RIBNICA — Za dvoje presenečenj je te dni poskrbel 50-letni ribniški rojak, pisatelj, prevajalec, urednik, kritik in esejist Miha Mate, ki nas je doslej prijetno presenečal predvsem na kulturnem področju, najprijetneje s svojimi knjigami. O zadnjih dveh presenečenjih pisatelj pravi: Že v začetku prihodnjega leta bo izšla moja nova knjiga »Pesek v dlaneh«. V njej bo 24 /godb o popotovanju po Egiptu in Tuniziji. Govore o otrocih, ki sredi spomenikov nekdaj bogatih držav danes revno žive. Med literarnimi obiski po slovenskih šolah pa sem opazil tudi kaj podobnega, kar mi je seglo globoko v srce. Tako mnogi že ne morejo plačevati šolske malice itd. Prav zato sem sprejel vabilo Stranke neodvisnih, da kot nestrankarski kandidat kandidiram v državni zbor v okrožjih Ribnica in Grosuplje. Menim namreč, da mora biti vsem enakopravno zagotovljena možnost vzgoje in izobraževanja. Še posebno je treba skrbeti za socialno in zdravstveno varnost otrok in starejših. Ne kaže se bati za materialno in Miha Male duhovno bogatenje ljudi. Zato naj ne bo pretiranih davkov in dohodnin. Delavci naj bodo v svojih podjetjih večinski delničarji. Uveljaviti je treba pravno državo. Skrbeti pa bomo morali ne le za vsestranski razvoj večjih središč, ampak tudi podeželja, saj še mnogi kraji nimajo primernih cest, vodovoda itd. Te in druge trde orehe, pomembne za naš nadaljnji razvoj in za človeka vredno življenje, naj bi trli v državnem zboru, ne pa lupili banane, gojili strankarske razprtije in delili nizke udarce. J.PRIMC skim kmetijam primanjkuje osnovne krme, prireja mleka upada, prevozniki mleka pa zahtevajo višje plačilo za liter odpeljanega mleka. Tudi prodaja ostalih pridelkov zaostaja. Za najete kredite morajo kmetje plačevati oderuške obresti, ki jih v danih razmerah dela niso sposobni plačevati, kaj šele da bi odplačali glavnico. Razvojni načrti podpirajo živinorejo v hribih, za kar dobijo kmetje dodatne 10-odstotne premije, toda tudi stroški pridelave so se zaradi suše in prevoza mleka povečali za toliko. Kako naj potem pospešimo razvoj hribovskega kmetijstva na obmejnem in demografsko ogroženem območju? Obetalo seje veliko, napravljeno je bilo veliko načrtov in za projektno dokumentacijo še več denarja. Odobrenih kreditov je bilo malo, razočaranja toliko več. Škoda je pridnih ljudi, ki obdelujejo gričke okoli Bizeljskega in dajejo identiteto temu kraju, bogatemu s kulturno dediščino. Z maolobmejnim pasom in prehodi ter s krediti s sprejemljivimi obrestmi se bi to območje lahko razvijalo skladno z ostalo Slovenijo. Velikega potrošnika hrane ima pred vrati, kije sit betona in asfalta ter si želi domačnosti, lepe narave, dobre kapljice in prijaznih ljudi. Vojna ne bo večno trajala, zato moramo iskati vse možnosti za hitrejši razvoj obmejnih območij. JOŽE VOVK, KZ-SLS OPRAVIČILO Iskreno se opravičujemo svojim številnim zvestim oboževalcem, ki so zaman čakali naš nastop na martinovanju 13. novembra na metliškem grajskem dvorišču. Za naš nastop smo izvedeli šele 19. novembra iz Dolenjskega lista. Zato prosimo organizatorje različnih prireditev, naj nas v bodoče o naših nastopih obvestijo pred začetkom prireditve, in ne šele, ko je že končana, saj bi bilo lahko občinstvo znova prikrajšano za vzvišene umetniške občutke, ki jim jih sicer nudimo. Večno vaša oktet Vitis in Popolnočnc kočije po svoji stari navadi skrajšali. Objava mojega pisma je skratka samo stvar dobre volje urednikov. Tako da »povedati in kritizirati stvari, ki jih človek zapazi«, kot pravite, ni samo stvar odprtosti družbe, ampak predvsem denarja. In če se bo s prihodom demokracije nadaljeval trend, da bo resnica domena samo tistega, ki ima denar, potem se bom z vsemi močmi boril proti takšni demokraciji, kot sem se skupaj z ostalimi Slovenci proti napakam prejšnjega sistema, kar je tudi pripeljalo do sprememb, ki niso prišle kar same od sebe ali se »uvozile« iz Evrope. Oba zadnja dva direktorja Vidma vam lahko potrdita, da sta tudi prejemala »neprijetna« pisma z mojim podpisom ali pa bila deležna neprijetnih vprašanj. Pa pustimo to! Kot pravim, mi je žal, da si niste vzeli časa za konkreten odgovor na moja konkretna vprašanja. Človek bi nehote pomislil, da zato, ker odgovorov nimate. Na dveh, treh mestih vašega intervjuja pa je z malo dobre volje le mogoče slutiti posredne odgovore na moje pismo. JOŽE NOVAK Krško, Papirniška 17 • PRIPIS UREDNIŠTVA — K pismom bralcev iz načelnih razlogov uredništvo ne daje pripisov, vendar mora tokrat nerediti izjemo. Neosno-van, nedokazan, izmišljen, lahko bi rekli tudi nesramen očitek oz. sum v kupljivost in podkupljivost Dolenjskega lista moramo javno zavrniti, saj nam — med drugim — ni in ne more biti vseeno, kaj bralci in širša javnost misli o naši profesionalnosti, časti in vesti. Pri vsej stvari, g. Novak, denar ni imel nikakršne vloge! Janez Kermc V Šmarjeti razpisujejo samoprispevek Najprej kanalizacija MALA STRMICA — V tej vasi v krajevni skupnosti Šmarjeta so 10. novembra slovesno odprli asfaltirani cestni odsek Zbure—Kle-vevž—Mala Strmica v dolžini 2500 metrov. Tako je končno sklenjena sodobna cestna povezava s sosednjo občino Trebnje. Samo asfaltna prevleka je veljala 7 milijonov tolarjev, nekaj manj pa priprava del. Za posodobitev ceste so največ prispevali krajani sami, ostalo je primaknila krajevna skupnost Smar-jeta. Letošnje volitve bodo v krajevni skupnosti izkoristili tudi za glasovanje za podaljšanje krajevnega samoprispevka. Po besedah predsednika Janeza Kermca so že doslej naredili toliko, da krajani veijetno ne bodo omahovali, ko bodo izpolnjevali glasovalni listič. »Vsaka naša vas ima telefon. Zgradili smo avtobusni postaji v Šmarjeških Toplicah in Žburah, dokončali družbeni dom, naredtli pločnik do šole in položili 94.000 m2 asfalta. Za vodovod v Orešje je že pripravljena vsa dokumentacija, pa tudi izgradnja mrliške vežice v Slapih ni daleč,« pravi o dosedanjem delu predsednik Kermc, o usodiv novega samoprispevka pa tole: »Če se bomo samoprispevku odpovedali, bomo poslej težko dohajali razvite krajevne skupnosti, med katerimi smo sedaj tudi mi. Najdražja investicija bo kanalizacija, ki bi jo že v naslednjih letih dobile nekatere vasi v okolici Šmar-jete. Sicer pa bo vsaka vas dobila nekaj. Položili bomo še nekaj sto metrov asfalta, nekatere cestne odseke razširili, zgradili mrliško vežico in avtobusna postajališča. Tu je še dobra organizacija zimske službe in veliko drugega.« J. P. Kamera odkriva KRES VABI NOVO MESTO - Folklorna skupina Kres, poznana tako po Dolenjski kot po Sloveniji in izven meja, želi svoje vrste zapolniti s svežimi močmi _ novimi mladimi plesalci. Zato vabi vse, ki želijo plesati, spoznati ljudske običaje in imajo veselje do potovanj in nastopanj, naj se čimprej oglasijo v prvem nadstropju pisarne Doma kulture. OBCESTNI ZMAZEK — Bolj kot v rubriko »Kamera odkriva« bi fotografija sodila v kviz z vprašanjem, kaj je na posnetku. Najbolj žalostno je, da precej razdejan in popackan prometni znak o neprednostni cesti ne stoji v kakšni za-komi vasi, ampak že precej dolgo »krasi« središče Črnomlja. Očitno je, da se odgovorni bolj malo vozijo z vlakom, sicer jim, ko bi šli z železniške postaje, pogled na znak ne bi mogel uiti (Foto: M.B.-J.) * jr t RAZBITA PLOČEVINA PA ŠE KAR ČAKA — Na koncu vasi Dolnje Pra-preče v smeri proti Velikemu Gabru že dalj časa sameva pod cesto odvržen avtomobil oz. bolje rečeno, avtomobilska školjka, ki pa je pred časom, ko je zaradi močnega dežja tu poplavila voda, izginila pod njeno gladino. Sedaj, ko je voda odtekla, vse bolj rjava pločevina še naprej išče nekoga, da jo bo odpeljal na primemo mesto. (Foto: J. Domiž) PRIJA ZEN DO ŽIVAU — »Kakršen sido živali, takšna bo ona do tebe,«je ob razstavi malih pasemskih živali v telovadnici brežiške gimnazije povedal Anton Lubšina iz Gaberja pri Dobovi, kije od petka do nedelje skrbel za šte vilne zajce, golobe, kokoši, gosi, race, papige in druge male živali Mnoge od njih so bile tudi naprodaj. Razstavo vsako leto obišče čez 6 tisoč obiskovalcev, največ seveda otrok, ki jim ogled pomeni svojevrstno razvedrilo. Lubšina je eden izmed ustanoviteljev Društva gojiteljev malih pasemskih živali v Brežicah. Naslikijes svojim zajcem, ki ga uboga celo na besedo. (Foto: B. D.-G.) |iiiNiiiiiiiiiiiiiiii!]miiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiii!mmiiiimiNiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiitmi!iiiiiimiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii| | Koga zanesljivo ne bom volil! \ Predvolilna vročica narašča do vre-losti, predstavniki številnih strank do onemoglosti obljubljajo ljudstvu med in mleko. Sestanki, zborovanja, shodi in obiski se vrstijo, da se kljuke prostorov, kamor nas vabijo odličniki (pre)številnih političnih združenj, niti ne ohladijo več. Dogaja se natanko to, kar ste že pred tedni zapisali r Dolenjskem lista slovenski parlament ni zmogel toliko moči in enotne volje, da bi sprejel ustrezna določila za predvolilni boj. Ta je zdaj prepuščen zgolj politični modrosti in politični kulturi posameznih strank. Ne manjka nizkih udarcev in umazanih trikov in brez pravil igre smo še pred enim izmed potrebnih izpitov pred evropsko in svetovno javnostjo. V vrtincu politične propagande se vrstijo pred nami zviteži in lisjaki, med njimi celo kandidat, ki bi moral že sedeti v arestu zaradi nasilja nad soobčani, a je uradni predstavnik »svoje stranke«. Kam iz zadreg, kako naj ravna pošten človek, ko se zave, da gre tudi pri nas strankam in njihovim voditeljem zgolj za oblast in prek nje za denar in moč?! Za plakate, reklame, obvestila, za potne stroške, pogostitve in podobno zmečejo stranke na stotine milijonov tolarjev ljudskega denarja. Saj je res, da imamo tudi politike, ki niso taki, a vendar — splošna podoba ustreza gornjim ocenam. In vendar je samo prava demokracija naša edina potrebna in pametna pot v prihodnost Mladi smo še v njej in vtem, kar imamo zdaj, tudi neizkušeni smo in še daleč od severnih demokracij, ki imajo malo strank, a zelo razvejeno udeležbo občanov pri upravljanju drža ve. Zato ne bom nasedel lepim besedam govornikov na zborih in y reklamah. Glasoval bom za pravice delavcev, kmetov in izobražencev, za predstavnike tistih strank, ki se v resnici zavzemajo za samostojno gospodarsko uspešnost mlade države. Sem in bom za tiste, ki gledajo naprej in se ne izgubljajo v jalovih prepirih okoli preteklosti Ne bom pa glasoval za nikogar, ki je v zadnjih časih zmerjal politične nasprotnike in jim z umazanimi igrami ter spletkami metal pod noge očitke o nepoštenju, sebičnosti in sumljivih načrtih. Mojega glasu tudi ne bo dobil nihče, ki odreka veliki večini borcev za svobodo iz let 1941—1945, da niso bili narodno zavedno ljudstvo. Osvo- bodilni boj, katerega sadove uživamo vsi, je bil vsenaroden boj prav zavoljo množičnega sodelovanja teh ljudi! Ne morem pozabiti besed, kijih je pisatelj Boris Pahor napisal že avgusta 1979, ko je med drugim dejal: »...Odklon sedanje zatajitve slovenske identitete nima nič skupnega s stališčem krogov, ki vztrajajo z zagovarjanjem nastopa za časa vojske na strani zasedbenih siL Nobeno še tako brezvestno početje partijskega vodstva namreč ne opravičuje naslonitve na nemško vojsko. Ta je bila za vse evropske dežele sovražnica njihove svobode, in kdor lega ni upošteval, je bil z zgodovino navzkriž. Če namreč voditelji obeh strank, ki sta na Slovenskem imeli za sabo glavnino naroda niso bili, ko je bil čas za to, zmožni oklicati narodne vstaje in s tem vzpostavili drugačno razmerje sil, kakršno je bilo v OF, potem naj bi omenjeni voditelji ukrepali na katerikoli inteligenten način, a absolutno ne tako, kot so...« So resnice, kijih ni mogoče pozabiti. Nanje mislim tudi v tehle zadnjih dnevih pred drugimi volitvami v svobodni Sloveniji PETER SMREKAR .iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiMimmmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiir Nastopili so pri papežu »Nagovoril nas je v čisti slovenščini«, pravi trebanjski kitarist Martin Strel, ki je v Rimu oz. Vatikanu gostoval z New svving guartetom in Alenko Godec Škoda, da je tako Zatišje v KŠD Kostel Osem let je od tega, ko je približno 35 Kostelcev začelo z delom v tambu-raški, pevski, folklorni in dramski sekciji v okviru KŠD. Okrepljeni z veliko amozavesti in volje, so kaj hitro pripravili program za celovečerne nastope. Teh v preteklih letih res ni bilo malo tako v domovini sami kakor izven njenih meja. Malo kasneje so začele z delom še plesne skupine in glasbena šola. Člani KŠD so bili tako resnično tisti, ki so ponesli glas malo poznanega Kostela v svet. V letu, ki se izteka, pa ni več čutiti take aktivnosti in tudi nastopov ni bilo veliko. Zaradi tega smo povprašali Martina Marinča, kije že vrsto let predsednik društva, kakšne aktivnosti imajo. »Trenutno uspešno deluje glasbena šola za klavirsko harmoniko, ki jo vodi Alojz Mihelčič iz Delnic. Zaključne izpite pa opravljajo v glasbeni šoli v Kočevju. Tudi plesne skupine vežbajo. Vodi jih Tina Južnič, učenka kočevske gimnazije, sicer domačinka, in plesalka naše uspešne plesno-ritmične skupine HAY. Še najbolj pa je aktivna tamburaška skupina »Prifarski muzikantje«, ki je imela v tem letu veliko nastopov. Med drugim je nastopila na glasbenem festivalu s »Križanke 92«, na Muzejskem salonu 92 v Cankarjevem domu, v MGL, kot gost skupine »Tine Rožanc« ter na mnogih otvoritvah in proslavah. Trenutno pa se pripravlja na snemanje svoje prve kasete.« TREBNJE — Prejšnji teden seje z večdnevnega gostovanja v Rimu in Vatikanu, kjer je imela tri nastope, vrnila skupina slovenskih glasbenikov, ki so jo sestavljali New svving quartet, pevka Alenka Godec in kitarist Martin Strel, glasbeni učitelj iz Trebnjega, z njo pa so bili še trije mladi Slovenci v narodnih nošah, tonski tehniki, snemalec in kaplan Franci Trstenjak iz Celja, kije organiziral gostovanje in vodil odpravo. O podrobnostih s tega gostovanja je Martin Strel posebej za Dolenjski list pripovedoval takole: »Na to dolgo potovanje smo šli na željo dr. Štefana Faleža, slovenskega veleposlanika pri Sveti stolici v Rimu, in sicer, da bi tam nastopili in predstavili Slovenijo pred veleposlaniki vsega sveta, nato pa še pred papežem Janezom Pavlom II. V Rimu smo se najprej ustavili v domu Slovenicum, kjer nas je sprejel prelat dr. Maksimilijan Jezernik. Slovenicum je ustanova, kjer se slovenski duhovniki pripravljajo za magisterije in doktorate. Nato smo se odpravili še do hotela Holiday Inn — Minerva, kjer nas je prijazno sprejel veleposlanik dr. Štefan Falež. Prvi nastop smo imeli na Radiu Vatikan, in sicer v ponedeljek, 16. novembra. Naslednjega dne, 17. novembra, smo nastopili v veliki dvorani že omenjenega hotela Ho-liday Inn — Minerva pred veleposlaniki. Bilo je ganljivo in že kar med nastopom so se slišale besede odobravanja mnogih tujih predstavnikov in kardinalov. Tretji nastop, tudi najteže pričakovan, pa je bil v sredo, 18. novembra, pri papežu Janezu Pavlu II, v dvorani, kjer papež sprejema državne in cerkvene predstavnike. Papež nas je nagovoril v tekoči slovenščini in predstavil poslušalcem, tudi okoli 8000 ro-maijem iz kakih 65 držav, ki so bili takrat zbrani na Trgu sv. Petra. Po nastopu so se mnogi romarji želeli slikati z nami.« Martin Strel je dodal, da je bil s svojim nastopom v Rimu zelo zadovoljen, tako zaradi lepih priznanj kot tudi zaradi novih vabil. V Rim pa je odšel tudi kot športnik — plavalni maratonec. To se mu je izplačalo. Spoznal je bogatega poslovneža, ki seje zelo zanimal za Strelove bodoče plavalne podvige. Ali je Strel tako dobil tudi sponzorja? - an Na vprašanje, kje so vzroki za zatišje, je Marinč povedal, tudi sam nekoliko razočaran, zavedajoč se, koliko svojega prostega časa in energije je porabil, da so največji problemi s folklorno skupino. Ta, nekdaj vodilna sekcija trenutno ni aktivna. Imajo velike težave s kadrom pa tudi plesalci nimajo prave volje. Pa mladih ni. F. CIMPRIČ TONIJA VERDERBERJA »NIČ NI LEPŠEGA« — Za premnoge ljubitelje domače zabavne glasbe ne more biti nič lepšega od izida nove kasete enega najbolj priljubljenih slovenskih »narodnjakov« Tonija Verderberja. Belokranjec je s svojo zasedbo pred dnevi v novomeškem studiu Metulj ob pomoči snemalca Marka Pezdirca in glasbenega producenta Marjana Turka posnel svojo novo kaseto z naslovom »Nič ni lepšega«. Skladba »Tiho teče reka« je že osvojila prvo mesto na lestvici Studia D, poleg poskočne naslovne skladbe kasete pa se bodo zagotovo prijele še valček » Veter je napisalpra vljico«, ljudska »Kam bova vandrala«, »Spomin na božični večer« in zagotovo še kakšna. Ansambel Tonija Verderberja sedaj deluje pod okriljem založbe Sraka. Kaseta »Nič ni lepšega« pa je že v trgovinah, (dv) Drugačen vrtec Starši smo ponosni na tako varstvo V soboto, 21. novembra, smo se na povabilo tovarišice Irene Hab-jančič in Marije Bukovec zbrali starši in otroci iz skupine Metuljev v vrtcu v Ločni, kjer so otroci skupaj s tovarišicama pokazali del vsakdanjika v vrtcu v Ločni. Tisto soboto je verjetno marsikdo od staršev dobil odgovor, zakaj otroci ob sobotah zjutraj jokajo. Začeli smo se igrati z najljubšimi igračami naših otrok, medtem pa je tovarišica Marija prinesla kavo, čaj in piškote, ki so jih otroci napekli med tednom. Po sladki malici smo odšli v telovadnico, kjer smo razgibali svoje že skoraj zakrnele ude. Po telovadbi smo še risali. Nastale so prave umetnine, ki so vse po vrsti šle na razstavo. Štirinajstdnevne priprave, ki zahtevajo trdo voljo, veliko vztrajnosti, natančnosti in discipline, so rodile sad, vreden truda tovarišic. Zadovoljstvo in ponos staršev, da so naši otroci ravno v njuni skupini,, je povedalo vse. Starši vemo, da te novosti otrokom koristijo, saj se počasi navajajo na resno delo, hkrati pa se sprošča njihova ustvarjalnost. Za ves trud, potrpežljivost in vztrajnost se v imenu vseh staršev toplo zahvaljujem. ŠPELA BREGAČ Novo mesto NASTOP UČENCEV SEMIČ - Minuli petek so imeli prvi javni nastop učenci semiškega (dislociranega) oddelka črnomaljske glasbene šolc.V prostorih oddelka so se staršem in drugim obiskovalcem predstavili učenci, ki. delajo pod vodstvom Mladena Škrbiča. Pripravili so več kot dvajset točk glasbenega sproreda. Obiskovalec je še posebej navdušil trio, ki je izvedel nekaj večno zelenih melodij. Podobni nastopi v Metliki in Črnomlju bodo decembra. ■///#///#//#/#//////##//##//###///#///##/• * 4 : Kolpa s pritoki zdrla ceste s J Veliko škode zaradi poplav, ki pa ni ocenjena £ --------------- N KOČEVJE — Nedavne večte- £ denske padavine v kočevski občini S niso napravile veliko škode, pač pa N je precej škode povzročilo deževje J minuli teden v torek, ko je padalo S predvsem po Hrvaški, v Gorskem H Kotarju, krajih ob Kolpi in Ča-J branki (Delnice, Risnjak, Snežnik). ^ Zaradi padavin in narasle Kolpe N s pritoki je bilo največ škode v J spodnjem delu kočevske občine, in ^ to na novi, pred kratkim odprti as-š faltni cesti od Slavskega Laza do J Bilpe. Tuje odneslo s ceste kar oko-^ li 500 kubičnih metrov materiala. S zaradi česar je ta cesta zaprta za ' promet. Škoda na njej še ni ocenje-^ na. S V zgornjem delu občine pa.je ' največ škode ob Belici, pritoku Ča-^ branke. Tudi tuje narasli potok od-^ našal brežine in poškodoval cesto, ^ kjer je hrib, ki drsi v Belico, spet zo-^ žil korito njene struge. Tu je bila J najbolj poškodovana cesta Papeži y Žurge. Dež in plazovi so poškodo-š vali še ceste Sela- Čačiči, Sela— Padovo (tu so uredili obvoz) in 4 Križmani Osilnica, razen tega pa J še več lokalnih, makadanskih cest 4 na obeh bregovih Kolpe in Ča- P branke. Narasla Kolpa je odnesla £ tudi varovalni zid ob cesti pri kaja- 4 kaški progi v Starih malnih. Jj Kolpa je na več krajih preplavila £ tudi meddržavmno cesto Brod na 4 Kolpi—Osilnica—Čabar, najbolj J pri Mirtovičih in Kuželju. Zaradi 4 poplavljenih cest in potov šolarji 4 niso mogli do avtobusne postaje, a J če bi tudi prišli, ne bi bilo avtobusa. 4 ki mu je preprečila pot visoko po- 4 plavljena cesta pri Kuželju. Narasle £ vode Kolpe in njenih protokov so 4 tudi drugod poškodovale škarpe, 4 vdirale v kleti, ponekod izkopale, 4 pred kratkim pa odnesle na novo J zasajeno mlado sadno drevje. Ško- 4 da še m ocenjena Ocenjujejo jo pre- 4 stavniki občin, krajevnih skupnosti 4 in vodnih skupnosti na obeh brego- J vih Kolpe in Čabranke. 4 JOŽE PRIMC ' M tl/Ttfl/TuiUro' lija/ SPREMEMBE V NAŠEM VRTCU Letos smo v našem vrtcu organizirali delo tako, da lahko pridejo vanj tudi tisti otroci, ki ga sicer ne obiskujejo. Srečanje poteka vsak ponedeljek in sredo po dve uri. Igrajo se različne igrice, poslušajo pravljice in gredo tudi na sprehod. V začetku je bilo za nekatere težko, sedaj pa so se že privadili. Mislim, da se bodo veliko naučili in da jim bo zato v mali šoli lažje. JANA BARKOVIČ 5. r., OŠ Globoko SAPRAMIŠKA MI JE BILA VŠEČ Učenci naše šole smo šli na Mirno gledat igrico Sapramiška, ki so jo pripravili učenci osnovne šole Trebnje. V kulturnem domu smo si poiskali sedeže in nestrpno pričakovali začetek predstave. Na odru je imela Sapramiška lepo leseno hišico. Želela si je streti lešnik, a si je zlomila zob, zato je iskala živali, ki bi ji pomagale. Veverica je lešnik pojedla, žaba pa ga je izgubila. Sapramiška je morala k zobozdravniku. Kar tresla sc je od strahu. Zdravnik jo je potolažil in ji za nagrado dal lešnike. Na koncu so se nam vsi nastopajoči predstavili. Bili so zelo lepo oblečeni. Meni je bila predstava všeč. VESNA LOGAR OŠ Šentrupert OTROK OTROKU Teden, posvečen miru, je za nami. Vojni v Bosni pa še ni videti konca. Naši begunski otroci pa morajo začeti s poukom. Da bi jim bilo laže, smo zanje zbrali 62 šolskih torbic, okoli 1500 barvic, 30 nalivnih peres, 360 flomastrov, 430 raznih drugih šolskih otrebščin: šestil, ravnil, radirk, kar odo lahko spravili v 50 pcrcsnicah. V torbe smo položili preko 200 zvezkov. Vanje smo zapisali tudi posvetila. Za najmanjše pa smo zbrali 100 igrač. Želimo jim veliko uspeha pri učenju. GABI GABROVEC OŠ Šentjernej NOVOTEHNA NOVO MESTO TREBNJE KOSTANJEVICA KRŠKO METLIKA TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 26. XI. SLOVENIJA 1 9.45 - 12.10 in 14.45 - 0.55 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 PROGRAM ZA OTROKE JAKEC IN ČAROBNA LUČKA NORČIJE V ŽIVALSKEM VRTU UGANKA MED NITKAMI 10.45 ŠOLSKA TV: ANALITIČNA MEHANIKA (8/52) ANGLEŠČINA - FOLLOVV THROUGH, 1. lekcija MUZZY, ANGLEŠČINA ZA NAJ-MLAJ.ŠE (8/20) 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 15.00 VIDEO STRANI 15.10 NAPOVEDNIK 15.15 ŠPORTNA SREDA, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE EBBA IN DIDRIK, švedska nadalj. m. ZIV ZAV 18.30 ŽE VESTE..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 RISANKA 19.14 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 BELA KRAJINA V PRIČAKOVANJU VOLITEV 21.40 BOBENČEK, glasbena oddaja 22.45 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.10 POSLOVNA BORZA 23.30 SOVA 23.30 DRAGI JOHN, amer. naniz., 32. epizoda 23.55 BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (16/22) 0.45 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) -18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Koper -19.00 Video lestvica -19.30 Dnevnik KP - 20.00 Štiri v vrsto (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (42. epizoda nemške naniz.) - 20.55 Zelena ura - 21.55 Umetniški večer: Slovenski film 92 - 0.00 Video strani PETEK, 27. XI. SLOVENIJA 1 9.05 - 12.10 in 13.45 - 1.00 TELETEKST 9.20 VIDEO STRANI 9.30 PROGRAM ZA OTROKE MOJA DRUŽINA IN OSTALE ŽIVALI, angl. nadalj. (9/10) STOL POD POTICO, 3. del lutkovne igrice 10.20 ZELENA URA, ponovitev 11.20 ALPE-DONAVA-JADRAN, ponovitev 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.00 VIDEO STRANI 14.10 NAPOVEDNIK 14.15 UMETNIŠKI VEČER, ponovitev 16.20 GOSPODARSKA ODDAJA: 10.000 OBRATOV, ponovitev 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 TOK, TOK, oddaja za mladostnike 19.05 RISANKA 19.14 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, FORUM 20.30 USPEH, nemška nadalj. (2/6) 21.20 SOVA BAGDAD CAFE, amer. naniz. (7/15) 2150 DNEVNIK 3, VREME ŠPORT NOČ ŽIVIH MRLIČEV, amer. film (ČB) 050 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.35 Video strani - 16.45 Sova (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Maribor -19.00 Jazz in blucs -19.30 Dnevnik RAI - 20.00 Štiri v vrsto (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (43. epizoda) - 20.55 Večerni gost - 21.45 Studio Cily - 23.15 Koncert orkestra Slovenske filharmonije - 0.15 Video noč SOBOTA, 28. XI. SLOVENIJA 1 7.25 - 12.10 in 14.05 - 2.10 TELETEKST 7.40 VIDEO STRANI 750 IZBOR 750 RADOVEDNI TAČEK 8.05 LONČEK, KUHAJ! 8.20 OSCAR JUNIOR (8/11) 8.30 UTONILO JE SONCE 9.15 KLUB KLOBUK 11.10 ZGODBE IZ ŠKOUKE 12.00 POROČILA 14.20 VIDEO STRANI 14.30 NAPOVEDNIK 14.35 VEČERNI GOST, ponovitev 15.25 OSTRŽKOVE PRIGODE, italij. nadalj. (4/6) 16.15 NOVOSTI ZALOZB 16.25 MARIJANA, franc, risanka (4/13) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 CL1VE JAMES NA SAFARIJU, ponovitev angl. dok. oddaje 18.00 PRISLUHNIMO TIŠINI 18.30 DOBER TEK! - KUHARSKI NASVETI PAULA BOCUSEJA (12/22) 19.00 RISANKA 19.10 NAPOVEDNIK 19.15 ŽREBANJE 3 X 3 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, UTRIP 20.40 KOMU GOPRI POD NOGAMI? 21.45 HILTON, BANGKOK, avstral. nadalj. (4/6) 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 NAPOVEDNIK 23.10 SOVA: POPOLNA TUJCA, amer. naniz. (6/28) BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (18/22) POLETJE GROZE, amer. film 2.00 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.20 Tok tok (ponovitev) - 16.15 Sova (ponovitev) - 17.35 Poglej in zadeni - 18.30 Video meh - 18.50 Cirkuški festival v Monte Carlu (L del) - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Čarobnost plesa in glasbe - 20.25 Veliki stezosledec m dekle Thursday (amer. film) -22.05 Akcent - 23.35 Koncert ansambla U 2 (posnetek iz Dublina) - 1.05 Video strani NEDELJA, 29. XI. SLOVENIJA 1 8.45 - 13.00 in 15.15 - 0.25 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 PROGRAM ZA OTROKE ŽIV ŽAV, ponovitev EBBA IN DIDRIK, Šved. nadalj. (8/9) 10.30 ANSAMBEL TRUTAMORA SLO-VENICA 11.00 SPREHODI PO STARI LJUBLJANI, ponovitev 6. oddaje 11.30 OBZORJA DUHA 12.00 POROČILA 12.05 LJUDJE IN ZEMLJA 12.35 VIDEO MEH, ponovitev 13.05 BEGUNCI, TU Z NAMI 13.20 VIDEO STRANI 15.40 N.APOVEDNIK 15.45 Maksim Gorki: ŽIVLJENJE KLIMA SAMGINA, ruska nadalj. (9/14) 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROTI SVETLOBI, amer. film 18.40 NOVOSTI ZALOŽB 18.50 TV MERNIK 19.05 RISANKA 19.15 NAPOVEDNIK 19.20 SLOVENSKI LOTO 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA 20.30 ZDRAVO 21.35 ŽIVLJENJSKE PREIZKUŠNJE, angl. poljudnoznan. serija (7/13) 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: DRUŽINA ADDAMS, amer. naniz. (2/16), ČB BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (19/22) 0.15 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 12.15 Video strani - 12.25 Napovednik - 12.30 Športna nedelja -17.20 Dokumentarec meseca: Skrivnostna polja barv (ponovitev) -18.00 Sova (ponovitev) - 19.30 Dnevnik - 20.00 Druga godba • 20.25 TV prodaja nepremičnin - 20.30 Člive James kot avtomobilski dirkač (angl. dok. oddaja, 2/3) - 21.20 Leninov vlak (TV nadalj., 1/4) - 22.20 Mali koncert - 22.30 Športni pregled - 23.00 Video strani PONEDELJEK, 30. XI. SLOVENIJA 1 8.45 - 12.10 in 15.50 - 0.50 TELETEKST 9.00 VIDEO STRANI 9.10 PROGRAM ZA OTROKE 9.50 USPEH, ponovitev nemške, nadalj. (2/6) 10.35 MERNIK, FORUM, UTRIP, ZRCALO TEDNA, ponovitve 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 16.05 VIDEO STRANI 16.15 NAPOVEDNIK 16.20 DOBER DAN, KOROŠKA 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE RADOVEDNI TAČEK UTONILO JE SONCE (5/6) OSCAR JUNIOR, naniz. (9/11) 18.10 OBZORJA DUHA, ponovitev 18.45 MOJA KNJIGA O DŽUNGLI, nemška poljudnoznan. serija (13/27) 19.10 RISANKA 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 VOLITVE 92 21.40 MEDNARODNA OBZORJA 22.25 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.50 NAPOVEDNIK 23.00 SOVA: BROOKLYNSKI MOST, amer. naniz. (12/12) BEVERLY HILLS. 90210, amer. naniz. (20/22) AMERIŠKA KRONIKA, amer. dok. serija (13/13) 0.40 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 16.05 Video strani - 16.15 Sova (ponovitev) - 17.30 Športni pregled (ponovitev) - 18.00 Slovenska kronika - 18.10 Regionalni programi - Ljubljana - 19.00 Videošpon - 19.30 Dnevnik RAI - 20.00 TV igrica - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 44/53) - 21.00 Gospodarska oddaja: R & R - 21.30 Sedma steza - 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah (8. oddaja) - 22.45 Ciklus filmov znanih režiserjev: Roger Corman: Trip (amer. film) - 0.00 Kriminal - 0.30 Video strani TOREK, 1. XII. • SLOVENIJA 1 8.35 - 12.10 in 14.25 - 0.45 TELETEKST 8.50 VIDEO STRANI 9.00 PROGRAM ZA OTROKE ZGODBE IZ ŠKOUKE 9.50 ŠOLSKA TV, ponovitev 11.00 SEDMA STEZA, ponovitev 11.30 PRISLUHNIMO TIŠINI, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 14.40 VIDEO STRANI 14.50 NAPOVEDNIK 14.55 ZGODOVINA SLOVENCEV V FILMSKIH FRESKAH, ponovitev 8. oddaje 15.25 TRIP, ponovitev amer. filma 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE LONČEK, KUHAJ! PRVI USPEHI JAKEC IN ČAROBNA LUČKA DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER, amer. naniz. (10/20) PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH (8/8) 18.35 POTOVANJE V MODRO, otroška plesna predstava 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 VOLITVE 92 21.40 SESTRE, amer. nadalj. (1/7) 22.35 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 23.00 POSLOVNA BORZA 23.10 NAPOVEDNIK 23.20 SOVA: HAGGRAD 11., angl. naniz. (6/7) BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (21/22) 0.35 VIDEO STRANI SLOVENIJA 2 14.50 Video strani - 15.00 Mednarodna obzorja: Nemčija (ponovitev) - 15.40 Sova (ponovitev) - 17.20 Svet poroča - 18.00 Šlovenska kronika -18.10 Regionalni programi - Koper - 19.00 Orion - 19.30 Dnevnik ORF - 20.00 Besede, besede, besede (TV igrica) - 20.30 Gozdarska hiša Falkenau (nemška naniz., 45/53) - 21.00 Svetovni dan boja proti aidsu - 22.10 Osmi dan - 23.00 Svet poroča (ponovitev) - 23.40 Video strani SREDA, 2. XII. SLOVENIJA 1 9.35 - 12.10 in 16.20 - 0.10 TELETEKST 9.50 VIDEO STRANI 10.00 PROGRAM ZA OTROKE DENVER, POSLEDNJI DINOZAVER (5/20) s PO BELIH IN ČRNIH TIPKAH, ponovitev 8. oddaje 11.00 SESTRE, ponovitev amer. nadalj. (1/7) 11.50 POSLOVNA BORZA, ponovitev 12.00 POROČILA 12.05 VIDEO STRANI 16.45 NAPOVEDNIK 16.55 POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1 17.10 PROGRAM ZA OTROKE KLUB KLOBUK 19.10 RISANKA 19.20 NAPOVEDNIK 19.30 DNEVNIK 2, VREME, ŠPORT 20.05 FILM TEDNA CUKRČEK, nemški film 21.35 SPREHODI PO STARI UUBUANI (8/9) 22.10 DNEVNIK 3, VREME, ŠPORT 22.35 NAPOVEDNIK 22.45 SOVA: RADIO FM, amer. naniz. (10/13) BEVERLY HILLS, 90210, amer. naniz. (22/22) 0.00 VIDEO STRANI VI NAM - Ml VAM OPEKARNA NOVO MESTO AKCIJSKA PRODAJA KERAMIKE TRGOVINA ZALOG (GORENJE, KERAMIKS - MARTEKS) tel. 068/22-855 fax. 068/21 -490 Cenjene kupce obveščamo, da po ugodnih akcijskih cenah nudimo iz zaloge bogato izbiro keramike (že od 300 SIT m2, pod ugodnimi prodajnimi pogoji — posebne ugodnosti za obrtnike in podjetja. PRED NAKUPOM PREVERITE NAŠO PONUDBO' 18 DOLENJSKI UST Št. 48’(2258) 26. novembra 1992 (O, ALUFINAL IZDELAVA ALUMINIJASTIH FASAD, OKEN, VRAT IN ZIMSKIH VRTOV Kurirska pot 4 68270 KRŠKO razpisuje prosta delovna mesta dvema KV ključavničarjema Pogoj: 1.5 let delovnih izkušenj 2. popolna samostojnost Sprejemamo samo pismene ponudbe z širokim opisom dosedanjega dela v roku 7 dni po objavi. , O izbiri bomo kandidate pismeno obvestili v 30 dneh po objavi, j Iz Kočevske Reke NOV POLNOJARMENIK je dobila nova žagalnica Podjetja Snežnik. Stari stroj je razžagal v dveh izmenah v letu dni 28.000 kubikov okroglega lesa, novi pa bo 40.000 kubikov, in to z manj zaposlenimi. RUŠILI BODO MALE ČRNE GRADNJE, ki so bile zgrajene brez dovoljenj, z neprimernimi materiali in kazijo videz krajev. Gre za drvarnice, lope, hlevčke za živali itd. V kratkem bo te objekte pregledala posebna komisija. Za objekte do 4x5 m bo tudi v bodoče zadostovalo soglasje krajevne skupnosti, za večje pa bo treba pridobiti gradbeno dovoljenje. ŠE TRIDESET PRESEŽNIH delavcev je pri Podjetju Snežnik. Že doslej pa so 7 delavcev prerazporedili v druga podjetja, 9 je bilo prerazporejenih znotraj Snežnika, sedmim so omogočili upokojitev, enemu pa je prenehalo delovno razmerje in je dobil odpravnino. JELENJI RUK in z njim glavni del lovne sezone je končan. Na območju Kočevske Reke je padlo 65 divjih živali, 10 trofej jelenov je bilo ocenjenih za medalje (1 srebrna, 9 bronastih). Do konca Jeta je najavljenih še 15 skupin lovcev. Enodnevni lov velja lovce okoli 2.000 DEM. ZA KULTURO NI ZANIMANJA, saj so prireditve slabo obiskane. Nekateri so kritizirali, da je vstopnina predraga. Potem so organizirali predstavitev kasete pevca Petra Movrina, in sicer brez vstopnine, čeprav je bil po predstavitvi še ples. Vendar je bil tudi tokrat obisk zelo slab. DRVA PRODAJA Snežnik, in sicer po 3.000 SIT kubik. KS Kočevska Reka, tokrat piše o vasici Zdihovo, iz katere so leta 1953 zaradi zapiranja območja Kočevske Reke izselili vse ljudi, nato pa porušili hiše in cerkev. V tej vasici so pred meseci našli zakopane zvonove, o čemer smo v našem listu poročali. V Človeške zmote • Rentgenski žarki so čista prevara. (Fizik lord Kelvin leta 1900) • Telefon je izreden izum, toda čemu bi lahko sploh služil? (Predsednik ZDA Ha-yes leta 1876) • Ne verjamem, da bi bilo lahko v vsem svetu prodanih več kot pet ali šest računalnikov. (Watson leta 1943) • Do leta 1980 bo vsa energija praktično brezplačna. (Ameriški založnik Luče leta 1956) • Televizija na tržišču ne bo zdržala več kot šest mesecev. Ljudje se bodo hitro naveličali preživljati večere ob gledanju te škatle. (Filmski producent Zanuck leta 1946) • Tanki so navadna mehanična igrača. (Angleški obrambni minister Kitchener leta 1917) • Fonograf nima nobene komercialne vrednosti. (Edison) • Ne sprejemam relativnostne teorije, tako kot zavračam obstoj atomov in podobne dogme. (Mach leta 1913) • Nič nam ne daje upanja, da bomo lahko nekoč izkoriščali atomsko energijo. Se prej bi nam moralo uspeti razbiti atom. (Einstein teta 1932) • Ljudje si predstavljajo, da bodo ogromni leteči stroji preletavali Atlantik in prevažali ogromno število potnikov. Moram opozoriti te sanjače, da so navadni zanesenjaki. (Ameriški astronom Pickering leta 1908) SNEŽNIŠKI ODMEVI KOČEVSKA REKA - Izšla je letošnja že deveta številka Snežniških odmevov, glasila Podjetja Snežnik Kočevska Reka. To je edino tako glasilo v kočevski občini in tudi daleč naokrog, ki redno izhaja. V tej številki piše o strojni posodobitvi žagalnice Snežnika, reševanju presežnih delavcev v tem podjetju, pripravah na zdravstveno zavarovanje po novem, pa tudi o gateristu Jožetu Panterju. Zgodovinar Mitja Ferenc, ki v Odmevih redno predstavlja nekdanja naselja na območju Savka je zavrtela prstan Nekako po štirih mesecih mi je prijateljica Savka iz sosednje države Hrvatske vrnila obisk. Ob obvezni kavici po kosilu sva še prižgali k vragu pa zdravje! in klepet je stekel. Savka je zdaj pa zdaj zavrtela svoj zavidljivo razkošni prstan, kar je zmeraj pomenilo, da jo nekaj tišči. “Zdaj šele vidim, da se Sloven-cima (kljub dobremu znanju slovenščine prijetno popestri pogovor s kakšno hrvaško) gode. Kosilo je bilo, ala ti vera, kraljevsko. Meni bi takle strošek krepko zatisniti pas za en mesec. Sedamdeset mamka penzije, pa si izračunaj!" Namesto pasu bi raje stisnila jezik za zobe, toda na um mi je padla tista klavrno sveta resnica, da Slovenci vre preveč kimamo in ne znamo udariti po mizi. Nak, malo nas bom pa le branila! “Ej, Savka moja, ne misli, da je pri nas miza vsak dan taka kot danes! Nekaj cvenka več res dobimo kot pri vas, mimo izložb pa raje hodimo zaprtih oči.” Dregnila sem naravnost v žerjavico. “Bogami, kaj pa vse te mesece, ko ste se vozili k nam, siromakom, po trikrat cenejši kndi, kadili šteke cigaret, mi pa ovohavali dim pa gorivo! Da sploh ne govorim, kako ste se za male pare opravili od nog do glave. Sram vas bilo!" Sama voda mi pa res ne teče po žilah! Nisem še pozabila tudi tega, kako si je gospod Franjo v najokmtnejših časih privoščil gar- do pred Banskimi dvori. Dopovedovala sem Savki, da tistih nekaj nakupov v njihovi državi Hrvatom ni kaj dosti škodilo, saj roba je za prodajo. Lagala tudi nisem, kako sem z resničnim sočutjem gledala njihove nakupovalne košarice. Savki pa je ogenj že segel čez streho. “Ja, vi lepo v miru, naši vojni pa ne konca, ne kraja. Pa davek na davek, inflacija čez inflacijo, izbeglice vsepovsod, pa živi, kak veš i znaš!” Da bi si še midve ne skočili v lase, sem ji lepo povedala, da smo vojno, kratko, toda brez vsake pomoči in opre, imeli tudi mi, da smo desetletja dajali dom in zaslužek množici nekdanjih Jugoslovanov, zdaj pa tudi nam beguncev ne manjka. Da o merjenjih pednjev naše že tako majhne zemljice sploh ne govorimo! Saj je bilo vse lepo dogovorjeno: prijateljske meje, dobri odnosi... Zdaj pa, kot kaže bo morala že vsaka naša riba imeti potni list, če jo bo pot zanesla v hrvaško reko, da o morju sploh ne govorimo. Besede so eno, dejanja dmgo. Zgodovina se pač žalostno ponavlja. Da bi po bedastoči ne prekinili prijateljstva, sča se zatekli k TV programu. Gostu prednost in čast, najprej poročila HTV! Savka je začttda nehala vrteti prstan, jaz pa sem prvikrat zavrtela ogtdjeno poročno rinko. JANJA KASTELIC I I AVTOMEHANIKA VIDRIH Šentpeter 51, Otočec tel.: (068) 85-180 Avtomobili in NISSAN i; AS: • prodaja novih vozil na kredit • servisiranje • popravilo poškodovanih vozil • možnost menjave staro za novo II v.v •S v.\ v.*. v.\ I \v. v.\ M SAMO NEGOVANI IN ZDRAVI LASJE SO | LEPI LASJE Vaše probleme lahko rešimo z našim znanjem in vrhunskimi BIO iz-1 delki za nego, oblikovanje, kodranje in barvanje las. ŽENSKO IN MOŠKO FRIZERSTVO »ZLATA« Pugljeva ulica 5, Novo mesto Del. čas: od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 13. ure NAROČILA sprejemamo osebno ali po tel. (068) 22-867 DOLENJSKI LIST Vaš četrtkov prijatelj SLOVENSKI ŠPORTNI ČASOPIS EKIPA VSAKO SREDO PRINAŠA OBILICO ZANIMIVEGA ŠPORTNEGA BRANJA "KRKA" <■»!■ AGROSERVIS - ^ - J*OT NA GORJANCU 8 NOVO MESTO Tel.: 068/21-479, 24-480 KMETOVALCI, VRTIČKARJI, VRTNARJI, POZOR! OKENSKA KRILA ZA TOPLE GREDE! V okviru tradicionalnega sejma rabljene kmetijske mehanizacije, ki bo v nedeljo, 29. novembra, na prostorih Agroservisa, razprodajamo okenska krila. GROS Trgovina, Ragovska 17, Novo mesto tel.: 068/21-974 PRVA TRGOVINA Z ZDRAVO HRANO NA DOLENJSKEM IN V BELI KRAJINI vabi vse, ki želijo svoj jedilnik popestriti z BIO hrano: * polnovredne moke, zdrobi, kosmiči, otrobi, testenine * stročnice (soja, čičerka, leča) * sojine omake, sir, meso, namazi * suho sadje * sladila, soli in začimbe * nerafinirana olja in drugo Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob nedeljah od 8. do 11. m iiA •« p i TASEV BLAŽO AKUMULATORSKA DELAVNICA PRODAJA AKUMULATORJEV ZIMA JE TU! Zimski test, merjenje hladilne tekočine, kontrola in namestitev klinastega jermena, test polnjenja regulatorja. Na zalogi vse vrste akumulatorjev po zelo ugodnih cenah! Brezplačna demontaža in montaža akumulatorjev! Odkup rabljenih akumulatorjev! V soboto, 28. novembra,vam pri nakupu akumulatorjev priznamo dodaten 5% popust! V trgovini in avtosalonu taBakcim ao.0. cxport-import Velika Cikava 25 Novo mesto tel.: (068) 23-826 vam nudimo: »ax: ,068,26-681 • motorje YAMAHA, kolesa, prenosne agregate • vse vrste motornih olj: CASTROL, VALVOLNE, IN A • avtomobilske gume SAVA — letni in zimski profil Hvala za zaupanje! SLOVENIJA SMO TUDI ŽENSKE-ZAUPAJTE NAM ZDRUŽENA LISTA Breda Mijovič je kandidatka SDP Slovenije na Združeni listi za državni zbor v 6. volilni enoti - volilni okraj Sevnica. Večini volilcev kandidatke ni potrebno posebej predstavljati, saj jo kot županjo občine Sevnica, ki uspešno opravlja svojo funkcijo že tretji mandat, dobro poznate. Kot diplomirana ekonomistka si je prvih 10 let nabirala izkušnje v gospodarstvu, kjer je uspešno vodila dva tozda v sevniški Jutranjki. Z vstopom v profesionalno politiko pa se je izkazala kot človek, ki zna preudarno usklajevati različne interese, predvsem pa razreševati konkretne probleme. Kot kandidatka za državni zbor se bo zavzemala predvsem za gospodarsko uspešno in socialno pravično državo. Pri ustvarjanju pogojev za vzpon naše mlade države želi s svojimi izkušnjami in poznavanjem tako državnih problemov kot stisk ljudi, ki žive v odročnih krajih, doprinesti svoj delež k dostojnejšemu življenju slehernega Slovenca. Zato se bo v Parlamentu še posebej zavzemala za: - razbremenitev gospodarstva, predvsem živega dela, in s tem enakopravnejšo vključitev v konkurenčni boj na svetovnih trgih, - prestrukturiranje opešanega gospodarstva z ohranitvijo čim večjega števila produktivnih delovnih mest ter za spodbujanje odpiranja novih, - izenačitev pogojev gospodarjenja za vse in za njihovo dolgoročno stabilnost, - racionalno in učinkovito šolstvo, dostopno vsem sposobnim, ne glede na njihov socialni položaj, še posebej pa za uvajanje novih oblik izobraževanja za nadpovprečno nadarjene, - učinkovito in racionalno zdravstveno varstvo, ki bo pravično za vse, tako za tiste, ki ustvarjajo, kot za tiste, ki so ustvarjalni ciklus že zaključili oz. se vanj niso sposobni vključiti, - ustvarjanje pogojev za enakopraven razvoj rekreativnega in vrhunskega športa v vseh sredinah, - cenejšo in učinkovitejšo državno upravo, - izenačen razvoj vseh slovenskih regij, - tako lokalno samoupravo, ki bo preprečevala centralizacijo odločanja in zagotavljala kvalitetno življenje tudi na podeželju, - hitrejši razvoj komunalne infrastrukture, še posebej za modernizacijo magistralnih, regionalnih in lokalnih cest, za kvalitetno vzdrževanje cestne mreže ter za uvedbo bencinskega tolarja, - hitrejši in enakomeren razvoj PTT in telekomunikacijskega omrežja v vseh delih države, - dvig ekološke zavesti ter za pospešeno sanacijo ekološko degradiranih okolij, - zakonsko ureditev pravičnih odškodnin za velike posege v prostor (renta), - pospešeno izdelavo in realizacijo nacionalnega programa varovanja pred visokimi vodami, - ekološko prijazno in učinkovito kmetijsko politiko, ki bo tudi hribovitim kmetijam zagotavljala skupaj z dopolnilnimi dejavnostmi možnost nadaljnjega razvoja, - zakonsko ureditev vojnih odškodnin izgnancem. Pri delu v parlamentu se bo zavzemala za prepričevanje drugače mislečih z argumenti in spoštovala različnost mnenj kot predpogoj parlamentarnega demokratičnega sprejemanja odločitev. /POSAVSKI NEODVISNI KANDIDAT Marjan KURNIK: »Posavskih problemov ne moremo prepustiti samo strankarski disciplini in glasovalnim mehanizmom« Kot 39-letni ekonomist, Sevničan, se še do danes, čeprav opravljam delo politika, nisem strankarsko opredelil, saj sem prepričan, da je delo na občinski in regijski ravni predvsem strokovno. Zame sta bistveni izvedba in razrešitev problema, za razliko od strank, ki stremijo tudi za politično prestižnimi uspehi. Stranke živijo življenje medsebojnih tekem, koristi za ljudi in prostor pa so prepo-gostokrat le stranski produkt. Med deklarativnim dajanjem pobud in končnimi uspehi pa je pravo politično, predvsem pa strokovno operativno delo. Še posebej v času, ki je pred nami, čas lastninjenja, čas vstopa tujega kapitala, čas oblikovanja lastninske strukture zahodnega tipa, upajmo tudi čas gospodarskega zagona in — bog ne daj — čas poglabljanja socialne krize, bodo potrebni samostojni, neodvisni politiki, ki ne bodo podlegali nadstrankarskim spletkam, ampak bodo mislili s svojo glavo in zastopali interese volilcev. Realno je pričakovati, da bodo navidezni nasprotniki še bolj kot danes sklepali kompromise, ki bodo v korist države, še bolj pa v korist ohranjanja pozicij, s ciljem čim ugodnejše delitve bodoče poslovne pogače. Jaz želim sodelovati le v kompromisih in ciljih v prid državljanov Slovenije, še posebej pa v prid regije Posavje in Posavcev, ki smo izpostavljeni vrsti s strani države nedorečenih projektov (NEK, NSRAO, veriga savskih elektrarn, meja...). Tudi v Posavju stranke veliko obljubljajo, pa vendar se kot predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Sevnica, ob razreševanju konkretnih problemov v zadnjih dveh letih, ne morem spomniti kaj prida sodelovanja strankarskih centrov. Vse te stranke so sodelovale v obeh vladnih garniturah, pa sta se vseeno obe ekipi previdno izogibali razprav, predvsem pa konkretnih dogovorov na že omenjene probleme. Tudi v prihodnje jim ne verjamem, da bo naklonjenost do Posavja kaj večja. Pa še drobec iz gospodarskega življenja. Vlada že dalj časa oznanja, da je za linearni pristop spodbujanja gospodarskega razvoja in znižanje javne porabe. Dejstva govorijo drugače: 500 milijonov DEM na breme celotne Slovenije za reševanje železarstva ni linearni pristop. Koržetov sklad za prestrukturiranje gospodarstva ni linearni pristop, pa še kaj bi se našlo. Glede zniževanja javne porabe pa iz lastnih izkušenj samo tole: še vse, kar se je preneslo iz občin na Republiko, je bilo dražje in razkošnejše. Spoštovani volilci, zaradi navedenega in še česa bom neodvisni kandidat za člana lokalnih interesov za Posavje v Državnem svetu. Marjan Kurnik \____________________________________________________________________J NOUA Komisija za spremljanje izvajanja zakona o denacionalizaciji in ugotavljanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Trebnje na podlagi sklepa komisije, z dne 13.10.1992 POZIVA občane in ostale državljane, da nam posredujejo podatke o vojnih in povojnih pobojih in žrtvah na območju občine Trebnje, o pravno dvomljivih procesih in njihovih posledicah za posameznike ali skupine, kot tudi vse druge podatke z nepravilnostmi, ki so se med 2. svetovno vojno in po njej doaajale na področju naše občine. Komisija z zbiranjem podatkov ne želi iskati povzročitelje nastalih krivic, temveč s pomočjo različnih virov (matične knjige, župnijske knjige, izjave občanov idr.) ugotoviti in dokumentirati nepravilnosti in zamolčane tragedije, ki so se na območju občine Trebnje dogajale med 2. in takoj po 2. svetovni vojni. Občane, vljudno prosimo, da nam posredujete željene informacije in podatke, po vaši želji pa vam zagotavljamo anonimnost. Podatke lahko pošljete pisno na komisijo za spremljanje izvajanja zakona o denacionalizaciji in ugotavljanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Trebnje, Goliev trg 5, Trebnje, ali se osebno oglasite, kjer boste lahko tajnici komisije (stavba Občine Trebnje, II. nadstropje, soba št. 20) dali svojo izjavo. Hvala! KOMISIJA ZA SPREMLJANJE IZVAJANJA ZAKONA O DENACIONALIZACIJI IN UGOTAVLJANJE POVOJNIH MNOŽIČNIH POBOJEV, PRAVNO DVOMLJIVIH PROCESOV IN DRUGIH NEPRAVILNOSTI V OBČINI TREBNJE 0: NOVO MESTO p o. Pod/etje za požarni in tannrčni inženiring, trgovino _________zastopstva m zunanp trgovino, p.o.’ Osu r'«'0«v *, 68000Novom#vo DP 50 tel 068 ?8 767 'i. ?*> 6J? Ste ambiciozni, komunikativni, kreativni pri delu in samostojni pri ustvarjanju novih vrednot? Imate vsaj srednjo izobrazbo in pasivno obvladate angleški jezik? Imate avto? Nudimo vam pogodbeno delo (z možnostjo redne zaposlitve) za vodenje posebnega programa prodaje atraktivnega proiz-voda iz ZDA, zanimivega pred novoletnimi prazniki. Pokličite nas: tel. (068) 28-767 fax: (068) 25-622 ■ ##/, s s u FIAT f BETONSKE KVADRE IZDELUJEMO IN DOSTAVIMO NA GRADBIŠČE! Cementninarstvo in prevozništvo Jaklič Gabrje 132 p. Brusnice tel. (068) 85-887 N S A S S s * s $ > S S % s s s s s $ n s s s s s s s £ $ dostavni avto BBESB FIORINO s po izredno ugodni ceni TUDI V NOVEM MESTU anna servis gril Dol. Kamence 46 b Novo mesto tel./fax. (068) 28-714 • Pooblaščen servis za vsa vozila OBESO • Prodaja vseh vrst vozil s katalizatorjem • Rezervni deli zagotovljeni POSEBNA PONUDBA: • Politika je boj za zakonodajalca. (Wiggins) • Najhujše je sovraštvo med sorodniki. (Tacit) Čudež v temi — svetilke MAG-LITE iz ZDA Primerne za osebno uporabo, lovce, ribiče, vzdrževalne, varnostne in dežurne službe. V darilnih paketih, primernih za ekskluzivna in praktična poslovna darila vašim najdražjim za prihajajoče praznike. Uvoznik: Prodaja na veliko: za podjetja, podjetnike, obrtnike, društva itd. 0 NOVO MESTO p.o. Podjetje za požarni in tehnični inženiring, trgovino, _____________zastopstva in zunanjo trgovino, p.o. Cestthefoiev36 68000Novom*sio dp 50 lel 068 28 767 ta2S 62? Vitel I i Sd.o.o. novo mesto PONUDBA TEDNA! NAJNIŽJE CENE IN VISOKA KVALITETA inUsnv1lenet,jakneSmUČarSkl kompleti’modne parke in P'ašči, trenirke • pravi puh • uvoz iz Kitajske KJE? Trgovina VARIANTA Trgovina Cekar Dilanceva 7 (za Ribjo restavracijo) Ljubljanska 17 (Javna skladišča) SV(06m8)S23-886 S.V(06m8)S2?.560 Podjetje VjTALIS vam nudi tudi široko paleto izdelkov tradicionalne kitajske medicine (tigrovo mazilo, losiom za pospeševanje rasti las-formula 101, zeliščni obliži proti bolečinam). NOVOST: akustimulator za zdravljenje in odkrivanje bolezni in JING TONG zapestnico za uravnavanje krvnega pritiska. Inf. in naročila: (068) 23-886 OD 20. NOVEMBRA 1992 DO KONCA LETA VAM NUDIMO POSEBNE PRODAJNE UGODNOSTI: •5-30 % POPUSTA PRI GOTOVINSKEM NAKUPU NAD 3000 SIT • 10 % POPUST NA DELO PRI SERVISIRANJU VAŠEGA VOZILA V SERVISIH NOVO MESTO, METLIKA, TREBNJE •PRODAJA NA ČEKE 1 + 3 (BREZ OBRESTI) •PRODAJA NA POTROŠNIŠKO POSOJILO CENEJŠI PRAZNIČNI NAKUP V N0V0TEHNINIH PRODAJALNAH SDnovotehna . m aillllllllllllllllllllllllliinillllllllll|lll||||l|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l|||||||||||||||||||U||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||NIIIIIIIIIIIIIIIII||IIIIIIIIIIIIIU' Ifenrin Tel.: (061)40 787 shujševalni čaj Z zmanjševanjem telesne teže krepite organizem Vsi dosedanji preparati za hujšanje (vitaminske tablete, dietetski preparati) so reševali problem zmanjševanja telesne teže, ne pa tudi ohranjevanja idealne telesne teže. Izjema pri tem je Čang -Šlang, čaj za reduciranje telesne teže po kitajski recepturi. Je zdravilen, iz naravnih sestavin in ga lahko uporabljamo za posebno nego telesa, povzroča izgubo teže, plinov, nakopičenih maščob in spodbuja izgubo teka. Z rednim pitjem čaja Čang -Šlang bodo izgorele odvečne telesne maščobe, vaše telo pa bo postalo gladko in gibčno. Čaj Čang - Šlang je sestavljen iz posebnih sestavin in je primeren za ženske in moške, stare in mlade, za vse starosti. m uiujivt:, auuc ui iiuauc, ux vse MdiUMi. 1 Čang Šlang so nekoč pili bogati Kitajci. S pitjem tega čaja so obdržali vitkost in gibčnost. Tudi vsak obrok hrane so čutili kot en sam požirek. Škatlica Čang - Šlanga vsebuje 40 vrečk čaja, ki so garancija za dosego želene telesne teže. Popi nobene teže, niti kakšne druge neprijetnosti, kajti niste pili pivskega kvasa, pač pa Čang - Šlr 1 7<¥l lot _______ 1.700 let. Za izgubo teže je dovolj, da vsak dan pred obrokom popijete eno skodelico tega čaja in vsi problemi bodo rešeni. Zaradi izgube telesne teže ne boste nervozni, nasprotno, ohranili boste dobro razpoloženje. Isti učinek boste dosegli, če popijete dve skodelici Čang - Šlanga pred spanjem. Čaj Čang - Šlang lahko naročite po pošti na naslov: Džirlo, p. p. 45,61000 Ljubljana in po telefonu: (061) 40 787. Čang - Šlang prodaja na sloverrtkem tržišču ekskluzivno podjetje Džirlo, d.o.o., Ljubljana. iit ju čaja ne čutite v želodcu ilang, čaj s tradicijo več kot ime in priimek ulica in št. poštna št. in kraj število zavitkov Cena Čang-Šlanga je 599 SIT + poštni stroški. Plačate po povzetju. Naročilnico pošljite na naslov: | Džirlo, p. p. 45, 61000 Ljubljana I | fliliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiiiuiiiiiiiiniin,1,1111111,1,!,m,iiiiiiimiiiiT Vsem avtomobilskim zavarovancem, ki imate polno kasko zavarovanje in zavarovanje po kombinaciji K, dajemo nove ugodnosti. Nov avto je ponos vsakega voznika. Če je vaš avto uničen ali vam ga ukradejo, ko ni še niti leto dni star, vam bomo dali denar za nakup novega avta. V Zavarovalnici Triglav bomo do prvega rojstnega dne vašega avtomobila priznali, da imate nov avto. Ko bo vaše vozilo na popravilu zaradi poškodbe, ali če so vam ga ukradli, se boste z nadomestnim osebnim vozilom lahko vozili do tri dni. Plačali vam bomo najem nadomestnega vozila. Ne pozabite, da pri uveljavljanju zavarovalnine iz zavarovanja polnega avtomobilskega haska ne izgubite pravice do bonusa, niti ne nosite franšize, če je škodo povzročil tuji voznik. ZAVAROVALNICA TRIGLAVd.d. IS' V v v Kš/. jr v .C/ V Beli krajini, november 1992 BOŽIDAR FLAJŠMAN - PORTRET KANDIDATA Kako predstaviti kandidata za republiškega poslanca, da ne bi to izzvenelo kot poceni štos, $ katerim politiki poskušajo 'neumne" volilce prepričati, da je njihov kandidat edini, najboljši, najlepši, najpametnejši in sploh človek brez katerega ne morejo živeti in brez katerega za njih ni prihodnosti na tem koščku modrega planeta. Kako? Mogoče tako, da preprosto napišemo resnico. Če resnično obstaja ena sama resnica, p potem je resnica o Božidarju Flajšmanu to: Ni najpametnejši, ni najlepši. Ni nikakršen supermen. Je povsem navaden človek. Je eden izmed nas. Z vsemi dobrimi in slabimi lastnostmi. Res, da je kandidat Zelenih, vendar je njegova zelenost pristna in ne strankarska. Božo nikakor ni človek, ki bi zaradi ozkih strankarskih interesov pozabil na to, da je v prvi vrsti Belokranjec, potem Slovenec in, če hočete, tudi svetovljan. Je človek za katerega ne obstajajo dogme in meje. Po njegovem ni ničesar, kar se ne bi dalo spremeniti. In če misli, da je za nekaj novega in boljšega . potrebno iti skozi zid, bo Božo skozi zid tudi poskušal. In kaj je najbolj zanimivega ? Uspelo mu bo. \ Ni ga Metličana in skorajda ni starejšega Belokranjca, kine bi poznal Božidarja Flajšmana st., očeta našega in vašega kandidata, ki je, mimo to lahko zapišemo, ena metliških legend. Bivši borec 14. divizije, zaslužni /v gasilec, navdušen folklorist in pevec ni imel nikoli dlake na jeziku. Tudi svojim bivšim soborcem ni prizanašal, ko so ie ti lezli po oltarjih oblasti. Veliko zgodb o Parčku Flajšmanu še danes pripovedujejo V' r ' tj, starejši Metličani svojim naslednikom. A jabolko ne pade daleč od drevesa in tudi Božo nima dlake na p .\| jeziku. Še kot otrok je bil vedno na čelu kurje vojske, ki se je bojevala s klinci iz sosednje ulice. Bil je eden . , / najaktivnejših v Metliškem mladinskem klubu, kije v sedemdesetih letih veljal za enega najaktivnejših r -JV klubov v Sloveniji. V glasilu metliške mladine Razmerja, ki so burila duhove v Beli krajini in kasneje prešla VVv lokalne okvire ter bila iskana po celi Sloveniji, je levji delež nosil Božidar Flajšman. Še posebej takrat, ko je Belo krajino zadela ekološka katastrofa izliva bifenilov v Knjpo. Sploh so bili takrat članki, ki jih je spisal Božo ( prvi, ki so govorili o tej katastrofi. Šele nekaj tednov kasneje so o tem poročali tudi javni mediji. , ^ „ \r Ob primem Krupe se je Božo prvič resnično srečal s problemom varstva okolja in ekološko miselnostjo. Od i\ j tega trenutka dalje je bil 'pečen". Tako zelo pečen, da bi lahko rekli: 'Pečen do zelenosti." Ob tem, da je * V\/ jš pošiljal svoje prispevke v mnoge slovenske časopise in revije (Mladina, Delo, itd.) je bil eden od motorjev K ' ' organiziranega ekološkega gibanja v Sloveniji. Bilje tudi sodelavec Russellovega razsodišča in je zanj pripravil gradivo na temo Ekološki genocid v Sloveniji. Je potem kaj čudnega, da je ob ustanovitvi stranke Zelenih postal generalni sekretar stranke. Mogoče Božidarja vsi ne poznate, a spoznali ga boste. On ni človek, ki bi sedel v zadnjih skupščinskih vrstah, žvečil sendvič, ga zalival z jogurtom, medtem ko bi prebiral črno kroniko v časopisu. Nekakšen vrag mu ne da miru in kar naprej bo hodil na govorniški oder, da bi... SEDAJ SMO PA TAM: V tem se Božo razlikuje od vseh dosedanjih kandidatov, ki jih je Bela krajina pošiljala zadnih štirideset let v Ljubljano. Tudi ribe iz vedno bolj onesnažene Kolpe bi znale modro molčati v parlamentu. Belokranjci živimo v bajki o dobrih, prijaznih in revnih ljudeh. Bajke prepustimo babicam. Mi bi bili raje dobri, prijazni in bogati. Ali ni že čas, da se tudi beseda Belokranjcev sliši v Sloveniji? Naj jo pove Božidar Flajšman. ^ \hJc Božovi prijatelji BabdarR«|4man m j« rodi 2.7.1866 v Mrthta Po opra^jari maturi, na srenji kfc za cfciikomj*, j« dpfcmirai na Padago*ki akariamiji m akonj deaet lat delal kol W«Mii pedagog. Z ž»no Sor)o imata h6arico Katanno in «na ladoija. Oderuštvo je kriminalno in nemoralno dejanje za vse poštene ljudi Ste se kdaj vprašali, zakaj podjetniki pravijo, da se pri nas ni' ne:plah delati. Ste se kdaj vprašali, zakaj so naši proizvodi tako dragi, zakaj smo nekonkurenčni na tržišču. Zakaj gospodarstvo ne more dihati. Slovenski delavec in kmet j sto pod enakimi pogoji enako produktivna in konkurenčna kot avstrijski oli bavarski delavec ali kmet. Joda za razliko od svojih avstrijskih in bavarskih kolegov slovenski bankirji pobirajo, zlasti na račun industrije in kmetijstvo, nezaslišano visoke obresti, ki dosegajo celo 300% na leto. takšne oderuške obresti moro slovenska industrijo vkolkuriroti v ceno proizvoda, zato tudi ne more biti konkurenčna. Pod takimi pogoji ne bi bili konkurenčni niti Japonci (mimogrede: pri njih imajo obrestno mero omejeno na 5%!). Zato propada naše gospodarstvo. Zato nas čaka plaz stečajev. Zato mladi podaljšujejo vrste brezposelnih. Zato se obrtniki, kmetje in podjetniki dušijo v dolgovih. In nenazadnje: tudi zato imajo slovenski delavci tako nizke plače! \ve, da mora bih profitna stopnja gospodarstva viišja kot obrestno mero posojenega denarja, če želimo, da bo sploh kdo investiral v gospodarstvo. V nasprotnem primeru se ne splača ne investirati in ne delati. Zato v Svetovni banki predlagajo povsod tam, kjer so podoni elemenh monopola, reguliranje oz. omejevanje obrestne Vlili, mere. Slovensko bančništvo in Ljubljanska banko sta prav tok primer. Predlog zakona o obrestni meri, ______________________[Id smo ga predlagali v Slovenski ljudski strank, predvideva revalorizacijo glavnice skladno s tečajem ECU, obrestno mero pa limitira na 6% med državljani, do 8% za gospodarstvo ter 12% za zamudne obresti, Z zakonom o obrestni meri bi odpisali neplačane oderuške obresti, že plačane pa vrnili gospodarstvu. S tem bi ustvarjalni ekonomiji omogočili, do postane konkurenčno, vodstvom teh podjetij pa, da se prično ukvarjati z iskanjem novih trgov, novih programov ter zoposlovnaju novih delavcev. Denar, ki bi go bile banke v tem primeru dolžne gospodarstvu, bi nadomestili z mednarodnimi natečaji za nekatera dela ■ avtoceste, rafinerijo, namakalne sisteme in plinovode - s katerimi bi v Slovenijo pripeljali svež kapital. Naša podjetja bi dobila delo, naši delavci zaposlitev. Proračunski denar, ki bi bil namenjen za avtoceste, pa bi porabili za prepotrebno obnovo in gradnjo novih lokolnih cest. Judi eden od pogojev za članstvo v Evropski skupnosh je limihranje obrestnih mer na 2% nad povprečnimi obrestmi članic. Jodo zakaj se potem določeni krogi upirajo takšnemu zakonu v tem trenutku. Razlogi so nadvse preprosti in banalni. __________________________| Pripadniki bivše priviligirane partijske elite so se iz politike (navidezno!) umaknili. Prevzeli so vodstva bank, velikih monopolov, podjetij in javnih institutcij in od tam krojijo nošo usodo, kot bankirji pobirajo nesramno visoke oderuške obresh. Z njihovo pomočjo počasi prevzemajo naša podjetja in jih za majhne denarce prodajajo svojim istomišljenikom. loko bivši politični priviligiianci po tihem in na (mo lastninijo ter se bogatijo. Delavec in kmet bosta še enkrat, kot že tolikokrat doslej, opeharjena za sadove svojega dela. Jo je glavni motiv in jedro njihovega nasprotovanja sprejetju zakona o obrestni meri. I I Mariborsko gospodarstvo so z oderuškimi obrestmi samo v tem letu oškodovali za več kot 150 milijonov DEM! Za koliko so okradli vas? KI ISLSl Slovenska ljudska stranka Slovenija naj bo jutri sreinejša II TFM TEI1MII UAC 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO ISCE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI — ¥ I cm I cunu VMO iHHimH PRODAM - KUPIM - POSEST - ŽENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE___________________ tedenski koledar Četrtek, 26. novembra - Konrad Petek, 27. novembra - Virgil Sobota, 28. novembra - Jakob Nedelja, 29. novembra - Nina Ponedeljek, 30. novembra - Andrej Torek, 1. decembra - Natalija Sreda, 2. decembra - Blanka LUNINE MENE 2. decembra ob 7.17 - prvi krajec kino BREŽICE: 27. (ob 20. uri) ter 28. in 29.11. (ob 18. in 20. uri) ameriška grozljivka Mesečniki. ČRNOMELJ: 28. (ob 19. uri) in 29.11. (ob 20. uri) ameriški avanturistični triler Freejack. 29.11. (ob 16. uri) Hrestač. KRŠKO: 26., 27. (ob 20. uri) ter 28. in 29.11. (ob 18. uri) ameriški avanturistični film Batman se vrača. METLIKA: 27. in 29.11. (ob 20. uri) ameriški ljubezenski film Divja orhideja. 29.11. (ob 18. uri) ameriški akcijski film Policaj iz vrtca. NOVO MESTO: 26.11. (ob 18. in 20. uri) ameriška satira Bob Roberts. Od 27. do 29.11. (ob 16., 18. in 20. uri) ameriška akcijska komedija Smrtonosno orožje. kmetijski stroji MOLZNI STROJ Vitreks prodam po ugodni ceni. Stroj je malo rabljen. Milan Makše, Poljane 4, Mirna Peč. 4932 TRAKTOR ZETOR 5245, malo rabljen, prodam, 9 75-647. 4942 TRAKTORSKO PRIKOLICO, nosilnost 3 tone, prodam, 9 (068)42-693. 4949 TRAKTORSKO PRIKOLICO, hlevski gnoj, kostanjevo kolje in stebre prodam. ® 50-135. 4995 kupim SUHE SMREKOVE plohe kupim. ® 85-656, Ratež. 4982 SUHO MRVO kupim. ® 85-840. 4983 motorna vozila GOLF D, letnik 1987, prodam. Marjan Cujnik, Groblje n.h., Šentjernej. 4903 ŠKODO 1200, letnik 1989, registrirano do 22.9.1993, prodam. Ogled možen vsak dan popoldne. Silvo Gorenc, Cerovec 8, Trebelno. 4908 126 P, letnik 1986, prodam za 2.200 DEM. * 23-535, dopoldne. 4910 MINI MORIS, letnik 1977, prodam. ® 50-194. 4915 Z 101, letnik 1988, odlično ohranjen, garažiran, prvi lastnik, prodam za 5.000 DEM. ® 25-138. 4918 R 4 GTL, letnik 1990, prodam. Smo-lenja vas 69, ® (068)24-551. 4923 ŠKODO 120 LS, letnik 1980, prodam. * 26-116. 4931 GOLF D, letnik 1984, registriran do 10/93, prodam. Janez Plantan. Krška vas 25. 4939 VW 1200, letnik 1975, in R 4 GTL, letnik 1982, prodam, ® (068)73-346, Bevec, Vinji Vrh 11, Šmarješke Toplice. 4944 Z 128, Skala 55, letnik 1988, prevoženih 45.000 km, prodam. Cena po dogovoru. Milan Murn, Vihre 23, Leskovec. 4946 NISSAN PRIMERA, 1.6 SLX, 7/91, bele barve, nujno prodam. Cena 21.000 DEM. * (0608)70-343. 4951 R 21, letnik 1989, registriran do 10/93, prodam. Informacije na ® 22-185, od 18. do 20. ure. 4957 GOLF D, letnik 1987, prodam. Marjan Cujnik, Groblje n.h., Šentjernej. 4965 KADETT, letnik 1976, registriran do 26.10.1993, prodam. Raka 84 (Vinji Vrh). 4967 LADO 1300 S, letnik 1986, registriran do 4/93, prodam. * (068)50-321. 4978 GOLF, letnik 1981, registriran do 11/93, in Z 101, letnik 1981, registriran do 5.93, prodam. * 52-165. 4985 GS 1.3 SUPER, letnik 1979, prodam. * 21-202. 4987 R 5 CAMPUS, letnik 1990, prodam. Groblje 8, Novo mesto. 4991 SPAČKA, letnik 1976, neregistriranega, v nevoznem stanju, prodam. Koštialo-va 28, Novo mesto. 4993 R 4 GTL, letnik 1990, prodam. Vidrih, Otočec 51, Šentpeter. 4994 ŠKODO 120 L, letnik 1978, prodam. ® 26-026. 4996 ZELO DOBRO ohranjen OPEL KADETT, LS TD 1.6, letnik 10/87, prodam. r 21-948. 4998 ZASTAVO 750, letnik 1983,prodam. 9 85-840. BM W 524 turbo diesel, letnik 84, z veliko dodatne opreme prodam (v račun vzemem tudi cenejši avto). 9 068/ 28-915. obvestila ŽALUZIJE - ROLETE in lamelne zavese izdelujemo in montiramo po konkurenčnih cenah. ® (068)44-662. 4531 EMAJLIRANJE kopalniških kadi z uvoženim materialom. Garancija 2 leti. ® (064)66-052. 4537 V TRGOVINI ROGEU, Rdeči Kal, dobite čreva vseh vrst in ostalo za koline. 4973 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojleije za centralno ogrevanje. Garancija pet let. ®(063)39-878. 4974 GOSTILNA “PRI FRANCKI” na Mirni vam nudi: * nedeljska kosila * pizze * jedi po naročilu * domače koline * poslovna kosila in še marsikaj drugega. Pridite in prepričajte se sami! Se priporočamo! Odprto od 7. do 22. ure, ob četrtkih zaprto. Tel.: 068/47-451. MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO, ZE PODE ŠENTJERNEJ Trubarjeva 4, Šentjernej oddaja v najem pisarniški prostor na Trubarjevi 4 v Šentjerneju v izmeri 17 m2. Informacije na telefon: 42-034. Električne omarice, zunanje ter notranje, kompletno opremljene ali prazne, ugodno prodam. Dostava do Novega mesta. Izvajamo tudi električne inštalacije. Tel. (061) 752-979. Bistro VALENTINA Vel. Bučna vas 35, ® (068) 25-113 Obiščete nas lahko vsak dan od 7. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih od 10. do 20. ure. Poleg različnih pjjač vam nudimo še tople sendviče, kranjske klobase. Se priporočamo! DOLENJSKI LIST USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, p.o. UREDNIŠTVO: Drago Rusija (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Jožica Dornii, Breda Dušič-Gornik, Anton Jakše, Mojca Leskovšek-Svete, Zdenka Undič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj (urednik Priloge), Pavel Perc in Ivan Zoran. IZHAJA, ob četrtkih. Posamezna številka 70 tolarjev; naročnina za 4. trimesečje 830 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. 1.660 tolarjev; za tujino letno 40 USD ali 70 DEM oz. druga valuta te vrednosti. OGLASI: 1 cm za ekonomske oglase 1.200 tolarjev, na prvi ali zadnji strani 2.400 tolarjev; za razpise, licitacije ipd. 1.400 tolarjev. Mali oglas do deset besed 800 tolarjev, vsaka nadaljnja beseda 80 tolarjev. ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52100-620-970-25731■128-4405/9 (LB - Dolenjska banka, d.d. Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068) 23-606, 24-200; ekonomska propaganda, naročniška služba in loto laboratorij 23-610; mali oglasi in zahvale 24-006; telefax 24-898 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) ministrstva za informiranje Republike Slovenije spada Dolenjski list med proizvode informativnega značaja iz 13, točke tanine številke 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odst. Časopisni stavek, prelom in filmi: Grafika Novo mesto, p. o. Tisk: Ljudska ^^ravica, Ljubljana. J Prodaja novih in rabljenih vozil, komisijska prodaja • Na zalogi večje količine avtomobilov • Dobava takoj • Staro za novo • Možen bančni kredit SPECIALIZIRANA DELAVNICA ZA POPRAVILO ZAVOR • za vsa osebna vozila • na zalogi ves zavorni material • ugodne cene • popravilo istega dne Zavorni servis — JENIČ Rejnovšče 6, Novo mesto Tel. (068) 43-633 Se priporočamo! OPEL ASTRA ASTRA KARAVAN VECTRA RENAULT vsi modeli iz programa Renault Iz ponudbe rabljenih vozil: R 5 campus 5 V I. 89/12 642.000. 00 SIT R 21 Tl 1,7 I. 87 765.000. 00 SIT Z 101 55 skala I. 89 248.000. 00 SIT Z 101 comfort I. 82 49.000,00 SIT Golf CADDY d I. 91 1.023.000,00 SIT Obiščite nas še danes! Dol Kamence 25 a Novo mesto tel. fax (068) 23-902 Del. čas: 8 —12 1,5.—17. ure Trgovina in servis ELEKTRONIK vam od sedaj naprej nudi vse vrste bele tehnike na 25 obrokov: barvne sprejemnike, hladilnike, zamrzovalnike, pralne in sušilne stroje, pomivalne stroje, električne, plinske in kombinirane štedilnike GORENJE. Oglasite se v naši trgovini in servisu ELEKTRONIK, Kettejev drevored 5, Novo mesto, tel. (068) 22-409, vsak dan od 9. do 16. ure! Vsa elektroinstalacijska dela ter adaptacije opravljam s svojim ali vašim materialom. 30% popusta z vgradnjo naših materialov ter možnost plačila na 2 čeka. Tel. (061) 752-979 KOP LONGAR, d.o.o. vam nudi * SNEGOLOVE - enostavna montaža * KOMPRESORJE od 25 do 500 litrov Vse po ugodnih, konkurenčnih cenah! Tel.: 068/84-647 TEHNIČNA TRGOVINA Novo mesto, Bršljin 21, tel/fax: 068/27-197 UGODNO RADIATORJI - stara cena TUŠ KADI - stara cena in popust 10 % * centralne peči * gorilci * cisterne * pipe * bojlerji * umivalniki * cevi * črpalke * kabli * števci * omarice * barve * laki V primeru montaže centralne kurjave ali vodovoda vam za material NI POTREBNO PLAČATI prometnega davka. Ljubljanska 27 (Javna skladišča) Novo mesto — prodaja vozil Fiat, VW, Renault, Opel, Ford — gotovinski odkupi rabljenih in poškodovanih vozil — posredniška prodaja po vaši ceni — prenos lastništva, izvedeniška mnenja tel. (068) 26-010 AGRO d.o.o. Prodajalna SEJALEC Cesta kom. Staneta 3 Novo mesto Tel. (068) 24-132 vam nudi: • veliko izbiro motornih žag STIHL, ALPINA, HUSOV ARNA • verige, meči, zobniki • kotli za žganjekuho od 60 do 1001 • cisterne za vino rostfrei od 25 do 300 I • vrtno orodje GARDENA • jesenski čebulček • VRTNICE — plačaš 10, dobiš 11 kom. • biopost • organo • GARDIN ZA BOLJŠI SLUH slušni aparati SIEMENS Posebna ponudba v decembru: triton 3.000 računalniško programiran trokanalni AGC... namesto 2000 DEM samo 700 DEM (v SIT) Količine omejene! international d.o.o. Ljubljana Vsako sredo od 9 do 12. ure (po dogovoru možno tudi popoldan) v prostorih Medobčinskega društva slušno prizadetih Novo mesto Novi trg 6 Inf. in naročila po tel: (064) 73-313 od 19. do 20. ure r NANCA Trgovina na Žibertovem hribu v Novem mestu tel. (068) 28-875 Sposojanje poročnih oblek in dodatkov. Se priporočamo! ____________V preklici SLAVKO NOVAK, Orehovica 16, prepovedujem Leonu Metalnu motenje moje posesti. Če tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. 4948 posest PARCELO v Beli krajini, v izmeri 2 ha. prodam. Cena za m2 je 2 DEM. X 23-241, od 10. do 17. ure. 4901 V NAJEM oddam poslovna lokala v Črnomlju, Mirana Jarca 9, in lokal v ulici Lojzeta Fabjana 2. Informacije na ® (064)631-480, Jerman 4904 PARCELO, 3200 m2, z vodo, elektriko, asfaltom in hišno številko, primerno za vikend, na Vel. Trnu pri Krškem prodam. Informacije popoldne na ® (068)26-069. 4909 ZIDANICO, staro trtje in staro hišo v Naklem pri Črnomlju prodam. ® (051) 34-737, (068)52-812, Butala. 4955 VINOGRAD na Trški gori, v izmeri 67 a, prodam, t 65-412. 4959 NA LEPI LOKACIJI v Žužemberku, v bližini šole, prodam 1.100 m2 stavbnega zemljišča, predvidenega za gradnjo, po 9 DEM za m2. X (068)22-282. 4981 prodam OMARO za dnevno sobo prodam, i 21-848. 4906 VEČ plemenskih črnobelih telic za na-dalnjo rejo prodam Informacije na X (0608)69-660. 4917 TRAKTORSKI GUMI, voz, živinsko in tovorno prikolico in podvozje prikolice prodam. X (068)44-051. 4919 PEČ za centralno ogrevanje, novo, z bojlerjem za vodo TVT 40, prodam s 251? popustom. X (061)126-025. 4920 STRUŽNICO, 1.5 m stružne dolžine, prodam, i (0608)32-173. 4921 PRODAM 2 zimski gumi s platiščem. ^ 24-887. VIDEOREKORDER Selečo, star eno leto, prodam. S 25-054, po 16. uri. 4924 TRAJNO ŽAREČO PEČ Kiper-busch, zapakirano, prodam za 20.000 SIT. X (068)44-004. 4925 INVALIDSKI VOZIČEK in WC stol, malo rabljen, ugodno prodam. X 47-009,47-468. 4927 6 m3 steklene volne prodam. ® 25-883. 4928 CVIČEK, 8001, prodam. Cena po telefonu. X 42-437. 4929 HLADILNIK IN ŠTEDILNIK GORENJE ugodno prodam. Legan, Ivančna Gorica, Ljubljanska 30 b. 4933 KOBILI, brejo, vozno, težko 600 kg, staro osem let, prodam. Mirko Kambič, Trebnji Vrh 1, Semič. 4935 RABLJENO PEČ za centralno kurjavo in motor Kolibri prodam. ® 20-451. 4936 PUJSKE, stare osem tednov, prodam. Slavko Kirn, Dobravica 15, X 42-532. 4937 VINO prodam. ® 87-393. 4940 OVERLOCK Pfaff - entlarico, novo, nerabljeno, ugodno prodam. X (064) 215-650. 4947 PRODAM skoraj nove snežne verige za 101 145/155x13. ® (068) 23-585. BELE PRITLIKAVE pudle z rodovnikom prodam. Možnost plačila na 2 čeka. * (064)403-239. 4950 KRAVO IN TELICO, staro 17 mesecev, prodam. Štefan Količ, Veliki Podlju-ben 2, Uršna sela. 4953 BUKOVA DRVA prodam. S 56-022. 4954 TV NORDMENDE in videorekorder Sharp ugodno prodam. ® 25-901, dopoldne, 22-748, popoldne. 4961 45 m2 italijanskega marmorja ugodno prodam. ® 25-901, dopoldne, 22-748, popoldne. 4962 JABOLKA jonagold prodam. ® 27-234. 4964 SEMENSKI KROMPIR sante in de-sire, lanski uvoz, prodam. Dostava na dom. Eržen, Zg. Bitnje 41, Kranj, ® (064)312-056. 4966 DVA PRAŠIČA, težka okoli 120 kg, prodam. Mirko Verbič, K Roku 72, Novo mesto. 4970 SVEČKE BOSCH, plašče 15x145, obročke, drsno ploščo, platine in klinasti jermen, vse za VW 1200, prodam. 'X 52-348. 4971 11 m lepih gabrovih drv prodam, a 43-740. 4972 PRAŠIČA, težkega 120 kg. prodam ® 43-618. 4975 CISTERNO za gorivo, 4.000 1, prodam. ® 42-487. 4977 PRAŠIČE, kmečke reje, cca 140 kg, prodam. ® 73-552. 4989 DIESEL MOTOR, 51 KM, hladilnik za traktor, večji, poceni prodam. ® 49-578, zvečer. 4990 PRAŠIČA, težkega 170 kg, prodam. Mlakar, ® 73-357. 4992 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ prodam. ® 26-026. 4997 razno HORTING NOVO MESTO svetuje in urejuje vaše vrtove. ® (068) 24-433. 4639 IGRE in drugi programi za PC/AT/XT. Brezplačen katalog. 8* (0608)32-680. 4916 VRHUNSKE SATELITSKE ANTENE že za 599 DEM! Elus - elektronika, ® (068)24-454. 4922 FRIZERSKI SALON JOŽICA na Uršnih selih obvešča cenjene stranke, daje lokal odprt vsak dan od 13.30 do 19.00 ure, sobota od 8.oo do 16.00, v nedeljo zaprto. Informacije dopoldne na 9: 65-547. 4960 V CENTRU Novega mesta iščemo poslovni prostor. ® (068)26-741. 4984 VODIM poslovne knjige za obrtnike. ® 47-357. 4999 službo dobi ZANESLJIVEGA ŠOFERJA za vožnje v popoldanskem in nočnem času, od 15. do 6. ure ( na poziv), iščemo. Obvezen telefon in lastno prevozno sredstvo. Zaslužek cca 600 DEM. Pisne prijave z življenjepisom pošljite na naslov: Vesna Vesel, Germova 3, Novo mesto, ®' 24-862,25-627. 4899 DELO NA VAŠEM DOMU. Pošljite kratek življenjepis in kuverto z naslovom in znamko, da dobite odgovor in navodila Lidja Bidežnik, Tavčarjeva 1, Jesenice. STE AMBICIOZNI IN SPOSOB- NI, želite uspeti? Pridite na informativni sestanek v hotel Sremič Krško, v četrtek, 3.12.92, ob 18, uri. 4902 ČISTILKO za čiščenje gostinskega lokala iščem. 9 26-042. 4907 DVA KVALIFICIRANA mesarja v Šentjerneju zaposlimo. :.x (068)41-188. ZASTOPNIKA za prodajo po trgovinah iščem, sl (063)28-137, popoldne. 4914 AKVIZITERJE za prodajo tekstila na terenu iščemo. 30% provizija. ® (068)24-577. 4926 V DISKOTEKI honorarno zaposlimo izkušenega D.j.-ja in dekleta za delo za šankom. S 43-748. 4930 ŽENSKO za čiščenje lokala v jutiu-njih urah iščemo. * 22-366. 4938 SIMPATIČNA DEKLETA za delo za šankom redno ali honorarno zaposlimo. ® 22-366. 4941 DEKLE zaposlimo v okrepčevalnici. ® 85-150, interna 23. 4952 NATAKARICO ali simpatično dekle za delo v strežbi zaposlimo. ® 25-228. ZA NADOMEŠČANJE v času porodniškega dopusta sprejmemo natakarico. ® (068)87-470, 87-602, 28-018. 4969 K SODELOVANJU vabimo delovne in ambiciozne. Zagotovljen dober zaslužek. Šifra: »SIGURNOST« 4976 INŠTRUKTORJA za francoski jezik potrebujemo. ® 27-270. 4979 S POŠTENIM delom do dobrega zaslužka. Potrebujete osebni avto, proste vikende in dobro voljo. S 28-561, popoldne. 4980 službo išče VOZNIK C in E kategorije išče službo * 26-777, 84-840. 4988 stanovanja NOVEJŠE dvosobno stanovanje v Črnomlju, 65 m2, ugodno prodam. Čena za m2 je 900 DEM. ® 51 -902. 4905 TRISOBNO STANOVANJE kupim ali nudim v zameno enosobno stanovanje z doplačilom. ® 23-037. 4911 V NOVEM MESTU iščem garsonjero s centralno za dobo enega meseca (december). 4912 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, cca 48 m2, v Novem mestu, kupim ali menjam enoinpolsobno stanovanje za večje z doplačilom. K 21 -516. 4934 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici iščem. Šifra: »DOBRO PLAČILO« ČE KUPUJETE dvosobno stanovanje, se javite na ® 26-159. 4956 S PREDPLAČILOM za eno leto oddam stanovanje. S 27-858. 4968 PAR išče ogrevano enosobno ali dvosobno stanovanje v Novem mestu. ® (068)24-044. 4986 STANOVANJE 60 m2, prodam ali oddam. Dvor pri Žužemberku. x 26-288 po 20. uri. ženitne ponudbe AGENCIJA ALBATROS, ženitna posredovalnica. x (063)411-648, od 16. do 19. ure vsak dan. 4523 MERCATOR - KMETIJSKA ZADRUGA TREBNJE Trebnje, Baragov trg 3 na podlagi sklepa upravnega odbora razpisuje naslednja delovna mesta poslovodnega organa in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi s 3-letnim mandatom: 1. DIREKTORJA 2. VODJE PROIZVODNJE 3. VODJE KOMERCIALE 4. RAČUNOVODJE IN VODJE HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: pod 1: visoka ali višja izobrazba agronomske, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na odgovornih nalogah v kmetijski dejavnosti, pod 2: visoka ali višja izobrazba agronomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, pod 3: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali druge ustrezne smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj, pod 4: visoka ali višja izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj. Kandidati za direktorja morajo predložiti tudi program dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: M - Kmetijska zadruga Trebnje, Baragov trg 3, 68210 Treonje, "za razpisno komisijo". Rok za vložitev prijav je 15 dni po dnevu objave v časopisu, o rezultatih pa bodo kandidati obveščeni v 8 dneh po izbiri. PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ Kolodvorska 34 OBJAVLJA RAZPIS za prodajo gostinskega objekta, drvarnice in hleva v Črmošnjicah 5, p. Semič, v neposredni bližini smučišča Gače. Gostinski objekt ima 302,28 m2 uporabne površine. Površina zemljišča, na katerem stojijo objekti, in funkcionalnega zemljišča znaša 510 m2. Izklicna cena je 7.000.000 SIT. Ponudbe s polnim naslovom morate poslati do 30. 9. 1992 na naslov: PLANINSKO DRUŠTVO ČRNOMELJ, 68340 ČRNOMELJ. Z najboljšim ponudnikom bomo sklenili pogodbo najkasneje v 15 dneh po izbiri. Podrobnejše informacije lahko dobite po telefonu (068) 52-040 (Ladešič). f NEKOČ ZADIUJGE VČERAJ ČEBELICA DANES Ml! Mnogi od vas že poznajo naše prednosti: zanesljivost, tradicija, prodornost in poštenost. Zavod za organizacijo in izvajanje vzajemne pomoči članom, p.o., Ljubljana daje vašemu denarju - večjo vrednost! Za vse tiste, ki vedo, da imamo skupaj več, za tiste, ki si sami ustvarjajo svojo prihodnost. Odslej višji zgornji limiti in možnost plačila članarine v 3 obrokih. Odprite vrata naših poslovalnic in se prepričajte: Novo mesto, Novi trg 1, tel. 068/27-182, 22-226 int.145, od 8-16 ure Brežice, Milavčeva 4, tel. 0608/62-044,od 9-12 in od 13-16 ure Metlika, Kidričevo naselje, tel. 068/58-061,58-1 79, od 8-14 ure ... z (Vami a diski in obilju ... S* * • ALI ŠE IŠČETE? Ml SMO ŽE NAŠLI! 'A itefSn wa s? AN /iHEMTKH COMPANV "GOSPODARSTVO SLOVENIJE PONUJA" "Wer liefert was?" v Sloveniji: * proizvajalci, trgovci, banke, zavarovalnice, turizem * razrstitev podjetij po izdelkih in storitvah * na CD-ROM-u, v On-line bazi podatkov * več miljonov podatkov * nastop na tržišču v Evropi in drugod po svetu * v šestih jezikih Vse to dobite z vpisom v publikacijo in poslovno računalniško bazo podatkov: 11 Gospodarstvo Slovenije ponuja" Informacije: ABE marketing, Cesta 20. julija 2c, p.p. 24, 61410 Zagorje ob Savi, tel. 0601/62-094, 61-425, fax 0601/62-091 V __________________________________________________J ZAHVALA Mo, trud in trpljenje tvoje je bilo življenje. Kljub izredni volji do življenja nas je v 64. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast SILVESTER VIDMAR iz Gradenca pri Žužemberku Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, dobrim vaščanom, prijateljem in znancem, ki so nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter vsem, ki sp nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih. Posebna zahvala GD Žužemberk^ govornikoma Francu Škufci in Jožetu Novaku, podjetju Keko d.d. Žužemberk. Lepo se zahvaljujemo sosedom Gracaijevim, Novakovim, Vidmarjevim ter Hočevarjevim za vso pomoč. Hvala tudi gospodoma Povirku in Vidmarju za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Julka, sin Jože z družino, hčerki Julka in Milena z družinama ter ostalo sorodstvo ■ j Belokranjsko gradbeno podjetje “BEGRAD”, p. o., • Črnomelj, Zadružna c. 14 I PRODAJA j POSLOVNE PROSTORE V SEMIČU j V poslovno-stanovanjskem objektu so še na voljo poslovni } prostori v pritličju v izmeri 100 m2, v I. nadstropju v izmeri 100 j m2 in v kleti velikosti 80 m2. j Prostori se gradijo do IV. gradbene faze in se Analizirajo po : dogovoru s kupci. : Informacije: j Podjetje BEGRAD, p. o., Črnomelj : tel.: 068/52-255, 52-217 ODSLEJ TUDI OB PONEDELJKIH BREZPLAČNI MALI OGLASI OGLASNIK NE ODLAŠAJTE VAŠE MALE OGLASE, ODDAJTE ŽE DANES NOVO MESTO Muzejska 3, tel.: 068/21-409 MRAZ JE TU. AVTO NE VŽGE. KAJ ZDAJ? i i : IVI -KZ "KRKA" AGROSERVIS ROT NA GORJANCE 8 NOVO MESTO KJER VAM PO UGODNIH CENAH NUDIJO NOVE AKUMULATORJE VSEH VRST, VAM JIH BREZPLAČNO VGRADIJO IN TUDI PREIZKUSIJO POLNILNI TOK. CldfiCltik PODJETJE ZA TRGOVINO, TURIZEM IN PROMET d.0.0. 68257 DOBOVA, SELŠKA 21, tete 0608/64-625 OPEL CORSA SWING + 1,2 i CAT 18.100 DEM OPEL CORSA GL + 1,2 i CAT 19.800 DEM OPEL ASTRA 1,4 i CAT 23.200 DEM OPEL VECTRA 1,6 i CAT MODEL 93 28.500 DEM NOVOST OPEL ASTRA 1,4 i Z NOVIMI EFI MOTORJI SAMO 24.700 DEM OPEL ASTRA KARAVAN CLUB 26.300 DEM UGODNO: OPEL OMEGA, CALIBRA NOVI GOLF 1,4 CAT 25.500 DEM PASSAT 1,8 ARRIVO 34.500 DEM Ugodne cene za vozila »SEAT« Cene so do registracije! NUDIMO UGODNO POSOJILO NA 4 LETA. V 68257 DOBOVA, SELSKA 21, tel./fax (608) 67 481,64-625 Signorol Novorol I & KRKK s ■M DO 50% PRIHRANKA v SPOMIN Ni več bolečin, ni več trpljenja, vse to ti je vzela večna zemlja. V domu ostala je praznina, a v naših srcih bolečina BOLEČ IN ŽALOSTEN JE SPOMIN NA FRANCA KOVAČA mizarskega mojstra iz Bršljina 28. novembra, ko nas je pred letom dni zapustil naš dragi mož, oče, ata, stari ata, brat, svak in stric. Vsi tvoji ZAHVALA Nihče ne ve, kako boli, ko drage mamice v hiši ni Ko solza koga bi rešila, bi našo mamico obudila V 51. letu starosti nas je zapustila naša dobra in skrbna žena, mamica, babica, sestra in teta FRANČIŠKA HABINC rojena Glavan Pot na Polšco 37 A, Krško Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom in vaščanom, ki so nam v teh težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani, izrekli sožalje, pokojnici darovali toliko lepega cvetja in sveč ter pokojno mamico v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se za tako lepo izrečene poslovilne besede ob odprtem grobu, pevcem za zapete žalostinke, gospodu dekanu in g. kaplanu za lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči; vsi, ki smo jo imeli radi V SPOMIN Dne 22.11. 1992 je minilo že leto dni, odkar je nenadoma in brez slovesa za vedno odšla VITA SCHOEPPL D’ Heur Rudeževa Vita | Večni mir in blag spomin ji želimo vsi, ki smo jo imeli radi. | ZAHVALA Trpljenja mnogo, cvetja malo, to ti je življenje dalo. Utihnil je glas, obstal je korak... Ob smrti našega dragega moža, očeta, starega ata, brata in tasta FRANCA GORIŠKA Gor. Brezovica, Šentjernej se prisrčno zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom in znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala velja družinam Miklavčič, Hodnik in Košljan. Hvala čast. duhovščini in zdravstvenemu osebju Šentjernej. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Slavka, hči Anica z družino, sin Lado z družino, sestra Albina ter ostalo sorodstvo Marjeta Uhan Jabolko ne pade daleč od drevesa. Pregovor, ki bi na nek način veljal tudi za Marjeto Uhan, ki je odšla iz kmečkega okolja v svet, vendar ko si je nabrala dovolj znanja, se je vrnila tako rekoč domov. Marjeta je mlado in zelo zagnano tgr delavno dekle. Rodita se je v kmečki družini na Dobravi pri Dobrniču. Starši so ji dali največ, kar so mogli. Marjeta s ponosom pravi, da sta ju oče in mati naučila, da mora spoštovati vsakega človeka. V šoli je bila uspešna. Doma so ji večkrat govorili: “Uči se, da ti bo lažje v življenju kot je nam. ” Po končani gimnaziji se Trebelno, Mokronog, Šentrupert in vasi Glinek ter Volčje Njive iz mirenske krajevne skupnosti. Se predtem je delala pri KZ Trebnje kot pospeševalka na razvojnem projektu FAO Trebnje na območju Suhe krajine. Marjeta večino svojega službenega časa preživi na terenu, med ljudmi, in kot pravi, je to tisto, kar jo v tem poklicu najbolj veseli. Se posebej rada pomaga tistim, ki jo pokličejo. Njeno delo je zelo raznovrstno: svetuje glede higiene pri mleku, pri urejanju pašnikov, izbiri posevkov, agromelioracijah in tudi tam, kjer ni njeno področje. “Večkrat se počutim kot splošni zdravnik, ki se mora spoznati na vse, vendar če vidim, da sem ljudem pomagala, sem tega zelo vesela, "pravi. Največ- krat kmete tudi sama povpraša ali so zavarovani, ali gredo i je odločila za študij agronomije, pa starši verjetno niso bili najbolj veseli, kajti na kmetih še vedno veljata kot ugledna poklica zdravniški ali pravniški. Marjeta je hodila v novomeško gimnazijo. Po gimnaziji se je vpisala na biotehnično fakulteto, v oddelek za agronomijo. “Za to smer sem se odločila, ker nisem mogla pozabiti kmečkih ljudi, nanje sem se navezala in se čutila dolžna, da jim nekoč pomagam s svojim znanjem, da bi jim postalo kmečko življenje lažje, ” pravi. Marjeto pozna v trebanjski občini veliko kmetov, saj jim pomaga z nasveti, naj bo pri kmetovanju ali pri vsakdanjem kmečkem življenju. Kot kmetijska svetovalka pri Kmetijskem zavodu Ljubljana enoti Trebnje obiskuje že nekaj časa kmetije v krajevnih skupnostih ' zavarovani, ali gredo kaj k zdravniku ipd. Mnogi ne vedo, niti kako niti kam naj se za kakšno stvar obrnejo. Se posebej se ne znajdejo sedaj, ko se zakoni spreminjajo iz dneva v dan. Pred kratkim je skušala z nasveti pomagati revni družini, ki živi le od prodanega mleka, vendar ker je bilo mleko higiensko oporečno, so jim oddajanje mleka prepovedali. Marjeta je kmetijo obiskala in povedala, kako naj poskrbe za mleko, vendar nasvet ni zalegel, mleko je bilo zopet oporečno. Odločila se je, da jih bo še enkrat obiskala in jim pokazala, kako naj ravnajo. "To seveda ni več moja dolžnost, vendar te ljudi poznam, poznam njihove težave, konec koncev pa sem zato, da jim pomagam”, pravi. Opaža, da imajo ljudje na deželi premalo znanja, to je tisto, kar jim nekako ne pusti, da bi zaživeli. Na žalost ugotavlja, da je njen nasvet velikokrat premalo. Sedaj živi v Rodinah pri Trebnjem, kjer imajo moževi starši kmetijo, tako da ima ne le strokovno znanje, ampak tudi živ stik z zemljo in kmečkimi križi in težavami. J. DORNIŽ JAMARSKI DAN NOVO MESTO - Ob 30- letnici delovanja pripravlja novomeški Jamarski klub Vinko Paderšič-Batreja jamarski dan, in sicer v soboto, 28. novembra, na Bazi 20. Po zboru bo vaja reševalne skupine, jamarji so pripravili tudi turistični izlet po Kočevskem Rogu, na katerem bodo obiskovalce popeljali do podsteniške koliševke, jim pokazali brezna pri Cinkovem križu, veliko in malo Knežjo jamo, ledeno jamo na Jeleniči, vzpeli se bodo tudi na vrh Kočevskega Roga. Za ta izlet je seveda potrebna terenska obleka in obutev. Popoldne bodo izpiti za mlajše jamarje, zvečer pa svečana seja kluba in predstavitev nove številke Dolenjskega krasa s prikazom diapozitivom Vsestranska osvetlitev Seidla Uspel Seidlov dan s kolokvijem in predstavitvijo Dolenjskega zbornika — Široka znanstvena obzorja novomeškega polihistorja in bogati sadovi njegovega dela Iz vzgojnozdravstvene razstave Evropa brez kajenja NOVO MESTO — V petek, 20. novembra, je bilo v Dolenjskem muzeju delavno in slovesno. V počastitev 50-letnice smrti naravoslovca Ferdinanda Seidla (1856-1942) je dopoldne potekal kolokvij o tem pomembnem znanstveniku, popoldne pa so predstavili Dolenjski zbornik, kije prav tako posvečen velikemu novomeškemu rojaku. Ob tej priložnosti so v mali dvorani muzeja odprli razstavo rokopisnega gradiva, knjig, člankov in ostalega iz Seidlove zapuščine ter razstavo geoloških zanimivosti Dolenjske, ki je zametek bodoče stalne regijske geološke razstave. Seidlov dan so pripravili Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, Prirodoslovno društvo Slovenije in Dolenjski muzej. Na kolokviju, ki se je začel po pozdravnih govorih predstavnika Prirodoslovnega društva Slovenije Kazimira Tarmana in novomeškega župana Marjana Dvornika, so sodelovali raziskovalci Seidlovega življenja in dela iz vse Slovenije. Ludvik Tončič je številnemu občinstvu predstavil Seidlovo življenjsko pot, Rajko Pavlovec je očrtal geološko delo, s katerim seje ta znanstvenik najtrajneje zapisal v zgodovino slovenskega naravoslovja, Zdravko Petkovšek je govoril o Seidlu kot meteorologu, Tone Wraberje očrtal njegov prispevek za botaniko, Ivan Gams pa njegovo geografsko delo. Marko Aljančič je opozoril na Seidlovo evolucionistično znanstveno usmerjenost, Stane Peterlin pa na njegovo sicer kratkotrajno, a prav tako pomembno ukvarjanje z varstvom narave. Že sam pregled tem, ki sojih obravnavali na kolokviju, potrjuje, da imajo prav tisti, ki Ferdinanda SAMSUNG NOVI TV MODELI 880 CX—5013 T — 51 cm, teletext, euro A V... 660 DEM CX—5325 W — 55 cm, teletext, raven ekran, top tekst... DEM CX—5913 W(T) — 63 cm, teletext, top text, raven ekran, super VHS priključek... 1290 DEM Vsi artikli so atestirani v EEGS in posebej v SLO. Enoletna garancija in zagotovljen servis 7 let. Vse inf. SAMSUNG EURO 2000 Brežice B. Milavec 73 tel. (0608) 61-936 Ljubljana ška 34 Ljubiji Zalošl tel. (061)443-342 J Halo, tukaj je bralec »»Dolenjca«! O pohištvu in avtocesti — Povsod se krade — Je Cavazza umrl? — Priznanja TO uradnikom in gostilničarjem — Bes na lakirnico — Bodo šle čistike v sindikat? SMRT MED KRMLJENJEM ŽIVINE Dežurnemu novinarju ob četrtkih pri telefonu res ne more biti dolgčas. Prva se je tokrat oglasila Novomeščanka Rozi, ki jo zanima, kdaj bo Kučan, kije bil pred nedavnim na otvoritvi zasebnega salona pohištva, prerezal trak na avto cesti Ljubljana—Novo mesto. Tako kot v prejšnji številki D. Z. iz Regrče vasi, se tokrat Ludvik M. iz Novega mesta čudi, da ni šel predsednik Kučan, ko je bil na obisku v Novem mestu, še v Iskro oz. v kakšno podjetje, kije na tleh. Bralka iz Ljubljane, ki dobro pozna Dolenjsko, pa je prepričana, da ni dobro, da mora biti sedaj čez noč vsa lastnina zasebna, tako kot je morala biti prej državna. Po njenem se danes povsod krade, delavci pa so na cesti. Marjan Filipčič iz Novega mesta se je pritožil, da kar trije avtobusi brežiškega Integrala v torek, 17. novembra, okoli dveh popoldne na poti proti Šent- jerneju niso ustavili na postajališču v Kandiji. »Čakali so tudi ljudje, ki imajo službo v Šentjerneju, službe pa danes ne snameš z drevesa!« po 1000 DEM plače, kot se hvali njihov direktor in lastnik firme J. Štrukelj. »Dobimo za 250 mark tolarjev, če pa imamo bolniško ali dopust, niti toliko KLIC V SILI NOVO MESTO - Danes, v četrtek, 26. novembra, bo med 18. in 20. uro na vaš klic pri telefonu 23-304 čakala psihologinja Irena Germ. Halo, tukaj Dolenjski list! Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žulj če bi radi kaj spremenili morda koga pohvalili, ali pa le opozoriti na zanimiv dogtxiek iz domačih krajev, pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Na voljo smo vam vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (068)23-606. Dežurni novinar vam bo rad prisluhnil. Julij Huč iz Medvedjega sela pri Trebnjem je že tretjič klical, da bi mu razjasnili skrivnost Borisa Cavazze. Huč in njegovi so prepričani, da so pred kakim letom v Dolenjskem listu prebrali, daje Cavazza umrl, sedaj pa so ga videli na televiziji. Kaj in kako je s tem, nam res ni znano. Naš časopis Cavazze nikoli ni pokopal, on sam pa se tudi ni nikoli hvalil, da je vstal od mrtvih. Teritorialec iz Krškega je v Našem glasu prebral seznam Krčanov, ki so ob obletnici odhoda JA iz Slovenije dobili spominske listine in značke. »To so direktorji, občinski uradniki, lovci, gostilničarji. Nam aktivnim udeležencem vojne za Slovenijo pa po mesecu in pol, ko smo odšli domov, ni rekel nihče niti hvala, kaj šele, da bi dobili kakšno značko,« je ogorčen možak, kije pove-daj še to, da so v Brežicah ljudje, ki dobivajo nadomestilo za brezposelne, v Zagrebu pa imajo svoje firme. Bralec Kunčič iz Novega mesta se jezi, ker so ljudje namesto odgovora o onesnaževanju iz Revozove lakirnice dobili dodatno dozo smradu in svjnjari-je. »Mar moramo to prenašati? Še posebej hudo je, ko je nizek pritisk. Ljudje smo bili proti gradnji nove lakirnice, a nas ni nihče nič vprašal, na to so pristali nekakšni naši predstavniki.« Marija iz Prečne pa se je pritožila nad telefonskimi informacijami, kjer so ji povedali napačen vozni red nedeljskih vlakov proti Ljubljani. »Po petih letih smo se hoteli z vlakom peljati v Ljubljano, pa smo zaman prišli na postajo in smo morali domov in na pot z avtom. Na PTT znajo samo dobro kasirati« Upokojenko iz Kristanove v Novem mestu (in ne samo njo) pa moti. ker je mladina, zlasti šolarji, že začela z metanjem petard. »Kaj bo to sedaj trajalo do novega leta?« Pa semafor na kandijskem križišču bi po njenem morali postaviti, ker je bilo tam že več nesreč. Delavke servisa Intel iz Novega mesta ogorčene zanikajo, da bi imele ne. Če kaj rečemo, pa nam grozi, da na naše delo čaka 80 delavk. Že sedaj na črno zaposluje delavke. Ko smo omenjale, da bomo stopile v sindikat, je hotel kar znoreti.« Bralka iz Mirne Peči se vsak dan vozi mimo Žabjeka, kjer že več tednov verjetno iz počene cevi voda teče čez cesto. »Saj vse mi plačamo!« je njen komentar. Jožeta iz šentjemejskega konca moti, ko vidi, da ljudje s službenimi avtomobili v neslužbenem času vozijo svoje otroke v vrtec oz. malo šolo ali iz nje. Krajana iz Gotne vasi zanima, kdo bo plačal razkošno tlakovanje pred zavarovalnico Tilia v Novem mestu. In še to bi rad vedel, kakšno kazen so dobili razbijaški navijači Studia D, ki so naredili toliko škode na avtobusu na poti iz Maribora. T. R. iz Šentruperta pa seje pritožil, ker trebanjska kmetijska zadruga članom nove šentruperške zadruge zavlačuje s plačilom za mleko, medtem ko svojim članom denar pošilja kar po pošti. S. T. iz Novega mesta je v Dolenj-kini trgovini v Bršljinu zadnji petek kupila sadje in še nekaj malenkosti ter pri blagajni vzela kos papirja. Trgovka pa jo je »napalila«, da papir ni zastonj. »Drugje mi dajo sadje v papirnato vrečko, pa zato ni nič dražje kot v tej trgovini. Poleg tega so mi iste trgovke že nekajkrat zaračunale preveč, pa sem si mislila, da se vsak lahko zmoti. Sedaj pa to! Šok in ponižanje.« A. B. GRADENC - 16. novembra okoli 21.30 se je v Gradencu smrtno ponesrečil 64-letni Silvester Vidmar. Tega večera je v hlevu krmil živino. Po lestvi je odšel po krmo, pri tem pa mu je na višini kakih petih metrov spodrsnilo, padel je na betonska tla in hudim poškodbam na mestu nezgode podlegel. discotrka Itosou tyram ' florajr tffl|poijr Delovni čas: sreda, četrtek, petek, sobota, nedelja od 20.00 - 03.00 v petek. 27. 11. ob 21. uri OLIVER DRAG0JEVIC FARAONI Seidla označujejo kot slovenskega naravoslovnega polihistorja, ki gaje ob širokih znanstvenih obzorjih krasila tudi ljubezen do narave in slovenščine, saj je kot naravoslovec veliko naredil za širjenje poljudnega znanstvenega vedenja. Prispevki s kolokvija so natisnjeni v Dolenjskem zborniku, ki ga je še diše- čega po tiskarski barvi nato predstavil njegov urednik in duša Seidlovega dne Andrej Hudoklin. Poleg razdelka, posvečenega Seidlu, vsebuje zbornik šp dva sklopa prispevkov: o živalstvu in rastlinstvu Dolenjske in o najbolj perečih ekoloških problemih tega dela Slovenije. M. MARKELJ ¥ CVET SLOVENSKE LEPOTE — Novomeški Reklam studio za razne prireditve v Revozu ali predstavitve Renaultovih in Volvovih novih modelov kot hostese angažira lepa in prijetna dekleta. Na zadnji taki prireditvi se je v Novem mestu zbral cvet slovenske lepote (z leve): Metka Klajderič, prva spremljevalka letošnje mis Slovenije; Vesna Musič, mis Slovenije 1990, ter Teja Skarza, mis Slovenije 1991. Ta in druga lepa in postavna dekleta za Reklam studio delajo tudi kot manekenke in foto modeli (Foto: A. B.) ^JIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllllllllllllllllllllllllllllllllltllllllllllllilllllllllllllllllllillilliillilllllllMIllllllllllllu j= M JT m m § mM • JL — E /0 SllKI ' dopisnic sodimo, da nagradna ~ 3.000 SIT ZA PRA VILEN ODGOVOR — Po številu prispelih igra »po pošti« prav tako vleče, kot po telefonu. Zal je bilo tudi tokrat kar precej odgovorov napačnih in pomanjkljivih. Veliko vas je napisalo, da je na sliki kužno znamenje, kar pa je premalo za pravilen odgovor, bilo: kužno znamenje na Mestnih njivah ali v Kosovi dolini ali celo nad vrtcem v Ločni Vse tako napisane odgovore smo upoštevali pri ponedeljkovem žrebu. Nagrado, 3.000 SIT, bo po pošti prejela: Martina Bregar, Koštialova 39, Novo mesto. Kupon z izpolnjenimi podatki prilepite na dopisnico in pošljite na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, Novo mesto. Lahko pa kupon vržete tudi v naš poštni nabiralnik na Glavnem trgu 24. Za žrebanje bodo prišli v poštev vsi ki bodo odgovore poslali do ponedeljka 30. novembra Kupone pošljite na dopisnici na naslov: Dolenjski list, p.p. 130, 68000 Novo mesto £ Lestvica narodnozabavne glasbe o studio ^ Studia D in Dolenjskega lista r Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega lista dodelil nagrado VALERIJI KOČEVAR s Prevorja na Kozjanskem. Nagrajenki čestitamo! Lestvica je ta teden takšna: 1 (3) Na Trško goro - FANTJE Z VSEH VETROV 2 (1) V maju - KARLI GRADIŠNIK 3 (2) Nate smo ponosni - ANS. PETRA FINKA 4 (7) Špilaj stari - PETER MOVRIN 5 (4) Pika poka - ANS. BRATOV POLJANŠEK 6 (5) Praznujmo skupaj - ALFI NIPIČ 7 (-) Slovenska Micka - IGOR IN ZLATI ZVOKI 8 (6) Tiho teče reka - ANS. TONIJA VERDERBERJA 9 (8) Pesem nikoli ne umre - BRATJE IZ OPLOTNICE 10 (9) Naše malo kraljestvo - MARELA INTERNATIONAL Predlog za prihodnji teden: Stara polka - TRIO SVETLIN -»S (ilasujCIT Moj naslov: Kupone pošljite na naslov: Studio D. p.p. 103, 68000 Novo mesto ■ ■■■■■■■i ■ BRllDRIinilllllliliiiiiiiiii*! ■ ■■■■■■■I CELO ŠKORCI SO LAHKO KRIVI CANON V BIRINGU NOVO MESTO — Jutri, 27. novembra, bodo v poslovnih prostorih podjetja Biring v Jedinščici 27 v Novem mestu široko odprli vrata za vse, ki jih zanimajo fotokopirni in pisalni stroji, telefaksi, osebni računalniki, kalkulatorji in ostali proizvodi slovitega in uglednega svetovnega proizvajalca Canona. Predstavitev bo ves dan, od 9. do 18. ure. Repičani so se hudovali nad Elektrogospodarstvom, ker je v Repičevi Dragi večkrat mrknila elektrika. - Zaradi elektrikarjev trpi re-piško gospodarstvo, se je večkrat jezi! direktor vseh direktorjev iz Hitrotkala. - Smo mar mi krivi, če je tuša? se je izmikal direktor Elcktro-gospodarsta. Razburkana kri se je pomirila, kajti v Repičevi Dragi res ni deževalo domala štiri mesece. Potem je skoraj mesec dni lilo kot iz škafa. - Zaradi elektrikarjev bo prišel Hitrotkal na kant, je besnel direktor vseh direktorjev, ko so se ustavili stroji, ker ni bilo električnega toka. - Ste pa res smešni, je pojasnjeval direktor Elektrogospodarstva, kako naj proizvajamo elektriko, ko pa so nam turbine pod vodo! - Tožili vas bomo! je zagrozil direktor vseh direktorjev iz Hitrotkala. - Izvolite dati na sodišče nara- vo, je popenil direktor repiškega Elektrogospodarstva. Nobena juha se ne poje tako vroča, kot se skuha. Tako je bilo tudi v tem primem. Direktor vseh direktorjev iz Hitrotkala je pogoltnil cmok. Z izdatno kavo ga je spravila tajnica v dobro voljo, da je kmalu pozabil na Elektrogospodarstvo, na elektriko in na direktorja Elektrogospodarstva. Elektrogospoda Toda samo za nekaj dni. ■ ■ ■ ■ ■ - Spet električni mrk! je zahrumel, ko je ugasnilo sedem žarnic nad njegovo direktorsko glavo. - Ta hip me telefonsko povežite z direktorjem Elektrogospodarstva, je ukazal nasmejani tajnici. Cez nekaj trenutkov je pozvonilo. - Menda ne boste trdili, da je premalo vode? - Ne. - Tudi preveč je ni, kajne? - Točno. Vode je ravno prav. Toda škorci. - Zdaj bodo pa škorci krivi, da je Repičeva Draga v mraku? - Stre! v črno, direktor. Jata škorcev je sedla na električno žico. - In prišlo je do izpada električne energije? - Vi v Hitrotkalu pa dobro sklepate, čestitam. TONI GA.ŠFERIC ■■■■■■■