Sicer pa Travnik , starodavno bosansko mesto, ki im a svoje korenine že v pred- rim ski in rim ski dobi in ki je postal v XVII. stol. kasaba in središče nahije in je bil od XVIII. do srede XIX. stol. prestolnica bosanskega pašaluka, ves čas pa eden od centrov srednjebosanskega prostora, to nedvom no zasluži. Slikovito mesto, ki leži v zgornjem delu doline Lašve ob pom em bnih prom etnih poteh osrednje Bosne, je v teku zgodovine doživljalo obdobja vzponov in zastojev. Njegov u trip je najbo lj zastal konec XIX. stoletja in pod bivšo Jugoslavijo. Po letu 1945 pa se je z novo industrijo naglo razvijal, čeprav ne tako močno, kot b i se, če ne bi na njegovem vplivnem obm očju nastala še dva industrijska cen tra: Vitez in Novi Travnik. K. P apič je vsa historično-geografska dogajan ja podrobno prikazal. Izha­ ja joč iz širšega položaja m esta in naravnih razm er, ki so pogojevale mestni razvoj, je tem eljito, v smislu m oderne urbane geografije, obdelal predvsem mestne funkcije in odnos m esta do okolice in drugih središč v posam eznih histo­ ričnih obdobjih: turškem , avstroogrskem , predvojnem jugoslovanskem in po osvoboditvi. O b tem je nekoliko zanem aril edino mestno zgradbo in njene se­ stavine, čeprav bi slednja zaslužila glede na značaj T ravnika več pozornosti. M onografiji se pozna, da je zrasla ob poznavanju znanstvene literature, teren­ skem delu in delovnih skušn jah av torja , k a r ji daje stvaren, znanstven, pa tudi ap likativen značaj. T1 I. v riser Milan Vresk: Osnove urbane geografije, Skolska kn jiga , Zagreb, 1977, s tr. 127. V jugoslovanski geografski lite ra tu ri so redki priročniki posvečeni v celoti m etodam geografskega proučevanja. Doslej še ni bilo p rim era takšnega celost­ nega p rikaza problem ov in raziskovalnih metod, kot je Vreskova knjiga, v k a ­ teri so sistem atično podane metode pristopov k obravnavanju vseh glavnih geografskih problem ov v m estnem prostoru. V endar avtor ni imel nam ena po­ drobneje predstav iti vseh številnih m odificiranih pristopov k proučevanju mest­ nega prostora. Zasnovo svoje knjige je av tor oprl predvsem na dela am eriških in angleških strokovnjakov. Ta tem eljna spoznanja o urbanem prostoru je do­ polnil z drugim i, predvsem kasneje nastalim i deli in obenem ak tualiz ira l osnov­ no tem atiko. Mesto pojm uje Vresk kot prostor največje koncentracije vseh člo­ vekovih dejavnosti in kot sintezo velikega števila dejavnikov. Po uvodni inform aciji o pojm u m esta in urbanizacije te r o nalogah urbane geografije, so v knjig i p redstavljene m estne funkcije, metode njihovega ovred­ noten ja in pristop k funkcionalni k lasifikaciji mest. Obsežno je poglavje o p ro ­ storski s tru k tu ri mesta, v katerem so p rikazane metode raziskovanja, ter po­ glavje o funkcijski, populacijsk i in m orfološki s tru k tu ri mesta. V nadaljevanju so na prim erih razvitih držav p rikazan i problem i opredelitve u rbanizacije vseh stopenj, na koncu pa je obravnavana še prob lem atika vplivnih območij in cen- tralnosti m estnih naselij. Iz obsežne litera tu re je V resk v najkra jšem možnem obsegu zelo uspešno podal dokaj izčrpno inform acijo o geografskih problem ih razvoja mestnega prostora ter o m etodah njihovega proučevanja. Š tudija je oprem ljena tud i s številnim i reprodukcijam i kartogram ov, grafikonov in diagram ov. M. Pak Iz tuje geografske književnosti Martin C. Kellman, Plant Geography, London 1975, 135 stran i, 20 risb in diagram ov, 4 tabele in 12 fotografij. K njiga je izšla kot šesti zvezek zbirke »Geografija« (The Field of Geo­ graphy), ki jo u re ja ta znana angleška geografa W. B. M organ in J. C. Pugh. Knjige, ki so jih do sedaj izdali v tej zbirki, obravnavajo: agrarno geografijo, kartografske metode, politično geografijo, prostorske stru k tu re in gospodarsko geografijo. Celotna zb irka je po besedah urednikov zasnovana tako, da bi služila potrebam današn jih študentov geografije. Teli zasnov se je v veliki m eri d ržal tud i avtor pričujoče knjige. Že v uvodu je zapisal, da je nam enil to delo študentom geografije, ki jih zanim a živi svet v pokrajin i. V uvodnem poglavju avtor napove zgradbo knjige. P rva poglavja obravnavajo nekatere osnovne pojme, ki jim sledi pretres teoretičnih izhodišč. V nadaljevan ju pa po avtorjevih besedah ni bilo mogoče zajeti vsega gradiva, ki ga obravnava rastlinska geografija. Zato se je osredotočil na tis ta poglavja, ki so po njegovem m nenju osnovna za razum evanje rastlinske odeje v geograf­ skem okolju. K njiga je razdeljena na tr i glavne dele. P rv i del o geografiji rastlinsk ih vrst obsega poglavja, ki se nanašajo na rastlinske vrste in njihova ekološka svojstva, na vplive okolja na razporeditev rastlin in na njihove selitve. V drugi del o geografiji vegetacije so zaje ta poglavja: rastje kot predm et proučevanja, zb ira­ nje podatkov o vegetaciji in analiza vegetacije. Zadnji del, ki zajem a še neka­ tere teme iz rastlinske geografije vsebuje poglavja: zgodovina vegetacije na Zemlji, rastline in ekosistemi ter človekovi vplivi *na rastje. Vsebina knjige je torej precej drugačna, kot je vsebina dosedanjih fitogeo- grafsk ih učbenikov. Ti zadnji im ajo večinom a dva glavna dela. P rv i del obrav­ nava naravne razmere, ki pogojujejo rastje, drugi p a razširjenost vegetacije na Zemlji in njenih delih. S to knjigo pa geografija p ri p roučevanju ra s tja stopa na dokaj nova pota. Zlasti se to kaže v prvem delu o geografiji rastlinsk ih vrst. Z vp rašan ji o nastanku novih rastlinsk ih vrst, razprostran jenosti posam eznih rastlin , fitogenetskem sistemu, ekoloških lastnostih vrst itd., se je geografija doslej le malo ukvarja la , ker so za pokrajino, ki je predm et geografije, bolj po­ membne rastline povezane v skupine kot pa posam ezne rastlinske vrste. Zato je iz tega vid ika pom em bnejši d rugi del, k i obravnava geografijo vegetacije. Tu avtor p redstav i razvoj vegetacije te r s truk tu ro rastja in rastlin ­ skih združb. Zelo zanim ivi sta tud i poglavji o zb iran ju podatkov o vegetaciji in njeni analizi. V njih je p rikazana uporabnost sta tističn ih metod pri tovrstnem delu. Tu avtor nava ja nekatere problem e s k lasifikacijo rastja . Podrobneje p r i­ kaže k lasifikacije av torjev iz angleško govorečih dežel (Tansley, Clements), pregledno pa tud i k lasifikacijo , ki se je razširila po celinski E vropi (po Braun- Blanquetu). Na k ra tko so predstav ljen i novejši poskusi k lasific ira ti rastje s po­ močjo m atem atičnih modelov in računalnikov. V endar avtor opozarja, da so novi k lasifikacijsk i sistemi res m oderni v m atem atičnem smislu, toda m alokateri je moderen v tem, da bi zajel običajno poznavanje oblike in funkcije proučevane vegetacije. Tudi osrednjo nalogo p ri analizi vegetacije, to je iskanje povezav med vege­ tacijo in okoljem te r prostorsko razporeditev rastja , av to r opre na uporabo kvan tita tivn ih metod in statistike. Tako p rinaša ta del knjige v geografsko lite­ ra tu ro veliko novih idej, metod in tehnik dela p ri proučevanju vegetacije v pokrajin i. M arsikaj od tega bo treba preveriti s podrobnim terenskim delom, ki ostane še nap re j ena osnovnih metod p ri p roučevanju rastja . Na ta način bodo novi pristopi k raziskovanju rastlinske odeje najbolje ovrednoteni. N otran ja oprem a knjige je docela v skladu s tekstovnim delom in se dokaj loči od oprem e dosedanjih tovrstn ih del. K njiga ne p rinaša k a r t o vegetaciji, temveč je večina podatkov p rikazana na koordinatah , d iagram ih in tabelah. Le na koncu je dodano nekaj črno belih fotografij, ki p rikazu jejo nekatere pojave v rastlinsk i odeji. F. Lovrenčak Josef Schm ithiisen, A tlas zu r B iogeographie, B ibliographisches In s titu t M annheim 1976, 80 stran i. B ibliografski in štitu t iz M annheim a je v okviru program a osmih atlasov o naravn ih pojavih izdal tre tji zvezek, ki p rikazu je rastje in živali na Zemlji, ja k o smo za atlasom o prsteh in o m orjih, ki p rikazu je ta neživo naravo, dobili še atlas o živem svetu, ki je neločljivo povezan s to naravo. Jedro atlasa tvorijo karte rastja . Potencialne vegetacijske skupine pona­ za rja svetovna k a rta v m erilu 1:80 milijonov, sledijo pa ji k arte rastja po posa­ meznih celinah v m erilu 1:25 m ilijonov. Na osnovi intenzivnega proučevanja