1           \             I  HHMlll^^^H

15.000 izvodov
BrKice>
TTi^eineito
infra
izvajanje investicijske
dejavnosti, d.o.o.
Trg svobode 9
8290 Sevnica
I PE KRŠKO
|Cestakrtkihžrtev135c
I (JOB CENTER)
STE BILI POŠKODOVANIV
PROMETNINEZGODI?
¦         ŽELITE PRIMERNO
¦  OENARNO ODŠKODNINO?
MPOKUČHE BREZPLAČNO ŽTEVILKO
vvww.poi«ivnav(\si
KRSKO
POSAVSKI
REGIONALNI
PROGRAM
I   nStlŠČE RIBNIK I
- sobota, nedelja živa glasba
- prijeten ambient
________________Vabljeni!
IfQP
tzgrodnja HI no tpodn/l Savt
Mod energije
OQlasi
EONCEISJälon zaves
TPC Slovenska vas 2L, 8261 Jesenice no Dolenjskem, tel.: 07 45 74 660
- OGLED IN SVETOVANJE,
- IZMERA IN MONTAŽA KARNIS,
- IZDELAVA ZAVES...
3
o<
5E
X"
(0
•p
Del. čas: pon.- pet: 09.00 -12.00; 15.00 -19.00, sobota: 09.00 -13.00
Kamnoseštvo      Jakša
Kamnoseštvo Jakša
Cesta krških žrtev 65
8270 Krško
Tel.: 07/490 59 00
Fax: 07/490 59 10
info. kamnoses1vo@siol. net
www. kamnosestvo. com
Družinska tradicija
od leta 1917.
JB,re zskrbnovtuji p j
Novosti:   % družinsko zavarovanje za HrvaSko
% sezonsko zavarovanje za 90 all 120 dni po ugodnih cenah
"S za več kot 13 odstotkov ugodnejše cene višjih programov
Vzajemna
Zdravstveno zavarovanje z medicinsko asistenco v tujini
Zavarovalne premije za osnoyni program (v snr)
Tujina
posamiino                           skupinsko* (premija pt> oj«bi)'                              druiinsko** dnevi               EVROPA                SVET               EVROPA                SVET                       EVROPA                SVET 1                          990                       -                      693                       -                            1.980 3                         1.190                 2.490                        833                 1.743                              2.380                 4.980 5                       1.630                2.890                    1.141                2.023                            3.260                5.780 8                        1.990                3.250                    1.393                2.275                            3.980                6.500 11                       2.390                3.730                    1.673               2.611                            4.780                7.460 15,                    2.690                3.980                    1.883               2.786                            5.380                7.960 22                      3.590                5.040                   2.513                3.528                            7.180              10.080 30                      4.580                6.390                    3.206               4.473                            9.160              12.780
OELVIA
Vzajemna zdravstven«
zavarovalnica vam v sodelovanju
s pogodbenim partnerjem Elvia
zagotavlja popolno zdravstveno
zavarovanje z medicinsko
asistenco na potovanjih v tujini.
Ziv«ov»ln«k» Merltv* so v )kl*du 2 ZDDV oproKcn* pl*{lla d«vka a» dod*no vrtdnost. Od J»v*rov»n), ki kri)cjo ncvarnostl iiven obmo<)»
Rtpubt*» JJownij*, M v «kladu I ZDPZP n* pl»<ute d»vk« od 2iv»rovilnih poslov. lnform»tlvn« pramtj* u> v StT. Z»varov»n|e lihko 2 dopla<tk>m
Mtntjo «ktivni iportniki in t»*b*. <t*r«jt« od 70 let.
*   Skuptntko HvaiovM)«: prwnij« v tjb«li v**j« z« skupir* od 10 do 19 oub, z» k«t«r« v*l)« 30-odstotni poputt z* «kupin« od 20 do 4} oseb vclj*
35-odttolni popujt, z» ikupm» od 50 0Mb p* 40-od>totni popmt n* otnovno prwnijo 2« poutnKno »vwovanj*.
** Drmtnjko uvarovanl«'. p>«mij* v«l|* it «o dtuiino (inrli In oirocl do 21 l*t* starotii, kl potujajo tkup*))
Zavarovanj« lahko sklantt« tudl za obdoty* 10.21,45,60,75,90,135,180.270 all 365 dni.
Priporojamo, da sklenete VIŠJI PROGRAM, saj so stroiki zdravstvenih storltev v nekaterih državah zelo visoki.
Zavarovanje lahko sklenate na Zastopstvu Krško na Bohorlčevi 9 all v novi Poslovalnici Brežice na Černelčevi 3a.
www.vzajemna.si n,
• 0801060]
VZAJEMNA
Jaz zate, ti zame.
¦•¦•>   .! , .:   V?l!i„l*X>W> Z. fW> tli.fr'; J"i)
tretja
Na naslovnici:
Pihalni orkester iz Loč med
nastopom na prireditvi
Brežice, moje mesto
Foto: Silvo Mavsar
Posavski obzornik izdaja
Zavod Neviodunum v Krškem
Direktor zavoda
Silvester Mavsar
Uredništvo:
Trg Matije Gubca 3, 8270 Krško
Tel.: 07 49 05 782
Faks: 07 49 05 781
www. posav j e. i nf o
obzornik@volja.net
TRR: 03155-1086687920
Odgovorni urednik
Silvester Mavsar
Izvršna urednica
Lidija Petrišič
Urednik informativne priloge
Občine Krško
Matej Drobnič
Urednica tematske priloge
Živeti v Posavju
Mojca Lovšin Dostal
Novinarja
Bojana Mavsar
Peter Pavlovič
Prelom in priprava za tisk
Studio Neviodunum, Krško
Vodja trženja
Katarina Požun
tel.: 07 49 05 780
Posavski obzornik izhaja od 15. 12.
1997 kot mesečnik za področje ob-
čin Krško, Brežice in Sevnica pravilo-
ma 30. v mesecu. Rok za rezervacijo
oglasnega prostora je 10., za oddajo
nenaročenih prispevkov pa 15. v me-
secu. Za točnost podatkov v naroče-
nih rubrikah in prilogah odgovarjajo
njihovi uredniki.
Tisk
Delo - TČR, d. d., Ljubljana
Naklada
15.000 izvodov
Spostovane bralke in braid,
pred vami je junijska številka Posavskega obzornika, ki poles
večine stalnih rubrik prinaša kratek povzetek prazničnih do-
godkov v občini Krško in drobce iz predpočitniške družabne
prireditve v Brežicah. Iz sevniške obäne pa objavljamo pred-
vsem resnejše teme, saj je ta posavska oblina tolas prizorišče
velikih investkij, ki bodo močno spremenile njeno zunanjo po-
dobo in, upamo, vsaj nekoliko ublažile tamkajšnje gospodar-
ske razmere. Pomenile naj bi tudi velik izziv in phložnost, ka-
kršna se zlepa ne ponovi.
Pred veiikim izzivom je bilo te dni tudi uredništvo Posavskega
obzornika, ki ze vse od leta 1997 redno mesečno phhaja v po-
savske domove. Takrat je bil to tudi edini lokalni tiskani medij
v prostoru Posavja. Začeli smo z naklado 3.000 izvodov, nato
izhajali v 10.000 izvodih, v zadnjih dveh ietih pa so od skupne
naklade 15.000 izvodov, 9.000 izvodov prejemala gospodinj-
stva v občini Krško, po nekaj manj kot 3.000 pa razdetimo na
različne načine občanom občin Brežice in Sevnica; nekaj sto
izvodov gre namreč tudi na naslove institucij in posameznikov
tako v Posavju kot po Sloveniji in celo preko naših meja.
Že mnogokrat je bila tako s strani sedanjih kot nekdanjih po-
litičnih voditeljev izrazena načelna podpora regijskemu ti-
skanemu mediju, ob čemer pa so se samo nekateri zaveda-
li dejstva, da na razmeroma majhnem prostoru Posavja no-
ben medij ne more preživeti samo na podlagi naročnin in tr-
ženja oglasov. Ker tudi v zavodu Neviodunum kot največji pov-
sem posavski izdajateljski hiši ne moremo mimo izzivov, ki so
na vidiku na področju časopisne dejavnosti, smo se odlolili za
nekatere spremembe.
Menimo, da je prišel čas, ko lahko zagotovimo kadrovske, ten-
nične in materialne pogoje za uresnilitev projekta, s katerim
bi zagotovili tiskano informacijo vsem prebivalcem Posavja,
pokrajina Posavje pa bi s tern imela svoj tiskani medij, ki bo
po nakladi (23.000 izvodov) in vsebini pomenil ustrezen odgo-
vor medijem, ki vstopajo v naš prostor od drugod.
Uresnilitev tega projekta je moina le ob podpori vodstev vseh
treh posavskih obän in ob sodelovanju posavskih gospodarskih
in drugih organizacij, ki se zavedajo pomena takega dejanja.
Z vabilom in predlogom za sodelovanje pri uresničitvi zgodo-
vinskega projekta na podroiju tiskanih medijev v Posavju se
obračamo na vse, ki bi jih tovrstno sodelovanje lahko zanima-
lo. Upamo, da bodo besede podpore in odobravanja, ki so jih
o naši nameri in projektu pred kratkim izrekli vsi najpomemb-
nejši politiki Posavja, postale meso.
Kar je v naši moä, se bo zgodilo že v četrtek, 14. julija, ko bo
Posavski obzornik prvič izšel kot štirinajstdnevnik v časopisni
podobi in nakladi 23.000 izvodov! Osnovni obseg časopisa bo
16 strani, na katerih bodo objavljene novice iz vseh treh ob-
än ter aktualna dogajanja na podroiju politike, gospodarstva,
kulture, izobrazevanja in drugih dejavnosti, pregled športnih
dogodkov in rezultatov; iz sedanjega Obzornika bomo ohranili
nekatere redne rubrike ter dodali marsikatero novo.
Upamo, da boste z bolj aktualnim lasopisom kljub novi podobi
zadovoljni naši zvesti braid in da bomo k branju phtegnili še
tisole novih. Tako bo Posavski obzornik v Posavju samo še bolj
in - naj bolj domal lasopis.
Urednistvo.
IZ VSEBINE
4   Trideset dni
4   Prazniki krajevnib
skupnosti
7   Brežice, moje mesto
12   Informacije Obcine
Krško
12   Slavnostna seja
obcinskega sveta
Krško
14  Praznik občine Krško
v sliki in besedi
24 Kultura
26 Sport in rekraacija
28 Nagradna križanka
mmamwtaiMiMMH    ;
ObzoffiiK
junij 2005
3
tridesBt dni
Do Kronovega hitreje in varnoje
24.junija je prometni minister mag. Janez Božič s predstavniki izva-
jalcev del, Direkcije za državne ceste ter predstavnikom Evropske
komisije za promet odprl (na fotografiji) še zadnji del avtocestnega
odseka Smednik - Krška vas oziroma Kronovo - Obrežje.
Prometu je bil predan
4,6 kilometrski del av-
toceste med Smednp
kom in cestninsko po-
stajo Drnovo, s čimer
je zaključena izgrad-
nja skupno 17,6 kilo-
metrov dolgega av-
tocestnega odseka
Smednik - Krška vas,
z gradnjo katerega so
izvajalci del SCT Ljub-
ljana, Primorje Ajdov-
ščina in CGP Novo mesto začeli novembra 2003. Vrednost investicije iz-
gradnje odseka Smednik - Krška vas je znašala 116,7 milijonov evrov, od
tega je 42, 5 milijona evrov ali 26,9 milijarde tolarjev nepovratnih sred-
stev kot prvi avtocestni odsek iz kohezijskega sklada sofinancirala Ev-
ropska unija. Istega dne zvečer pa so na cestninski postaji na Drnovem
že začeli za novoodprto smer zaračunavati tudi cestnino. Slednja za re-
lacijo Kronovo Obrežje za okoli 39 prevoženih kilometrov, ki se cestni-
nijo na cestninski postaji Drnovo, znaša za prvi cestninski razred 430 to-
larjev. Cestnina iz smeri in za smer Obrežje za 19, 5 km avtoceste osta-
ja z 220 tolarji nespremenjena, za 16,8 kilometrov prevozne razdalje
avtoceste od priključka Krško do konca avtoceste v Kronovem pa je po-
trebno odšteti 190 tolarjev. B.M.
40 let KS mesta Krško
Krajani Krajevne skupnosti mesta Krško so 17. junija obeležili krajev-
ni praznik, posvečen spominu na prve krške borce, hkrati pa praznovali
tudi 40 let ustanovitve Krajevne skupnosti mesta Krško ter 60 let zma-
ge nad fašizmom. Ob jubileju so podelili tudi priznanja. Najvišja prizna-
nja s plaketami so prejeli tiskarski mojster Marjan Geršak, ki ga v ožjih
krogih poznajo tudi kot ustanovnega člana društva Rekreacija 500 in re-
kreativnega kolesarskega društva Krško, učiteljica slovenskega jezika,
amaterska igralka, recitatorka, danes pa predvsem povezovalka osred-
njih prazničnih prireditev v Krškem Vidka Kuselj, ter prav tako nepo-
grešljiv člen pomembnejših kultumih dogajanj v Krškem Ivan Mirt, Ko-
njeniški klub Posavje Krško, ki letos praznuje 80 let organizacije prvih
konjskih dirk, ob 50-letnici rokometa v Krškem pa so priznanje s plake-
to podelili tudi Rokometnemu klubu Atom Krško.
Priznanja pa so pre-
jeli clan Radioklu-
ba Krško, ustanovi-
telj in vodja sekcije
za amatersko radiogo-
niometrijo Janez Ku-
selj, Franc Nečemer,
hortikultumi strokov-
njak, ki je sodeloval
pri oblikovanju mest-
ne hortikulturne ure-
ditve, podpoveljnik
in sektorski poveljnik
v gasilskem društvu
Matjaž Jribar ter no-
vinarka in voditeljica POP TV Tamara Vonta, ki svoje novinarsko znanje
na delavnicah v domačem kraju prenaša tudi mlajšim. Priznanje z de-
narno nagrado pa je prejel turistični krožek OŠ Jurija Dalmatina Kr-
ško, ki se že šesto leto uspešno udeležuje tekmovanj Turistične zveze
Slovenije Turizmu pomaga lastna glava.
Prireditveni program so sooblikovali pevski zbor Lovske družine Krško,
ženski pevski zbor Odmev, Glasbena sola Krško in Pihalni orkester Vi-
dem. Sicer pa so v okviru praznika potekale številne družabne in šport -
ne prireditve. L.P.
Nagrajenci ob prazniku KS mesta Krško
Zabavno ob prazniku v Dobovi
V okviru prireditev ob letošnjem krajevnem prazniku Krajevne skupno-
sti Dobova je 18. junija na vzletišču v vasi Mihalovec potekal šesti tradi-
cionalni Fašjenkov piknik. To je bilo pravzaprav druženje vseh generacij
in je bilo vrhunec prireditev, ki so se v Dobovi vrstile že od konca ma-
ja. Začeli so z gasilskim tekmovanjem, ocenjevali urejenost vasi v sklo-
pu vseslovenske akcije »Moja dežela urejena in gostoljubna«, obeležili
n&< k/uxtfco
Mocprijaznebesede
Na OŠ Adama Bohoriča Brestanica je
čez celo šolsko leto potekal projekt z
nastovom Moč prijazne besede, v okvi-
ru katerega so učenci spregovorili o na-
silju ter iskali pot do dobrih medoseb-
nih odnosov. S športom proti nasilju so
projekt zaključili 31. maja z dnevom
sole ter povabili tudi starše in krajane.
Za učence octysrvega do petega razreda
so pripravili različne športno-družabne
dejavnosti, od fitnesa, namiznega teni-
sa, plezanja in podobno. Za učence 7.
in 8. razredov pa so organizirali preda-
vanje o fair playju. Učenci so se s star-
si pomerili v odbojki, tisti starši, ki ni-
so igrali odbojke, pa so lahko prisluhni-
li predavanju o vzgoji nenasünega otro-
ka. Na zaključni prireditvi so gostili vr-
hunskega športnika in bivšega učenca
brestaniške sole Primoža Kozmusa. Ob
tem so izdati tudi priložnostno glasilo z
zbranimi mislimi učencev o športu.
Srečanje članov
Zvbzb Sonček
Društvo Sonček za cerebralno paralizo
Posavje, ki letos obeležuje 10 let de-
lovanja, je konec maja na ribnikih v
Brestanici gostilo tradicionalno sreča-
nje članov Zveze Sonček. Zveza Son-
ček, ki združuje društva za cerebralno
paralizo Slovenije, je bila ustanovlje-
na leta 1983. Poleg štirinajstih regio-
nalnih društev za cerebralno paralizo,
med katerimi je tudi posavsko, vktju-
čuje tudi društvo za nezgodne poškod-
be možganov-VITA, društvo za pomoč
prezgodaj rojenim otrokom ter sport -
no društvo cerebralne paralize Žarek.
V društva je včlanjenih več kot štiri ti-
soč oseb s cerebralno paralizo in ne-
zgodnimi poškodbami možganov, nji-
hovih svojcev ter strokovnih delav-
cev. Na jih je pozdravil tudi novoiz-
voljeni predsednik zveze Iztok Suha-
dolnik. V okviru srečanja so udeležen-
ci lahko sodelovali pri različnih šport -
nih aktivnostih, plesali, skratka se dru-
žili, kar je tudi namen in cilj vsakolet-
nega srečanja.
V kresni nočl
zdravica državf
14-letna Slovenija je praznovala in
kakor že leta doslej je 24.junvja tra-
dicionalno zažarela v kresni noči tu-
di Libna.
25. junija 1991 je Slovenija postala
samostojna in neodvisna država, saj
sta bili na ta dan sprejeti Deklaraci-
ja o neodvisnosti in samostojnosti Re-
publike Slovenije. Temu zgodovinske-
mu mejniku so nazdravili tudi številni
udeleženci proslave ob dnevu državno-
sti na kresni noči na Libni, ki je pote-
kala v organizaciji Občine Krško, Kra-
jevne skupnosti mesta Krško in Planin-
skega društva Videm. Kakor je dejal
slavnostni govornik, župan občine Kr-
ško Franc Bogovič, je to priložnost, da
ponovno podoživljamo večer in sanje,
vendar z vizijo razvoja in trdnejše in
lepše prihodnosti tako države kot nje-
nih državljank in državljanov.
Ob bogatem srečelovu, pijači in jeda-
či, nastopu Moškega pevskega zbora iz
Brestanice in plesnih skupin Osnovne
sole Jurija Dalmatina Krško so do zgod-
njih jutranjih ur obiskovalce z glasbo
zabavala dekleta ansambla Kresničke.
Dobrodelni športni dan ob
taniškihigriščih
Na pobudo kirurga Splošne bolnišnice
Brežice Blaža Iskre, dr.med., je Teni-
ški klub Krško 18. junija na igriščih TK
Krško pripravil dobrodelni športni dan
s teniškim turnirjem. Brežiška bolniš-
nica si že vrsto let prizadeva, da bi s
4
junij 2005
ObzörniK
trideset dni
100. obletnico Turistične zveze Slovenije ter častitljivo 85. obletnico ig-
ranja gasilskega pihalnega orkestra Loče. Seveda ni šlo tudi brez sveča-
ne seje Sveta Krajevne skupnosti Dobova, kjer so podelili priznanja Kra-
jevne skupnosti Dobo-
va in Turističnega dru-
štva Dobova. Svoje
spretnosti so pokaza-
li tudi igralci malega
nogometa in krajani,
ki so svoja ročna de-
la razstavili na razsta-
vi z naslovom »Pridne
roke naših krajanov
ustvarjajo«.
Za številne obiskoval-
ce, ki so se udeležili
vsestransko zanimive
prireditve, je organizator Turistično društvo Dobova pripravil bogat pro-
gram, v katerem se je v letalskem delu predstavil tudi Matevž Lenar-
čič, ki je obletel zemeljsko oblo z ULN letalom Sinus. Organizatorji so
tudi tokrat poskrbeli za obilico zabave. Tako sta se obiskovalcem pred-
stavila karnevalska skupina »Meksikanska svadba« in Gasilski pihalni or-
kester Loče, ki je spremljal nastop mladih mažoretk (nafotografiji). Na
prizorišču je potekalo regijsko tekmovanje za najmočnejšega Slovenca
»Martin Krpan«, na katerem sta se pomerila tudi Tomaž Plevanč iz Kr-
škega in domačin Martin Herakovič. Prav zabavno pa je prireditev po-
vezoval predsednik »Kulturnega društva Franc Bogovič« Branko Bogo-
vič, za prijetno vzdušje pa je ves čas skrbel ansambel Franca Ocvirka.
Pri organizaciji prireditev ob prazniku so sodelovali še Prostovoljno ga-
silsko društvo Mihalovec, Športno društvo Rigonce, Namizno-teniški klub
Dobova, Dom upokojencev Dobova - Kapele in drugi. S.M.
Prazno vali v Podbočju
V Podbočju so 25. junija z osrednjo proslavo obeležili letošnji krajevni
praznik. Predsednik sveta KS Podbočje Ivan Urbanč je povzel najpomemb-
nejše dogodke in pridobitve v minulem letu v krajevni skupnosti (150 let so-
le, 30 let košarke, obnovljena cesta na Brodu, avtobusne postaje na Križa-
ju, nov gasilski kombi v Malem Mraševem, nogometni turnir v Velikem Mra-
ševem) in skupaj z županom Bogovičem podelil krajevna priznanja. Znak
KS Podbočje sta dobila Osnovna sola Podbočje in Andrej Zupančič, prizna-
nja so prejeli CGP No-
vo mesto, Jože Kuhar
st. in Mihaela Dornik,
priznanje "mladi up"
je šlo v roke Mateju
Božiču, častni krajan
pa je postal Niko So-
mrak. Prireditev, ki se
je je udeležil tudi po-
slanec Stane Pajk, so z
nastopi popestrili pod-
boški šolarji in šolar-
ke, sledil pa je družab-
ni večer oziroma "pod-
boška noč". P.P.
Na proslavi so svoje znanje pokazale tudi
najmlajše podbolke gasilke.
Praznično tudi v KS Senušs
V Krajevni skupnosti Senuše praznujejo svoj krajevni praznik v spomin na
16. junij leta 1945, ko se je iz izgnanstva na svoje domove vrnila večina
med drugo svetovno vojno izseljenih prebivalcev. V ta namen je 11. junija
potekala svečana krajevna prireditev, ki so jo tamkajšnje krajanke in kra-
jani zaključili s kmečkimi igrami in družabnim srečanjem.
Krajevno skupnost Senuše tvori šest zaselkov: Brezje, Brezovska Gora,
Straža, Drenovec, Dednji vrh ter Senuše in šteje okoli 600 prebivalcev. V
kraju delujejo tri društva, in sicer Športno društvo Senuše, že dobro po-
znano in uveljavljeno Turistično društvo Jamska skupnost iz Brezovske Go-
re in z 90 člani najštevilčnejše Prostovoljno gasilsko društvo Senuše. Že
več kot desetletje to krajevno skupnost kot predsednik vodi Alojz Lekše,
ki je hkrati tudi član krškega občinskega sveta. Po besedah Lekšeta bodo
med zastavljenimi investicijami še v tem letu skušali urediti avtobusno po-
stajališče na Senušah in razširiti ter asfaltirati več odsekov vaških poti. Ob
kulturnem programu, ki so ga prispevali Aktiv kmečkih žena Pod Gorjanci,
mlade citrarke iz Straže in učenke ter učenci leskovške osnovne sole, sta
krajankam in krajanom ob tej priložnosti čestitala tudi krški župan Franc
Bogovič in podpredsednica Društva izgnancev Anica Baznik. Skupaj pa so
se poveselili na zabavnih kmečkih igrah, na katerih se je pet ekip pomeri-
lo v hoji s hoduljami, v hoji s smučmi, žaganju hloda, v vožnji s samokol-
nico, lovljenju balonov napolnjenih z vodo in vlečenju vrvi. Krajevni praz-
nik so na Senušah zaključili 19. junija s pozivnim gasilskim tekmovanjem,
ki hkrati šteje tudi za pokal KS Senuše. B.M.
strokovnostjo in kakovostjo zadovolji-
la potrebe svojih bolnikov. To jim do-
dobra uspeva in v zadnjih dveh letih so
pričeli tudi z artroskopskimi operacija-
mi, ki sodijo med najsodobnejše ope-
rativne posege in z njimi uspešno zdra-
vijo tudi športne poškodbe. Ker je raz-
voj stroke na tem področju hiter in za-
hteva najsodobnejšo opremo, so se od-
ločili na poseben način potrkati na srca
ljudi in se sami s pomočjo zanesenja-
kov TK Krško lotili zbiranja denarja za
Pomagali Katji
Na pobudo Humanitarnega zavoda VID, ki z različnimi akcijami zbira in
zagotavlja sredstva za pomoč tako duševno kot telesno prizadetim otro-
kom, je 15.junija Dom upokojencev in oskrbovancev Impoljca v bre-
žiškem Prosvetnem domu organiziral dobrodelni koncert za enajstlet-
no Katjo. Z dobrodelnim koncertom, na katerem so nastopili zasedba
"Barve sveta" iz Doma upokojencev in oskrbovancev Impoljca, plesni
par Plesnega kluba Lukec iz Krškega, ansambel Tonija Pirnarja, Folklor-
na skupina in tamburaški orkester izArtič, ansambla Ptujskih pet in Slo-
venski zvoki, učenke in učenci brežiške glasbene sole ter osnovne sole
in Nuša Derenda, so zbrali okoli 800.000 tolarjev. Ček sta Katji iz Krške
vasi, ki sicer obiskuje peti razred brežiške osnovne sole, predala aktual-
na evropska prvaka v jujitsu Dejan Kink in Gorazd Kostevc. B.M.
nakup artroskopskih instrumentov. Vsi,
ki želijo pomagati, lahko donacije na-
kažejo na račun 01100-6030276730 ter
sklic 00 93504.
Zgorolastavavtu
16. junija je prišlo do hude prornetne
nesreče z dvema smrtnima žrtvama v
Smečicah pri Velikem Trnu. 83-letni ob-
čan iz okolice Studenca je z osebnim
avtomobilom nemške registracije vo-
zil po lokalni cesti iz Velikega Trna pro-
ti Planini pri Raki. Ko je v Smečicah pri-
peljal po klancu navzdol v levi nepre-
gledni ovinek, je zapetjal desno izven
vozišča ter trčil v drevo. Po trčenju
je vozilo zagorelo, v njem pa je zgorel
voznik in 74-letna sopotnica iz okotice
Krškega. Policisti ugotavljajo, če so na
potek nesreče vplivala tudi neustrez-
no označena vzdrževalna dela, ki so jih
delavci opravljali ob cesti v neposredni
bližini kraja prometne nesreče.
UmrlnaMobikroQU
15. junija v popoldanskem času se je
48-letni občan iz Novega mesta z mo-
tornim kolesom podal na dirkališče Mo-
bikrog pri Cerkljah ob Krki. Z motor-
jem se je nato vozil po dirkališču in ko
je pripeljal v levi nepregledni ovinek,
je padel tertrčil vzaščitnoograjo. Pri
tem se je tako hudo telesno poškodo-
val, da je na kraju nesreče umrl.
Umrl 23 letni motorist
3. junija se je na cesti Drnovo Velika
vas smrtno ponesrečil 23-letni motorist
iz okolice Krškega. Ko se je po omenje-
ni lokalni cesti pripeljal v Veliko vas,
je v desnem nepreglednem ovinku za-
peljal naravnost preko vozišča in trčil
v zemeljski usek ob potoku, pri tem pa
utrpel tako hude telesne poškodbe, da
je na kraju nesreče umrl.
ObzörniK
junij 2005
5
trldasBt dni
Na državno proverjanje okipa NEK
Uprava RS za zaščito in reševanje, izpostava Krško, in območna združe-
nja Rdečega križa.v Posavju so 18. junija v Kostanjevici na Krki pripra-
vili enajsto regijsko preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Ci-
vilne zaščite in Rdečega križa. Sedem šestčlanskih ekip, po dve iz občin
Sevnica in Brežice, ena iz občine Krško ter ekipi Poklicne gasilske eno-
te Krško in Nuklearne elektrarne Krško, je prikazalo svoje znanje ob
treh situacijah: prometni nesreči, pretepu na veselici in nesreči na de-
lovišču. Po oceni komisije, ki so jo pod vodstvom zdravnika Zvonimir-
ja Škofljanca sestavljali zdravniki in medicinsko osebje Zdravstvenega
doma Krško, je največ znanja
pokazala ekipa NE Krško, sle-
dili pa sta ekipi občine Krško
in PGE Krško. Zmagovalna eki-
pa bo oktobra v Mariboru bra-
nila lansko šesto mesto posav-
skega zastopnika na državnem
preverjanju. Po besedah vod-
je krške izpostave Uprave RS
za zaščito in reševanje Zdenke
Močnik je nivo znanja prve po-
moči vse višji. P.P.
HHHHr        PR08T0V0UN0 SLUŽENJE VOJAŠKEOA ROKA            SHkY
V treh meseclh botte lahko Izkuelll aktlvno. razburljtvo, dlnamlcno vojaiko žMjenje, m
usposoblli za preziveqe v najrazlicn«j«h okolüclnah in opravljanj« razlifinth bojnlh natog.
Spoznall boate oanove taktike, radiolo»ko-kem(tno-bloloika obrambe, Inženlrstva, zvez In
•anltate.
Prottovoljno botte lahko «lužlli vojaškl rok v vojašnlcah vPoatoJnl, Murekl Sobotl In na
Bohlnjakl Ml, Prottovoljno aluženje • prtoatkom 18. aeqtembra bo trajalo 3 maaec«.
Med tluženjem boat« vojaki prostovoljcl zdravatveno in nezgodno zavarovanl,
utpotabljanje pa ae vam Iteje v pokojninsko dobo. Zagotovljene boat« Imeli prenociloa,
prehrano, povracllo potnlh atroikov In placilo.
•prajtmnl pogojl:
- državljanstvo Republik« Slovenlje,
-•taro«tmediein27let,
- tpoeobnoat all delna apoaobnost za vojalko alužbo,
- brez prlznanega ugovora veati vojaikl dolžnostl,
- neodalužen vojaikl rok,
Prijavtt« M lahko najpozneje do 18. avauata v Ixpoatavah xa obrambo örnomalj,
Krlko In Novo meato tor njlhovlh plaarnah v Metllkl, Breilcah, Sevnlcl tor Trebnjem,
v oaau uradnlh ur.
1
ö« boat« izpolnjevall tudl »ploene pogoje, boat« imeli vojaki proatovoljci po uapeino
koncanem utpotabljanju prednoet prl zapotlitvl v 8lovenskl vojaki In vkljuöitvl v
poflodbeno opravljanje vojaike aluzbe v rezervnl aeetavl.
8POZNAJ SVOJE MEJE IN JIH PRE8EZII
'     MMUMKOyiMM
mmunoiAOitom
SIOVENSMVOJSKA
Ekipa NEK v akciji
15 tot manevrske
strukture
Člani pokrajinskega odbora Zveze
veteranov vojna za Slovenijo Po-
savje in manevrske strukture na-
rodne zaščite so na Bočju nad Pod-
bočjem pri zidanici družine Buta-
ra 9.junija odkrili spominsko ploš-
čo ob 15-letnici ustanovitve ma-
nevrske strukture narodne zaščite
za Posavje, ki je v času osamosva-
janja Slovenije z akcijami odigra-
la ktjučno vlogo. L.P.
Plosco so odkrili Miha Butara, An-
ton Krkovič in Ernest Breznikar.
DonacUa bmžlški
bolnlänlcl
Sandi Polovič, pooblaščenec Fran-
ca Poloviča, je podaril Splošni
bolnišnici Brežice ček v višini več
kot 2.243.000 tolarjev, ki jih je
njegov ded, ustanovitelj in direk-
tor družinskega podjetja AFP Do-
bova, podaril tej ustanovi namen-
sko za nakup kardiovaskularnega
ultrazvoka. Franc Polovič je na-
mreč ob svojem 75. rojstnem dne-
vu pozval prijatelje in znance, naj
namesto daril raje darujejo Sploš-
ni bolnišnici Brežice in skupaj se
je nabrala vsota za nakup apara-
ta, ki bo reševal življenja. Isto-
časno je donator s posebno dona-
cijo v višini 250.000 tolarjev pod-
prl prizadevanja bolnišnice pri iz-
vajanju sodobnih operativnih po-
segov in s tern pripomogel k na-
kupu kirurških instrumentov in in-
plantantov. M.D.
6
junij 2005
ObžorniK
trideset dni
Brežice, mojo mesto
Zadnji konec tedna v mesecu juniju so brežiški organizatorji pod vodstvom
Zavoda za turizem že drugo leto zapored pripravili družabno prireditev
»Brežice, moje mesto«, s katero želijo popestriti predpočitniško dogajanje
v tem obmejnem turističnem mestu. Na odru pred občinsko zgradbo so se
od petka do nedelje v poznih popoldnevih in ob večerih zvrstili nastopi šte-
vilnih glasbenih, plesnih in vokalnih skupin ter posameznikov. Doživeli smo
tudi ulično gledališko predstavo, risanje grafitov in televizijski studio doma-
če TV tudi kar na ulici. Oblaki nad mestom so se zbrali le v nedeljo popol-
dne, a k sreči le za kratek čas. Zlasti v petek bi bil obisk lahko večji, marsi-
kaj bi bilo potrebno še storiti glede obveščanja, a tisti, ki so v Brežice ven-
darle prišli, so lahko doživeli prijetne predpočitniške trenutke...
Rekordna cvlčkarlja
V Kostanjevici na Krki je konec maja potekala 33. cvičkarija, ki je tu-
di zaradi lepega vremena ponovno privabila na tisoče obiskovalcev,
po nekaterih ocenah je bil letošnji obisk celo rekorden.
Tridnevna prireditev je bila sicer zaključek največjega ocenjevanja vin
v Sloveniji, saj so vinogradniška društva, povezana v Zvezo društev vi-
nogradnikov Dolenjske, na cvičkarijo poslala kar 973 vzorcev vin, od te-
ga 536 cvičkov. Najvišjo oceno (16,13 točke) in s tem naziv "kralj cvič-
ka" si je prislužil vino-
gradnik Slavko Šribar
z Goleka, poleg nje-
ga pa je še enajst vi-
nogradnikov   za   svo-
je vzorce cvička pre-
jelo oceno več kot 16
točk. Med petimi kan-
didatkami za cvičkovo
princeso je žirijo naj-
bolj prepričala Anita
Hrastar iz Mirne peči,
častni naslov ambasa-
dorja cvička pa so po-
delili Ivanu Urbanču
iz Podbočja, ki si je naziv prislužil s svojim prispevkom pri zaščiti cvič-
ka s priznanim tradicionalnim poimenovanjem ter z organizacijo dneva
odprtih hramov v podboški krajevni skupnosti. P.P.
Novemu kralju cvička Slavku Šribarjuje kro-
no predala lanska kraljica Darinka Kresal
PofctetlpraznovaivKostanlBvWnaKrW
Policisti in uslužbenci krške Policijske uprave so 24.junija na slovesno-
sti v Kostanjevici na Krki obeležili svoj praznik - dan slovenske policije.
Uslužbenci policije praznujejo svoj praznik v spomin na 27.junij 1991,
ko so se policijske enote na mejnem prehodu Holmec spopadle s pri-
padniki Jugoslovanske--------------------------------------------------------——
ljudske armade, v bo-
jih pa sta dva priprad-
nika policije tudi izgu-
bila življenje. Ob spo-
minu na dogodke so
na slovesnosti udele-
ženci obeležili tudi 25
let ustanovitve Upra-
ve za notranje zade-
ve Krško, predhodni-
ce Policijske uprave
Krško, in 15-letnico
Postaje prometne po-
licije Krško, hkrati pa podelili tudi 78 od skupno kar 412 letošnjih pri-
znanj. Priznanja, ki jih letos prvič podeljujejo, so prejeli ali pa jih bo-
do še prejeli udeleženci osamosvojitvene vojne leta 1991, ki so aktivno
sodelovali s pripadniki policijskih enot, upokojeni uslužbenci, ki so se v
dneh vojne ponovno ključili v policijske vrste, ter vsi tisti, ki so v času
osamosvojitveene vojne s policijo sodelovali tako, da so skrivali orož-
je, dokumentacijo in materialno-tehnična sredstva policije, ki jih je bi-
lo potrebno postaviti na rezervno lokacijo. Na slovesnosti v Kostanje-
vici na Krki so podelili tudi športni pokal, za katerega se v več športnih
panogah med letom potegujejo ekipe policijskih postaj, slovesnost pa
so zaključili s kulturnim programom, ki so ga prispevali člani Kulturno -
umetniškega društva Slovenija, citrarka Jasmina Levičar ter solista Mar-
tina Živič in Matjaž Prevejšek. B.M.
ObžorhiK
junij 2005
7
gospodarstvo
Gradbinci se pocasi umikajo strojnikom
Na gradbišču boštanjske hidroelektrarne trenutno poteka toliko različnih aktivnosti, da jih težko povsem na kratko opišemo, če pa
jih strnemo v nekaj besedah, se sliši takole: rušenje in miniranje obodne stene, montaža strojne in elektro opreme, zaključna grad-
bena dela. Ker nam to ne pove ravno vetiko, nam je podrobnosti prijazno razložil vodja izgradnje HE Boštanj Miran Žgajner iz pod-
jetia HSE Invest.
Stanagrestran,
Sava pa na prelivna polja
Ravno v teh dneh poteka rušenje
obodne stene med gradbiščem in
Ko bodo z miniranjem odstranili ostanke
obodne stene (v ozadju), bodo Savo preu-
smerili na prelivna polja.
začasno strugo Save, s čimer so
pričeli 13. junija. Porušili so zgor-
nji del nad vodnjaki, zdaj pa na-
daljujejo z vrtanjem vrtin za mini-
ranje. Miniranje vodnjakov oziro-
ma spodnjega deta zaščitne stene
gradbene jame bo podjetje Miner-
va izvedlo v soboto, 2. julija, okoli
12. ure. "Soboto smo izbrali pred-
vsem zato, ker je na ta dan manj
vlakov na železnici, saj mora bi-
ti v času miniranja železnica zapr-
ta, po miniranju pa mora kontro-
lor železnice pregledati progo. Da
bo motnja čim manjša, se usklaju-
jemo s Slovenskimi železnicami",
pojasnjuje Žgajner. Kaj pa okoli-
ški prebivalci? "0 poteku minira-
nja jih bomo obvestili preko medi-
jev. Pred miniranjem bomo opra-
vili ponovni ogled okotiških objek-
tov in nanje namestili naprave za
zaznavanje pomikov, tako da bo-
mo spremljali, kako je minira-
nje vplivato na te objekte. Celo-
ten monitoring bo še bolj podro-
ben kot pri prejšnjem miniranju",
zatrjuje Žgajner.
Miniranju bo sledilo sedem do de-
set   dni   odstranjevanja   obodne
stene iz struge Save in priprava
deponije na levem bregu, ki bo
služila za zasipavanje starega de-
la struge. Okoli 15. julija bodo v
enem dnevu izvedli ključno zasi-
pavanje struge, s čimer se bo Sava
preusmerila na preliv-
na polja, ostale pre-
usmeritvene aktivno-
sti pa bodo potekale
nekje do septembra.
Pri tern morajo paziti
še na eno pomembno
stvar, pravi Žgajner:
"Zaradi nizkih vodo-
stajev Save smo bili
ravno včeraj (21.6.,
op. p.) na sestanku
v Nuklearni elektrar-
ni Krško, saj bi lahko
ta naš poseg - če ne bi
bil dobro pripravljen
in koordiniran - vpli-
val na njihovo proiz-
vodnjo. Ko bomo pre-
usmerjali Savo, bo
njen tok moten, vendar smo zago-
tovili, da bomo ohranjali naraven
pretok Save, ki ga v NEK potrebu-
jejo za hlajenje. Nukleama elek-
trarna tega ne sme čutiti." Pred-
vidoma prav tako ne bo prišlo do
večjega onesnaženja Save z delci
gradbenega materiala. Je pa to po
Žgajnerjevi oceni zagotovo poseg
večjega pomena.
Pred preusmeritvijo Save na pre-
livna polja je seveda zelo po-
membno, da so zgradili in usposo-
bili pet prelivnih polj. Vsa hidro-
mehanska oprema je zmontirana
in funkcionalno preizkušena, ta-
ko da se z zapornicami že uprav-
Ija. Preizkušena je tudi vsa elek-
trika, ki je potrebna za napaja-
nje prelivnih polj. Za objekt je-
zovne zgradbe je pomembno tudi,
da so izvedli drenažo strojnice, ki
v primeru .vdora vode v strojnič-
no zgradbo omogoča prečrpava-
nje te vode v Savo. "Vse nujne na-
prave in objekti pred preusmeri-
tev Save so izvedeni in pregleda-
ni", ugotavlja Žgajner. Sama pre-
usmeritev Save do polnitve aku-
mulacijskega bazena, ki se bo za-
čelo jeseni, na količino vode sicer
ne bo vplivala, spremenjena bo le
njena pot.
Gradbinci van,
strojnikinoter
Intenzivno poteka tudi montaža
opreme v strojničnem delu elek-
trarne. Glavna dina-
mika montaže trenut-
no poteka na prvem
agregatu (ta je naj-
bližji prelivnim pol-
jem), kjer je zabe-
toniran predvodilnik,
zmontirana je gred z
ležaji, zmontiran je
gonilnik, vstavljena
je protivodna kapa,
zmontiran je rotor, na
vtočni strani predvo-
dilnika je pritrjen sta-
tor. "Ta agregat je že
toliko zmontiran, da
bo končni rok izved-
be, to je konec sep-
tembra, skoraj goto-
vo dosežen. Dokaz, da je stroj-
na montaža opreme res intenziv-
na, pa je hkratna montaža druge-
ga agregata", pravi Žgajner. Tudi
tu je že postavljena gred in zmon-
tiran gonilnik. Na tretjem agre-
gatu je ravno v teh dneh poteka-
la predaja med gradbinci in stroj-
niki, kar pomeni, tako Žgajner,
"da se gradbeni izvajalci v glav-
nem umikajo iz strojnice, ostaja-
jo le še minimalna zaključna grad-
bena dela". V zadnjih mesecih so
v strojnici celo oboji hkrati, a so
jih ločili z začasno pregrado, saj
je prah, ki nastaja pri delu grad-
bincev, pri tako fini strojni monta-
ži moteč. Drugi agregat mora bi-
ti gotov dva meseca po zaključ-
ku prvega, tretji spet dva mese-
ca zatem, zato je potrebno veli-
ko usklajevanja za dvigalo v stroj-
nici, saj poteka montaža na dveh
agregatih hkrati.
Ob opisanem strojnem delu mon-
taže se intenzivno montira tudi
vsa ostala elektro oprema. Za na-
pajanje pogonov hidromehanske
opreme prelivnih polj so zagotovi-
li lasten vir napajanj z 20-kilovolt-
nim dovodom na elektrarno, tako
da imajo vse potrebne napetostne
vire na elektrarni že na razpola-
go. Tudi ostale naprave v strojnici
se že napajajo preko fiksnega vira
napajanja, tukaj mislimo na most-
no dvigalo in drenažni sistem. Po-
teka tudi montaža 6,3 kV stikališ-
ča, zraven sodi transformator za
lastno rabo iz 6,3/0,4 kV. Montira-
jo se 6,3 kV zbiralnice, ki bodo po-
birale energijo vseh treh agrega-
tov in jo transportirale do trans-
formatorja. Tudi glavni energet-
ski transformator 110/6,3 kV je
že na gradbišču postavljen na svo-
je mesto, pripravlja se prostor za
110 kV GIS stikališče, ki je v to-
varni že prevzeto in bo na grad-
bišču v začetku julija. V teh dneh
poteka tudi prevzem programske
opreme za lokalno vodenje stika-
lišča. Vsa zgoraj našteta elektro
oprema bo zmontirana in usposo-
bljena za obratovanje v avgustu.
Žgajner zaključuje: "S to dinami.
ko elektromontažnih del na jezov-
ni zgradbi zagotavljamo, da bo
elektro oprema zmontirana pra-
vočasno in da bo ob končni mon-
taži agregatov možno izvesti prvo
vrtenje in sinhronizacijo agregata
na omrežje. S tako intenzivno di-
namiko dela potekajo znotraj za-
stavljenega terminskega plana".
Glavni ener$etski transformator je ie na
svojem mestu.
8
junij 2005
ObzofniK
gospodarstvo
Preplastili vaško oesto
Preplasteno vaško cestoje v družbi zastop-
nika vasi v svetu KS Podbočje Andreja Vr-
hovška in Nika Somraka z Občine Krško od-
pri najstarejši krajan, 90-letni Anton Jar-
kovič
Na Brodu pri Podbočju
so 17. junija slovesno
odprli dva kraka pre-
plastene vaške ceste v
skupni dolžini 420 me-
trov. Cesto, ki je bila
asfaltirana leta 1988,
so preplastili že lani
jeseni, pred kratkim
pa so ob njej uredili
še bankine, prebarvali
stebre javne razsvet-
Ijave in nanje name-
stili nosilce za zasta-
ve. V vasi, ki je od ne-
kdaj znana po mostu
čez Krko, v zadnjem času pa tudi po trsničarstvu in zelenjavarstvu, so
novo pridobitev, ki sta jo financirali Krajevna skupnost Podbočje in Ob-
äna Krško, proslavili s krajšo otvoritvijo in pogostitvijo. P.P.
Protest na Borstu
19. junija se je v gramozni-
ci pri Borštu zbralo nekaj sto
krajanov, ki so ponovno prote-
stirali proti gradnji občinskega
zbirnega in reciklažnega cen-
tra za komunalne odpadke. Že
pred tern so člani civilne inici-
ative, ki jo vodi Branka Pirc
(na fotosrafiji desno), zbrali
preko tisoč podpisov, na zbo-
ru v gramoznici pa so spreje-
li peticijo o takojšnji ustavitvi
gradnje centra, ki so jo naslovili tako na Občino Brežice kot na slovensko
vlado. V njej zahtevajo, »da se prekinejo vse aktivnosti ter da se dosled-
no spoštujeta stroka in zakonodaja ter stori vse potrebno, da bo ohranjena
naravna dediščina za sedanje pre-
bivalce in za potomce.« Trdijo na-
mreč, da bo s tern posegom onemo-
gočen razvoj celotnega območja v
smeri turizma in športa.
Njihove zahteve sta na zboru pod-
prla tudi predsednik Slovenskega
ekološkega gibanja Karel Lipič in
brežiški občinski svetnik Milko Ver-
šec. S.M.
Zagožan na čaki HSE
Nadzorni svet Holdinga Slovenske
elektrarne je, potem ko je spre-
jel odstop dosedanjega general-
nega direktorja Krčana mag. Dra-
ga Fabijana, za direktorja imeno-
val Jožeta Zagožna, ki bo štirilet-
ni mandat nastopil 1. julija. Poleg
Zagožna, ki je sicer tudi predsed-
nik nadzornega sveta Petrola, se
je za to mesto potegoval tudi di-
rektor Agencije za prestrukturira-
nje energetike Franko Nemec.
Posavske dnizbe Ian pridetato
občutno rnanj dobička
Krška izpostava Agencije za javnopravne evidence in storitve (AJ-
PES) je predstavila poročilo o rezultatih poslovanja posavskih gospo-
darskih družb in samostojnih podjetnikov v lanskem letu. Osrednja
ugotovitev poročila je, da so posavske družbe lani ustvarile bistveno
manj dobička kot v letu 2003.
0 poslovanju jim je poročalo 913 družb
s sedežem v Posavju (brez tistih, ki so v
stečajnem ali likvidacijskem postopku),
leto 2004 pa je z dobičkom zaključilo 530
oz. 58 % družb, z izgubo pa 303 oz. 33 %
družb. Posavske družbe, ki so lani zapo-
slovale 9622 delavcev ali 168 manj kot
leta 2003, so že peto leto zapored ustva-
rile čisti dobiček, ki je znašal tri milijar-
de 146 milijonov SIT ali dve tretjini manj
kot leta 2003. Vodja krškega AJPES-a An-
drej Zupančič pravi, da je gospodarska
slika celotnega Posavja odvisna od poslo-
vanja nekaj velikih družb, zato padec po
njegovem mnenju ni tako velik, kot ga
kažejo številke. V Posavju je sicer 13 ve-
likih dobičkarjev oziroma družb z več kot 100 milijoni SIT dobička, ter
devet velikih izgubarjev, ki so ustvarili najmanj toliko izgube.
Krški AJPES je predstavil tudi rezultate poslovanja 2221 posavskih sa-
mostojnih podjetnikov. Ti so lani zaposlovali 2823 delavcev, kar je rela-
tivno bistveno več od povprečja v Sloveniji. "Espeji" so ustvarili tri mi-
lijarde 58 milijonov SIT neto podjetnikovega dohodka, kar je za 5,5 %
več kot leto poprej. P.P.
Vodja krške izpostave
AJPES-a Andrej Zupančič
posfflje
INFOMttOftKO SREDfö POHWIffi POSAVJt
) inio
^TERMOELEKTRARNA
BRESTANICA
hse
HoHng SJownste Mn <<o o
PROIZVODNJA - MAJ 2005
VIR                                         PROIZVODNJA                  OBRATOVALNE URE     ŠTEVILO ZAGONOV PLINSKIBLOK1                                              0   kWh                                            0                                        0 PLINSKI BLOK 2                                             0   kWh                                            0                                       0 PLINSKI BLOK 3                                             0  KWh                                           0                                        0 PLINSKI BLOK 4                                              0  kWh                                            0                                        0 PLINSKI BLOK 5                                  692.000  kWh                                          11                                        5 PARNATURBINA1                                          0  kWh                                            0                                        0 PARNATURBINA2                                         0  kWh                                            0                                        0
MERITVE EMISIJ - MAJ 2005
projzv                                    SOx                             NOx                             CO                     Dimno število cnota       Corivo              ma/m3                       ma/m3                       ma/m3                    Bacharach izmerjeno     dovoljeno     izmerjeno     dovoljeno     izmerjeno     dovoljeno     izmerjeno     dovoljeno PB5            ZP              0              35              88             100            2.5            100             0               2
ZP - zemeljski plin
ObzorTiiK
junij 2005
9
gospodarstvo
Uspešno na sledi zastavljenim oiljem
V sevniškem javnem podjetju Infra, ki je ob gradnji hidroelektrarn na spodnji Savi zadolženo za izgradnjo vodne, lokalne in držav-
ne infrastrukture, je pred časom prišlo do kadrovske spremembe v vodstvu. Zdaj že bivši direktor mag. Vojko Sotošek in koncendent
sta dosegla sporazumno razrešitev, s sklepom Vlade Republike Slovenije pa je začasni zastopnik Infre postal dipl. ing. str. Miran Ri-
bič iz Brestanice, pred tem vodja tehničnega sektorja v Infri. Z njim smo se pogovarjali o številnih projektih, ki jih podjetje trenut-
no izvaja.                                                                                                x
Kakšen je vaš prvi vtis o stanju
v Infri, odkar ste pred kratkim
začasno prevzeli vodenje pod-
jetja?-
Za tako velik projekt, kot ga izva-
jamo, imamo predvsem premalo
zaposlenih, trenutno nas je v In-
fri sedem. Obljubljeno nam je, da
bomo lahko zaposlili nove ljudi,
da bomo lažje sLedili terminskemu
planu, to je prioriteta.
Kar se tiče tehničnega dela, smo
zaenkrat znotraj terminskega pla-
na. Sicer zaznavamo določena od-
stopanja, predvsem pri zaščiti že-
lezniškega nasipa na odseku od
Orehovega do Brega, kjer prvot-
no predvidene tehnične rešitve ni-
so ustrezne. Imamo že rešitev za
to težavo in upamo, da zato ne bo
ogrožen rok zagona HE Boštanj.
Vaš verjetno največji projekt je
gradnja akumulacijskega bazena
za HE Boštanj.
infra
Dve tretjini akumulacijskega ba-
zena je že zgrajenega. Manjka
še omenjeni železniški nasip, v
sklopu bazena pa je tudi zaščita
Kompolja. Ta vas je namreč zara-
di dviga podtalnice ogrožena, za-
to jo je treba ustrezno zaščititi.
Izdelujejo se projekti, izbran je
najugodnejši izvajalec del, de-
la pa se bodo pričela v juliju in
bodo končana jeseni. Sicer de-
la na bazenu z manjšimi odsto-
panji potekajo skladno s termin-
skim planom.
Obsežna je tudi izgradnja cestne
infrastrukture. Kakšno je stanje
na tem področju? Začniva pri ce-
sti R3, to je na levem bregu Save
pri Orehovem.
Pridobili smo gradbeno dovolje-
nje za nadvoz čez železnico in
ta nadvoz je 70-odstotno že zgra-
jen. Ostala dela na tem odseku so
v izvajanju in bodo končana jese-
ni. Prvotno je bilo nekaj težav, saj
so krajani Orehovega želeli pre-
makniti ta nadvoz gorvodno, ven-
dar je sevniški občinski svet potr-
dil, da mora biti lokacija nadvo-
za skladna z državnim lokacijskim
načrtom in tako je ostal na tem
mestu. Enostavno ni bilo zakonske
osnove, da bi ta nadvoz kamor ko-
li premikali.
V cesti R3 bo vgrajen tudi primar-
ni vodovod, ki bo nadomestil vodni
vir na Orehovem, saj bo ta z dvi-
gom podtalnice onesnažen. Pri tem
lahko omenimo še, da smo zaradi
urejanja bazena ravnokar začasno
prestavili cesto tik pod nasip.
Urejene brežine akumulacijskesa bazena, v ozadju vas Kompolje
Kaj pa cesta G1-5 na drugem bregu
Save, od Boštanja proti Kompolju?
Ta cesta se gradi hkrati z akumu-
lacijskim bazenom, ob njej pa
sta na nasipu bazena predvide-
na pločnik oziroma pešpot in ko-
lesarska steza. Del ceste, ki je bil
prvotno v strugi Save, je praktič-
no že izveden. Projektna doku-
mentacija je v zaključni fazi, ta-
ko da v juliju pričakujemo zače-
tek del pri sami izgradnji ceste, ki
bo predvidoma zgrajena do kon-
ca leta.
Tudi v to cesto bomo vgradili po-
vezovalni vodovod med novo vrti-
no, ki je že urejena pri boštanj-
ski graščini, in obstoječim vodo-
hramom na Gomilah.
V cestni ustroj, ozi-
roma v del, kjer bosta
pločnik in kolesarska
steza, bo vgrajen tudi
20-kilovoltni daljno-
vod in telefonija.
Precej govora je bilo
tudi o krožišču v Bo-
štanju. Kakšen je na-
črt za ureditev tega
objekta?
Pripravljena je razpis-
na dokumentacija za
izbor najugodnejšega
izvajalca ter izdelana
je projektna in teh-
nična dokumentacija.
Zdaj navadno križišče
bo postalo krožišče,
ki bo v naslednji fazi
omogočalo izgradnjo
podvoza pod železni-
co ali pa nivojsko kri-
Začasni zastopnik Infre Miran Ribič
žanje z železnico, kakršno je ob-
stoječe stanje.
Kaj pa daljnovodi?
Za priključni 110-kilovoltni dalj-
novod od obstoječega daljnovo-
da pri Boštanju do HE Boštanj so
pridobljena zemljišča, izdelana je
tehnična dokumentacija, izbran
je najugodnejši ponudnik za iz-
vedbo del in približno 40 odstot-
kov del je že narejenih. Projekt
teče skladno s terminskim planom
in bo gotov avgusta. Ta daljnovod
Postavljanje stebra za 110-kilovoltni dalj-
novod nad Bostanjem
10
junij 2005
ObžofniK
gospodarstvo
Gradnja nadvoza čez ieleznico pri Orehovem
je zastavljen delno kot kablovod,
torej v zemlji, delno pa kot dalj-
novod v zraku. Pri tern smo upoš-
tevali želje krajanov pri mikrolo-
kaciji trase, seveda v zakonskih
možnosti.
Naročena je oprema za križanje
20-kilovoltnega daljnovoda pri bo-
štanjski graščini in na Orehovem,
izvedli pa smo že nadvišanje 20-
kilovoltnega daljnovoda Prapret-
no in kabliranje 20-kilovoltnega
daljnovoda Potovec. Izvedli smo
tudi začasno prestavitev 20-ki-
lovoltnega daljnovoda Hotemež,
kar je bilo potrebno zaradi grad-
nje akumulacijskega bazena, kas-
neje pa bo ta daljnovod vgrajen v
cestoG1-5.
Kako pa potekajo ostali projek-
ti?
Ribja steza na Mirni je zgraje-
na. Gradnja nadomestnih objek-
tov za družini Dolenc in Vertov-
šek iz Kompolja je v zaključni fa-
zi, tako da se bosta lahko v krat-
kem preselili.
Nasploh je celotna investicija in-
frastrukturnih objektov sedaj na
vrhuncu, tako da že prehajamo v
fazo, ko bodo potrebno dokončno
zgraditi objekte. Bilo je nekaj za-
pletov pri prehodu iz Holdinga Slo-
venske elektrarne v javno podjet-
je Infra, a kljub temu uspešno sle-
dimo toku investicij.
Še kakšna beseda o HE Bianca?
Za HE Bianca je bil sprejet držav-
ni lokacijski načrt, ki je osnova za
pričetek aktivnosti na tern objek-
tu. V letošnjem letu je potrebno
pripraviti program izvedbe infra-
strukturnih ureditev, za izdelavo
katerega so že pridobljene ponud-
be, pričeti pa je tudi potrebno s
postopki odkupov zemljišč.
Erflzjsdrskeenenlemlnšlo
iSWenski nacionalni odbor Svetovnega energetskega sveta je 25. ma-
ja v Krškem organiziral omizje o energetiki, ki so se ga udeležili šte-
vilni direktorji elektroenergetskih podjetij in strokovnjaki s tega po-
dročja. Rdeča nit omizja je bilo iskanje rešitev za energetsko krizo, ki
jo strokovnjaki napovedujejo v naslednjih desetletjih. Ena od najpri-
mernejših rešitev zanjo naj bi bila oživitev jedrske opcije kot cenov-
no ustrezne in s stališča izpolnjevanja zahtev kjotskega protokola eko-
loško sprejemljive proizvodnje električne energije, kar je poudaril tu-
di direktor NE Krško Stane Rožman. Slovenija je kot majhna država še
posebej ranljiva ob energetskih krizah v svetu, zato mora sama po-
skrbeti za svojo energetsko infra-
strukturo, so se strinjali sodelujo-
či v razpravi, direktor izgradnje
HE na spodnji Savi Bogdan Barbič
pa ob tern opozarja, da je v nove
objekte potrebno investirati pra-
vočasno. P.P.
ADRIAPLINOV KOTIČEK
Pozitivni učinki tudi v Brežicah
Komunalno stanovanjsko podjetje Brežice d.d. (KOP Brežice v nadalje-
vanju) je v sklopu svojih dejavnosti tudi upravljalec, ki skrbi za vzdr-
ževanje in obratovanje več stanovanjskih objektov in pripadajočih ko-
tlovnic v občini Brežice. Od leta 2003 dalje pa se tudi v KOP - u sreču-
jejo s plinifikacijo. S pomočjo koncesionarja Adriaplin d.o.o. pripravlja-
jo pogoje in dokumentacije za rekonstrukcije iz kurilnega olja na ze-
meljski plin.
Srečko Prah, vodja stanovanjskega sektorja v KOP Brežice nam je pove-
dal, da so v preteklem letu opravili rekonstrukcijo kurilnice Maistrova
na katero je priključenih okoli 600 stanovanj in se ogreva okoli 34.000
kvadratnih metrov ogrevalnih površin. »Glede na razmere na trgu v za-
dnjem letu, ko je bila cena zemeljskega plina v primerjavi s kurilnim
oljem znatno nižja (trenutno že okoli 25%) ocenjujemo, da se je inve-
sticija lastnikom povrnila že v prvem letu. Seveda tudi ob izdatnem so-
financiranju rekonstrukcije kurilnice s strani Adriaplina, ki je od 13 mi-
Hjonov vrednosti investicije pokril stroške v višini 7,5 milijona tolar-
jev. Po zaključku obračunskega obdobja tj. v juliju bomo naredili obra-
čun učinka zamenjave energenta. Že sedaj pa ocenjujemo, po rednem
mesečnem spremljanju, da je učinek pozitiven in se kaže v 10 milijo-
nih tolarjev ostanka oziroma preplačila, ki izhaja iz dogovorno z lastni-
ki sprejete stare kalkulacije obračuna porabljenega kurilnega olja. Ob
končnem obračunu bodo odjemniki odločili, ali se jim ta prihranek vrne
ali upošteva kot akontacija pri naslednjih mesecih, « je povedal Sreč-
ko Prah.
Ob dobrih izkušnjah in rezultatih, ki se kažejo za uporabnike predvsem
v finančnem pogledu ob uporabi zemeljskega plina pa Srečko Prah na-
daljuje: »Pred nami so nova dela. Pripravljamo pogoje za rekonstrukci-
jo druge največje kotlovnice v soseski Trnje. Odločitev lastnikov dozo-
reva in zagotovo bodo dobre izkušnje Maistrove pozitivno vplivale tudi
na nadaljevanje del po Brežicah. Tudi pri kotlovnici Hrastina, ki je tret-
ja po velikosti v Brežicah, smo dosegli pozitivno voljo pri lastnikih, ča-
kamo le še na pomembno odločitev Mercatorja, ki je 40-odstotni lastnik
in brez njega rekonstrukcija ne bi bila mogoča. Upamo, da bomo do av-
gusta, ko bi na Hrastini pričeli z rekonstrukcijo pozitiven odgovor dobi-
li tudi s strani Mercatorja, saj imamo v rokah trdne argumente in pred-
vsem številke, ki kažejo na upravičenost investicije.«
Izkušnje glede uporabe zemeljskega plina so torej pozitivne tudi v Bre-
žicah. Zato velja razmisliti ob dotrajanih obstojedh kurilnih zmogljivo-
stih tudi za posamezne odjemalce o zemeljskem plinu, ki ob tekoči ce-
novni sprejemljivosti pomeni tudi varnost, prihranek prostora in več-
jo varnost. V podjetju KOP Brežice imajo veliko znanja o tern in vsako-
mur so pripravljeni predstaviti prednosti in opožoriti na nevarnosti, ki
jih prinaša zemeljski plin
N.Č.
Jinii ,0.0.
LJUBLJANA
1000 UUBLJANA - DUNAJSKA CESTA 7 - SLOVENIJA
TEL. (+386) 01 23 42 100, TEL./FAX: (+386) 01 432 10 93
http://www,adriaplin.si, E-mail: adriaplin@siol.net
VAŠ DISTRIBUTER ZEMELJSKEGA PLINA
ObzorniK
junij 2005
11
iz občine Krško
Slavnostna seja občinskega sveta
Praznik občine Krško je posvečen spominu na srečno vrnitev izgnancev, na prve krške žrtve in na borce, ki so z življenjem branili
svoj dom. Slavnostna seja občinskega sveta ob prazniku občine Krško je potekala v ponedeljek, 6. junija, na Gradu Rajhenburg, od
koder so mnogi odhajali v neznano, skoraj brez upanja, da se še kdaj vrnejo domov.
"Z osrednjo slovesnostjo ob prazni-
ku občine želimo izraziti spoštova-
nje do vseh, ki so jim dogodki izpred
šestdesetih let pustili trajen in neiz-
brisen pečat v življenju njih samih
ali njihovih družin," je v poždrav-
nem nagovoru povedal župan obči-
ne Krško Franc Bogovič. Poseben po-
zdrav je namenil obema prisotnima
ministroma - slavnostnemu govorni-
ku dr. Gregorju Virantu, ministru za
javno upravo in dr. Janezu Podobni-
ku, ministru za okolje in prostor.
Župan Bogovič je v nadaljevanju
ocenil delo od prejšnjega občin-
skega praznika in izpostavil več-
je investicije, uresničene projekte
in pomembne odloätve, ki bodo na
podobo naših krajev vplivale v pri-
hajajočih letih. Slavnostna seja je
bila posebej praznična za občinsko
upravo Občine Krško, ki je prejela
certifikat kakovosti ISO 9000:2001.
Župan je čestital vsem zaposle-
nim za odgovorno ravnanje v po-
stopku presoje za certifikat ISO, ki
predstavlja odgovornost in zavezo
uspešnemu delu v prihodnje.
Certifikat je občinski upravi urad-
no predala predstavnica certifika-
cijske hiše SIQ iz Ljubljane Ana Pri-
bakovič Borštnik, izročil pa ga je
minister za javno upravo dr. Gre-
gor Virant, ki je certifikat kakovo-
sti označil kot spodbudo za uspeš-
no delo zaposlenih in kot garancijo
uporabnikom občinske uprave.
Minister Virant se je v slavnost-
nem govoru med drugim dotaknil
tudi bodoče posavske regije in de-
jal, da upravne členitve Slovenje
brez Posavja ni. Pokrajina Posavje,
bi po njegovem, postavila dober in-
stitucionalni okvir za razvoj na tern
območju, ki mu poseben status do-
loča že bližina schen-
genske meje, gradnja
avtoceste in izgradnja
verige  hidroelektrarn
na spodnji Savi ter ne-
nazadnje tudi naravne
danosti in relief. Ob
vsem tern pa je pou-
daril pozitivne učinke
partnerstva med ob-
čino, regijo in driavo.
Bolj kot bo partner-
stvo produktivno, več-
ji bo razvoj in blaginja
ljudi, je zaključil.
Na slavnostni seji je
občinski svet Občine
Krško podelil tudi pri-
znanja nagrajencem.
Veliki znak Občine Kr-
ško za leto 2005 je prejelo Delav-
sko kulturno društvo Svoboda Se-
novo, za 60 let uspešnega dela na
področju kulture.
Znak občine Krško pa so prejeli:
Atojz Kunej, za uspešno delo v dru-
štvu vinogradnikov Sremič Krško in
v Zvezi društev vinogradnikov ob
bizeljski-sremiški    vinsko-turistič-
ni cesti; Ivan Lovše, za 30 let du-
hovniške službe v župniji Krško in
skrb za kulturno dediščino ter Jo-
že Ribič, za uspešno vodenje dru-
štva za cerebralno paralizo Son-
ček Posavje.
V kulturnem programu je nastopil
Moški pevski zbor Svoboda Bresta-
nica in učenci Glasbene sole Krško.
Slavnostni govornik dr.  Gregor
Virant, minister za javno upravo
Letolnji nagrajenci ob prazniku obäne Krlko:
(z leve) Alojz Kunej, Ivan Lovse, Joie Ribič in
predsednik DKD Svoboda Senovo Zoran Šoln
Certifikat ISO 9000:2001
Občinska uprava Občine Krško je v letu 2003 začela s prizadeva-
nji za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000:2001. Po zunanji
presoji certifikacijske hiše SiQ iz Ljubljane ga je 23. maja 2005
tudi pridobila.
Občina Krško se je za
uvedbo sistema kako-
vosti odločila zaradi
potrebe po učinko-
vitem poslovanju ter
obvladljivosti in sled-
Ijivosti vseh proce-
sov, upravnih postop-
kov in ktjlture upra-
vnega dela, kar vo- .
di k prijaznejši in ob-
čanom bolj dostopni
upravi. Certifikat je
osnova za nadgradnjo
učinkovitega delova-
nja, hkrati pa dokaz,
da je Občina Krško na
pravi poti k uresničit-
vi ciljev, ki si jih je
zastavilo vodstvo občine. Med slednjimi je najvidnejši proces nenehnega iz-
boljševanja, kjer so zahteve in zadovoljstvo občanov vedno na prvem mestu.
Ob podelitvi certifikata: (z leve) direktor občin-
ske uprave Franc Glinšek, župan Franci Bogo-
vič in vodja sluibe za pravne in splošne zade-
ve Franc Pavlin
Otvoritev čistilne naprave Brastanfca
Dve uri pred slavnostno sejo je v Brestanici potekato slovesna ot-
voritev čistilne naprave. Župan občine Krško Franc Bogovič jo je
uradno odprl skupaj z ministrom za okolje in prostor dr. Janezom
Podobnikom.
Kot je povedal minister Po-
dobnik, operativni program
odvajanja in čiščenja komu-
nalne odpadne vode, ki ga je
Vlada sprejela oktobra 2004,
občinam nalaga zahteve gle-
de odvajanja in čiščenja od-
padne vode. Glavni cilj ome-
njenega programa je izvedba
javne kanalizacije v obdobju
2005-2017. Po tern programu
mora biti podroqe Senovega
in Brestanice z javno kanali-
zacijo in komunalno čistilno
napravo opremljeno do kon-
ca leta 2015, do leta 2017
pa mora biti na javno kana-
lizacijo priključene najmanj 95% obremenitve, ki nastaja zaradi odpadne vo-
de v teh naseljih.
Po županovih besedah je Občina Krško sredstva za izgradnjo čistilne naprave
s pripadajočimi objekti zagotovila iz okoljskih dajatev za onesnaževanje oko-
Ija zaradi odvajanja odpadnih voda. Naložba izgradnje čistilne naprave, črpa-
lišča, zadrževalnega bazena in tlačnega voda do čistilne naprave znaša nekaj
več kot 330 milijonov tolarjev. Podjetje Kostak, ki je nosilec investicije, pa je
tudi upravljavec naprave.
Minister Podobnik in iupan Bogovič ob od-,
prtju čistilne naprave v Brestanici
12
junij 2005
ObzöfniK
iz občine Krško
Sprejem odličnjakov
Župan občine Krško Franc Bogovič je v četrtek, 16. 6. 2005, v sejni
sobi A Občine Krško sprejel osmošolce iz občine Krško, ki so tako v
letošnjem letu, ko zapuščajo klopi osnovnih šol, kot tudi v vseh pre-
teklih letih, šolsko leto zaključili z odličnim uspehom.
Župan je odličnim učenem čestital za dosedanji uspeh in jim zaže-
lel uspešno nadaljevanje izobraževanja ter veliko dosežkov v življe-
nju. Predstavil jim je delo in zadolžitve občinske uprave ter jim po-
klonil knjigo Vsevednik.
Sprejema se je udeležilo 67 odličnjakinj in odličnjakov iz OŠ Kopriv-
nica, OŠ Podbočje, OŠ Adama Bohoriča Brestanica, OŠ Raka, OŠ Le-
skovec pri Krškem, OŠ XIV. divizije Senovo, OŠ Jurija Dalmatina Kr-
ško in OŠ Jožeta Gorjupa Kostanjevica na Krki.
Odličnjaki na sprejemu pri županu
OSNOVNA ŠOLA KOPRIVNICA
Anja Moškon
OSNOVNA ŠOLA PODBOČJE
Tjaša Jeke, Matej Božič
OSNOVNA SOLA ADAMA
BOHORIČA BRESTANICA
Marko Ivačič, Boštjan
Podgoršek, Vida Šet, Lara Umek,
Tjaša Železnik
OSNOVNA ŠOLA
JOŽETA GORJUPA
KOSTANJEVICA NA KRKI
Mirjam Hribar, Maja Janškovec,
Lara Jordan, Maruša Lapuh,
Talmaj Marine, Dušanka Požgaj,
Matjaž Stopar, Ana Žulič
OSNOVNA SOLA RAKA
Lara Ulčnik, Valentina Božič,
Blaž Hruševar, Nuška Perec
OSNOVNA SOLA XIV. DIVIZIJE
SENOVO
Primož Cigler, Ana Mary Hlebec,
Jasna Kovačič, Eva Redenšek,
Maša Žveglič, Andreja Hlastan,
Ivica Setinšek, Barbara Požun,
Simon Šoln
OSNOVNA SOLA JURIJA
DALMATINA KRŠKO
Maša Jazbec, Maruša Juvanc,
Mateja Kožar, Maja Omerzet,
Saša Žičkar, Tajda Blazinšek,
Nina Knez, Rok Naraglav, Sabina
Povhe, Mirela Šušterič, Kristina
Živič, Anej Štiglic, Damjan
Trupej, Teo Zajc, Urša Povše,
Maja Beuc, Ana Colarič, Tadej
Drakulič, Renata Jankovič, Luka
Mlakar, Ana Pavlič, Martina
Pinterič, Maja Šetinc
OSNOVNA SOLA LESKOVEC PRI
KRŠKEM
Nika Anžiček, Valentina Bizjak,
Rok Dime, Nina Gorenc, Ivor
Hodulak, Živa Hrastnik, Larisa
Jagric, Nina Mandl, Maja Menič,
Vanesa Miler, Katarina Račič,
Kiemen Škrabec, Jan Špan, Žiga
Šribar, Alenka Žarn
VARNOST V CESTNEM PROMETU
Svet za preventivo
in vzgojo v cestnem prometu
občine Krško
Prometna vzgoja in varnost v prometu
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško si vse-
stransko prizadeva, da bi prometna vzgoja na šolah pa tudi v vrteih
in drugih ustanovah dobila svoje mesto.
Tako smo po dvanajstih letih vendarle uspeli organizirati občinsko
tekmovanje pod naslovom Kaj veš o prometu. Večje šole v občini Kr-
ško so se udeležile tekmovanja, katerega namen je preveriti znanje
učencev o prometu in jih spodbuditi k izobraževanju za udeležbo v
javnem cestnem prometu in večjo udeležbo na prihodnjih tekmova-
njih. Na samem tekmovanju se je izkazalo, da je znanje mladih ze-
lo pomanjkljivo, kajti učenje se izvaja kampanjsko in ne sistematič-
no skozi šolsko leto. Samo izobraževanje je še vedno tako v pretež-
-ni meri odvisno od dobre volje vodstva sole in mentorjev promet-
ne vzgoje, torej ni sistemsko urejeno. Posledica take vzgoje se ka-
že na naših cestah, ko umirajo ali pa postanejo invalidi v večini mla-
di ljudje.
Kljub številnim težavam je tako na tetošnjem državnem tekmova-
nju Kaj veš o prometu v Rogaški Slatini sodelovala tudi občina Krško
s tekmovalcem (občinskim prvakom) Janijem Žamom in mentorico
Špelo Bubnjič z OŠ Podbočje.
Dosežen je bil izjemen rezultat, in sicer si je Krčan delil prvo mesto
s tekmovalcem iz Mestne občine Ljubljana. Absolutno je bil boljši v
znanju prometnih predpisov in v vožnji v javnem cestnem prometu,
žal pa je napravil napako več v spretnostni vožnji na poligonu in ta-
ko prejel srebrno medaljo. Kljub vsemu smo z rezultatom zelo zado-
voljni, zato tekmovalcu Janiju Žarnu in njegovi mentorici iskreno če-
stitamo in se zahvaljujemo. Prepričani smo, da bo dosežen rezultat
spodbudno vplival na delo v šolah in pritegnil k prometni vzgoji vse
več mladih, potrebnih znanja za varnejši cestni promet.
Ob zaključku šolskega leta se običajno veselimo svojih rezultatov in
brezskrbnih počitnic, vendar ob tem ne smemo pozabiti, da se vse
prevečkrat lahko veselje sprevrže v njeno nasprotje, v žalost, tra-
gedijo, ki jo povzročijo ljudje s svojimi nepremišljenimi dejanji, ne-
odgovornim ravnanjem, neznanjem kot udeleženci v cestnem pro-
metu.
Vsakokratne napake, ki jih stori človek, in napake na tehničnih sred-_
stvih so v danih okoliščinah pogosto nepopravljive in skoraj s tragič-
nim izidom. Zato je v cestnem prometu toliko pomembnejše pamet-
no, preudarno ravnanje, kar pomeni, da znamo vnaprej predvideva-
ti nevarnosti, ki pretijo, se nanje pripraviti ter tako pravilno reagira-
ti in preprečiti vsakršno nepotrebno tveganje oziroma nevamost. Za
varnost otrok so pred vsemi odgovorni starši in vzgojitelji na šolah.
Ob koncu šolskega leta so potrebna opozorila in napotila, kako rav-
nati, da bo čimmanj nesreč. Poizkusimo kljub vsem težavam svojim
otrokom zagotoviti varno okolje - igrišča. Kajti javna cesta ne sme
postati igrišče, te površine so za igrišče preveč tvegane in nevarne.
Prav tako je nesmiselno tveganje, ko dajemo v upravljanje motorna
vozila ali delovne stroje (traktorje) mladoletnim osebam, ki niso do-
rasle ali usposobljene z njimi varno upravljati.
Odgovorni, preudarni in osveščeni ljudje so vedno v prednosti, da
preživijo v vse bolj nevarnem okolju in praviloma zagotovijo tudi
varnost drugim udeležencem v prometu.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Krško vam
želi prijetne, predvsem pa varne počitnice.
Predsednik SPV obäne Krsko
Nan Petrišič
ObzorriiK
junij 2005
13
iz občine Krško
Praznik občine Krško
Podobe Krškaga v glini
Varovanci varstveno delovnega centra Leskovec so na delavnici 27. ma-
ja izdelovali glinene izdelke na temo Značilne podobe Krškega v glini, s
katerimi želijo v sodelovanju s
turističnimi društvi na svoj na-
čin prispevati k promociji do-
mačega kraja, občine in tudi
širše regije. Na podtagi izku-
šenj, ki jih varovanci varstve-
no delovnega centra že imajo,
so v različnih tehnikah za za-
četek izdelovali podobe iz ras-
tlinskega sveta, značilnost Po-
savja - jabolko ter leskovško
cerkev sv. Ane. Pri izdelova-
nju so jim pomagali tudi zunanji sodetavci, njihov cilj pa je, da bi iz-
delke tudi tržili.
Praznik vina 2005
Zveza društev vinogradnikov ob Bizeljsko-sremiški vinsko-turistični ce-
sti je praznik vin letos prestavila v pomladanski čas ter ga 27. maja s
prireditvijo v Krškem in povorko skozi mesto tudi zaključila. Praznik sta
poleg najboljših pridelovalcev zaznamovala tudi jubileja vinogradniških
društev Sremič Krško in Zdole. Tri komisije so najboljša vina izbirale
med več kot 220 vzorci, kar je nekoliko manj kot prejšnja leta, komisija
pa je glede na letino z rezultati zadovoljna. Bakhus - najvišje priznanje
prireditve sta za rdeči bizeljčan in sremičan prejela Anica in Andrej Mo-
lan iz Vinske kleti Čele, za beli bizeljčan in sremičan pa družina Tram-
pus iz Krškega in Ivan Žičkar iz Sevnice. Šampion vin posebne kakovosti
je letos chardonnay suhi jagodni izbor Matjaža Jenšterleta iz Krškega,
šampion belih vin normalne trgatve traminec Marjana Kelharja z Bizelj-
skega, šampion rdečih vin normalne trgatve pa modra frankinja Bernar-
da Pungeršiča iz Sevnice in dru-
žine Kobal iz Zabukovja.
Med prvake zvrsti in sort pa so
se uvrstili Anica in Andrej Mo-
lan iz vinske kleti Čele za rde-
či bizeljčan in sremičan, Maks
Habinc in Janez Cerjak iz Kr-
škega za žametno črnino, Ber-
nard Pungeršič iz Sevnice in
družina Kobal iz Zabukovja za
modro frankinjo, družina Tram-
pus iz Krškega in Ivan Žičkar iz
Sevnice za beli bizeljčan in sremičan, Alojz Kunej iz Brestanice za me-
šano belo, vinska klet Krošelj za laški rizling, Marjan Kelhar z Bizeljske-
ga za rumeni muškat, Martina in Janko Matjašič iz Sromelj za sauvignon,
Simon Pinterič z Bizeljskega za chardonnay, Martina in Janko Matjašič iz
Sromelj za kerner in Alojz Zorič iz Krškega za cviček.
Utrinki s potovanja po Južni Ameriki
Z razstavo Utrinki s potovanja po Južni Ameriki se je sicer v odsotnosti
27. maja na gradu Rajhenburg predstavil Stane Fabjančič. Bogata kultu-
ra, vtisi pokrajine in pridih staro-
davnosti so avtorja na potovanju
tudi likovno impresionirali in na-
stala so dela, ki jih je skupaj z ne-
katerimi znaalnimi predmeti po-
nudil na ogled. Ob odprtju sta ob-
iskovalce z južnoameriško glasbo
navdušila domačina Janko in Ju-
rij Avsenak.
Eko tržnica
Kostak Krško je 28. maja na
parkirišču   trgovskega   centra
TA-BU Krško drugo leto zapored
priredil eko-tržnico z naslovom
"Koga okolje briga". Predstavili
so se mladi ustvarjalci iz deve-
tih osnovnih šol v krški občini,
ki sodelujejo pri tern projek-
tu. Na tematiko recikliranja in
varovanja narave so s pomočjo
mentorjev izdelali predmete, ki so jih na tržnici tudi prodajali. Trinico
so popestrili še plesni nastopi, glasba in nagradno žrebanje.
Strelsko tokmovanje
Na montažnem strelišču v Leskovcu pri Krškem je 28. maja tamkajšnje
Strelsko društvo pripravilo že 36. strelsko tekmovanje za pokal obči-
ne Krško. Nastopilo je preko 80 tekmovalcev iz cele Slovenije, med nji-
mi tudi večkratni olimpijski udeleženec Rajmond Debevec, ki je v svo-
ji skupini tudi zmagal. V kategoriji invalidov je slavil domačin Damjan
Pavlin, med pionirji ekipno je bila leskovška ekipa v postavi Špirih, Mo-
har in Papež druga, ekipa Brežic v sestavi Kršlin, Kramar in Jurkas pa če-
trta. Pri pionirjih posamezno je bil Mohar iz Leskovca tretji, pri pionir-
kah sta bili Spiričeva in Kramarjeva iz Brežic druga oziroma tretja, pri
pionirjih z zračno pištolo pa je bil Brežičan Pšeničnik drugi.
Maraton "Ppijateljstvo"
Kolesarji maratona "Prijateljstvo", ki ga vsako leto pripravlja Prosto-
voljno gasilsko društvo Krško, so se 28. maja vrnili že s 13. maratona.
Marijan Geršak, Igor Kranjec, Nelka Šalamon in Stanislav Dvoršek so v
spremstvu Božidarja Ureka v petih dneh prevozili okoli 700 kilometrov.
Štartali so iz Krškega, šli preko Škofje Loke do Vidma, nato v Avstrijo do
Celovca ter preko Ljubelja, Rečice ob Savinji in Trbovelj nazaj v Krskq.
Zadnja dva dni se jim je na poti pridružil tudi Miha Urbane.
Posavski oktet s prijatelji
Člani Kulturno umetniškega društva Posavski oktet so 28. maja v krški
Dvorani v parku pripravili samostojni koncert, ki so ga popestrili pevke
vokalne skupine Corona iz Boštanja in pevci Moškega zbora KUD Slav-
ček iz Velike Doline.
14
junij 2005
ObzorniK
iz obeine Krško
Sreoanje etno skupin Slovenije
Enajst slovenskih etno glasbenih skupin se je 29. maja v organizaci-
ji Prostovoljnega gasilskega društva Zdole in Turistične agencije Boom
srečalo na Zdolah.,Po mnenju občinstva so bili najboljši Stari Prijatelji
iz Kicarja pri Ptuju, drugi »Kar bo, pa bo« iz Radelj ob Dravi, tretji pa
teskovški Pilharmoniki.
Violinski mozaik
Člani Kulturno umetniškega društva Slovenija z Velikega Trna so 29. ma-
ja v krški dvorani v parku v starem mestnem jedru pripravili t.i. Violin-
ski mozaik, v okviru katerega sta se predstavili študentka Akademije za
glasbo v Ljubljani, sicer pa profesorica violine na Glasbeni šoli Sevnica,
po rodu Poljakinja Blanka Pozyczka na violini in umetniška sodelavka na
glasbeni akademiji Tanja Šterman na klavirju.
Fizki toni Stanke HrasteQ
V dvorani v mestnem parku so Ijubitelji poezi-
je 31. maja pozdravili izid pesniške zbirke »Niz-
ki toni« domače avtorice Stanke Hrastelj iz Le-
skovca pri Krškem. Potrditev, da je njeno pesni-
ško ustvarjanje na pravi poti, je Hrasteljeva dobi-
la že leta 2001 na festivalu mlade poezije in proze
Urška, kjer je bila izbrana za najboljšo pesnico.
Tokratno prireditev je povezovala Klavdija Mirt,
pesmi sta brali avtorica in Mirjana Marinčič, več-
er pa so obogatili s projekcijo ženskih umetniških fotografij in glasbeni-
mi vložki mladih saksofonistov Matjaža Škobemeta in Simona Šolna.
Od realizma do abstrakoijo
Na gradu Rajhenburg so 1. junija
odprli razstavo z naslovom Od re-
alizma do abstrakcije, na kateri se
je predstavilo petnajst udeležen-
cev likovne delavnice, ki jo je vo-
dil akademski slikar Rajko Čuber.
Radosti in stisko sodobno družino
Društvo družina in življenje oziroma njena
člana, zakonca dr. Vilma in Danilo Siter iz
Leskovca sta 1 .junija v krški dvorani v par-
ku predavalae na temo radosti in stiske so-
dobne družine. Gre za slovensko vejo med-
narodne krščanske organizacije, ki spodbu-
ja udejanjenje krščanskih načel v življenju
današnje družine, da bi duhovno prerojena družina svetu prinašala mir,
upanje in ljubezen.
Razstava Almo Intihar
V Dvorani v parku v Krškem je 2. juni-
ja potekala otvoritev slikarske razsta-
ve akademske slikarke Alme Intihar iz
Kranja, predstavnice mlajše generaci-
je slovenskih slikark in slikarjev. Raz-
stavo devetih slik velikega formata z
naslovom "Vrtovi" je predstavila Alenka Černelič Krošelj iz Valvasor-
jevega raziskovalnega centra Krško, otvoritveni program pa je prispe-
val Mešani pevski zbor Viva iz Brežic. Razstava je brezplačno na ogled
do 2. julija.
Razstava najstarejših ur
V razstavnem prostoru Zavarovalnice
Triglav na Vidmu je bila 3. junija otvo-
ritev razstave najstarejših ur z naslo-
vom "Ure so luči, ki sodijo v civiliza-
cijo". Mojster ohranjanja kulturne de-
diščine in urarski mojster Samuel Kuko-
vičič je na ogled postavil nekaj unikat-
nih najstarejših ur, med njimi povsem
leseno stensko uro s pogonom na vrvič-
ni kamen, ki izvira iz Nemčije, in povsem leseno uro, ki je bila podarjena
predsedniku Jugoslavije Titu. Razstava je bila na ogled do 17. junija.
Kegljaško prvenstvo Krškoga
Kegljaški klub Krško je 3. junija na kegljišču Log v Hrastniku organiziral
odprto prvenstvo Krškega v kegljanju, ki se ga je udeležilo 138 keglja-
čev iz Slovenije. Najuspešnejši je bil državni reprezentant Uroš Stoklas,
ki je podrl 660 kegljev. Na drugo mesto se je uvrstil svetovni prvak Boris
Benedik, ki je podrl 622 kegljev, tretji pa je bil Primož Gostinčar s 612
keglji. Odlično so nastopili tudi krški kegljači, saj je Franc Perko podrl
571 kegljev, Bojan Macur 553, Štefan Golobič pa 647 kegljev.
Koncert Rožonkravta
Kulturno društvo ljudskih pev-
cev Roženkravt Krško se je 3.
junija v dvorani v parku pred-
stavilo s samostojnim koncer-
tom oziroma večerom ljudskih
pesmi z naslovom Sijaj mi, son-
čece. Na koncertu so gostili tu-
di Milana Praznika na harmoni-
ki in glasbenike Glasbene so-
le Krško.
Koncert Pihalnega orkostra Vidom
Z letnim koncertom se je 3. ju-
nija v Kulturnem domu Krško
predstavil Pihatni orkester Vi-
dem. Krški pihalci so pod di-
rigentsko taktirko Dejana Žni-
deršiča zaigrali skladbe sklada-
teljev Jeroma Naulaisa, CM.
Schönberga, Juliusa Fučika in Jožeta Privška, na odru pa so se jim pri-
družili kvartet klarinetov Clarifour, fagotist Dejan Učakar in vokalistka
Tjaša Fabjančič.                                     __________________________
Juris na Bohor
Planinsko društvo Bohor je 4. juni-
ja organiziralo četrti Juris na Bo-
hor. Gre za akcijo, v okviru kate-
re želijo v društvu planincem po-
ObzorhiK
junij 2005
15
iz občine Krško
kazati različne, alternativne poti na Bohor, zato jih vsako leto popelje-
jo po različnih poteh. Letos so se s Tonijem Petrovičem na čelu na Bo-
hor podali z Jablanc mimo slapov. Da bo ta pot prepoznavna tudi za dru-
ge planince, so jo označili s tablami.
Štus, prva krška gimnastičarka z naslovom državne prvakinje, in Urška
Ašič na dvovišinski bradtji, Vita Močivnik na gredi ter Ana Vodeb na pre-
skoku. Nastopila je tudi Asja Omerzu iz brežiškega Sokola na preskoku,
poleg naštetih pa še članice petih gimnastičnih klubov iz Ljubljane, Ma-
ribora in Kopra.
Podvodni ribolov v Nerezinah
Društvo za podvodni ribolov Pozejdon Krško je v Nerezinah, na otoku Lo
šinju organiziralo že deseto mednarodno prvenstvo Nerezin v podvpd
nem ribolovu.
Nogometni turnip za malčko
Na štadionu Matije Gubca je No-
gometni klub Krško 4. junija pri-
pravil nogometni turnir za katego-
rijo do osmega leta starosti. To je
bil predvsem zaključni turnir otro-
ške nogometne šole Posavje Vo-
Ija telesa, ki je v okviru Mladin-
ske športne zveze Posavja in pod
vodstvom Roka Zorka to šolsko te-
to potekala na osnovnih šolah Krško, Leskovec pri Krškem in Kostanjevi-
ca na Krki, razširiti pa jo želijo še na osnovne šole Senovo, Brestanica,
Raka, Podbočje in Šentjernej. Na turnirju so se prej omenjenim trem
ekipam pridružili še mladi nogometaši iz Nogometnih klubov Krško in
Brežice ter z Bizeljskega.
Plavalni miting
Plavalni klub Celulozar Krško,
ki letos praznuje 50 let delova-
nja, je 4. junija na videmskem
bazenu pripravil že 34. med-
narodni plavalni miting za po-
kal občine Krško 2005. Na tra-
dicionalnem tekmovanju je na-
stopilo več kot 300 plavalcev
mlajšth kategorij iz 21 klubov
iz Slovenije, Hrvaške ter Bosne
in Hercegovine. Predstavila se je tudi domača šola plavanja oziroma 27
mladih domačih plavalcev, ki so v jeseni začeli s treningi. V rednem pro-
gramu mitinga so se od domačih plavalcev najbolj izkazali Nejc Zakšek
(tretji na 50 m prsno in četrti na 50 m delfin), Matija Omerzel (četrti
na 50 m prsno in deseti na 50 m hrbtno), Jaka Kramaršič (peti na 100 m
hrbtno), Tim Čargo-Žagar (osmi na 50 m hrbtno in osmi na 50 m prosto)
in Natalija Zbilski (deseta na 100 m prsno).
Gimnastična akademija
Gimnastično društvo Rain Kr-
ško je 4*. junija peto leto za-
pored pripravilo slovensko gim-
nastično akademijo, priredi-
tev, na kateri nastopajo do-
bitnice zlatih odličij s fina-
la državnega prvenstva po po-
sameznih orodjih. Nastopilo
je 19 gimnastičark, med nji-
mi osem domačink: Urška Mi-
žigoj, Lara Žibert, Ana Krošelj
in Lana Meh na parterju, Urška
Sreoanje modelarjev
Modelarski klub Krsko je 4. ju-
nija na modelarskem letališču
v Žadovinku pri Krškem prire-
dil 13. po vrsti srečanje mode-
larjev. Na njem se je predsta-
vilo okrog 30 modelarjev iz slo-
venskih klubov in nekaj gostov
iz Hrvaške, pa tudi 15 članov
domačega modelarskega kluba. Modele različnih velikosti in oblik si je
ogledalo kar lepo število obiskovalcev. Najmočnejši model je premogel
celo 160-kubični motor in 15 konjskih moči, veliko zanimanja pa sta po-
žela tudi dva modela na turbinski pogon in na kerozin, ki sta nad glava-
mi obiskovalcev letela s hitrostjo do 350 kilometrov na uro.
60-letnica vrnitva izgnancav
Na gradu Rajhenburg so se 4.
junija zbrali slovenski izgnan-
ci, prisilni delavci, begunci in
druge civilne žrtve vojnega na-
silja, da bi z osrednjo priredit-
vijo počastili spomin na 60. ob-
letnico vrnitve iz izgnanstva in
begunstva ter zmage nad fašiz-
mom in nacizmom. Slovesnost
je organiziralo Društvo izgnan-
cev Slovenije 1941-1945 v so-
delovanju z lokalnimi soorgani-
zatorji. Okoli osem tisoč udeležencev, med njimi tudi generalnega di-
rektorja mednarodne poizvedovalne službe in arhiva žrtev druge sveto-
vne vojne Charlesa Bidermanna, delegacijo avstrijskega sklada sprave,
ki jo je vodil doktor Jurgen Strasser, predstavnike avstrijskega in nem-
škega veleposlaništva, pa tudi poslance v Državnem zboru Republike
Slovenije, Janeza Stanovnika, predsednika Združenja borcev in udele-
žencev NOB, obrambnega ministra Karla Erjavca in ministra za gospo-
darstvo mag. Andreja Vizjaka ter predstavnike občin sta pozdravila in
nagovorila tudi slavnostni govomik, predsednik Državnega zbora Repu-
blike Slovenije dr. France Cukjati in župan občine Krško Franc Bogovič.
Multimodijski parsormans
Člani Društva zaveznikov mehkega pristanka Krško so 4. junija v starem
mestnem jedru Krškega pripravili t.i. Multimedijski performans, v ok-
viru katerega so že v popoldanskih urah za najmlajše potekale žongler-
ska, likovna, video in stripovska delavnica, sledil je koncert Danija Ka-
vaša, obiskovalci pa so si lahko ogledali filme Luksuz produkcije ter fil-
me, ki so nastali na delavnici Vesela kamera v Izoli.                            .
Odprl ŠRC Sajspoh Krško
Mladinska športna zveza Posavja je 3. junija v starem mestnem jedru
uradno odprla Športno rekreativni center Šajspoh. S prenovo igrišč in iz-
gradnjo centra so v sodelovanju z Občino in Krajevno skupnostjo me-
sta Krško začeli v letu 2003. Preplastili so nogometno igrišče, posodobi-
16
junij 2005
ObzSfhiK
iz občine Krško
li športne rekvizite, zgradili dodatno igrišče za odbojko na mivki, uredi-
li razsvetljavo in uredili okolico. V okviru prireditve je potekala huma-
nitarna družbena akcija za mlade Veter v laseh, s športom proti drogi
ter zaključek občinske matonogometne lige. V tem letu se bodo v zve-
zi lotili novega projekta - posodobitve in izgradnje Športnega parka Mil-
ke Kerin.
Koncert Ljudskih pevcov Pšenični Mas
Društvo Ijudski pevci Pšenični klas Vihre je v gasilskem domu Vihre pripravil
koncert, ki so ga naslovili Za pesem in druženje ne sme zmanjkati časa.
Večer tajskega boksa
Thai boxing klub Scorpion Krško je 4. junija v športni dvorani Srednje
šole Krško pripravil četrto odprto prvenstvo Slovenije v tajskem boksu,
ki se ga je udeležilo 60 borcev iz petih evropskih držav. Osem finalnih
dvobojev je spremljalo preko 1000 gledalcev. Za Slovenijo so prva me-
sta osvojili Trebanjka Stanka Nahtigal ter Novomeščana Tomaž Simonie
in Mirko Vorkapič, od domačinov pa se je izkazal Vili Pirnat, ki je izpa-
del v polfinalu in osvojil tretje mesto. Za najboljšega borca večera je
sodniška žirija izbrala Danijela Vranjkoviča iz Nemčije.
Tokmovanje v preskakovanju ovir in
kasaške dirka
Konjeniški klub Posavje Krško je 5. junija na Hipodromu Brege pripravil
kar dve tekmovanji. Dopoldne je potekalo tekmovanje v preskakovanju
ovir, popoldne pa tradicionalne kasaške dirke. Na domači progi se je po-
merilo tudi sedem kasačev domačega konjeniškega kluba, od katerih je
najvišjo uvrstitev, drugo mesto, osvojil Janko Šepetavc s konjem Cigo
BE, dve tretji mesti pa sta prislužila kobila Tina Taselj in konj The Roc-
ki, oba v lastništvu družine Mars. Prav tako vidno uvrstitev, peto mesto,
je dosegel tudi konj Inos, ki ga je vodil Frank Martin, prav tako član do-
mačega konjeniškega kluba.
Pobod po "cvičkovi pots
Planinsko društvo Polom Kostanje-
vica na Krki, ki združuje kostanje-
viške, raške in podboške planin-
ce, je 5. junija peto leto zapored
pripravilo pohod po t. i. "cvičkovi
poti". Tako so poimenovali pohod-
niško pot od Kostanjevice na Kr-
ki, preko Zavod, Svetega Mohor-
ja, Čmeškega vrha v dolino Suši-
ce, nato čez Vinjar v Gradnje in
nazaj proti Kostanjevici. Zaradi precej slabega vremena se je pohoda
udeležilo manj pohodnikov kot prejšnja leta, na dobre tri ure dolgo pot
jih je krenilo dober ducat.
"Dron open kata turnip"
Klub borilnih veščin Dren iz Leskovca pri Krškem je v telovadnici tarn-
kajšnje osnovne sole 5. junija pripravil prvi »Dren open kata turnir« za
osnovnošolce. Udeležilo se ga je 67 mladih karateistov iz štirih klubov:
22 iz domačega Drena, nastopili pa so še člani KK Brežice, KK Hypo Sev-
nica in KK Trebnje. Pomerili so se v katah posamezno in ekipno. Tekmo-
valci domačega KBV Dren so osvo-
jili štiri srebrne in dvanajst brona-
stih medalj v posamičnih kategori-
jah, ekipno pa po eno zlato in sre-
brno ter tri bronaste medatje. Z
19 medaljami so se izkazali tudi
člani sevniškega Hypa.
Sročanjo ljudskih pevcev in godcav
Krški sklad za kulturne dejav-
nosti je 5. junija na gradu Raj-
henburg v Brestanici pripravil
že tradicionalno srečanje pev-
cev ljudskih pesmi občine Kr-
ško, na katerem so zapeli Dru-
štvo tjudskih pevcev Pšenični
klas z Viher, pevci z Rake in Ijudski pevci Ajda iz Dolenje vasi. Srečanje,
so popestrili člani Folklorne skupine s Senovega.
Likovna delavnica v parku
V okviru razstave akademske slikarke Alme Intihar z naslovom "Vrtovi"
v Dvorani v parku je v organizaciji Valvasorjevega raziskovalnega cen-
tra Krško 6. junija v omenjenem razstavnem prostoru potekala likovna
delavnica z naslovom "V parku v zelenem vrtu". Pod vodstvom avtori-
ce razstave se je z različnimi likovnimi tehnikami in materiali spoprije-
lo 30 udeležencev delavnice.
Klarinotisti so se predstavili
Klarinetisti Glasbene sole Kr-
ško iz razreda profesorja Ro-
berta Pirca Urška Strojin, Ta-
mara Vardič, Denis Vranetič
in Domen Mam so se 7. junija
predstavili na koncertu v Dvo-
ranu v parku v Krškem.
Zaigrali so dela Jeanjeana, We-
bra, Bozza, Kloseja, Krommer-
ja, Wuja, Grgina, Barata, Harrisona in Pollaca, na klavirju pa sta jih
spremljala Martin Šušteršič in Branimir Biliško.
Iz Krškega do Salzburga
Člani Športno turističnega dru-
štva Balanca Krško so se 8. ju-
nija iz Krškega odpravili na že
peti kolesarski maraton, to-
krat do Salzburga. Na približ-
no 470 kilometrov dolgo pot so
se odpravili Dušan Resnik, Aljo-
ša Preskar, Peter Gorjan, Adam
Molan, Miloš Kukovičič ter To-
maž Petan kot spremljevalec. Do Salzburga so potrebovali štiri dni ter
se s kombijem 12. junija vrnili v Krško.
Nastop orkestrov Glasbene sole
Ob prazniku so se 8. junija v krškem kulturnem domu predstavili orke-
stri Glasbene sole Krško. S po tremi skladbami so se predstavili godalni
ObforftiK
junij 2005
17
iz občine Krško
orkester pod dirigentsko taktirko Ivane Krhin, harmonikarski orkester z
dirigentom Stanislavom Cetinom in pihatni orkester pod vodstvom Dam-
jana Medveška. Ravnatelj krške Glasbene šole Drago Gradišek je ob tej
priložnosti najboljšim učencem in njihovim mentorjem, ki so se v lan-
skem tetu izkazali na glasbenih tekmovanjih, izročil darila.
10-letnica Društva Sonček Posavje
Društvo za cerebralno parali-
zo Sonček Posavje je 9. juni-
ja obeležilo 10-tetnico obsto-
ja. V Kulturnem domu Krško so
ob tej pritožnosti priredili pro-
slavo, kjer so med drugim po-
delili priznanja častnim članom
in zahvale vsem, ki so kakorko-
li pripomogli k uspehu in obsto-
ju društva. Predsednik društva Jože Ribič, župan Franc Bogovič in pred-
sednik zveze Sonček Iztok Suhadolnik so se zahvalili in na kratko orisa-
li zgodovino Sončka ter nagovorili prisotne, številni nastopajoči pa so z
glasbo in plesom popestrili okrogto obletnico.
30-letnica Društva kmotic Krško
Članice Društva kmetic Krško
so 10. junija v Kulturnem domu
Krško obeležile visoko obletni-
co delovanja. Predsednica dru-
štva Nuška Abram je na kratko
orisala zgodovino delovanja te-
ga društva. Že 30 let se zbirajo
in prirejajo razne interesne de-
javnosti, s katerimi želijo dvig-
niti tako samozavest in poveza-
nost članic kot tudi strokovni in
izobraževalni nivo. Ob tej priložnosti so odprle tudi razstavo diplom in
raznih priznanj članic kot tudi dobrot njihovih spretnih rok. Obletnico
je pozdravil tudi krški župan Franc Bogovič, pevski zbor AKŽ Pod Gorjan-
ci, ki deluje v okviru tega društva, pa je poskrbel za prijetno vzdušje.
Odprtje SvBtovalnega središča Posavje
V Dvorani v Parku so 10. junija
slovesno odprli novo Svetoval-
no središče Posavje, ki je na-
menjeno informiranju in sve-
tovanju v izobraževanju odra-
slih. Samo središče se nahaja v
prostorih Ljudske univerze Kr-
ško, kjer dve svetovalki že tri
mesece brezplačno in zaupno
svetujeta odraslim o možnostih
izobraževanja za poklic, o strokovnem izpopoinjevanju, vpisnih pogojih
v različne programe, učnih pomočeh in vseh ostalih stvareh, ki se tiče-
jo izobraževanja. Ob'odprtju so člani strateškega in strokovnega sveta
podpisali dogovor o partnerstvu v Lokalnem svetovalnem omrežju, pri-
reditev pa so popestrili solisti iz glasbene drame Vražje dekle.
Rekord v Mtrostnom streljanju
Na igrišču Šajspoh v Krškem je večkratni državni prvak v praktičnem
streljanju domačin Dušan Levičar, sicer član Cluba praktičnega strelja-
nja Krško, postavil nov mejnik v postre-
Ijenih pločevinkah v eni uri z zračno pu-
ško. V eni uri je zadel kar 903 pločevin-
ke, s čimer bo kandidiral za Guinnessov
rekord, pločevinko pa je v povprečju za-
del vsake štiri sekunde. Poleg postavit-
ve rekorda je na Šajspohu potekal tudi
spremljevalni program, na katerem so
se kot strelci lahko preizkusili obiskoval-
ci, ki so se pomerili tudi za nagrade.
Brestanicajepela
Krajevna skupnost Brestanica svoj praznik obeležuje hkrati z občinskim
praznikom 7. junija in tudi letos so ga na rajhenburškem gradu 10. ju-
nija obeležili z že tradicionalno prireditvijo Brestanica poje. Ob tern je
---------------------------------------------------------—    nov predsednik Sveta
KS Franci Živič podelil
tri zlate in štiri brona-
ste plakete. Zlate so
prejeli Mirko Avsenak
za dolgoletno požrt-
vovalno delom v kra-
ju na vseh področjih,
Moški pevski zbor Svo-
boda Brestanica ob
60-letnici ter nekdanji direktor iEB Silvo Gorencu, ki mu gredo zaslu-
ge predvsem za ureditev infrastrukture v kraju, predvsem pa izgradnja
savskega mostu. Bronaste plakete pa so prejeli Matjaž in Helena Kranjc,
dejavna predvsem v kulturnem društvu, v odsotnosti pa tudi Jožica Ur-
šič in Milica Zupančič.
Ob prazniku so zapeli mladinski zbor OŠ Adama Bohoriča Brestanica pod
vodstvom Stanke Macur, Posavski oktet z umetniško vodjo Petro Uršič,
cerkveni zbor, Moški pevski zbor Svoboda ter solista Andreja Bračun in
Marko Železnik.
Koncert solistov Glasbene sole
Glasbena sola Krško je 10. junija v krški Dvorani v parku pripravila za-
ktjučni nastop solistov, na katerem so nastopili Tinkara Troha na klavir-
ju, klavirski trio z Uršo Glas, Jernejo Vakselj in Laro Gligič, Andrej Bon
na kitari, Marko Arh
na rogu, Anja Koretič
in Anja Jukič na flav-
ti, Jerica Kozole na
violini, Samo Štajner
na kitari, Aljaž Ko-
šir na harmoniki, Do-
men Märn na klarine-
tu, Žan Tkalec na po-
zavni, kvartet saksofonov z Davidom Jukičem, Domnom Koneskim, Ja-
ko Fekonja in Simonom Šolnom ter Vodeb Gašper na tolkalih. Spremlja-
li so jih Martin Šušteršič, Branimir Biliško in uätelji godalnega oddel-
ka Glasbene šole Krško, program pa so pripravili Ivan Bakran, Branimir
Biliško, Suzana Drobila, Drago Gradišek, Martina Horvat, Andreja Iste-
nič Lipovšek, Jaka Jankovič, Mitja Kuselj, Robert Pirc, Matjaž Skober-
ne in Maja Virant.
Mladinski kulturni festival
V Krškem je 10. in 11. junija potekal četrti Mladinski kutturni festival, ki
ga je organiziral Mladinski center Krško. Prvi dan so se v omenjenem cen-
tru predstavili Aleš Suša kvartet in Jadranka Juras z jazz spremljavo, drugi
dan pa je v starem krškem jedru potekala vrsta aktivnosti. Dopoldne je bi-
18
junij 2005
ObzorhiK
iz občine Krško
lo namenjeno najmlajšim, ki so se
lahko igrali, risali, plesali ter si sku-
paj s starši ogledali gledališko ko-
medijo "Zmeda v vrtcu Zvonček",
večer pa je bil glasbeno obarvan,
saj so nastopali Gušti in Polona ter
Jan Plestenjak. Staro mestno jedro
je bilo polno in festival se je raz-
tegnil do jutranjih ur.
Prvenstvo v amaterski radiogoniometriji
Zveza radioamaterjev Slovenije in Radioklub Krško sta 11. junija v Bre-
stanici organizirala šešto odprto prvenstvo v amaterski radiogoniome-
triji, na katerem sta od posavskih klubov sodelovala Radioklub Krško in
Amater iz Sevnice. V kategoriji pionirji je Kiemen Mavsar (Radioklub Kr-
ško) zasedel prvo mesto, Leon Kosem (Radioklub Amater) pa peto. V ka-
tegoriji žensk je zmagala Maja Marušič, druga je bila Adrijana Moškon,
tretja Eva Mirtič in četrta Cvetka Mavsar (vse Radioklub Krško). Med ju-
niorji je bil najboljši Danilo Kunšek, drugi Luka Ločičnik, tretji Tomaž
Kunšek (vsi trije Radioklub Amater), četrti Nejc Deržič in peti Jaka Ber-
nardič (oba Radioklub Krško). Med klubi so Krčani zasedli drugo, Sevni-
čani pa tretje mesto.
Prvi krški kronomstar
11. junija je v Krškem v organizaciji KK Olimp 2004 Krško potekal 1. kr-
ški kronometer za pokal Slovenije, hkrati pa tudi prvi posavski kronome-
ter za pokal Občine Krško. Tekmovalo je 119 tekmovalcev iz vse Sloveni-
je in Hrvaške, med njimi 14 iz Posavja in Dolenjske. Za pokal Slovenije
je v kategoriji masters letnikov
1936 do 1940 drugo mesto za-
sedel Levičar Alojz, Ouro Kovač
pa šesto, v kategoriji masters
letnikov 1951 do 1955 je Dušan
Vodlan zasedel 9. mesto, v ka-
tegoriji masters letnikov 1961
do 1965 je Krejan Simon zase-
del 7. mesto, Slavko Petrič 8.
in Ivan Planinc 12. V kategori-
ji amaterjev letnikov 1976 do
1980 je Marjan Šterk zasedel 7. mesto, Matjaž Merhar pa 8. mesto. Med
amaterji letnikov 1981 do 1985 je Jaroslav Kovačič zasedel 7. mesto,
med amaterji letnikov 1986 do 1990 pa Luka Vodlan 5. mesto.
Za pokal občine Krško je v kategoriji masters B zmagal Dušan Vodlan,
drugi je bil Alojz Levičar, tretji pa Ouro Kovač, v kategoriji masters A je
zmagal Simon Krejan, drugi pa je bit Slavko Petrič. V kategoriji amater
A je zmagal Jaroslav Kovačič, drugi je bil Matjaž Merhar, tretji pa Lu-
ka Vodlan.
Zeleni festival Vrbovaga loga
Na Brezovski gori je v organizaciji Zavoda Vrbov log potekal tudi prvi Ze-
leni festival, ki so ga posvetili vodi. Udeleženci festivala so si poleg pre-
davanj o simboliki vode v različnih kulturah, o visokogorskih jezerih ne-
koč in danes, o podzemni vodi in o tern, kakp zdrava je voda v Sloveniji,
lahko ogledali tudi razstavo knjig o vodi in pripomočkov za pripravo do-
bre vode. Po sprehodu do podjamskega potoka je Zlatko Križan prikazal
pripravo dobre vode in s fotografijami predstavil pomen barv za dušo.
Prisotni so pokazali veliko zanimanje za problematiko onesnaženih vo-
da, druženje pa so zaključili v prijetnem klepetu. Program je z izvedbo
ljudskih pesmi popestril Duet Ančka in Bernardka, pri izvedbi prireditve
je sodeloval tudi študijski krožek Ljudske univerze Krško.
Kmecke igre na Senušah
Krajevna skupnost Senuše je v sklopu krajevnega praznika, ki ga v spo-
min na vrnitev izgnancev praznujejo 16. junija, pred tamkajšnjim gasil-
skim domom 11. junija pripravila prireditev s kmečkimi igrami. Na njih
se je pet ekip pomerilo v hoji s
hoduljami, hoji s smučmi, ža-
ganju hloda, vožnji s samokol-
nico, tovljenju balonov, napol-
njenih z vodo, in vlečenju vrvi.
Krajevni praznik so na Senušah
zaključili 19.junija, ko se je
zvrstilo še pozivno gasilsko
tekmovanje, ki je hkrati tu-
di gasilsko tekmovanje za po-
kal Krajevne skupnosti Senuše.
Krajane so nagovorili predesednik sveta KS Senuše Alojz Lekše, krški žu-
pan Franc Bogovič in podpredsednica Društva izgnancev Leskovec Anica
Baznik, kulturni program pa so prispevali pevski zbor AKŽ Pod Gorjanci,
mlade citrarke iz Straže ter učenke in učenci leskovške osnovne sole.
SO let rokometa v Krškem
V sklopu praznovanja 50-letni-
ce rokometa v Krškem je 11.
in 12. junija Rokometni klub
Atom Krško organiziral dneve
slovenskega rokometa, na ka-
terih so se pomerile številne
selekcije iz celotne Slovenije,
od najmlajših pa do veteranov.
Prvi dan je bil vrhunec tekma
med članskima reprezentanca-
ma Slovenije in Hrvaške, ki so
jo Slovenci dobili z rezultatom 30:29, zmagoviti gol pa je v zadnjih se-
kundah dosegel Miladin Kozlina. Drugi dan sta se pomerili nova ekipa
Atoma z Urošem Šerbcem na čelu in selekcija Posavja, zmagala je eki-
pa Posavja z rezultatom 38:36. Pred tern so najzaslužnejšim posamez-
nikom podelili priznänja kluba, rokometnemu klubu pa je priznanje po-
delila tudi Krajevna skupnost mesta Krško.
DIrka za zlati znak občine In
pokal Franca Babiča
Na stadionu Mati-
je Gubca so 11. juni-
ja v okviru občinske-
ga praznika Občine
Krško organizirali že
22. spidvejsko dirko
za Zlati znak Občine
Krško in Pokal Fran-
ca Babiča. Ob odso-
tnosti najboljših dveh
slovenskih voznikov Žagarja in Šanteja so za Slovenijo nastopili domačin
Denis Štojs in Ljubljančana Kolenko in Kraljič. Štojs je ob obilici smole s
kar dvema pretrganima verigama in skupno eno osvojeno točko tekmo-
vanje zaključil na zadnjem mestu, medtem ko je bil Kolenko z osmimi
točkami deveti, Kraljič pa s tremi 15. Zlati znak Občine Krško je osvojil
Čeh Jirout, drugi je bil Avstrijec Hauzinger, tretji pa Poljak Rempalo. Po
20 vožnjah se je najboljših osem voznikov pomerilo še v dveh polfinalnih
vožnjah, najboljša dva pa sta se uvrstila v finalno vožnjo. Tu je bil naj-
ObzorhiK
junij 2005
19
iz oboine Krško
boljši Nemec Stange, ki je tako osvojil pokal Franca Babiča.
Med rednimi prekinitvami so se gledalcem na stadionu predstavili mla-
di upi krškega spidveja, ki trenirajo pod budnim očesom Evalda Babi-
ča, nekateri izmed njih pa naj bi Krško na spidvejskih stezah zastopa-
U že prihodnjo sezono.
Najlepše pesmi raških Srak
Članice Dekliške vokalne skupine Srake z Rake so se 11. junija v doma-
čem kraju predstavile s samq-
stojnim koncertom, ki so ga
naslovile Najlepše pesmi. An-
dreja Bakšič, Barbara Cemič
Ostrelič, Barbara Ulčnik, Hele-
na Zupančič, Janja Cemič, Ka-
tarina Ulčnik, Ksenija Bizjak,
Ksenja Tratnik, Martina Zupan-
čič, Saša Češnovar, Slavica Go-
renc in Tanja Gorenc pojejo pod vodstvom Janje Češnovar, za priredbe
in klaviature pa skrbi Andrej Resnik. Na kitari jih je tokrat spremljal Sa-
ša Pipič, na bas kitari Tomi Gregel, na saksofonu pa Aleš Gošek. Gostile
so sestre Matejo in Jernejo Žarn ter kolednike.
Smuoarski skoki v Dulah
Športno društvo Gora je 12. junija organiziralo že sedme smučarske sko-
ke za pokal Občine Krško.
Že pred tekmo so organizatorji predvidevati, da bo dosežen nov rekord
skakalnice. Do nedeljske tekme je ta znašal 34 metrov in pot člana do-
mačega društva Aleša Martinjaka. Rekord je že v poskusni seriji popra-
vil član kluba iz Ljubnega, kar
je bil dovolj vetik izziv Alešu
Martinjaku in Dušanu Šušterši-
ču, ki sta oba skočila po 36 me-
trov. V prvi seriji je potem Mar-
tinjak skočil kar 38 metrov in s
tern postavil nov rekord skak-
Inice s prenovljenim doskočiš-
čem. Od domačinov sta v ka-
tegoriji do deset let Alen Zorič
in Tim Sevšek zasedla tretje in
četrto mesto, v kategoriji dečkov do 12 let je Samo Kolar zmagal, Ma-
tej Martinjak in Gašper Čižmek pa sta bila tretji in četrti. Med dekli-
cami je bila Vesna Alegro druga, v kategoriji mladinci, člani pa je po-
leg zmagovalca Aleša Martinjaka uspeh društva dopolnil še Valter Ale-
gro s tretjim mestom.
Plesni turnir "Krškd Opan 2005"
V športni dvorani Srednje sole Krško je 12.
junija potekalo prvo mednarodno tekmova-
nje v standardnih in latinsko ameriških plesih
"Krško Open 2005", ki ga je organiziral Pies-
no glasbenj center Lukec Krško. Nastopilo je
108 plesnih parov iz šestih držav in 16 ples-
nih klubov. Tekmovali so v petih starostnih
skupinah: pionirji, mlajši mladinci, mladin-
ci, starejši mladinci in člani. Najboljši posav-
ski plesni par Vodlan Luka in Plevel Amadea
iz Plesno glasbenega centra Lukec je zasedel
tretje mesto v standardnih in sedmo mesto
v latinsko ameriških plesih. Celodnevno tek-
movanje so popestrile plesne točke Lukčevih
plesalcev in pevka Tanja Žagar.
Na podlagi Pravilnika o namenu, načinu in virih financiranja kmetijstva v občini
Krško ( Ur. list RS St. 48/03), sprejetega Odloka o proračunu Občine Krško (Ur.
list RS, St. 42/04), Mnenja Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k
pravilniku o namenu, načinu in virih financiranja kmetijstva v občini Krško z dne
05.04.2004, objavlja Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško
Javni razpis
o dodelitvi sredstev za finančne intervencije ohranjanja in
razvoja kmetijstva in podeželja
v občini Krško v letu 2005
Neposredni proračunski uporabnik: Občina Krško, CKŽ 14, 8270 Krško
I.    Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je dodelitev sredstev za finančne intervencije ohra-
njanja in razvoja kmetijstva in podeželja v občini Krško, od zaključka lansko-
letnih razpisov (9. ju'ij 2004), do zaključka letošnjega razpisa, za namene:
1.   Razvoino investiciiski proerami. v višini 27.400.000.00 SIT
A.   Sofinanciranje urejanja kmetijskih zemljišč na kmetijah.
B.   Sofinanciranje naprave pašnikov na kmetijah.
C.   Sofinanciranje zdravljenja čebeljih družin proti kužni bolezni -varo-
ja.
D.   Sofinanciranje naravnega pripusta kobil iz kmečke reje in zavarova-
nje plemenskih žrebcev.
E.   Sofinanciranje investicijskih vlaganj v rastlinsko in  živinorejsko pri-
delavo in predelavo in tehnološke posodobitve v kmetijstvu.
F.    Sofinanciranje dopolnilnih dejavnosti na kmetiji.
G.  Sofinanciranje prevoza mleka.
_H. Sofinanciranje analize zemlje in krme.
I.   Sofinanciranje stroškov pridobivanja dokumentacije za potrebe na-
makanja.
2.   Izobraževalni proerami, v višini 4.500.000,00 SIT
A.   Sofinanciranje programov društev in zvez na področju kmetijstva, v
višini 3.000.000,00 SIT
B.   Sofinanciranje podpore mladim prevzemnikom kmetij in izobraževa-
nje kmetov, v višini 1.500.000,00 SIT
3.   Sofinanciranje programov CRPOV, v višini 3.000.000,00 SIT
Sofinanciranje programov celostnega razvoja podeželja in obnove vasi - CR-
POV se izvede po določilih Pravilnika o namenu, načinu in virih financiranja
kmetijstva v občini Krško ( Ur. list RS St. 48/03).
II.   Upravičenci do sredstev po tern razpisu
Za programe 1.:
Upravičenci do sredstev po tern razpisu so fizične osebe, oz. kmetje, ki
opravljajo kmetijsko dejavnost na kmetiji v občini Krško, imajo v lasti naj-
manj 1,0 ha primerljivih kmetijskih površin, imajo stalno prebivališče v ob-
čini Krško in investirajo na območju občine Krško.
Zahtevek za sredstva vlagajo upravičenci iz prejšnjega odstavka v svojem
imenu ali njihovi pooblaščenci za njihov račun.
Sredstva se dodeljujejo kot subvencije, pomoči le enkrat za posamezne na-
mene v skladu z javnim razpisom.
Za programe 2:
A.   Upravičenci do sredstev po tern razpisu so društva in zveze, ki združuje-
jo kmetijske pridelovalce na območju občine Krško.
B.   Upravičenci do sredstev po tern razpisu so lahko fizične osebe, s stalnim
prebivališčem v občini Krško:
•    podpora mladim prevzemnikom kmetij, ki se izobražujejo po progra-
mu poklicnega, srednješolskega, višješolskega, visoko strokovnega ali
univerzitetnega programa kmetijske smeri,
•    podpora izobraževanju kmetov.
Za programe 3.:
Upravičenci so lahko Krajevne skupnosti za izvedbo programov, ki so last KS
in fizične osebe vpisane v register kmetijskih pridelovalcev.
Upravičenec mora v skladu z javnim razpisom podati izjavo, da za določen
namen ni prejel nobene finančne pomoči iz državnega proračuna ali med-
narodnih virov, oziroma v primeru, da je za isti namen pridobil sredstva, to
izkazuje o višini že prejetih sredstev. Izplačila se opravijo za zneske nad
10.000,00 SIT za posamezen namen.
III.  Vsebina zahtevka
Zahtevek je sestavljen iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi.
1.  Način vlagania zahtevkov:
•    Upravičenci vlagajo zahtevke na predpisanem obrazcu, ki ga dobijo .
na Oddelku za gospodarske dejavnosti Občine Krško ali pri območni
Kmetijski svetovalni službi.
•    Upravičenci vlagajo zahtevke direktno na Občino Krško.
Opomba: Občinska uprava bo po odpiranju vlog vzorčno preverila resničnost
podatkov na terenu. V primeru ugotovljenih neresničnih podatkov, upravi-
čencu ne bodo za določen namen odobrena sredstva in izgubi pravico do uve-
Ijavljanja proračunskih sredstev za naslednjih pet let.
Vlagatetj mora ob vlogi obvezno priložiti kopijo svojega bančnega računa,
20
junij 2005
ObzoriiiK
iz občine Krško
kamor bo Občina Krško nakazala odobrena sredstva.
IV.  Obravnava vlog
Vloge bo obravnavala komisija, ki jo imenuje župan.
Vse pravočasne vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasne in popolne vlo-
ge.
Vlagatelje nepopolnih vlog komisija pozove k dopolnitvi. Rok za dopolnitev
vloge je 10 (deset) dni. Nepopolne vloge, ki jih vlagatelj v roku ne dopolni,
se zavržejo.
Dodeljena sredstva za leto 2005 bodo praviloma izplačana v letu 2005.
Prepozno odane vloge bodo zavržene.
V.   Rok za vložitve vlog
Vloge s predpisano dokumentacijo morajo prispeti do O2.septembra 2005, na
naslov: Občina Krško, Oddelek za gospodarske dejavnosti, CKŽ 14, 8270 Kr-
ško.
Odpiranje vlog bo strokovna komisija opravila: po končanju javnega razpisa,
po 06.09.2005.
Odpiranje vlog ne bo javno.
VI.  Obveščanje o izidu razpisa
Na podlagi predloga komisije odloča o dodelitvi sredstev župan Občine Krško
v roku 60 dni po izteku razpisnega roka s sklepom. Istočasno bodo upravičen-
ci pozvani tudi k podpisu pogodb. Če upravičenci v roku osmih dni od preje-
ma sklepa ne vrnejo podpisane pogodbe se šteje, da so odstopili od vloge za
pridobitev nepovratnih sredstev.
Zoper sklep iz prejšnjega odstavka lahko vlagatelj vloži pritožbo od dneva
vročitve sklepa vlagatelju na župana Občine Krško. Prepozno vložene pritož-
be se zavržejo. Pritožba se pošlje priporočeno po pošti na Občino Krško.
O pritožbi odloči župan, njegova odločitev je dokončna.
VII.  Informacije
Razpisna dokumentacija je od dneva te objave do izteka prijavnega roka do-
segljiva na spletni strani občine Krško www.krsko.si ali jo v tem roku zain-
teresirani lahko dvignejo y času uradnih dni na Oddelku za gospodarske de-
javnosti Občine Krško, CKŽ 14, 8270 Krško.
Dodatne informacije posreduje Magda Krošelj, tel. 07/498 13 19, e-mail:
magdalena.kroselj@krsko.si, v času uradnih dni od 8.00 do 10.00 ure.
Številka: 320-01-18/2005
Datum: 08. 06. 2005                                                  Občina Krško
Občina Krško, Občinska uprava, Oddelek za gospodarske dejavnosti Občine Kr-
ško, objavlja na podlagi Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s
stvarnim premoženjem države in občine (Ur.l.RS, št. 12/2003) in Pravilnika o na-
činu oddajanja poslovnih prostorov v najem in o določanju najemnin ter sklepa
' komisije z dne 15.6.2005, naslednji
Javni razpis
za oddajo poslovnih prostorov v najem                                   ;
z zbiranjem pisnih ponudb
I.    Predmet najema
1.   poslovni prostor v pritličju objekta Bohoričeva 11, Krško, v velikosti 29,80 m2,
2.   poslovni prostor v mansardi objekta Cesta krških žrtev 53, Krško, v veli-
kosti 58,29 m2,
3.   poslovni prostor v III. nadstropju objekta Cesta 4. julija 42, Krško, v veli-
kosti 18.38 m2,
4.   poslovni prostor v mansardi objekta Cesta krških žrtev 23, Krško, v veli-
kosti 48,22 m2.
II.   Izklicna najemnina
1.   za poslovni prostor pod zap.št. 1 znaša izklicna mesečna najemnina
41.169,16 SIT.
2.   za poslovni prostor pod zap.št. 2 znaša izklicna mesečna najemnina
67.168,50 SIT.
3.   za poslovni prostor pod zap.St. 3 znaša izklicna mesečna najemnina
30.445,60 SIT.
4.   za poslovni prostor pod zap.St. 4 znaša izklicna mesečna najemnina
88.308,20 SIT.
V izklicni mesečni najemnini DDV ni obračunan v skladu z 2.točko 1. odstav-
ka 27. člena Zakona o DDV.
III.  Namembnost poslovnih prostorov
Poslovni prostori pod zap.St. 2, 3 in 4 so namenjeni pisarniški dejavnosti, po-
slovni prostor pod zap. St. 1 pa je namenjen trgovski, obrtni ali storitveni de-
javnosti, pri katerih so izključene možnosti opravljanja storitvenih dejavno-
sti, ki vplivajo na okolje, kot so hrup, smrad, vibracije in podobno.
IV.  Trajanje najema
Najemno razmerje se bo sklepalo za dobo enega leta z možnostjo podaljša-
nja.
V.   Varščina
Ponudniki so dolžni položiti na enotni zakladniški račun Občine Krško, št.
01254-0100008120, varščino v višini treh izklicnih najemnin.Uspešnemu po-
nudniku se varščina vračuna v najemnino, neuspešnim pa se vrne v roku 8
dni po izbiri najugodnejšega ponudnika.
VI. Informacije
Podrobnejše napotke in informacije lahko interesenti dobijo na Oddelku za
gospodarske dejavnosti Občine Krško osebno ali po telefonu 07 49-81279,
kjer se tudi dogovorijo o možnosti ogleda poslovnega prostora. .
VII.Drugi pogoji
Na javni razpis se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki morajo k čitljivi
ponudbi priložiti dokaze:
1.   Registracija ponudnika:
•    za družbe: kopija registracije podjetja ponudnika (izpis iz sodnega
registra), ki načeloma ni starejši od treh mesecev,
•    samostojne podjetnike: odločba o izpolnjevanju pogojev za opravlja-
nje dejavnosti in priglasitveni list pristojne izpostave Davčne uprave
RS;
2.   Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih :
•    za gospodarske družbe:
-     BON-2, potrjen s strani AJPES, ki na zadnji dan za oddajo vlog ne
sme biti starejši od 14 dni,
potrdilo od pristojne davčne izpostave o plačanih davčnih obvez-
nostih in prispevkih, ki na zadnji dan za oddajo vlog ne smejo bi-
ti starejši od 14 dni,
•    za samostojne podjetnike :
-     BON-2, potrjen s strani AJPES, ki na zadnji dan za oddajo vlog ne
sme biti starejši od 14 dni, ki na zadnji dan za oddajo vlog ne sme
biti starejši od 14 dni,
-     potrdilo od pristojne davčne izpostave o ptačanih davčnih obvez-
nostih in prispevkih, ki na zadnji dan za oddajo vlog ne smejo bi-
ti starejši od 14 dni,
3.   Poročilo o dosedanjih aktivnostih ter opis programa z številom zaposle-
nih;
4.   Dokazilo o vplačani varščini v višini treh mesečnih izklicnih najemnin z iz-
javo v višini ponujene mesečne najemnine;
5.   Potrdilo, da ni v postopku pristine poravnave, stečaja ali likvidacije ozi-
roma je prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne poravna-
ve.
Popolna ponudba z vsemi potrebnimi dokazili mora prispeti v zaprti in ozna-
čeni ovojnici ¦> NE ODPIRAJ- PONUDBA ZA NAJEM POSLOVNEGA PROSTORA«
(vpisati tudi naslov prostora na katerega se nanaša ponudba) št. 361-01-
4/2005-0404 na naslov občina Krško, Cesta krških žrtev 14, 8270 Krško, do
vključno 11. julija 2005. Na hrbtni strani kuverte mora biti naveden tudi na-
slov pošiljatelja.
Ponudbe bodo po poteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih in
nepravočasnih ponudb komisija ne bo upoštevala.Prav tako ne bo upošteva-
la vlog ponudnikov, ki že imajo v najemu poslovni prostor last Občine Krško,
vendar kršijo določila najemne pogodbe.
Pri določitvi najugodnejšega ponudnika, komisija uporablja določbe Uredbe
o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem države
in občine in Pravilnika o načinu oddajanja in poslovnih prostorov v najem in
o določanju najemnin. Če komisija med ponudniki ne bo mogla izbrati naj-
emnika, lahko izvede licitacijo oziroma si pridriuje pravico, da ponovi obja-
vo javnega razpisa.
Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v roku 15 dni od
zaključka razpisa.
Izbrani ponudnik je dolžan skleniti najemno pogodbo o najemu poslovnega
prostora 15 dni po izdaji sklepa o izboru oz.dodelitvi, sicer se šteje, da je od ,
ponudbe odstopil.                                                                                             j
Najemnik je dolžan prevzeti poslovni prostor najkasneje v roku 15 dni po '
podpisu najemne pogodbe in ga pričeti uporabljati v roku.
Javni razpis se objavi na Posavskem Obzorniku, na občinski oglasni deski Ob- ;
čine Krško in na spletni strani www.krsko.si.                                                    I
Številka: 361-01-4/2005-0404                                                                         I
Datum: 15. 06. 2005                                                  Obcma Krlko
ObzoffaiK
junij 2005
21
akilja in prostor
Nasprotovanje ostaja, raste pa zavedanje,
da je za odpadke treba poskrbeti
agencija
Da je umeščanje jedrskih objektov, kakršen je tudi trajno odlagališče za nizko in srednje radioaktivne odpadje, v prostor bolj kot
s tehničnega vidika težavno z vidika družbene sprejemljivosti, je bilo na teh straneh že večkrat zapisano. Agencija za radioaktivne
odpadke zato že od leta 1995 vsako leto izvede raziskavo javnega mnenja na to temo. Precej odklonilna stališča do vsega, kar "di-
ši" po radioaktivnosti ostajajo relativno stabilna, kljub temu pa ugotavljajo tudi več strinjanja s trditvijo, da so radioaktivni odpad-
ki resen problem in da moramo sami poskrbeti zanje.                   >
Za jadrsko eneroijo le trotjina
Tako kot vsa leta nazaj je ARAO tudi v lanski anketi ugotovila, da za ve-
liko večino stovenske populacije jedrska energija le ni energija prihod-
nosti. Velika večina anketirancev se namreč zavzema za izrabo čistih
oblik energije, saj skoraj 100-odstotno podpirajo uporabo energije son-
ca in vode, skoraj 90-odstotno pa tudi energijo vetra. Uporaba fosilnih
goriv je sprejemljiva za dobro polovico anketiranih, jedrsko energijo
pa bi izrabljala manj kot tretjina anketiranih. Glede na dejstvo, da je
za splošno javnost najbolj vprašljiva uporaba jedrske energije, je razu-
mljivo, da so tudi odpadki, ki pri tern nastanejo, zaznavani kot največ-
ji ekološki problem.
Tako kot vsa prejšnja leta je tudi lani največ anketirancev podprlo upo-
rabo radioaktivnih materialov v medicini in v znanosti, najbolj pa na-
sprotujejo uporabi radioaktivnih materialov v oboroževanju. Na sploš-
no se je podpora uporabi jedrskih materialov v odnosu na leto prej ne-
koliko povišala.
Želijo vac ins ormacij
Odstotek anketirancev, ki menijo, da imajo trenutno na voljo dovolj in-
formacij o radioaktivnih odpadkih, ostaja skoraj nespremenjen in je
na nivoju tretjine anketirancev. Visoka stopnja nepoznavanja, ki jo ves
čas beležijo pri vprašanju, ali vedo, katera organizacija je zadolžena
za ravnanje z radioaktivnimi odpadki, še vedno ostaja. V lanski anketi
je na vprašanje pravilno odgovorilo le 3,4 odstotka anketiranih, 7,3 od-
stotka anketiranih je navedlo napačno ime organizacije, 89,3 odstotka
anketirancev pa ni znalo odgovoriti na vprašanje. Pričujoči podatki ka-
žejo, da je poznavanje konkretne problematike še naprej skromno. Med
napačnimi odgovori se največkrat pojavi Nuklearna elektrarna Krško in
Institut Jožef Stefan. Večina anketirancev, skoraj tri četrtine, bi želela
več izvedeti o radioaktivnih odpadkih v Sloveniji.
Odklonilni odgovori na vprašanje o gradnji odlagališča radioaktivnih od-
padkov so na las podobni tistim iz leta poprej, saj je prepričljiva dvo-
tretjinska večina proti. Med tistimi, ki bi tako gradnjo podprli, pa je
največ tistih, ki bi to storili, če bodo dokazali, da je vamo. Anketiran-
cev, ki bi brezpogojno pristali na gradnjo odlagališča v njihovem okolju,
je bilo v primerjavi z letom 2003 dvakrat več, a je njihov delež še ved-
no precej skromen, dobrih pet odstotkov.
Nezaupljivost in strahovi ostajajo
Glede infocmacij o primemem načinu hranjenja radioaktivnih odpadkov
ostajajo anketiranci enako (ne)zaupljivi kot prej. Vrstni red tistih, ki
jim anketiranci zaupajo, je sicer nekoliko spremenjen, saj anketiranci
še najbolj in občutno bolj kot prejšnje leto zaupajo ekologom, na dru-
gem mestu so strokovnjaki, sledijo znanstveniki in Agencija za radioak-
tivne odpadke, ki je tako kot leta 2003 pred novinarji. Najmanj zaupa-
jo državnemu zboru (0,7 %) in vladi (1,1 %), nikomur pa ne zaupa 14,6
% anketirancev.
Končno odločitev o gradnji odlagališča bi največ anketirancev tudi la-
ni zaupalo strokovnjakom, petina pa bi odločitev prepustila krajanom
območja, kjer naj bi bilo odlagališče. Več anketirancev kot leto prej bi
to pristojnost preneslo na vlado ali državni zbor, nekaj več pa bi jih od-
ločitev prepustilo ekologom. Proces iskanja odlagališča NSRAO mora po
mnenju največjega števila anketirancev potekati v neposrednem dogo-
voru med ARAO in lokalno skupnostjo ali ob posredovanju nevtralne ose-
be med ARAO in lokalno skupnostjo.
Splošna javnost najbolj zaupa okoljevarstvenikom, pri tern pa je
pomembno in zanimivo, da so okoljevarstveniki, ki imajo več in-
formacij in se za tematiko RAO bolj zanimajo, v mnogo večjem
deležu kot splošna javnost pripravljeni sprejeti odlagališče.
Odgovori okoljevarstvenikov na vprašanje: "Denimo, da strokov-
njaki ugotovijo, da je v vaši občini primerna lokacija za odlagališ-
če RAO. Ali se boste strinjali z gradnjo odlagališča RAO?"
odstotki
45 |
40   i
3S  j
30   t
25
20
IS
10
s
0 "
tnRz            feborto         tabnk       tebokmja   podoobenfc        rw«na
pnttla   «te*raS.«ta>    aogbUL         « taj         pogo*»
WDBID                   fldl^H3^ä                 DflSQO^XM
odgovori
Anketiranci so verjetnost posledic izgradnje odlagališča NSRAO v Slove-
niji ocenjevali s pomočjo lestvice od 1 do 5, pri čemer pomeni 1 sploh
ni verjetno, 5 pa zelo verjetno. V povprečju se jim najbolj verjetno zdi,
da bodo ljudje živeli v strahu, da se bo zgodila kakšna nesreča, najmanj
verjetno pa se bodo po njihovem mnenju odprla nova delovna mesta. V
precejšnjem številu pa so prepričani tudi v to, da bo radioaktivno seva-
nje vplivalo na zdravje ljudi.
Voč strinjanja o nujnosti ravnanja z odpadki
Anketiranci se v povprečju najbolj strinjajo s trditvijo »Zato, ker v Slo-
veniji proizvajamo radioaktivne odpadke, nujno potrebujemo tudi pri-
merno odlagališče zanje«, najmanj pa s trditvijo »Odlagališče radioak^
tivnih odpadkov ne predstavlja nevarnosti za okolje in ljudi v svoji bliži-
ni«. V odnosu na prejšnjo raziskavo beležijo rahla odstopanja v mnenju
anketirancev posebej.pri trditvi, da za nemoteno oskrbo z električno
energijo potrebujemo NEK, in sicer v pozitivni smeri. Prav tako beleži-
jo povečano strinjanje z vsemi trditvami, še posebej pa pri trditvah, da
je ravnanje z radioaktivnimi odpadki resen problem in da moramo sami
poskrbeti za pravilno odlaganje radioaktivnih odpadkov.
22
junij 2005
ObzorniK
okolje in pPBStir
Kako se trudimo, da bo naša voda
bistra in kristalno čista?
V občini Krško smo pridobili dva pomembna objekta komunalne infrastrukture - v mesecu juniju 2005 smo svečano otvorili objekt za
ultrafiltracijo pitne vode v Dobrovi pri Senovem in komunalno čistilno napravo v nekdanjem kamnolomu v Brestanici.
kostak
V Kostaku spremljamo in upošteva-
mo vse zahteve okoljske zakonoda-
je, ki vplivajo na naše dejavnosti in
storitve. Rezultate vrednotimo ter si
zadajamo strateške in izvedbene ci-
Ije za doseganje odličnosti v okolj-
ski odgovomosti. Temeljni pogoj za
izvajanje naših dejavnosti in njihov
razvoj je skrb za zdrav in varen živ-
Ijenjski prostor. Prizadevamo si, da
okoljsko odgovornost spoštujejo in
upoštevajo naši uporabniki, lokal-
ne skupnosti, okoljske organizacije
in pristojne driavne ustanove. Od-
zivamo se tudi na vplive ter pobude
iz okolja. V sled temu, smo pristopili
k reševanju problematike, ki se ve-
že na zagotovitev äste, zdravstveno
ustrezne pitne vode ter na čiščenje
komunalnih voda.
Objekt za ultrafiltracijo pitne vode
Dobrova_____________________
Vodovodno omrežje se je na podro-
čju občine Krško začelo organizirano
graditi v letu 1956. Do sedaj je zgra-
jenega več kot 500 km vodovodne-
ga omrežja in več kot sto objektov.
Podjetje Kostak d.d. ima v upravlja-
nju okoli 85 % vodovodnega omrež-
ja v občini Krško. Zaradi razvejano-
sti omrežja in omejenih sredstev za
obnovo, so na nekaterih področjih v
uporabi še vedno salonitne cevi, ne-
kateri vodni viri in zajetja pa niso
tako urejena, da bi v vseh razmerah
omogočila varno oskrbo prebivalcev
občine Krško z neoporečno pitno vo-
do. Takšen vodni vir je tudi v Dobro-
vi na Senovem, iz katerega oskrbu-
jemo s pitno vodo več kot 4.000 pre-
bivalcev senovsko-brestaniške do-
line. Vodni vir je koliänsko bogat,
težave pa so se pojavljale pri zago-
tavljanju kakovosti pitne vode. Zato
smo se v letu 2004 odločili, da je po-
trebno vodni vir urediti tako, da bo v
vseh vremenskih razmerah zagotav-
Ijal varno vodooskrbo.
Decembra 2004 smo pristopili k re-
ševanju problematike oskrbe s pitno
vodo za uporabnike senovsko - brest-
niške doline in posledično na zajet-
ju začeli graditi sodobno ultrafiltrir-
no napravo. V aprilu 2005 je začela
s poskusnim obratovanjem. Svečano
smo jo otvorili 2. junija 2005.
Ne glede na motnost vhodne vo-
de priteče iz ultrafiltrirne naprave
kristalno čista, zdravstveno ustrez-
na pitna voda. V programu pa ima-
mo tudi zamenjavo glavnega vodo-
vodnega omrežja med filtrimo na-
pravo in zdravstvenim domom, s d-
mer se bomo poizkušali izogniti pre-
čkanj Dovškega potoka in zmanjšati
vodne izgube pod 25 %. Upamo, da
bomo rudnikom dosegli dogovor in v
oskrbo vključili še vodo iz tamkajš-
njega rudnika.
Investitor objekta ultrafiltracijske
naprave je Občina Krško, ki je zago-
tovila del sredstev iz proračuna, čr-
pana pa so tudi sredstva iz tarifnega
sistema. Podjetje Kostak, ki je vo-
dilo tudi izgradnjo, pa je upravlja-
vec naprave. Vrednost objekta ulta-
filtracijske naprave znaša 19,9 mili-
jonov tolarjev, ureditev vodnega vi-
ra in obstoječih objektov pa še do-
datnih 20 milijonov tolarjev.
Uporabnike na področju senovške -
brestaniške doline končno lahko ob-
vestimo, da je voda primerna za uži-
vanje in jo pred uporabo ni potreb-
no prekuhavati.
Delovanje ultrafiltracijske naprave
Glavna naloga filtrime naprave je,
da odstrani nečistoče iz vode, ki se
pojavijo predvsem ob večjem de-
ževju ter odstrani eventualno pri-
sotne parazite. Objekt ultrafiltracij-
ske naprave je načrtovan tako, da se
izkorišča hidrostatični tlak vstopne
vode 2,5 bara. Za zaščito membran
ultrafiltracijske naprave je vgrajen
na vstopnem delu mehanski zaščit-
ni filter za grobe nečistoče večje od
100 um. Pranje filtra se izvaja samo-
dejno v odvisnosti od onesnaženosti
vode. Konstanten pretok vode v na-
pravi se vzdržuje s pomočjo regula-
cijskih ventilov. Voda iz ultrafiltra-
cijskih enot izstopa v obstojed re-
zervoar, od tarn v vodovodno omrež-
je. Kljub visoki motnosti in velikemu
nihanju med posameznimi dnevi je
voda po postopku filtracije čista in
ne vsebuje nobenih nečistoč.
Poleg izgradnje novega objekta smo
sanirali objekte na obstoječem vod-
nem viru, delno pa tudi okolico vod-
nega vira, da smo lahko postavili ob-
jekt na ustrezno mesto. V zadnjih
letih posodabljamo omrežje z uva-
janjem daljinsko vodenega nadzo-
ra črpanja in distribucije pitne vo-
de; ki omogoča učinkovitejše sprem-
Ijanje izrabe virov. Na takšen nacin
se z izgradnjo nove telefonske lini-
je spremlja tudi obratovanje ultra-
filtracijske naprave v Dobrovi.
Čistilna naprava Brestanica_______
Operativni program odvajanja in čiš-
čenja komunalne odpadne vode, ki
ga je Vlada sprejela oktobra 2004,
občinam nalaga zahteve glede od-
vajanja in čiščenja odpadne vode.
Glavni cilj omenjenega programa je
izvedba javne kanalizacije v obdo-
bju 2005-2017. Področje Senovega
in Brestanice mora biti z javno ka-
nalizacijo in komunalno ästilno na-
pravo opremljeno do 31. decembra
2015, do 31. decembra 2017 pa mo-
ra biti na javno kanalizacijo priklju-
čene najmanj 95 odstotkov obreme-
nitve, ki nastaja zaradi odpadne vo-
de v teh naseljih.
Čistilna naprava Brestanica čisti ko-
munalno odpadno in padavinsko vo-
do iz senovsko-brestaniške doline.
Poskusno obratovanje se je zače-
lo konec lanskega leta in bo predvi-
doma trajalo do konca leta 2005. Na
kanalizacijski sistem Senovo- Bresta-
nica je trenutno priklopljenih okoli
30% objektov, kar pomeni, da bo v
naslednjih desetih letih potrebno s
kanalizacijo opremiti čim večji del
obeh naselij ter priklopiti vse Ob-
jekte, kjer bo to tehnično izvedlji-
vo. Dosedanje analize očiščene vo-
de, ki teče v reko Savo, so pokazale,
da naprava obratuje zadovoljivo, saj
je učinek čiščenja preko 90%.
Investitor čistilne naprave s pripada-
jodmi objekti je Občina Krško, ki je
zagotovila sredstva iz okoljskih da-
jatev za onesnaževanje okolja za-
radi odvajanja odpadnih voda. Na-
ložba v izgradnjo dstilne naprave,
črpališča, zadrževalnega bazena
in tlačnega voda do čistilne napra-
ve, znaša nekaj več kot 330 milijo-
nov tolarjev.
Svečanosti ob otvoritvi čistilne na-
prave v Brestanici sta se občanom,
gostom iz sosednjih obän in direk-
torju družbe Kostak d.d., Božidarju
Resniku, pridružila minister za oko-
lje, prostor in energijo dr. Janez Po-
dobnik in župan občine Krško, Franci
Bogovič. Nagovorila sta udeležence,
prerezala trak in razglasila odprtje
novozgrajene naprave. V krški obči-
ni bomo tako v naslednjih štirih letih
poskrbeli za čiščenje odpadnih voda
za dobre tri četrtine prebivalstva, in
sicer z izgradnjo novega kanaliza-
cijskega sistema za področje krške-
ga polja, pri čemer so bodo odpad-
ne vode predvidoma čistile na čistil-
ni napravi Vipap. Upamo na pomoč
mednarodnih sredstev ISPA.
ObzöfhiK
junij 2OO5
23
kultura
NOVICE ob robu
Mojstri stare glasbe spot v Posavju
V viteški dvorani brežiškega gradu ter v mnogih drugih cerkvah in
gradovih tako v Posavju kot drugod po Sloveniji bodo od 1. julija po-
novno zazveneli instrument! vrhunskih mojstrov stare glasbe v orga-
nizaciji Skupine Festival Brežice.
Kot je povedal direktor in umetniški vodja Skupine Festival Brežice Kie-
men Ramovš, se festival vse bolj uveljavlja v širšem evropskem pros-
toru in tudi zaradi povezovanja z organizatorji podobnih prireditev v
Zagrebu in Beogradu postaja prepoznaven južnoevropski festival stare
glasbe. Tudi na letošnjih koncertih bodo nastopili izvajalci, kakršnih se
ne bi sramovali v največjih svetovni glasbenih centrih, poleg številnih
sponzorjev pa bo država gostiteljica letos Francija. V Posavju bo v času
od 1. julija do 11. avgusta v Brežicah, Pišecah, Kapelah, Kostanjevici,
na Mokricah in Rajhenburgu skupno 14 koncertov. Med večinoma tujimi
izvajalci, ki bodo predstavili doslej nabolj pester program tudi v časo-
vnem razponu nastanka glasbe - od 5. stoletja do danes, bo v Brežicah
nastop.il slovenski pianist Erik Šuler, ki bo igral skladbe ruskega sklada-
telja Rahmanjinova. S.M.
V spomin na valikega vzornika
Ob dnevu društva in v spomin na pokojnega kiparja Vladimirja Štovička
so člani Društva Likovnikov OKO iz Krškega pripravili tardicionalno pre-
gledno razstavo sltk svojih članov v Galeriji Krško. V društvu je včlanje-
nih 60 članov, od tega jih z različnim likovnim znanjem ustvarja oko-
li 20. In ravno ta njihova raznovrstnost, kakor je ob otvoritvi poveda-
la Tatjana Avsec, vodja krškega sklada za kulturne dejavnosti, prinaša
tako v njihovo delo in v posavski prostor različne "oči". Na razstavi, ki
bo na ogled vse do 27. avgusta, razstavljajo: Rafael Andlovic, Smilja-
na Anžiček, Andrej Čebular, Simona Dular, Nena Dular, Avgust Fab-
jančič, Stane Fabjančič, Alberto Gerjevič, Emilija Grubar, Slavica Je-
senko, Janez Klavžar, Mirko Kragl, Meta Kuplenik, Jožica Mikek - Ve-
ber, Jožica Pavlin, Leopold Petan, Jožica Petrišič, Branka Pirc, Magda
Praznik, Milan Praznik mlajši in Bernard Pungerčič. B.M.
Demolition Group navdušili v Brežicah
Potem ko so se pred leti Demolition group utišali do konca, sedaj ponov-
no počasi stopnjujejo svojo glasnost. To jim je v celoti uspelo 18. juni-
ja, ko je Društvo študentov Brežice v sodelovanju z Mladinskim centrom
Brežice organiziralo koncert slovenskih glasbenih legend. Na povratku
Demolitionov na stare odre se je zbralo okrog 400 zvestih poslušalcev.
Skupina se je sicer predstavila v nekoliko spremenjeni postavi, vendar
pa lahko na podlagi preteklih izkušenj ugotovimo, da jim je to vedno
prineslo nek nov zagon in motiv. G. B.
Uspeh mladih pianistk
Na menarodnem pianističnem tek-
movanju v Italiji, kjer so nastopili
pianisti iz enajstih držav, sta učen-
ki Glasbene sole Brežice Ana Stopar
in Eva Marija Stopar, ki ju uči prof.
Karolina Vegelj-Stopar, dosegli za-
vidljiv uspeh. Eva Marija je v moc-
ni konkurend v kategoriji B osvoji-
la drugo nagrado, Ana Stopar pa kot
najmlajša v kategoriji D prvo nagra-
do. Kot edini Slovenki na tekmova-
nju sta dostojno predstavili svojo
državo. P.P.
Ana in Eva Marija Stopar
Sracanje Hteratov
seniorjev
Krški sklad za kulturne dejavnosti
je 23. junija v Krškem pripravil me-
dobmočno srečanje literatov senior-
jev Dolenjske, Posavja in Bele Kra-
jine, ki se ga je udeležilo trinajst li-
teratov. Z mentorico srečanja Stan-
ko Hrastelj iz Leskovca so brali svo-
ja dela, še pred tern pa so si ogleda-
li baročno kapucinsko knjižnico ter
prisluhnili orgelski glasbi v izvedbi
Lucijana Cetina. L.P.
FestivalöBk Palöek
Krški sklad za kulturne dejavnosti je
v sodelovanju s krškim in leskovškim
vrtcem 22. junija v krškem gasilskem
domu Krško pripravil že tradicionalno
prireditev Festivalček palček, v okvi-
ru katerega so otroci vrtca Krško, vrtca
Pravljica Krško in vrtca pri OS Lesko-
vec rajali, ustvarjali na likovni delavni-
ci, si ogledali lutkovno predstavo Mišek
se preoblači, ki so jo pripravile vzgoji-
teljice leskovškega vrtca, ob koncu pa
prisluhnili koncertu Melite Osojnik.
"ŠBsemvoBsedl
in barvi..."
V galeriji Vojašnice Cerklje ob Krki so
28. junija odprli razstavo Brede Vide-
nič Kuplenik "Še sem v besedi in bar-
vi...", mednarodno razstavo exlibrisov
in rezbarsko razstavo članov Združenja
rezbarjev - modelarjev lesa Slovenije.
V kulturnem programu so nastopili Tre-
beški drotarji in Pevski zbor Planina.
JazzkoncartvMCBrežica
Skupina 3las v sestavi Enos Kugler na
bobnih, Miha Koretič na kitari in Se-
bastjan Podlesnik na basu so se 25. ju-
nija predstavili na koncertu v Mladin-
skem centru Brežice.
RADIO
^m^mm^^mm,               „.M...........
[EfMERGYdlESS
Ütift   *         Š '      K        0
Za
velike in
malepočitnice!
Informacije z izračuni na www.nkbm.si
"Kredit takoj"
.Nova KBMdd
24
junij 2005
kultura
izdelava
internetnih
strani
REFERENCNI  IZDELKI
www-natalijaverboten.com
www.kovintrade.si
www-kz-krsko¦si
www.nusaderenda.com
uww.mlinkatic.com
www.teb•si
www.inobrezice.com
www.mlinarstvo.com
www-pivnicaapolon-cofn
www-ski ad-nek.si
www ¦ rbresman¦si
uuw-delta-team.com
uww-rikoribnica.com
www.alenkinstudio.com
www.zobozdravstvo.com
www.vinamastnak.com
www.balonarstvo.com
uww.majdaarh.com
www-brestanica.com
INTERNET
¦¦031/333   495
^¦L^l   48   80   432
¦¦¦¦lnternet.net
www.iAinternet .n e f|
LJÜDSKA CINIVERZA
KRŠKO
učimo se za žiuljenje
Jaz sem za! 3+2
3+2 je nov sistem študija v skladu z Bolonjsko deklaracijo, ki ga
predlaga EU za poenotenje visokošolskih programov. Ekonomska
fakulteta v Ljubljani je prva fakulteta v Sloveniji, ki bo nove do-
diplomske in podiplomske programe po tern sistemu izvajala v
študijskem letu 2005/2006.
V prihodnjem šolskem letu bo tako izvajala tudi visokošolski
strokovni študijski program Visoka poslovna sola.
VPISNI POGOJI:
•   v 1. letnik se lahko vpiše, kdor je opravil maturo ali poklicno
maturo, zaključni izpit v kateremkoli štiriletnem srednješol-
skem programu
•   v 2. letnik se lahko vpišejo študenti, ki so končali (diplomira-
li) višješolski strokovni študij poslovne ali ekonomske usme-
ritve
•   v 3. letnik se lahko vpišejo študenti, ki so končali (diplomi-
rali) višješolski študij Ekonomske fakultete Ljubljana in Eko-
nomske poslovne fakultete Maribor
Študij se izvaja v študijskem središču:
LJUDSKA UNIVERZA KRŠKO,
Dalmatinova 8, Krško
Tel.: 07/488 11 75
KRŠKO, CK2 26; Tel.: 490 4000,
Izposojevaiišče VIPItM,
C. 4. julija 59; Tel: 07/490 30 70,
Izposojevališče KOSTANIEV1CA,
Ljubljanska 7; Tel.: 07/49 86 210
igl alvasorjeva
IfSiknjižnica
Krško ¦
Pototje z dobro knpgo
Kako hitro je prišel čas, ko se noč pred
oknom tako obotavlja, ta čas leta, ko se že-
limo ustaviti, počivati in uživati, ko so novi-
ce bolj kratke in se nam ne Ijubi razpravlja-
ti o resnih temah, ko hočemo biti na dopu-
stu. Poleti mnogi dosti več časa kot običaj-
no namenijo branju knjig zase, za dušo, zato
da jim je lepo. Tudi iz knjižnice tokrat nima-
mo veliko novic, raje vam bomo ponuditi ne-
kaj predlogov, odgovorov na vprašanje, ki se
pri nas sliši neštetokrat: KAJ BRATI?
Ob svetovnem dnevu knjige smo pripravili
knjižne kazalke z naslovi knjig, ki so se vtis-
nile v spomin in jih je po mnenju nas zapo-
slenih v knjižnici vredno prebrati. Pripravi-
li smo različne kazalke, z različnimi knjiga-
mi za različne bralce. Veseli bomo, če boste
med njimi tudi vi našli pravo knjigo, za pra-
ve bralne užitke.
NENAVADNI KAMELEON trenutno najbolj
iskane knjige: Da vincijeva šifra, Angeli in
demoni (Brown), Kraljevina izza tančice (Bin
Ladin), Najdenesanje (Roberts), Hiša na ulici
upanja (Steel), Puščavska zarja (Dirie), Živ-
Ijenje je norišnica (Reid), Ženske, ki teče-
jo z volkovi (Estes), Veliki rajh 1964 (Harris),
Spletke (Crusie), Pogovori z angeli (Virtue),
Sprememba v srcu (Rozman), Numerologija
(Jermanj), Sistem joga v vsakdanjem življe-
nju (Maheswarananda), Vrelec mladosti 2
ABRAKADABRA- knjige za najmlajše: Vesolj-
sko jajce, Tri botre lisičice, Bratec in sestri-
ca, Franček, Rilko in Cvilko, Ko je očka kralj,
Trije najljubši medvedki, Enci benci na ka-
menci, Medvedkov dedek, Mali, veliki in veli-
kan, Strahica Mona, Saj zmoreš Poldek, Zmaj
direndaj, Samo midva, Muren Murč, Junaka
pod odejo, Povej, kako je, če si velik, Matic
v bolnišnici, Nova sestrica, Ti in jaz, mali me-
do, Dobri snežak
ZMAJEV JEZDEC - knjige za osnovnošolce:
Brata levjesrčna (Lindgren), Matilda (Dahl),
4 1 prijatelji (Friedrich), Prigode kapita-
na Gatnika (Pilkey), Superzvezda (Vidmar),
Najboljši prijateljici (Wilson), Otok zakladov
(Stevenson), Zbirka Kurja polt, Zbirka Čarob-
na hišica na drevesu, Romeo Ijubi Julijo (Hä-
nel), Vse svet (Applegate), Dolga pot v San-
ta Cruz (Ende), Pasje življenje (Pennac), Era-
gon (Paolini), Veter v vrbah (Graham), Lassie
se vrača (Knight), Butalci (Milčinski), Ekipa
(Rai), Heidi (Spyri).
V DEVETIH NEBESIH - knjige za najstni-
ke: Ptica v duši (Snunit), Ronja razbojni-
ška hči (Lindgren), Princeska z napako (Vid-
mar), Lotosov cvet (Kolmanič), Punce v sol-
zah (Wilson), Veliko srce (Omahen), Jantar-
ni daljnogled (Pullman), Ajša najša (Lain-
šček), Mali princ (Saint Exupery), Sola Iju-
bezni (Belbin), Grenka čokolada (Pressler),
Sestre... Ni šans (Parkinson), Veliko prijatelj-
stvo, šibki živci (Lessmann), Dihati pod vodo
(Flinn), Čarovniška smrklja (Rees), Poslednji
samorog (Beagle), Sposojena svetloba (Fein-
berg), Nož v škornju (Voigt), Nedokončana
zgodba (Ende).
PRIKRITA HARMONJIA dela slovenskih avto-
rjev: Viktor Jelen, sanjač (Štefanec), Kalipso
(Milek), Pogled na Tycho Brache (Virk), Noč v
Evropi (Glavan), Tri Ijubezni (Kovačič), Con
brio (Švigelj), Ločil bom peno od valov (La-
inšček), Clovek na obeh straneh stene (Sim-
čič), Rep mavrice (Dobravec), 5 do 12 (Zajc),
Izgubljeni sveženj (Šeligo), Ne verjemi vetru
(Fritz - Kunc), Črni angel, varuh moj (Porle),
0 Iskanju Ijubezni (Križnar), Golo morje (Do-
lenc), Palčica (Pikalo), Njeno življenje (Kve-
der), Človek z zamudo (Sterte), Katarina,
pav in jezuit (Jančar).
DOKLER SE NE ZDANI romani, povesti: Luči
na odprtem morju, Beležnica (Sparks), Lju-
bezenski pobegi (Schlink), Pokora (McEvan),
Tuleči mlinar (Paasilinna), Ljubi moj Spul-
st
nik (Murakami), Belo jadro (Bambaren), Ure
(Cunningham), Stara pajkovka (Cogan), Sto
let samote (Garcia Marquez), Sramota (Coet-
ze), Najbolj modre oči (Morrison), Zapis o sa-
mostanu (Saramago), Hiša mojih očetov (Ri-
el), Mož, ki je sadil drevesa (Giono), Na du-
cat ceneje (Gilbreth), Daleč od ponorelega
sveta (Hardy), Krila časa (Bach), Tista, ki pri-
haja po snegu (Mowat), Povabilo (Mountain),
Eno življenje je premalo (Cokan), Modrost
starega učitelja (Albom), In večno pojo goz-
dovi (Gulbranssen), Deklica in sončnice (Cha-
telet), Dnevnik zapeljivca (Kirkegaard), Vse
te smešne zgodbe (Peršič), Zlati osel (Apule-
ius), Alamut (Bartol), Ime rože (Ecco), Vam-
pir z Gorjancev (Dolenc), V ogledalu, v ugan-
ki (Gaarder), Ženska, ki se je zaletela v vra-
ta (Doyle), Devetsto (Barricio), Dolgo, dolgo
pismo (Ba), Eva Luna (AUende), Ebenovina
(Kapuscinski).
KORAK NAPREJ zanimiva in poljudna stro-
kovna literatura: Od znanosti do boga (Rus- •
sel), Utehe filozofije (Botton), Do odporno-
sti z glavo (Ihan), Družine in kako v njih pre-
živeti (Skynner), Otroci so tega vredni (Co-
loroso), Telo govori (Bizjak), Kolo življe-
nja (Kiibler - Ross), Sijaj in sence križarskih
vojn (Frischler), Odgovarjanje (Ricker), Nis-
mo angeli (Gustinčič), Imeti ali biti (Fromm),
No logo (Klein), Moške stvari, ženske stva-
ri (Bell), Pred začetkom (Rees), Veličastne
stvaritve narave, Sporočilo vode (Emoto),
Konec človeštva (Fukuyama), Svetovanje za
žabca (Board).
Poletni obratovalni čas knjižnice - od 1.
julija do 31. avgusta
V počitniških mesecih, juliju in avgustu, se
rite/n življenja spremeni, upočasni. Takrat
opažamo, da tudi knjižnico obiskujete manj
pogosto, da si naenkrat naberete večjo zalo-
go poletnega branja. Da potem lahko uživa-
te v send, na plaži, daleč... Poletje bo vpli-
valo tudi na obratovalni čas knjižnice. Obi-
ščete nas lahko:
Knjižnica KRŠKO:
Ponedeljek, sreda:        8.00 -18.00
Torek, četrtek:               8.00 -16.00
Petek:                              8.00 -14.00!
Sobota:                            Zaprto!
Izposojevališče VIDEM:
torek: 15.00- 18.00
Izposojevalisce KOSTANJEVICA:
Četrtek: 12.00-18.00
Izposojevaiisče SENOVO:
Ponedeljek, četrtek: 12.00-18.00
Naj sončni poletni dnevi v vas pustijo malo
daljše sledi, mogoče tako, kot je zapisal Ka-
jetan Kovič v pesmi z naslovom Poletje:
Mogoče pa dnevi poletja
le zapustijo v nas
malo daljšo sled.
Kakšno pot,
ki se vije po gozdu,
skrita
pred hrupom sveta.
Kakšen kos morja
na obali
iz jantarja.
Lahko da se
nepopisni
večerni oblaki
shranijo v nas
kot navdih
za ljubezensko pesem.
Alenka Žugič Jakovina
ObzorniK
junij 2005
25
šport in rekrsacija
Izjemen uspeh Deržaniča in Petanove
Mlada brežiška atleta Rok Deržanič in Maja Petan sta se izjemno izka-
zala mednarodnem tekmovanju mnogobojcev, ki je zadnji vikend v ma-
ju potekalo v Mariboru. V konkurenci atletov iz devetih evropskih držav
je Rok zmagal v osmeroboju mlajših mladincev, Maja pa v sedmeroboju
med starejšimi mtadinkami. Rok je dosegel fantastičnih 5909 točk in za
več kot tisoč točk popravil državni rekord, njegov dosežek pa je trenutno
najboljši rezultat na svetovnih lestvicah v osmeroboju za mlajše mladin-
ce. S tem je krepko presegel tudi normo za nastop na svetovnem prven-
stvu mlajših mtadincev, ki bo julija v Maroku. Maja je postala najmlaj-
ša Slovenka, ki je presegla mejo 5000 točk v atletskem sedmeroboju, saj
jih je dosegla 5081, bila pa je tudi četrta v absolutni konkurenci.
Kostflvc to Ktak na vrtiu EvropB,
Ivačtepeti
Na evropskem prvenstvu v ju-jitsuju, ki je bilo v začetku junija v Wroc-
lawu na Poljskem, sta čtana Društva borilnih veščin Katana Globoko Go-
razd Kostevc in Dejan Kink v kategoriji duo sistem - moški osvojila na-
slov evropskih prvakov. Vse od prvega kola naprej sta se prebijala su-
vereno. V prvem kotu sta premagala kasneje tretji francoski par, nato
sta premagala romunski par, v finalu pa še španska reprezentanta. Na
prvenstvu je v kategoriji do 77 kg nastopil tudi član DBV Ippon Sevnica
Zvone Ivačič. Po smoli s poškodbo prsta na roki je moral izpustiti boj za
medaljo in bil na koncu uvrščen na peto mesto.
NoQometasi na koncu deseti
Končala se je sezona v drugi slovenski nogometni ligi. NK Krško Posavje
je v zadnjem krogu doma gostil novega prvoligaša Rudarja iz Velenja in
tesno izgubil z 2:3. Velenjčani so povedli z golom Grbiča, Sprečakovič je
povišal na 0:2. Takoj zatem so Krčani z zadetki Roka Zorka in Mira Pili-
poviča ekspresno izenačili in odšli na odmor z rezultatom 2:2. V drugem
delu tekme je padel le en gol, v 64. minuti je Softie gostom zagotovil
zmago. Z enajstimi zmagami, petimi remiji in 17 porazi, kar pomeni 38
točk, ter z gol razliko 46:59 so Krčani na koncu z desetim mestom obstali
v drugi ligi, a z enakim številom točk kot devetouvrščeni Factor.
Žagar tretji na krškem Grand prixu
Najboljši spidvejisti sveta so se
28. maja četrto leto zapored
pomerili na krški spidej stezi
na dirki za Veliko nagrado Slo-
venije. Na tretji dirki letoš-
njega svetovnega prvenstva je
s povabilom organizatorja, Av-
to moto društva Krško, nastopil
tudi Ljubljančan Matej Žagar,
domačina Šantej in Štojs pa sta
bila rezervi. Žagar se je v spid-
vejski eliti odlično odrezal, saj
je v svojih prvih petih vožnjah
zasedel eno prvo, tri druga in
eno četrto mesto, kar je bilo
dovolj za uvrstitev v polfinale.
Tu je premagal imena, kot so N.
Pedersen, Sullivan in Adams in
se uvrstil v veliko finale. Tarn je
odlično štartal in nekaj časa vo-
zil na drugem mestu, na koncu pa je moral priznati premoč Šveda Tony-
ja Rickardssona in Danca Nickija Pedersna. Rickardsson je na krški stezi
zmagal drugo leto zapored in povečal prednost v skupnem seštevku pr-
venstva, kjer mu je najbližji Avstralec Jason Crumpom, v Krškem šele
četrti. Spektakularno dirko si je ogledalo okoli osem tisoč gledalcev.
Matej Žagar (desno) na zmasoval-
nih stopničkah ob Dancu Pedersnu
in Švedu Rickardssonu
V Stoveniji prvi. v Evropi šastl
Sevniški atlet Borut Veber je nastopil za slovensko reprezentanco na
evropskem ekipnem pokalu v švedskem mestu Gavle. Tekmoval je v dis-
ciplini 5000 m in v počasnem taktičnem teku s časom osvojil šesto me-
sto. Veber je pred tem zmagal na 3000 m na atletskem pokalu Sloveni-
je v Ljubljani, kjer je bila njegova klubska kolegica Maja Teraž na 800
m deseta.
n&< tz/lcCttvo
Uspošno plasala v Mostarju
Luka Vodlan in Amadeja Plevel iz PGC
Lukec Krško sta se konec maja v Mo-
starju udeležila rnednarodnega ples-
nega prvenstva in v močni konkuren-
ci plesnih parov iz Madžarske, BiH, Sr-'
bije in Črne gore, Slovaške in Slovenije
osvojila srebrno medaljo v standard-
nih plesih tako med starejšimi mladin-
ci kot med člani, v latinskoameriških
plesih pa sta bila med starejšimi mla-
dinci tretja.
Jan in Tina na stopniGkali
V Mislinji je 4. junija potekal driav-
ni kvalifikacijski turnir v standardnih
in latinskoameriških plesih, ki se ga
je udeležil tudi par Plesno glasbene-
ga centra Lukec Krško Jan Bahar-Pet-
ek in Tina Gajšek-Murko. Bila sta druga
v obeh zvrsteh plesa.
Amnrožzalas
obstopničke
Člani Posavskega alpinističnega kluba
so se 18. junija v Martuljku udeležili
prve letošnje tekme v hitrostnem ple-
zanju. Ambrož Novak je v kvalifikaci-
jah dosegel najboljši čas v kategoriji
mlajših dečkov, naprej pa se je glad-
ko uvrstila tudi kadetinja Katja Kre-
jan. Tudi v prvem četrtfinalnem boju
je Ambrož plezal odlično, tik pod vr-
horn pa je zdrsnil, kar ga je kasneje
stalo boljše uvrstitve. Na koncu je bil
Ambrož četrti, Katja Krejan pa peta.
LampicbrezkonkupencB
Judoisti Judo kluba Olimpija Krmelj
so se 4. junija udeležili mednarodne-
ga Pokala Bežigrada za mlajše kate-
gorije. Med starejšimi dečki je bil Ur-
ban Dimec tretji, kadet Matic Lampič
pa je zmagal in še enkrat dokazal, da
je med kadeti do 81 kg trenutno naj-
boljši v Sloveniji. Uspeh sta dopolnili
Anja Kostrevc med kadetinjami in Pi-
ka Mirt med mladinkami, ki sta osvoji-
li peti mesti.
Levičar tretji. Božič peti
V Trbovljah je bita 4. junija četrta
tekma pokalnega prvenstva Stoveni-
je v praktičnem streljanju, na kate-
ri se je pomerilo 77 tekmovalcev fz
vseh slovenskih klubov. V skupini stan-
dard je bil Janko Božič (PPS Posavje)
peti, Miroslav Podpadec (CPS KrškoJ
13. in Marjan Brinovec (PPS Posavje)
17. V odprti skupini je bil Dušan Levi-
čar tretji, Martin Sluga (oba CPS Krško)
pa osmi. V podskupini senior je bil Mar-
jan Brinovec (PPS Posavje) sedmi, Mar-
tin Sluga pa enajsti.
Ambrož Novak (drugi z desne) s pri-
znanjem za četrto mesto
Matic Lampič na najvišji stopnički
26
junij 2005
ObzorrliK
sport in nkriielja
Brezüka obäna v znamenju športa
Potek ko sta prvi junijski konec tedna v brežiški občini največ pozorno-
sti vzbudili celodnevna prireditev, posvečena dnevu okolja in obletnici
turističnih organizacij v Kapelan in tako imenovani »pies valetnikov« na
brežiških ulicah, je drugi konec tedna že tradicionalno minil v znamenju
športnih aktivnosti. Od petka do nedelje naj bi se na različnih prizoriščih
v občini V soorganizaciji s številnimi društvi in klubi na prizoriščih v Bre-
žicah, na Čatežu, v Dobovi, Pišecah, Artičah in drugod zvrstilo kar 17 tek-
movanj, vendar jih je nekaj odpadlo oziroma bilo preloženih zaradi slab-
šega vremena. Ena najbolj mno-
žičnih prireditev je bil vsekakor
Olimpijski tek, katerega start in
cilj je bil pred brežiško gimnazi-
jo (na fotografiji). Sodelujoči so
imeli na voljo dve progi, manj iz-
kušeni so se pomerili na kilome-
trski progi, ki jih je vodila okoli
stadiona in nazaj, izkušenejši pa
so morali preteči sedemkilome-
trsko progo, ki je vodila iz me-
sta po Vrbini in nazaj pri brežiškem gradu. Teka se je udeležilo okoli 70
tekmovalcev in tekmovalk različnih generadj, zanimivo pa je, da je bila
udeležba mednarodna, saj so tekli tudi tekači iz Karlovca, Londona in Če-
ške, od koder je bil tudi zmagovalec Tomaž Lendrovski.
Rok Kerti državii prvak
Krški plavalec Rok Kerin je na državnem prvenstvu v maratonskem pla-
vanju, ki je 19. junija potekalo na Šmartinskem jezeru pri Celju, osvo-
jil naslov absolutnega državnega prvaka. Po
uspešnih nastopih minulo poletje, ko je serij-
sko zmagoval na plavalnih maratonih v hrva-
ških obmorskih mestih, se je letos tej plaval-
ni disciplini še nekoliko bolj posvetil in se že
v prvem nastopu na evropskem pokalu v Sevil-
li v daljinskem plavanju uvrstil med dvajsete-
rico, dobro formo pa nadgradil z naslovom dr-
žavnega prvaka. Pet kilometrov dolgo progo je
zmogel v času 58 minut in 49 sekund, kar je
vrhunski rezultat.
2&*Mai brežJške kiSarlu
Sedanji in bivši člani Košarkarskega kluba Brežice (na fotografiji) so 28.
maja obeležili 25-letnico ustanovitve kluba. Brežiški košarkarji so naj-
prej nastopali v dolenjski ligi, nato v drugi slovenski in v območni ligi,
sredi 90-ih let pa
so se iz B sloven-
ske lige uvrstili v
A2 ligo, kar je bil
največji     uspeh
kluba.   Vmes  je
kar nekaj članov
kluba igralo vid-
no vlogo v uspe-
hih    košarkarske
ekipe Podbočja in Krškega, leta 1997 pa je klub prenehal s tekmovalno
košarko in deluje na rekreativni ravni. Na proslavi »srebrnega jubileja«
kluba so člani odigrali priložnostno tekmo ter na družabnem srečanju
obujali spomine na zgodovino brežiške košarke.
Rajhenburčanke državm prvakMJo
Članice KBŠ Rajhenburg Nuša Hafner, Marija Jeler in Špela Horvat
so 11. junija v Oplotnici na ekipnem državnem prvenstvu v karateju
v kategoriji kadetinj premagale vso konkurenco in postale državne
prvakinje za letošnje leto. S tem sta si še dve dekleti iz kluba pri-
dobili kategorizaci-
jo športnika pri OKS,
uspeh pa pomeni že
deveto medaljo z dr-
žavnih prvenstev v
tej sezoni in šesti na-
slova državnega pr-
vaka. Glede na uspe-
he bo KBŠ Rajhen-
burg v prihodnjem
letu najverjetneje
organizator enega od
državnih prvenstev v
Krškem.
Državne prvakinje s trenerjem
MladinkB tik pod vrhom
Tekmovalci Muttisport kluba iz Krške-
ga so se odlično odrezati na mednarod-
nem triatlonu 19. junija v Zaprešiču na
Hrvaškem. Med mladinkami je bila Ni-
na Andrijaševič druga, Nina Mandl tret-
ja, Dolores Žičkar pa četrta. Med čla-
ni je bil Rok Vegelj 19., Jaroslav Kova-
čič pa je po odličnem plavanju, kjer
je iz vode prišel drugi in se držal vo-
dilnih na kolesu, doživel prometno ne-
srečo in namesto na stopničkah končal
v bolnišnici.
Sevničana peta v Evropi
Člana KK Hypo Sevnica Gorazd Mlinarič
in jasmin Dautbegovič sta konec ma-
ja nastopila na evropskem prvenstvu
v tradicionalnem, karateju v Romuniji.
Oba sta se dobro odrezala in pristala
na nehvaležnem petem mestu, potem
ko sta izgubila borbi za polfinale oziro-
ma za medaljo.
Trije naslovi
radfoamaterjev
Kiemen Mavsar iz Radiokluba Krško je
na pionirskem državnem prvenstvu v
amaterski radiogoniometriji, ki je bi-
lo 4. junija v Murski Soboti, osvojil na-
slov državnega prvaka. Njegov klubski
sotekmovatec Matej Hafner je osvojil
bron, Luka Colarič (prav tako .Radio-
klub Krško) pa je bil šesti.
Na državnem prvenstvu 18. junija v
Domžalah pa sta driavna prvaka po-
stala Maja Marušič iz Radiokluba Krško
med ženskami in Tomaž Kunšek iz Ra-
diokluba Amater Sevnica med mladin-
ci. Za Majo so se uvrstile njene klub-
ske kolegice Cvetka Mavsar, Eva Mir-
tič in Adrijana Moškon ter Sevničan-
ka Nina Radi, za Tomažem pa njegovi
sotekmovalci Danilo Kunšek, Luka Lo-
čičnik ter Grega Ceglar na petem me-
stu. Med veterani je bil Krčan Janez
Kuselj četrti.
Štiri medalje sevniških
atletov
Na državnem atletskem prvenstvu
za fnlajše mladince in mladinke
25. in 26. junija v Velenju so atle-
ti AK Sevnica osvojili kar štiri me-
dalje: dve zlati ter po eno srebr-
no in bronasto. Najbolj uspešna
je bila Maja Teraž, ki je z no-
vim državnim rekordom osvojila
zlato na 1500 m zapreke in bron
na 2000 m. Tadej Mirt je kljub ne-
davni operaciji slepiča slavil zma-
go na 3000 m, srebro pa si je
pritekel Vid Zevnik na 2000 m
zapreke.
Odbojka na nrivki v
Brestanici
Odbojkarsko društvo Brestanica je 25.
junija organiziralo turnir v odbojki na
mivki za ženske in moške dvojice. V
ženskem delu turnirja se je pomeri-
lo 12 ekip, moških ekip pa je bilo 23.
V moški konkurenci je zmagala dvoji-
ca ŠD Sokol Kris, druga sta bila Fisher-
mans friend, tretja pa Ukrajinca. Med
ženskami je bila najboljša dvojica Mo-
bile Darte Maragoni, druga je bila dvo-
jica KSL Studio, tretja pa Volley girls.
studio
taa
ObzÖfniK
junij 2005
27
oglasi
JAVNI  POZIV
Na osnovi Pravilnika o izvajanju štipendiranja in kriterijih za izbor gospodarskih in negospodarskih subjektov v Posavski štipendijski shemi
obiavlja
Regionalna razvojna agencija Posavje
Regionalna
Razvojna Agencija
POSAVJE
I. JAVNI POZIV K ODDAJIVLOG ZA IZBOR GOSPODARSKIH IN NEGOSPODARSKIH SDRJEKTOV
ZA VKLJUČITEV V POSAVSKO ŠTIPENDIJSKO SHEMO ZA ŠOLSKO LETO 2005/2000
1.  PREDMET POZIVA
Predmet poziva je izbor gospodarskih in negospodarskih subjektov
za vključitev v Posavsko štipendijsko shemo v šolskem letu 2005/
2006. Na osnovi izbora bodo upravičenci vključeni v Posavsko šti-
pendijsko shemo.
Kadrovska štipendija je sestavljena iz dveh delov v sledečem raz-
merju:
•    del, ki ga iz sredstev pridobljenih iz naslova neposrednih razvoj-
nih spodbud zagotavlja Regionalna razvojna agencija Posavje v
višini do največ ene polovice (1/2) celotne štipendije, in sred-
stev lokalnih skupnosti v višini do največ ene polovice(1/2) ce-
lotne štipendije,
•    udeležba upravičenca, ki jo iz svojih sredstev zagotavlja upra-
vičenec, ki je na podlagi javnega razpisa pridobil pravico do
vključitve v Posavsko štipendijsko shemo, v višini najmanj tret-
jine ene (1/3) celotne štipendije.
2.  POGOJI
Pravico do vključitve v Posavsko štipendijsko shemo, za izvajanje
kadrovskega štipendiranja potrebnega kadra imajo upravičenci, ki
se prijavijo na javni poziv s predpisanimi obrazci in izjavami ter
izpolnjujejo naslednje pogoje:
•    imajo sedež na območju Občine Krško, Brežice ali Sevnica
•    kadrovska potreba, ki jo izkažejo
•   ima status  deficitarnega poklica, kar se ugotavlja na podlagi
uradne evidence brezposelnih oseb, ki jo vodi Zavod RS za za-
poslovanje - Območna enota Sevnica in ostalih evidenc, ki imajo
naravo spremljanja kadrovskega potenciala v Občini Krško, Ob-
čini Brežice in Občini Sevnica
•   je za vključitev v Posavsko štipendijsko shemo, za izvajanje ka-
drovskega štipendiranja potrebnega kadra na dodiplomski ali
podiplomski ravni izobraževanja (IV., V., VI., VII., VIII., in IX.
stopnja izobraževanja)
•    izkazana kadrovska potreba je v skladu z Regionalnim razvojnim
programom regije Posavje 2001 -2006
•    se zavežejo, da bodo štipendista po končanem šolanju zaposlüi
najmanj za enako obdobje, kot so ga štipendirali s pomočjo Po-
savske štipendijske sheme.
Pravice do vključitve v Posavsko štipendijsko shemo ne more, uve-
Ijavljati upravičenec, ki:
•   je pod prisilno poravnavo, v postopku stečaja ali likvidacije
•    je predhodno že pridobil pravico do vključitve v Posavsko šti-
pendijsko shemo, pa ni izpolnjeval obveznosti, zaradi katerih
mu'je bila ta pravica odvzeta.
3.  NAČIN PRIJAVE
Upravičenci se prijavijo na obrazcu »Prijavni obrazec za subvenci-
onirano kadrovsko štipendiranje«. Prijavnertiu obrazcu morajo biti
priloženi:
•    Dokazilo o poravnanih davkih in prispevkih
•    Potrdilo, da se upravičenec  ne nahäja v postopku prisilne po-
ravnave, stečaja ali likvidacije, ki ga izda pristojno sodišče
•    Fotokopijo sklepa o vpisu družbe v sodni register
•    Navedba števila zaposlenih s kadrovskim načrtov za naslednja
štiri leta
•    Izjava 1 (iz razpisne dokumentacije)
Navedeni pogoji so določeni v Pravilniku o izvajanju štipendira-
nja in kriterijih za izbor gospodarskih in negospodarskih subjektov
v Posavski štipendijski shemi, ki je dostopen na sedežu Regionalne
razvojne agencije Posavje in spletni strani: www.rra-posavje.si.
Upravičenci, ki so že vključeni v Posavsko štipendijsko shemo iz-
polnijo v razpisni dokumentaciji »Obrazec - podjetja« le rubriko
»II Štipendije« ter »Izjavo« in ju do konca tega razpisnega roka, to
je do 31.08.2005 do 12. ure, dostavijo na naslov Regionalne razvoj-
ne agencije Posavje, CKŽ 46, 8270 Krško
4.  POSTOPEK IZBIRE
Regionalna razvojna agencija Posavje je imenovala sedemčlansko
Komisijo za izbor, ki bo opravila izbor.
Komisija za izbor bo obravnavala samo popolne vloge, prejete na
naslov: Regionalna razvojna agencija Posavje, CKŽ 46, 8270 KRŠKO
in sicer priporočeno po pošti ali osebno oddane na sedež Regional-
ne razvojne agencije Posavje vsak delovni dan od 8. do 14. ure. Pri-
jave morajo biti v zaprti kuverti vidno označene z napisom »Prija-
va na javni poziv - Posavska štipendijska shema« in točnim naslo-
vom pošiljatelja na hrbtni strani. Vloga se smatra za popolno, če je
prijava na zahtevanih obrazcih, če so priložene vse zahtevane pri-
loge, če je ustrezno naslovljena in označena.
Rok za oddajo vlog je 31.08.2005 do 12. ure.
Vloge se bodo obravnavale po vrstnem redu prejetja, pri čemer
ima prej prejeta vloga z zahtevano višjo stopnjo izobrazbe pred-
nost pri dodelitvi pravice do subvencije za kadrovsko štipendiranje
v okviru Posavske štipendijske sheme, pred kasneje prejeto.
Prednost pri izboru imajo podjetja, ki so že vključena v posavsko
štipendijsko shemo z istimi štipendisti s katerimi že imajo sklenje-
no pogodbo o štipendiranju.
Udeleženci razpisa bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh
po preteku roka za oddajo vlog.
5.  DODATNE INFORMACIJE IN DOKUMENTACIJA
Prijavni obrazci so na voljo na naslednjem naslovu: Regionalna
razvojna agencija Posavje, CKŽ 46, KRŠKO, in na spletni strani :
www.rra-posavje.si, od dneva objave tega javnega poziva.
Dodatne informacije posreduje vodja projekta, ga. Na-
taša Šterban Bezjak, tel.: 07 488 10 41, e-naslov: nata-
sa.sterban.bezjak@rpcp.net.
Regionalna razvojna agencija Posavje
28
junij 2005
ObzorniK
nagradna križanka

SPROSTITVENI STUDIO
TVBBO SOLAMJ
MASAZE
ČOKOLADNE KOPEU
FINSKA IN INFRA SAVNA
CesUt 4.\u\l\a44, Kriko,
Tel.: ©7/ 49 03 690       /
Del. čas: pon - pet: 09.00 ¦ 21.00
sob: 10.00 ¦ 18.00
AVTOR:
MATJA2
HIADNIK
POGOSTO
SEDENJE
BREZDELA
ČRTANA
ZACETKU
NOTNEGA
CRTOVJA
NIČVREDEN
ČLOVEK,
NICE
TEUCA,     I
KRAVICA
MRE2AZA   !
RIBOLOV
VOBLIKI
VREČE
FRANCOSKI
DIRKAČ F1
(OLIVIER)
LIKOVNI
UMETNIK
BOLHA
ALI
ZABICA
1000 m
VISOKAGORA
SPRIMEK
SNEGA
TURBINSKI
REAKTIVNI
MOTOR
ELDA
VILER
OAJ
LETALSKI
PIONIR
RUSJAN
SINOVA
2ENA
VOJAK S
ČELADO
TRÖP5KO"
OREVO
(KININ)
f Celovec
A
JSLO
?
'Tržič
CISTINA
VG02DU
PISEC UVODNIKOV
ITALUANSKAZNAMKA
AVTOMOBILOV
SMUČ. SKA-
KALEC (JURE)
TRŽISKI
ZUPAN
(PAVLE)
RADUSKA
UREDNICA
JARC
LOJZE
ROZMAN
MISLEČI DUH
PRIPLATONU
OMEJITEV,
ZMANJŠANJE
IZTREBKI
MORSKIH
PTIC
METER
FRAN
RAMOVŠ
AMERIŠKA
RAČUNAL-
NIŠKAKOR-
PORACIJA
ADAM
OPEL
TEŽNJA,
USMERITEV
TEZJE
BESEDE:
AMOK,
IONESCO,
TOMIS
ČETRTA
DIMENZUA
ALES
KLINAR
POLOŽAJ,
STATUS
NEKDANJE
MESTOV
ROMUNUI,
DANAŠNJA
CONSTANTA
GR. JUNAK,
RANUIVV
____PETO
AFRIŠKO
GOVEDO
TOPOVSKI
IZSTRELEK
REKAV
NEMtUI
OOUREN
CLOVEK
DROBEN
PESEK
ZARJA
PRISEDNIK
NASODIŠCU
STARO-
RIMSKI
POZDRAV
PLOD
OUKE
MAJHNE
OSE
MALAJSKA
BLAZNOST
k      KOLONA
W\  TRGOVCEV
IN KAMEL
VPUSCAVI
ŠIRJAVA
KARLI
ARHAR
ŠKOTSKO
KRILO
ZABAVNA
PRIREDITEV,
SHOW
ZBIRANJE
JAVNEGA
MNENJA
TIM,
MOSTVO
ČEBELJI
'     PANJ
PREHUD
DELOVNA
OBLEKA,
PAJAC
VRV
TRAVNIŠKA  |--------------------
RASTLINA,         TEMNO
LOTUS           TROPSKO
DREVO
VELIKA
KOLIČINA
AFRIŠKI
VELETOK
FRANCOSKI
DRAMATIK
(EUGENE)
PERZUA
ANTON
AŠKERC
ČEHOV
ANTON
NEKDANJI
IZRAELSKI
PREMIER
RABIN
PRINCESA
LJUDSKIH
SRC
VNAŠANJE
POGAN
HRVAŠKI
NAFTNI
KONCERN
RIMSKA2
LIDUA
HREN
ŽIU
KAPIURA
HIDRO-
ELEKTRARNA
AVTOR
SHERLOCKA j   .„^j^
HOLMESA   |       , Jr.
(ARTHUR...           LUK*
!     DOYLE)
Geslo križanke pošljite do 11. julija 2005 na naslov: Posavski
obzornik, p.p. 288, 8270 Krško s pripisom »KRIŽANKA«. Med
reševalci s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali dobitnike na-
slednjih nagrad, ki jih podarja Velesa studio:
1.  bon v vrednosti 5.800 SIT
2.  bon v vrednosti 3.100 SIT
3.  bon v vrednosti 1.800 SIT
Nagrajenci 90. številke:
1.  Jožica Gnidica, Cesta 4.
julija 60 a, 8270 Krško
2.  Irena Kranjc, Kambičev trg
3, 8311 Kostanjevica na Krki
3.  Dragee Deželak, Pot na Zaj-
čjo goro 15, 8290 Sevnica
Geslo 90. številke:
JURJAŠOP
KRŠKO -
DRUGE CENE
NIAAAMO
ObzörniK
junij 2005
29
Ulasi
brežke
GOZDNO GOSPODARSTVO
BREŽICE d.o.o.
IŠČEMO GOZDNE DELAVCE. DELO JE NA OBMOČJU
DO 40 KM IZVEN BREŽIC. ČEIMATE VESELJE DO
DELA V GOZDU, POŠLJITE PROŠNJO Z NASLEDNJO
VSEBINO ( NASLOV, STAROST, IZOBRAZBA IN
TELEFONSKA ŠTEVILKA)NA NASLOV:
GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE d.o.o.,
TRŽAŠKA CESTA 2, p.p. 56, 1001 ljubljana
wjywd.|i|fiili|p)iJ|
iBiluUfi^cojni
FftlZeRStVÖ
PODALJŠEVANJE LAS
UTRJEVANJE NOHTOV
MODNO LIČENJE
Hffl^^wtbek s.p.        I
[el.: 07 49 66 333           '
ESM-SMS: 031 428 258 .

JBft •y™»-*]
e -mall: alenkatgAfiÜnstudio.com
STUDIO BpJ^^H
MaJda-pirntiW
T«|W4966jS
IZKORISTITE
KUPON
-10% prvi obisk
"iNŽENiRJNG ,
Dejan Levak s.p.
- novogradnje
• gradbeni servis
- izvedbe na ključ
- fasade
- zunanja ureditev
- ostala gradbena dela
/Artiee 10a/ 8253 Artiče
Tel./Fax: 07/49 56 909
3$m: 070 464 955
OPTIKA KEBER
RAZPRODAJA
SONČNIH OČAI
¦40% '30%- -20%
»__________——=^_________/A
EUROPRODUKT
k, GRADBENI   CENTER
VSEZAGRADNJO
NAJNIŽJE CENE V MAJU:
- ŽAGAN LES
- TONDACH strešne kritine
k- TIM fasade demit
I- CEMENT 50kg 1.190 sit
Globoko 50a, 8254 Globoko
Tel.: 49 94 602, gsm: 051 344 565
Kupljeno blago vam na vašo željo tudi dostavimo.

KLOBUČARSTV0
ŠIVANJE
ZAŠČITNIH
SftEOSTEV
w ptmntvAL
Delovni čas:
pon.- pet.: 8.00 -18.00, sob.: 8.00 -13.00

MICRA
VODENJE POSLOVNIH KNJIG
Tel.: 07/30 82 680, Fax 07/30 82 681
^   .Gsm: 041/773 456   ^4
Šentjemej (stavba nasproti tovarne Rrka)

www.lelsat.sl, e-mall: telsat@slol.net
GPB 20,8280 BPBSlanlca, tel.: 07/49-73-500
\l IXVMZIRSTVO,
AVTOMARKET, BAK,
r<k:\\ AwopRviAia
CKŽ132 B, 8270 KRŠKO^^^T
TEL: 07/490 34 70, FAX; 07/490 34 71,
GSM: 041/697 839

"zdelava hidravlicttn|veyi   y
- prodaja jnsewfis motornrh
kosflfiLgj^ag in škropilnicV
^-¦¦"^fewüw^.   '
y
! Raiffeisen
KREKOVABANKA
Ugodni krediti
Potrošniški do 6 let
Stanovanjskl do 15 let
Hipotekarni do 20 let
Nizke obresti, poplačilo
starih neugodnih kreditov!
Svetovanje na domu ali kjer se dobro počutite!
Hitre in enostavne rešitve finančnih zadreg!
050 633 918
Pokličite vašega mobilnega bančnika
30
junij 2005
ObzoriiiK
oglasi
PORAV/NAVA
PE KRŠKO
Cesta krških žrtev 135c
(JOB CENTER)
STE BILIPOŠKODOVANI
V PROMETNINEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO
DENARNO ODŠKODNINO?
POKLIČITE BREZPLAČNO
ŠTEVILKO
080 1314
www.poravnava.si
Saffflfprizgite Inc.
Dober leasing
za vaš dom.
LB Leasing d.o.o. Ljubljana
Poslovalnica Novo mesto
Seldiova cesta 3, 8000 Novo mesto
"    337 93 15
15|et LB Leasing

0«v8k
Najbolj domač časopis.
Od 14. julija 2005 vsak drugi četrtek v vsak posavski dom.
NEVIODVNVM