ISSN 0351-9716 IN@ENIRING POVR[INE IZDELKOV IN POLIZDELKOV IZ ALUMINIJEVIH ZLITIN Varu`an Kevorkijan Impol, d. d., Partizanska 38, 2310 Slovenska Bistrica; ZRVK, Betnavska cesta 6, 2000 Maribor IZVLE^EK V delu opisujemo najnovej{e razvojne dose`ke na podro~ju funkcionalnih prevlek za izdelke na osnovi aluminija s poudarkom na industrijskih postopkih izdelave prevlek. Surface engineering of aluminum-based semi and finished products ABSTRACT The R&D novelties in the field of functional coatings for alumi-nium-based products are described, with particular emphasis on the industrial processes of coatings fabrication. 1 UVOD Nana{anje prevlek na povr{ino izdelkov je in`enirski koncept, ki se je zadnje ~ase zelo uveljavil v voja{ki industriji ter v tujih vojskah(1). Najbolj so v uporabi t. i. funkcionalne prevleke(2), s katerimi na~rt-no in v to~no dolo~enem delu struktur in komponent, kjer je to potrebno za njihovo nemoteno obratovanje, ustvarjamo oz. spreminjamo dolo~eno lastnost ali kombinacijo lastnosti. V ve~ini primerov je to le povr{inska plastkomponent, ki je v funkcionalnem stiku z okolico v vseh voja{kih uporabni{kih okoljih. Tak{no na~rtno in lokalno ustvarjanje in spreminjanje potrebnih lastnosti podalj{uje trajnost struktur in komponent, raz{irja podro~je uporabe tradicionalnih in cenej{ih surovin in odlo~ilno prispeva k zmanj-{evanju stro{kov. Namesto da bi iz praviloma zelo dragih materialov, ki zagotavljajo predpisane funkcionalne lastnosti, izdelali ves izdelek, se vse bolj odlo~amo za to, da izdelek izdelamo iz cenej{ega materiala in ga le prevle~emo z dra`jim materialom. Tak{en na~in je po drugi strani posledica vse bolj izpopolnjenih zahtev, ki jih od proizvajalcev v voja{ki industriji zahteva sodobni trg. Zaradi tega je vse manj materialov, ki bi sami zadostili dolgemu seznamu zahtev. Re{itev je v izdelavi ve~plastnih prevlek, kjer posamezne plasti zagotavljajo oz. spreminjajo le eno ali kve~jemu le nekaj funkcionalnih lastnosti, skupaj pa ustvarijo `eleno kombinacijo, in ~e je potrebno, tudi gradientno spreminjanje lastnosti(3). In`eniring povr{ine se je uveljavil tudi v aluminijski industriji, kjer so prevleke zelo pomembno pod-ro~je spreminjanja lastnosti polizdelkov in komponent iz Al-zlitin v bojnih, vadbenih in skladi{~nih uporab-ni{kih okoljih. Najbolj raz{irjeni postopki nana{anja za{~itnih prevlek na izdelke iz aluminija so barvanje, lakiranje s prahom, galvanizacija in anodna oksida-cija. Samo v Nem~iji uporabijo v civilne in voja{ke 14 namene na leto ve~ kot 1 milijon ton razli~nih polizdelkov iz aluminija, med katerimi je 80 % prevle-~enih(4). [tevilne polizdelke iz aluminija uporabljajo tudi v voja{ki industriji, npr. zlitine visoke plasti~nosti serije 1xxx, 5xxx in 6xxx (za dele opreme ter bojne glave raketnih in artilerijskih projektilov). Za izdelavo sredstev oboro`itve, v lahkih oklepnih borbenih sredstvih, pri proizvodnji streliva in razli~nih raketnih izstrelkih, lahkih prenosnih mostovih ter in`enirski opremi in izdelavi voja{kih ~olnov se aluminijeve zlitine (serije 5xxx in 7xxx) uporabljajo v obliki tankih in debelih plo~evin (platiniranih ter neplati-niranih), stiskanih in vle~enih profilov ter palic, odkovkov in ulitkov. S prevlekami lahko na~rtno spreminjamo {tevilne lastnosti povr{ine in s tem raz{irjamo podro~je uporabe polizdelkov in komponentiz aluminija. Najbolj pogosto spreminjamo mehanske lastnosti (trdota), tribolo{ke lastnosti (obrabna obstojnost, hrapavost, mazalnost, koeficient trenja), elektri~ne lastnosti (elektri~na prevodnost, elektri~na upornost), termi~ne lastnosti (toplotna prevodnost, odpornost proti temperaturnim {okom), opti~ne lastnosti (barva, sijaj, odsevnost), korozijske lastnosti ter tudi obstoj-nostproti kemikalijam in oksidaciji in niz drugih posameznih lastnosti, kot so difuzivnost, poroznost, sposobnostprijemanja ipd. Poroznostje zagotovo ena izmed pomembnej{ih lastnosti prevlek. Vse prevleke so v neki meri porozne. Stopnja poroznosti prevlek je odvisna od postopka, pogojev in njihove kemijske sestave in je od 1 % do 20 %(5). ^eprav so s stali{~a uporabnikov navadno kakovostnej{e manj porozne prevleke, so tudi izjeme. Prevleke, ki jih uporabljamo zato, da ustvarimo toplotno pregrado, morajo biti porozne, da slab{e prevajajo toploto. Z razvojem novih postopkov nana{anja prevlek na izdelke iz aluminija proizvajalci te`ijo k temu, da ustvarijo ve~plastne in ve~namenske prevleke, ki omogo~ajo na~rtno spreminjanje {tevilnih lastnosti povr{ine izdelka hkrati. Postopki so izpeljani tako, da omogo~ajo kontinuirno nana{anje razli~nih materialov, kotso keramika, kovina, polimeri in barve, ob minimalni pripravi povr{ine podlage. 2 SODOBNI POSTOPKI NANA[ANJA PREVLEK Ve~ino sodobnih postopkov nana{anja prevlek na izdelke iz aluminija izvajamo tako, da fini prah ali VAKUUMIST 26/4 (2006) kapljice napr{imo na podlago(5,6). V obeh primerih je vhodna surovina fini prah, iz katerega izdelujemo prevleko. Ko gre za termi~no pr{enje, prah z nosilnim plinom uvajamo v plamensko ali plazemsko pi{tolo, kjer se delci prahu, ko letijo proti tar~i, spotoma stalijo, tako da na povr{ino podlage priletijo kot posamezne kapljice, ki se zlivajo v prevleko(5). Poleg temperature na kakovost dobljene prevleke odlo~ilno vpliva tudi hitrost kapljic, ki je ve~inoma nadzvo~na. ^eprav je v delu plamena, kjer pride do taljenja delcev prahu, temperatura nad tali{~em aluminija, je v coni izlo~anja kapljic na podlagi pod njegovim tali{~em (navadno manj kot100 °C), zato ob nana{anju prevleke ne prihaja do lokalnega taljenja povr{ine podlage. Novej{a tehnologija (nizkotemperaturno pr{enje(6)), ki so jo sredi osemdesetih let razvili v nekdanji Sovjetski zvezi in jo nato l. 1994 prenesli v ZDA in Evropo, omogo~a, da delce napr{imo na podlago pri temperaturah, ki so veliko pod njihovim tali{~em. Z nosilnim plinom, segretim do temperature najve~ 700 °C, se delci prahu, ki jih `elimo napr{evati, vna{ajo v {obo za napr{evanje, kjer se pospe{ujejo do nadzvo~ne hitrosti 2–4 Mach in s tolik{no hitrostjo zadevajo podlago. Vmesna tehnologija (HVOF – pr{enje s plamenom napol staljenih delcev pri velikih hitrostih(5,7,8)), ki so jo razvili predvsem zato, da z njo nadomestijo kromi-ranje s {estvalen~nimi spojinami kroma, za katere so v ZDA ugotovili, da so kancerogene(9), omogo~a pr{enje delcev na podlago s hitrostjo 400–1800 m/s. Temperatura podlage je najve~ 170 °C. Druga, zelo obetavna razvojna smer je in`eniring povr{ine z laserjem(10,11), ki so jo razvili leta 1998 v ZDA. Proces je sestavljen iz dveh proizvodnih operacij. V prvem delu procesa se pri sobni temperaturi z razpr{ilno pi{tolo nanese na podlago pribli`no 150 µm debela plastprekurzorja (kerami~ni prah, zme{an z vodno raztopino organskega topila). V drugi fazi se z industrijskim laserjem (npr. Nd:YAG- ali CO2-laser) stali povr{inska plast podlage. Kerami~ni delci se zaradi svoje ve~je masne prostornine vtisnejo in/ali kemijsko pove`ejo s staljeno plastjo podlage in ustvarijo prevleko. 3 OPIS NEKATERIH POSTOPKOV IN PREVLEK 3.1 Prevleke za pu{e valjev motorja z notranjim izgorevanjem Sodobna smer zmanj{evanja mase voja{kih transporterjev (zaradi zahtev po ve~ji takti~ni in strate{ki mobilnosti, sposobnosti plavanja, zra~nega transporta ter ve~je nosilnosti) zahteva od proizvajalcev razli~nih bojnih vozil in transporterjev vse VAKUUMIST 26/4 (2006) ISSN 0351-9716 ve~jo uporabo aluminija za izdelavo ohi{ij, oklepnih kupol, koles in delov motorja. Nadome{~anje lito`eleznih pu{ valjev s pu{ami, izdelanimi iz aluminijevih zlitin, je mo`no le, ~e so te ustrezno prevle~ene s prevleko, ki zagotavlja veliko obrabno obstojnost, nizek koeficient trenja, mazalnost in ~im slab{e prevaja toploto. Postopki, ki so sedaj v uporabi, so: galvansko kromanje ali termi~ni postopki, kotso plazemsko in oblo~no napr{evanje. Novost na tem podro~ju so prevleke iz tankih plasti, izdelane s prej opisanimi postopki napr{evanja. Pri plazemskem nana{anju tankih plasti na podlago iz aluminijeve zlitine, zaprto v reakcijski posodi pod vakuumom, ioni ali molekule plazme odna{ajo atome snovi, iz katere izdelujemo prevleko in jih prina{ajo na povr{ino podlage. Navadno je debelina prevleke le nekaj mikrometrov. Postopek so v preteklosti uporabljali prete`no za nana{anje prevlek na zunanje oz. bolj dostopne povr{ine izdelkov. Novostje posebej izoblikovana pali~asta katoda, ki omogo~a nana{anje prevlek tudi na manj dostopne oz. notranje povr{inah izdelkov, kot so npr. pu{e valjev. Po enem izmed `e ute~enih industrijskih postopkov prevle~ejo pu{o valja z ve~namensko prevleko in valj nato vstavijo v izvrtino bloka motorja. Najnovej{a tehnologija(4), ki so jo razvili pri podjetju Euromat GmbH, omogo~a, da vse to opravimo z eno samo proizvodno operacijo, tako da prevle~emo notranjo povr{ino izvrtine valja, pri ~emer kot reakcijsko posodo uporabimo kar samo izvrtino valja oziroma ohi{je motorja. 3.2 Prevleke za ustvarjanje toplotne pregrade Zgorevalna komora in deli motorja so pri obratovanju izpostavljeni precej{njim termi~nim obremenitvam, kar je posledica visoke (za`eleno je ~im vi{je) delovne temperature in izmeni~nih sprememb temperature. Zato bi bilo s stali{~a optimalnega izkoristka najbolj{e te dele izdelovati iz keramike, kar se v praksi ne obnese. Po drugi strani je uporaba monolitnih temperaturno obstojnih kovinskih materialov neza`elena zaradi njihove prevelike mase. Prakti~na re{itev tega problema je nana{anje kera-mi~ne prevleke na notranjo povr{ino zgorevalne komore in drugih delov motorja, narejenih iz aluminijevih zlitin. Zato da pri obratovanju temperatura sredice na osnovi aluminija ne bi presegla kriti~ne vrednosti, je treba s kerami~no prevleko, poleg veliko ve~je obrabne zdr`ljivosti, ob~utno zmanj{ati prevajanje toplote. Edini znan postopek, ki omogo~a izdelavo tak{nih kerami~nih prevlek, je nana{anje prevleke s plazmo(4). Zna~ilnost tega postopka je, da se zaradi visoke 15 ISSN 0351-9716 temperature plazme kerami~ni delci stalijo, kar omogo~a nastanek zelo gostih prevlek. Te so navadno iz ZrO2, stabiliziranega z Y2O3. Razlike v toplotni razteznosti kovinske podlage in kerami~ne prevleke ubla`imo z vmesno napr{eno plastjo na osnovi MCrAlY (M je lahko kobalt, nikelj ali `elezo). Vmesni sloj omogo~a tudi bolj{o obstoj-nostproti koroziji, ki jo povzro~ajo vro~i zgorevalni plini. V praksi prevle~emo s kerami~no prevleko le najbolj izpostavljene dele posameznih komponent (kot so npr. dovodni ventili, sprednja stran bata in glava valjev), saj bi termi~na pregrada po celotni povr{ini avtomobilskega dela privedla do njegovega pregrevanja. 3.3 Prevleke za bate motorjev z notranjim zgorevanjem na osnovi aluminija Ve~ino obstoje~ih delov motorja za{~itijo z anodno oksidacijo in ponikljanjem. Osnovna slabostobeh postopkov je, da so te prevleke porozne. Poleg tega je v praksi dostikrat te`ko dose~i enakomerno rast prevleke in je zato na posameznih delih izdelka prevleko potrebno naknadno brusiti. V obeh primerih nastaja precej{nja koli~ina izpla-kovalne vode, ki jo je treba kemijsko nevtralizirati, kar poleg okoljevarstvenih te`av negativno vpliva na ceno kon~nega izdelka. Postopka sta tudi sicer precej draga, saj porabljata veliko koli~ino elektri~ne energije, vode, olja in plinov. Dalj{a trajnostna doba prevlek in okolju prijaznej{a proizvodna tehnologija sta zdru`eni v novem postopku pridobivanja TiAlN-prevlek za avtomobilske bate na osnovi aluminija. TiAlN-prevleko pridobivamo s postopkom termi~nega napr{evanja pri ni`jih temperaturah (najve~ do 160 °C). TiAlN-prevleka je dvakratbolj trda kotprevleke, dobljene z anodno oksidacijo, in jo je mogo~e enakomerno nana{ati(4). 3.4 Povr{insko utrjene aluminijeve zlitine Francosko podjetje Almag (del skupine Morfa) je vpeljalo v redno proizvodnjo nov proces utrjevanja povr{ine polizdelkov in komponentiz aluminijevih zlitin(12). Postopek omogo~a, da na povr{ini delov iz aluminijevih zlitin ustvarimo homogeno plast keramike. Podobno kotpri za{~iti povr{ine z anodno oksi-dacijo, del, ki ga `elimo prevle~i s kerami~no prevleko, potopimo v elektrolitsko kopel, ki je v tem primeru na osnovi SiO2, in skozi njo spustimo izme-ni~ni elektri~ni tok z napetostjo 800 V. Temperatura elektrolitske kopeli je 35 °C. 16 Povr{ina izdelka se najprej prevle~e s plastjo aluminijevega hidroksida, ki vsebuje {tevilne nehomogenosti, kot so razpoke, jamice, vlakna in kratka, votla vlakna ("mikrocevke"). Plastiz aluminijevega hidroksida nato elektrolitsko reagira z SiO2 tako, da v pribli`no 40 min zraste do 60 µm debela kerami~na plastna osnovi mulitne keramike (3Al2O3·2SiO2). Poro~ajo o izjemni oprijemljivosti dobljene kera-mi~ne prevleke s podlago; obrabna odpornostje {tirikrat ve~ja v primerjavi s povr{ino aluminija, utrjeno z anodno oksidacijo. Trdota dobljene kera-mi~ne prevleke presega HV 2300 in je primerljiva s trdoto korunda. @ica iz aluminija s premerom 1 mm postane potem, ko jo v Almagu prevle~ejo s 100 µm debelo plastjo mulitne keramike, enako toga kot 1 mm debela `ica iz jekla. Izdelki iz aluminija, obdelani z Almagovim postopkom, lahko dlje ~asa obratujejo pri povi{ani temperaturi do 350 °C. Kerami~na za{~itna plast ne prevaja elektri~nega toka in zelo slabo prevaja toploto. Njena prebojna napetost je 20 kV/mm; elektri~na upornostkerami~ne plasti debeline 100 µm presega 100 ?. Poleg tega je dobljena kerami~na prevleka kemijsko obstojna proti kislinam, bazam in drugim agresivnim medijem, kotso morska voda in olja. Potem ko z bru{enjem in poliranjem odstranimo 15–20 µm debelo povr{insko plast Almagove kerami~ne prevleke, nastane povr{ina iz mulitne keramike z izjemno majhnim koeficientom trenja. Trenje lahko {e dodatno zmanj{amo tako, da prepojimo vmesni prostor med posameznimi kristali v prevleki s smolo ali s polimerom. Komponente iz aluminija, elektrolitsko prevle~ene z Almagovo prevleko na osnovi mulitne keramike, uporabljajo za le`aje in tirnice, za dele krogli~nih le`ajev ali za drsne sisteme brez mazalnega sredstva. 3.5 Prevleke iz kvazikristalini~nih aluminijevih zlitin za kuhinjske posode Kvazikristalini~ne aluminijeve zlitine so zbujale v preteklosti pozornost zaradi svojih mikrostrukturnih zna~ilnosti. Kasneje so raziskovalci ugotovili, da imajo te zlitine poleg izjemnih mehanskih in tri-bolo{kih lastnosti {e nadvse redko lastnost, da se na njih ne prijema prakti~no nobena snov. V laboratoriju za kovinske materiale francoskega raziskovalnega instituta CNRS so ustvarili Cybernox – kvazikrista-lini~no aluminijevo zlitino proti prijemanju(12). Zlitino so preizkusili za oblaganje kuhinjskih posod in ugotovili, da so plazemsko napr{ene prevleke iz Cybernoxa dovolj obstojne, da omogo~ajo nemoteno uporabo in pomivanje posode. Cybernox-prevleko izdelujejo s plazemskim napr{evanjem tako, da kvazikristalini~no zlitino v obliki finega prahu VAKUUMIST 26/4 (2006) vbrizgavajo z nosilnim plinom v plazemsko pi{tolo. Fini kvazikristalini~ni delci se stalijo, pi{tola napr{i kapljice na podlago, kjer se te zlijejo v cca. 100 µm debelo plast. Podjetje SNMI, lastnik multinacionalke Saint-Gobain, je odkupilo pravico uporabe vseh patentov v zvezi z zlitino Cybernox in proizvodnjo s Cyber-noxom prevle~ene kuhinjske posode. Industrijska proizvodnja poteka v podjetju Sitram, dru`inskem podjetju s 360 zaposlenimi, ki je odkupilo pravico proizvodnje prevlek na osnovi kvazikristalini~nih aluminijevih zlitin. Po svojih lastnostih neprijemanja je Cybernox popolnoma primerljiv s teflonom. Cybernox ima tudi 2,5-krat ve~jo trdoto od nerjave~ega jekla. 3.6 Luminiscen~ne prevleke za aluminij Emajliran aluminij zdru`uje funkcionalne in estetske lastnosti stekla, kot so trdnost, kemijska obstojnost, visok sijaj in lep videz, s funkcionalnimi lastnostmi kovin (npr. s trdnostjo). Za~etki emajliranja aluminija segajo v petdeseta leta, ko so kot eno izmed glavnih sestavin za pridobivanje emajlov uporabljali spojine svinca. Sodobni emajli ne vsebujejo svinca. Emajliranje izdelkov iz aluminija je posebej priljubljeno v ZDA, kjer, med drugim, vgrajujejo velike koli~ine emajli-ranega aluminija v voja{ke ladje, kot sta npr. letalonosilki Forrestal in Saratoga. Novostso fosforescen~ni emajli(12), ki jih izdelujejo z dodatki svetle~ih pigmentov. Ti so toplotno obstojni do 600 °C, nato pa se pri vi{jih temperaturah razgrajujejo. Tak{ni emajli niso primerni za jeklene dele, ki jih emajliramo pri 830 °C, ampak jih lahko uporabimo le za emajliranje izdelkov na osnovi aluminija, ki jih emajliramo pri ni`ji temperaturi (cca. 550 °C). Fosforescen~ne emajle za aluminij izdelujejo v rumeno-zeleni, modri in modro-zeleni barvi. Vzporedno s fosforescen~nimi emajli izdelujejo tudi fluorescen~ne emajle(12). Ti emajli, ki so popolnoma nevnetljivi, nestrupeni in ne sevajo, oddajajo svetlobo, ko so izpostavljeni nevidni svetlobi kratke valovne dol`ine, ki presega valovno dol`ino UV svetlobe (t. i. "~rna svetloba"). Barve nastajajo v popolni temi zaradi "osvetljenosti" predmeta s "~rno svetlobo" in zbujajo pozornost zaradi svoje intenzivnosti. Fosforescen~ne emajle uporabljajo za voja{ke oznake, ki morajo ostati vidne tudi v popolni temi. 3.7 Prevleka "topocrom" za ve~jo obrabno zdr`lji-vost "Topocrom" je prevleka na osnovi kroma, ki jo ustvarimo s posebnim postopkom elektrolitskega nana{anja kovin na podlago(12). VAKUUMIST 26/4 (2006) ISSN 0351-9716 Povr{ina topocroma je prekrita s polsferi~nimi delci, katerih velikost in porazdelitev reguliramo z na~rtnim spreminjanjem fizikalnih parametrov procesa galvanizacije. Tako lahko na~rtno spreminjamo hrapavostin topografijo povr{ine prevleke. Pri WMV so v sodelovanju z IPA, Stuttgart (~lanom Fraunhofer Association), razvili nov postopek galvanizacije, ki omogo~a pridobivanje prevlek z zelo majhnimi dimenzijskimi tolerancami. Ve~plastnosti prevleke po novem ne dose`emo tako, da prena{amo komponente iz kopeli v kopel, temve~ se kemijske spremembe na povr{ini komponente odvijajo v eni sami kopeli, neposredno ena za drugo(12). Ve~plastna struktura prevleke topocrom, s posebej izdelano trdo povr{insko plastjo, omogo~a izjemno obrabno zdr`ljivostin obstojnostproti mehanskim po{kodbam(12). Topocrom so preizkusili v razli~ne namene (npr. za za{~ito le`ajev in batnih vodil za dele motorja z notranjim zgorevanjem). Izkazalo se je, da je topocrom veliko bolj obstojen v primerjavi z drugimi prevlekami, dobljenimi z navadnimi postopki gal-vanizacije(12). 3.8 PROTAL – Priprava povr{ine in ustvarjanje prevleke v eni sami proizvodni operaciji "Protal" je proces, ki so ga l. 1998 razvili v podjetju Sulzer Metco(12). Omenjena tehnologija omogo~a razmastitev in aktiviranje povr{ine ter izdelavo prevleke v eni sami proizvodni operaciji. Razmastitev in aktiviranje povr{ine potekata tako, da z industrijskim laserjem izhlapimo ma{~obo in razgradimo plastoksida. Vendar je znano, da se plastoksida na podlagi iz aluminija zelo hitro obnavlja ter zmanj{uje prijemanje prevleke na povr{ino izdelka. Ta problem so v Sulzer Metco re{ili tako, da so na robotsko roko poleg laserja za razmastitev in aktiviranje povr{ine montirali {e plazemsko pi{tolo, s katero napr{ijo prevleko. Prevleko nanesejo takoj po kon~ani razmastitvi in aktiviranju povr{ine, kar izklju~uje mo`nost vmesne oksidacije. "Protal" je okolju prijazen postopek, ki porablja malo energije. Ker razmastitev, aktiviranje povr{ine in izdelava prevleke potekajo v nizu, prihranimo ~as. Prijemanje prevleke na povr{ino podlage iz aluminija ali titana je enako, kot da bi povr{ino podlage peskali s korundnimi kroglicami. 4 MO@NOSTI RAZVOJA ZA[^ITNIH PREVLEK V IMPOL, d. d. In`eniring povr{ine polizdelkov in komponentiz aluminija za voja{ko industrijo je razvojna pro-17 ISSN 0351-9716 blematika, s katero se Impol, d. d., `eli sistemati~no ukvarjati, zlasti v sodelovanju s kon~nimi uporabniki – doma~o ter Natovo voja{ko industrijo in proizvajalci prevlek (IJS, Center za trde prevleke). Dele` aluminija in drugih lahkih kovin (npr. magnezija) v voja{ki opremi bo v prihodnje mo`no pove~evati le ob nadome{~anju funkcionalno vse bolj zahtevnih delov, ki jih voja{ka industrija zaenkrat proizvaja iz jekla, litega `eleza in podobnih tradiconalnih materialov. Nezadostne mehanske, tribolo{ke in termi~ne lastnosti aluminijevih in {e posebej magnezijevih zlitin omejujejo nadaljnje nadome{~anje jeklenih oz. lito-`eleznih delov z deli iz lahkih kovin. Zato bo treba med drugim razviti ve~plastne kompozitne materiale s sredico iz lahke kovine in ve~slojno povr{insko plastjo, sestavljeno iz posebnih in`enirskih materialov. Razvoj tak{nih materialov in njihova nadaljnja predelava v polizdelke in kon~ne izdelke je zagotovo del prihodnosti aluminijske industrije. Impol je ta svoj interes `e izkazal ob sofinanciranju raziskav sinteze zelo trdih (do 42 GPa!) kompozitov AlMgB14-TiB2 (aplikativni projekt; nosilec ZRVK, sodelujo~i organizaciji IJS, Impol), ki jih je mo`no plazemsko napr{evati na podlago iz Al-zlitin. Tovrstne prevleke, ki imajo poleg izjemne trdote tudi zelo nizek koeficient trenja (in jih zaradi teh koristnih lastnosti ameri{ka vojska intenzivno preu~uje), bi po na{em mnenju poleg tradicionalnih, katerih povr-{insko aplikacijo bi bilo treba implicirati na Impolovih polizdelkih, zanimivih za voja{ko industrijo, lahko doma~i voja{ki industriji zagotovil pomembno primerjalno prednost(npr. v programih protidobav). LITERATURA 1N. B. Dahotre, S. Seal, JOM, 53 (2001) 9, 43 2R. Y. C. Tsui, Comprehensive composite materials, Volume 3, Metal matrix composites, 1st ed., Elsevier 2000, p. 247 3A. L. Greer, Comprehensive composite materials, Volume 3, Metal matrix composites, 1st ed., Elsevier 2000, p. 321 4B. Schmidt, M. Feldhege, I. J. Rass, Aluminium,75 (1999) 4, 290 5F. M. J. van der Berge, Advanced materials & processes, 154 (1998) 12, 31 6A. Papyrin, Advanced materials & processes, 159 (2001) 9, 49 7B. D. Sartwell, P. E. Bretz, Advanced materials & processes, 156 (1999) 2, 25 8D. Moore, Advanced materials & processes, 155 (1999) 14, 31 9D. Duclos, Advanced materials & processes, 159 (2001) 2, 49 10A. Agarwal, N. B. Dahotre, Advanced materials & processes, 157 (2000) 4, 43 11N. B. Dahotre, S. Nayak, O. O. Popoola, JOM, 53 (2001) 9, 44 12Aluminium, 77 (2001) 4, 166 18 VAKUUMIST 26/4 (2006)