URADNE OBJAVE
Leto XXI	Murska Sobota, dne 20. 3. 1986	Št: 9
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA, LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
75.	Spremembe in dopolnitve statuta občine Lendava
76.	Odlok o proračunu občine Murska Sobota za leto 1986
77.	Odlok o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin v občini Murska Sobota
78.	Odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Murska Sobota za leto 1986
79.	Statut sklada stavbnih zemljišč občine M. Sobota
STRAN 15 VESTNIK, 20. MARCA 1986
75
Na podlagi 276. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja, št. 37/81 in 29/83) je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 4. 3. 1986, sprejela
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE LENDAVA
1.	člen
299.	člen statuta občine (Uradne objave Pomurja, št. 37/81 ter 29/83) se spremeni tako, da glasi:
»Skupščina občine izvoli izmed članov delegacij in delegatov svojih zborov predsednika.
Predlog za enega ali več kandidatov za izvolitev predsednika skupščine občine da občinska konferenca SZDL Lendava.
Za predsednika skupščine občine je izvoljen kandidat, ki dobi več kot polovico glasov vseh delegatov vsakega zbora.
Če sta na listi dva ali več kandidatov, je izvoljen za predsednika kandidat, ki dobi potrebno število glasov po prejšnjem odstavku tega člena.
Če noben kandidat ne dobi pri prvem glasovanju potrebnega števila glasov, se volitve ponovijo med kandidatoma, ki sta dobila največ glasov. Če tudi pri drugem glasovanju ne dobi noben kandidat potrebnega števila glasov, se postopek kandidiranja za predsednika skupščine občine ponovi. Glasovanje je tajno.
Predsednik se voli za 2 leti in ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen na to dolžnost.«
2.	člen
300.	člen se spremeni tako, da glasi:
»Skupščina občine ima podpredsednika, ki ga izvoli izmed delegatov za dobo 2 let. Ista oseba je lahko največ dvakrat zaporedoma izvoljena za to funkcijo.
Skupščina občine izvoli podpredsednika po postopku, ki je določen za izvolitev predsednika skupščine občine.
Predsednik skupščine občine nadomešča predsednika, če je ta zadržan, razen tega pa opravlja tudi druge naloge za katere ga zadolži skupščina občine.
Če preneha predsedniku skupščine občine funkcija pred pretekom mandata, opravlja funkcijo predsednika podpredsednik do izvolitve predsednika skupščine občine.«
3.	člen
2.	odstavek 321. člena se spremeni tako, da glasi:
»Izvršni svet šteje 13 članov in sicer ga sestavljajo predsednik, eden ali dva podpredsednika ter 8 do 10 oz. 11 članov.«
4.	člen
Za 321. členom se doda nov 321. a člen, ki glasi:
| »Za predsednika, podpredsednika in člane izvršnega sveta so izvoljeni kandidati, ki dobijo več kot polovico glasov delegatov vsakega zbora skupščine občine.
Glasovanje je tajno.«
5.	člen
Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah in se uporabljajo od prvega sklica novo izvoljene skupščine v letu 1986.
Številka: 011-1/79-1
Datum: 4. 3. 1986
Predsednik
Skupščine občine Lendava
Mirko HAJDINJAK 1. r.
76
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78), 114. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS,- št. 24/79 in 12/82), 160. člena statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji
zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 6. 3. 1986 sprejela
ODLOK
O PRORAČUNU OBČINE MURSKA SOBOTA ZA LETO 1986
1.	člen
S proračunom občine Murska Sobota za leto 1986 (v nadaljnjem besedilu: občinski proračun) se zagotavlja financiranje splošnih družbenih potreb v občini Murska Sobota v letu 1986.
2.	člen
Skupni prihodki občinskega proračuna znašajo 874.798.000.— din ali 40 % več kot v letu 1985 in se razporedijo:
— za splošno porabo v občini	797.576.000.— din
- odstopljeni prihodki	77.222.000.—din
Pregled prihodkov občinskega proračuna in njihova razporeditev sta zajeta v bilanci, ki je sestavni del splošnega dela občinskega proračuna.
3.	člena
Od prihodkov iz 1. alineje 1. odstavka prejšnjega člena se 1 % izloči v sredstva rezerve občine Murska Sobota in znaša 7.976.000.— din.
4.	člen
Sredstva občinskega proračuna se delijo med letom enakopravno med vse nosilce oz: uporabnike v okviru doseženih prihodkov, če z odlokom ali s posebnim aktom Skupščine občine Murska Sobota, ali njenega izvršnega sveta oz. v pogodbi med Skupščino občine Murska Sobota in nosilcem oz. uporabnikom sredstev ni drugače določeno.
5.	člen
Uporabniki občinskega proračuna so dolžni uporabljati sredstva občinskega proračuna le za tiste namene, kot so opredeljeni v posebnem delu, ki je sestavni del odloka.
6.	člen
Za delo občinskih in medobčinskih upravnih organov in pravosodnih organov (v nadaljnjem besedilu: organi) v skladu z 104. členom zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih se v letu 1986 zagotavljajo:
—	sredstva, ki jih delavci v skladu z zakonom pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti;
—	sredstva za osebne dohodke funkcionarja, ki vodi upravni organ;
—	sredstva za materialne stroške;
—	sredstva opreme in amortizacije;
—	sredstva za posebne namene.
7.	člen
Dokler ne bodo izdelana merila na finančno vrednotenje del in nalog, se bodo organom sredstva za osebne dohodke delavcev zagotavljala v obliki mesečnih dvanajstin od osnove določene v proračunu za leto 1986.
8.	člen
Sredstva za materialne stroške ter opremo in amortizacijo se določijo v okviru možne rasti občinskega proračuna. Sredstva za opremo in amortizacijo ter za posebne namene organom se v letu 1986 dodeljujejo samo na podlagi utemeljenih pismenih predlogov, ki jih odobrava izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota.
9.	člen
Če se med letom znatno spremeni delovno področje ali pristojnost, obseg ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje, se organom lahko sporazumno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo.
10.	člen
Organi in drugi Uporabniki sredstev občinskega proračuna morajo izvrševati svoje naloge v okviru sredstev, ki so jim odobrena. Ne
smejo prevzemati na račun občinskega proračuna obveznosti, ki bi presegala z občinskim proračunom določena sredstva.
11.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota lahko začasno zmanjša zneske sredstev, ki so v posebnem delu občinskega proračuna razporejeni za posamezne namene, ali začasno omeji uporabo teh sredstev, če prihodki občinskega proračuna med letom niso doseženi v planirani višini ali pa republiški organi omejijo dogovorjeno porabo.
O ukrepih iz prejšnjega odstavka mora izvršni svet skupščine občine obvestiti zbore občinske skupščine in predlagati ukrepe ali spremembe v občinskem proračunu.
12.	člen
Vsi prihodki, ki jih uporabniki ustvarijo s svojo dejavnostjo so prihodek občinskega proračuna, če ni s tem odlokom drugače določeno.
13.	člen	•
Prihodke, ki jih ustvarijo iz plačil za storitve po prejšnjem členu tega odloka, lahko uporabljajo za namene iz 10. člena zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih naslednji organi:
—	Uprava za družbene prihodke, prihodke od storitev za zbiranje sredstev SIS;
—	Geodetska uprava, prihodke od zaračunanih storitev za geodetska dela;
—	Sekretariat za notranje zadeve, prihodke od opravljenih storitev komisije za vozniške izpite in prostovoljnih prispevkov pri porokah, prihodki od storitev sprejemanja vplačil povračil za uporabo cest, prihodki od storitev zavarovanja motornih vozil, prihodki od izdaje »L« tablic in prihodki pri zamenjavi oz. izdaji osebnih izkaznic;'
—	Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, prihodki od storitev za lokacijske oglede in opravljene tehnične prev-' zeme;
—	občinski sodnik za prekrške in Temeljno sodišče, prihodke iz naslova povprečnin ter stroškov postopka.
14.	člen
Za zakonito in smotrno uporabo sredstev, ki so uporabniku odobrena v občinskem proračunu, je odgovoren predstojnik kot odredbodajalec. Poleg predstojnika je za zakonito uporabo sredstev občinskega proračuna odgovoren tudi vodja računovodstva.
15.	člen
Organi — uporabniki sredstev občinskega proračuna so dolžni predložiti sekretariatu za občo upravo finančne načrte za leto 1987 v mesecu novembru, zaključne račune za leto 1985 najpozneje do konca februarja 1986. Organi iz 13. člena tega odloka so dolžni v predračunih oz. finančnih načrtih in zaključnih računih še posebej izkazati uporabo prihodkov iz svoje dejavnosti, kijih neposredno uporabljajo na podlagi tega odloka.
16.	člen
Izvršni svet skupščine občine je pooblaščen, da odloča;
1.	o prenosu sredstev med posameznimi nameni občinskega proračuna, določenimi v bilanci odhodkov;
2.	o uporabi sredstev rezerve občinskega proračuna do višine 500.000.— din v posameznem primeru, vendar samo za primere iz 1. in 2. točke 39. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ur. list SRS, št. 39/74 in 4/78);
3.	o uporabi sredstev »tekoče proračunske rezerve« občinskega proračuna;
4.	o odpisu neizterljivih prispevkov ter drugih obveznosti, ki so prihodek občinskega proračuna.
Sredstva tekoče proračunske rezerve se bodo dodeljevala:
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena in po svoji vsebini sodijo v splošno porabo na nivoju občine;
—	za naloge, za katere v proračunu niso sredstva zagotovljena v zadostnem obsegu.
17.	člen
Sekretariat za občo upravo je pooblaščen, da opravlja nadzor: — nad finančnim, materialnim in računovodskim poslovanjem uporabnikov občinskega proračuna po namenu, obsegu in dinamiki porabe.
Če se pri opravljanju proračunskega- nadzora pri uporabnikih ugotovi, da sredstva niso porabljena za tiste namene, za katere so bila dodeljena, obvesti o tem izvršni svet in mu predlaga ustrezne ukrepe.
18.	člen
Nosilec sredstev v razdelilniku bilance za financiranje:
—	skupščinske dejavnosti, je predsedstvo skupščine občine;
—	dejavnosti izvršnega sveta, negospodarskih investicij, kulturno prosvetna dejavnost, socialnega varstva, komunalne dejavnosti, intervencij v gospodarstvu in tekoče proračunske rezerve je izvršni svet;
—	dejavnosti organizacij in društev je OK SZDL;
—	dejavnosti mladine, je OK ZSMS;
—	dejavnosti ljudske obrambe je Svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito,
—	geodetska dela po srednjeročnem programu je geodetska uprava,
—	za delovanje delegatskega sistema v krajevnih skupnostih pa zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine.
19.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok preneha veljati odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Murska Sobota za I. tromesečje 1986.
20.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja, uporablja pa se od 1. januarja 1986.
Številka: 400-2/86-2
M. Sobota, dne 6. marca 1986
Podpredsednik Skupščine občine Murska Sobota Štefan OŠLAJ, 1. r.
PLAN PRORAČUNSKIH PRIHODKOV IN ODHODKOV ZA LETO 1986
Vrsta prihodka/odhodka	Plan 1986
PRIHODKI
I. Davki iz OD in na dohodek	437,750.000
II. Prometni davek, davek na premoženje in na dohodek od premoženja	275,597.000
III. Davek na prihodek od premoženja in premoženjskih pravic ter prihodki od drugih davkov	19,040.000
IV. Takse	98,600.000
V. Prihodki po posebnih predpisih	37,742.000
SKUPAJ IZVIRNI PRIHODKI	868.729.000
VI. Prenos presežkov za posebne namene	6,069.000
SKUPAJ VSI PRIHODKI	874,798.000
ODHODKI A. Sredstva za delo upravnih organov	420,349.000
I. Sredstva za dohodek delovni skupnosti	307,824.000
II. Sredstva za osebne dohodke funkcionarjev	50,142.000
III. Sredstva za materialne stroške	27,688.000
IV. Sredstva za sodnika za prekrške	18,439.000
V. Sredstva za osebne dohodke delavcev Občinskega štaba Teritorialne obrambe	13,656.000
VI. Sredstva za amortizacijo in vzdrževanje zgradb	2,600.000
B. Sredstva za posebne namene	5,138.600
C. Negospodarske investicije	2,040.000
L Objekti in oprema družbenega standarda	2,000.000
II. Odplačila kreditov	40.000
D. Sredstva za SLO in DS	28,621.300
E. Sredstva za intervencije v gospodarstvu	1,722.000
F. Sredstva za delo skupnih organov	218,241.000
L Temeljno sodišče	130,200.000
II. Temeljno javno tožilstvo	21,040.000
III. Sodišče združenega dela	5,230.000
IV. Družbeni pravobranilec samoupravljanja	5,659.000
V. Občinsko javno pravobranilstvo	3,162.000
VI. Medobčinske inšpekcijske službe	52,950.000
G. Prenešena sredstva posebnih računov proračuna	75,680.000
H. Sredstva za družbene dejavnosti	6,769.200
I. Sredstva za druge splošne družbene potrebe	106,170.300
I. Izvajanje delegatskega sistema v KS	20,514.400
II. Sredstva za DPO in društva	39,858.500
III. Sredstva za splošno komunalno porabo	11,802.000
IV. Druge splošne družbene potrebe	33,995.400
J. Izločena sredstva rezerv	9,548.600
K. Drugi odhodki	518.000
SKUPAJ ODHODKI	874,798.000
77
Na podlagi 2. odstavka 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84). Navodila o merilih za to, kaj se lahko šteje za objekte, oziroma posege v prostor, za katere po zakonu ni potrebno lokacijsko dovoljenje in kaj se lahko šteje za pomožne objekte (Ur. list SRS, št. 27/85) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave, št. 12/80 in 36/81) je Skupščina ob-, čine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajev-nih skupnosti, dne 6. 3. 1986, sprejela
ODLOK o pomožnih objektih za potrebe občanov in njihovih družin v občini Murska Sobota
1.	člen
S tem odlokom se določa vrsta, namen, največja velikost in način gradnje pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, temveč zadostuje potrdilo o priglasitvi del v smislu 62. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Ur. list SRS, št. 18/84).
2.	člen
Za pomožne objekte po tem odloku se štejejo:
a)	objekti, ki služijo prebivanju in delu:
— drvarnice, shrambe, garaže za en osebni avto in vrtne ute, če
STRAN 16 VESTNIK, 20. ^ARCA 1966
ne presegajo 20 m' tlorisne površine. Objekti so lahko leseni ali zidani ter situirani v sklopu stanovanjskih ali gospodarskih objektov;
b)	objekti, ki služijo kmetijski proizvodnji:
—	rastlinjaki, leseni kozolci, kašče, lope za shrambo krme, stelje, poljščin in drugih pridelkov, lope za kmetijske stroje in shrambo orodja ter začasna zavetišča za živino, če ne presegajo 30 m2 tlorisne površine,
—	objekti za siliranje krme, če njihova prostornina ne presega 30 n? za stoječo oz. 50 m3 za ležečo izvedbo,
—	hlevi za svinje in drobnico, če ne presegajo 6 m2 tlorisne površine;
c)	objekti, ki služijo ljubiteljski dejavnosti:
— objekti za rejo manjših živali in
— čebelnjaki, če ne presegajo 20 m2 tlorisne površine;
d)	vrtne in dvoriščne ograje.
Objekti iz 1., 2. in 3. točke tega člena se lahko locirajo samostojno ali kot prizidki in smejo biti le enoetažni z maksimalno etažno višino 2,80 m.
3.	člen .
Gradnja pomožnih objektov iz prejšnjega člena mora biti v skladu z namensko rabo zemljišč v planskih aktih ter v skladu z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, sanitarnimi, požarnovarnostnimi, vodnogospodarskimi, obrambnožaščitnimi zahtevami ter zahtevami v zvezi z varovanjem narave in kulturne dediščine.
Gradnja pomožnih objektov iz prejšnjega člena ne sme biti v nasprotju z rešitvami v prostorskih izvedbenih aktih, oz. ne sme biti v nasprotju z veljavnimi zazidalnimi načrti in urbanističnim redom, ki se uporabljajo v smislu 82. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor in z njo ne smejo biti prizadete pravice in zakoniti interesi drugih oseb.
4.	člen
Ne glede na določbo 2. odstavka prejšnjega člena je možna postavitev pomožnih objektov na območjih, ki se urejajo z veljavnimi zazidalnimi načrti v smislu 82. člena cit. zakona, v kolikor takšno postavitev oz. odmik od zazidalnega načrta dovoli za urbanizem pristojni svet občinske skupščine v smislu 2. odstavka 15. člena Zakona o urbanističnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78).
5.	člen
Občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora zavrne izdajo potrdila ž odločbo, v kolikor ugotovi, da bi bila gradnja objekta v nasprotju z določbami 3. člena tega odloka.
6.	člen
Priključki pomožnega objekta na komunalne naprave se lahko izvedejo le na obstoječe priključke osnovnega objekta.
7.	člen
Odmiki vrtnih in dvoriščnih ograj ob komunikacijah morajo biti v skladu z določbami Zakona o cestah (Ur. list SRS, št. 38/81) in Odloka o nerazvrščenih prometnih površinah v občini Murska Sobota (Ur. objave, št. 25/85).
Odmik ograje od parcelne meje mora biti takšen, da se z njo ne ovira normalne uporabe sosednjega zemljišča. Odmik je lahko tudi manjši, oz. se lahko ograja postavi na samo parcelno mejo, v kolikor se tako sporazumeta lastnika oz. imetnika pravice uporabe sosednjih zemljišč.
8.	člen
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija Uprave inšpekcijskih služb — enota Murska Sobota.
9.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 350-7/85-4
M. Sobota, dne 6. 3. 1986
Podpredsednik Skupščine občine M. Sobota Štefan OŠLAJ, 1. r.
78
Na podlagi 3. odstavka 2. člena Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 13/74) in na podlagi 40. člena Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80) ter na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin, št. 12/80) je skupščina občine Murska Sobota na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 6. 3. 1986, sprejela
ODLOK	,
o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Murska Sobota za leto 1986
1.	člen
Ta odlok določa poprečno gradbeno ceno in poprečne stroške komunalnega' urejanja stavbnih zemljišč za območje občine Murska Sobota ter koristi za razlaščeno stavbno zemljišče za posamezna območja v občini Murska Sobota.
2.	člen
Poprečna gradbena cena in poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota iz leta 1985 kot osnovna elementa za izračun valorizirane vrednosti stanovanjske hiše oziroma stanovanja v letu 1986 znašata:
— Poprečna gradbena cena za'kv. meter uporabne stanovanjske površine znaša 83.093.— din,
— poprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa znašajo 14 % gradbene vrednosti zgradbe, oziroma objekta, od tega 10 % za naprave kolektivne rabe in 4 % za napravo individualne rabe.
3.	člen
Korist za razlaščeno stavbno zemljišče se določi v odstotku od poprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kv. meter stanovanjske površine v družbeni gradnji in znaša:
— na območju mesta Murska Sobota 1 %,
— na območjih izven mesta Murska Sobota, ki se urejajo z zazidalnimi načrti oziroma urbanističnimi načrti (Rakičan, Bakdvci, Ro-gašovci—Jurij, Krog, Satahovci, Čemelavci—Veščica, Kupšinci, Polana, Markišavci, Nemčavci, Martjanci, Noršinci, Moravci, Beltinci) 0,8 odstotka in
— ha vseh ostalih območjih občine Murska Sobota 0,6 odstotka.
4.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o poprečni gradbeni ceni in poprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota za leto 1985 (Ur. objave pomurskih občin, št. 9/85).
5.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 464-1/86-4
M. Sobota, dne 6. 3, 1986
Podpredsednik Skupščine občine M. Sobota Štefan OŠLAJ, 1. r.
79
V skladu z 31. členom Zakona o stavbnih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 18/84) in na podlagi 7. člena Odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 31/85) je upravni odbor sklada stavbnih zemljišč občine Murska Sobota na svoji seji, dne 27. 1. 1985, sprejel
STATUT
sklada stavbnih zemljišč občine M. Sobota
L SPLOŠNE DOLOČBE'
L člen
S tem statutom se podrobneje ureja organizacija in delovanje Sklada stavbnih zemljišč občine Murska Sobota (v nadaljnjem besedilu: sklad) skladno z zakonom in odlokom o njegovi ustanovitvi.
2.	člen
Ime sklada je: Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota.
Sedež sklada je v Murski Soboti, Alija Kardoša 2.
Sklad ima štampiljko z besedilom: Sklad stavbnih zemljišč občine Murska Sobota.
Sklad v pravnem prometu nastopa v svojem imenu in za svoj račun ter ima vsa pooblastila.
3.	člen
Za obveznosti iz poslovnih razmerij odgovarja sklad s sredstvi, s katerimi razpolaga.
4.	člen •
Sklad upravlja upravni odbor, predstavlja in zastopa pa ga predsednik upravnega odbora sklada z omejitvijo, da sklepa pogodbe o oddaji del urejanja stavbnih zemljišč po sklepu upravnega odbora, pogodbe o oddaji stavbnih zemljišč pa po sklepu komisije za oddajo stavbnih zemljišč sklada.
V zadevah pisarniškega poslovanja lahko podpisuje za sklad tudi predstojnik občinskega Komiteja za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve; finančne listine pa vodja odseka za finance in proračun v občinskem Sekretariatu za občo upravo.
II.	DEJAVNOST SKLADA
5.	člen
Sklad izvaja politiko občine glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev, s tem, da»
—	daje občinski skupščini pobudo za sprejem odloka o prenehanju lastninske pravice,
—	predlaga, da se zemljišča izročajo občini (13. in 64. člen), — uresničuje predkupno pravice občine (25. člen),
—	financira pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč v naseljih in na drugih območjih, namenjenih za kompleksno graditev,
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč za območja iz prejšnje alinee,
—	skrbi za izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč ter odloča o oddaji investicijskih del izvajalcem,
—	spremlja izvajanje investicijskih programov urejanja stavbnih zemljišč,
—	upravlja s sredstvi za pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč,
—	investira izgradnjo nadomestnih objektov v zvezi s pridobivanjem stavbnih zemljišč v družbeno lastnino,
—	..ureja stavbna zemljišča, namenjena za kompleksno graditev ali na ureditvenih območjih naselij,
—	opravlja nadzor nad pooblaščenim investitorjem,
—	pridobiva in oddaja stavbna zemljišča v družbeni lastnini.
6.	člen
Sklad je investitor izgradnje nadomestnih objektov v zvezi s pridobivanjem stavbnih zemljišč v družbeno lastnino in investitor urejanja stavbnih zemljišč, kadar se urejajo na podlagi investicijskega programa, ki ga sprejme sklad.
Za uresničevanje nalog iz prejšnjega odstavka sklad sklepa z organizacijami združenega dela in drugimi družbenemi pravnimi osebami ustrezne pogodbe, s katerimi se določajo medsebojne pravice in obveznosti.
7.	člen
Sklad z vsakoletnim programom opredeli naloge, ki jih bo izvajal v tekočem letu.
Program nalog iz prejšnjega odstavka oblikuje sklad skladno s srednjeročnimi planskimi odločitvami občine in na podlagi letne resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine.
Letni program nalog sklada potrjuje Občinska skupščina.
O izvrševanju nalog sklada poroča upravni odbor sklada občinski skupščini
III.	ORGANI SKLADA
8.	člen
Organi sklada so:
1.	upravni odbor sklada,
2.	komisija za oddajanje stavbnega zemljišča,
3.	stalna ali začasna delovna telesa, ki jih ustanovi upravni odbor.
9.	člen
Upravni odbor je najvišji organ upravljanja sklada.
Upravni odbor opravlja zlasti naslednje naloge: — sprejema statut sklada in druge, splošne akte, — sprejema letne programe dela, finančni načrt in zaključni račun sklada,
—	sprejema investicijske programe urejanja stavbnih zemljišč,
—	poroča občinski skupščini o svojem delu in o izvrševanju nalog sklada,
—	predlaga občinski skupščini ukrepe za uresničevanje določene politike glede pridobivanja, urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč za graditev,
—	uveljavlja za občino predkupno pravico na stavbnih zemljiščih v zasebni lastnini,
—	predlaga občini prenose stavbnih zemljišč od drugih družbenih pravnih oseb na občino,
—	sklepa sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih občinskega upravnega organa, ki opravlja za skald adrni-nistrativno-tehnična opravila,
—	imenuje predsednika in člane komisije za oddajanje stavbnega zemljišča,
—	daje splošne smernice za delo komisije iz prejšnje alinee,
—	odloča o ugovorih zoper odločitve komisije za oddajo stavbnega zemljišča o izboru ponudnika o javnem razpisu o oddaji zemljišča,
—	sprejema druge akte in ukrepe ter obravnava druga vprašanja, ki se nanašajo na delovanje in poslovanje sklada.
10.	člen
Upravni odbor ima predsednika in 12 članov.
Predsednika in člane upravnega odbora imenuje za dobo dveh let občinska skupščina izmed delegatov na način in po postopku, ki ga določa odlok o ustanovitvi sklada.
11.	člen
Upravni odbor dela na sejah.
Upravni odbor se sestaja, kadar je to potrebno.
Seje upravnega odbora sklicuje in vodi njegov predsednik.
Predsednik upravnega odbora je dofžan sklicati seje odbora, če to predlaga član upravnega odbora, komisija za oddajo stavbnega zemljišča, ali predstojnik občinskega upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila.
12.	člen
Predlog dnevnega reda za sejo upravnega odbora določi predsednik upravnega odbora v sodelovanju s predstojnikom upravnega organa, ki opravlja za sklad administrativno-tehnična in druga opravila, oziroma v sodelovanju s tistimi, ki predlagajo sklic seje.
13.	člen
Upravni odbor je sklepčen, če je na seji navzočih več kot polovica vseh članov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače.
Predlog je sprejet na seji upravnega odbora, če je zanj glasovala večina vseh članov, kolikor s tem statutom ni določeno drugače.
14.	člen
V primerih, ko odloča upravni odbor o sprejetju statuta, letnega programa dela, finančnega načrta, zaključnega računa in o sporazu
mih, ki jih sklepa sklad, lahko upravni odbor veljavno odloča, če je na seji navzočih več kot dve tretjini vseli članov.
V primerih iz prejšnjega odstavka je predlog sprejet, če je zanj glasovalo najmanj dve tretjini vseh članov.
15.	člen
O sejah upravnega odbora se vodi zapisnik, ki ga podpiše predsednik upravnega odbora in zapisnikar.
16.	člen
Predsednik upravnega odbora sklicuje in vodi sejo upravnega odbora, podpisuje akte, ki jih je sprejel upravni odbor, predstavlja in zastopa sklad ter opravlja druge naloge, ki jih določa ta statut in upravni odbor sklada.
V odsotnosti predsednika upravnega odbora opravlja njegove naloge član upravnega odbora, ki ga pooblasti predsednik upravneg odbora, v mejah svoje pristojnosti.
17.	člen
Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča odloča o oddaji stavbnega zemljišča za graditev investitorjem.
Komisija ima predsednika in dva člana ter ravno toliko namestnikov.
Mandatna doba predsednika in članov komisije ter njihovih namestnikov traja dve leti in so po preteku te dobe lahko ponovno imenovani.
Predsednik in člani komisije ter njihovi namestniki so za svoje delo odgovorni upravnemu odboru- sklada.
18.	člen
Predsednika ter člane komisije in njihove namestnike imenuje upravni odbor sklada.
19.	člen
Komisija za oddajanje stavbnega zemljišča odloča o oddaji na svojih sejah na podlagi odloka o stavbnih zemljiščih.
Komisija se sestaja po potrebi.
Seje komisije sklicuje in vodi njen predsednik.
20.	člen
Komisija za oddajo stavbnega zemljišča veljavno odloča v sestavi predsednika in dveh članov oziroma njihovih namestnikov.
Odločitev je sprejeta, če je zanjo glasovala večina.
O delu komisije se vodi zapisnik.
21.	člen
Stalna in začasna delovna telesa sklada se ustanovijo z nalogo, da spremljajo in proučujejo določena strokovna vprašanja z delovnega področja upravnega odbora sklada ter, da oblikujejo ustrezne predloge..
Delovna telesa iz prejšnjega odstavka imenuje upravni odbor sklada.
Upravni odbor sklada z aktom o ustanovitvi določi naloge, sestav in način dela delovnim telesom iz prvega odstavka tega člena, spremlja njihovo delo ir. jih razrešuje.
IV. STROKOVNA SLUŽBA SKLADA
22.	člen
Administrativno-tehnična in druga 'strokovna opravila za sklad opravlja Komite za urbanizem, gradbeništvo in komunalne zadeve, finančno poslovanje pa Sekretariat za občo upravo občine Murska Sobota v breme sredstev sklada kot njegova strokovna služba.
Medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z opravljanjem del iz prvega odstavka tega člena se uredijo s sporazumom med skladom in IS SO Murska Sobota.
V. FINANCIRANJE SKLADA
23.	člen
Sredstva sklada so:
1.	denarna sredstva, zbrana iz nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča;
2.	denarna sredstva, pridobljena z oddajo stavbnega zemljišča v družbeni .lastnini investitorjem;
3;	denarna sredstva, zbrana iz prispevkov investitorjev k stroškom za pripravo in opremljanje stavbnega zemljišča;
4.	druga sredstva
Sredstva iz prejšnjega odstavka se vodijo na računu sklada in sef.upora-bljajo za pridobivanje stavbnih zemljišč v družbeno lastnino, pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč po merilih in na način, ki so določeni z dogovorom o temeljih družbenega plana občine in družbenim planom občine.
24.	člen
Na podlagi meril iz drugega odstavka prejšnjega člena in programa nalog iz 6. člena tega statuta se s finančnim načrtom sklada opredelijo potrebna sredstva za izvajanje programiranih nalog sklada ter višina sredstev za delovanje organov sklada in njegove strokovne službe.
25.	člen
Finančni načrt in zaključni račun sklada potrjuje občinska skupščina.
VI. KONČNE DOLOČBE
26.	člen
Ta statut se lahko spremeni ali dopolni po postopku, ki velja za njegovo sprejetje.
27.	člen
Statut sprejme upravni odbor sklada in začne veljati, ko ga potrdi občinska skupščina.
Akt o potrditvi statuta, ki ga sprejme občinska skupščina, je njegov sestavni del
Številka: 02-1/86-4
M. Sobota, dne 17. 2. 1986
Predsednik UO sklada stavbnih zemljišč Janez KUČAN, 1. r.