Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana | letnik LXI | 13,90 < št. 4 | 2016 Delo in varnost 61 let Strokovna revija za varnost in zdravje pri delu ter varstvo pred požarom neprekinjenega izhajanja I ' II m m //■ 4 m 4 v HI s* * ,v / T W [ Vpliv delovnega mesta na reproduktivno zdravje žensk ■¡Požarna varnost: Koliko lahko podjetje prihrani T i M K £ |\l m 4 l1 j --- i * Zavod za varstvo pri delu Smo ustanova z več kot polstoletno tradicijo. Ves čas smo načrtno vlagali v znanje, razvoj in sodobne tehnologije. Tako danes - edini v Sloveniji - nudimo celovito paleto storitev s področij medicine dela, medicine športa, varnosti in zdravja pri delu ter zagotavljanja zdravega okolja. 55 let ZSiP Zavod za varstvo pri delu ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana-Polje T: +386 (0)1 585 51 00 F: +386 (0)1 585 51 01 E: info@zvd.siwww.zvd.si H Kolofon H Uvodnik Delo in varnost Izdajatelj: ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Chengdujska cesta 25, 1260 Ljubljana - Polje Odgovorna urednica: dr. Maja Metelko Urednik strokovnih in znanstvenih vsebin: prim. prof. dr. Marjan Bilban Uredniški odbor: dr. Maja Metelko, mag. Kristina Abrahamsberg, prim. prof. dr. Marjan Bilban, mag. Ivan Božič, Jana Cigula, Tatjana Polanc, dr. Boštjan Podkrajšek Kreativno vodenje: Grega Zakrajšek Lektoriranje: dr. Nina Krajnc Fotografije: arhiv ZVD Zavod za varstvo pri delu, Shutterstock, Bigstock, avtorji člankov Uredništvo in izvedba: ZVD Zavod za varstvo pri delu e-pošta: deloinvarnost@zvd.si Trženje in naročila: Jana Cigula Telefon: (01) 585 51 28 Izhaja dvomesečno Naklada: 600 izvodov Tisk: Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica Cena: 13,90 EUR z DDV Odpovedni rok je tri (3) mesece s priporočenim pismom. Prosimo, da vsako spremembo naslova sporočite uredništvu pravočasno. Povzetki člankov so vključeni v podatkovni zbirki COBISS in ICONDA. Revija Delo in varnost je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 622. Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov je dovoljen samo s soglasjem izdajatelja. Foto na naslovnici: Aleš Rosa/Sintal UDK 616.; 628.5; 331.4; 614.8 ISSN 0011-7943 Izid publikacije je finančno podprla Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. Spoštovane bralke, spoštovani bralci, poletja je že skoraj konec, poletni dopusti se iztekajo, vsak trenutek se bo začela spet šola, čez mesec dni bodo prišli še študentje in jesenski delovni ritem nas bo ponesel v najbolj produktivne mesece leta, s tem pa bo varnost spet zelo pomembna tema. Ne samo varnost pri delu, tudi požarna varnost, varnost v prometu in splošna varnost bodo zaznamovale prihajajoče mesece. Do novega leta nas čaka veliko dogodkov, ki bodo posvečeni varnosti. V reviji objavljamo napovednik za 2. mednarodno konferenco BALcanOSH na temo poklicnega raka in drugih poklicnih bolezni. Četrta letošnja številka revije Delo in varnost je nastajala v času počitnic, vsebine pa so zelo daleč od tem, značilnih za čas »kislih kumaric«. Tokrat je priznani slovenski strokovnjak s področja požarne varnosti, dr. Aleš Jug, pripravil prispevek o tem, kako zelo je požarna varnost pomembna pri zagotavljanju celovite varnosti v podjetju. Podjetja s pozitivnim odnosom do varnosti vključujejo tako požarno varnost kot tudi varnost pri delu v varnostno politiko podjetja. Kot posledica vedno večjih obremenitev na delu se vedno pogosteje pojavlja sindrom izgorelosti, ki je trenutno najpomembnejši s stresom na delovnem mestu povezan problem in povzroča socialne ter ekonomske izgube. Poleg emocionalne izčrpanosti in depersonalizacije se ljudje, pri katerih se ta sindrom pojavi, srečajo tudi z občutkom zmanjšane storilnosti. Kakšne so najnovejše ugotovitve glede izgorelosti, si lahko preberete v znanstveni prilogi revije. Poleg prej izpostavljenih člankov je v reviji še mnogo drugih aktualnih tem, ki vam bodo lahko v pomoč pri delu in vam bodo osvetlile ter pomagale rešiti marsikateri problem. Prijetno branje vam želimo in varen začetek jeseni! 3! deloinvarnost@zvd.si dr. Maja Metelko, odgovorna urednica Delo in varnost 3 Ali prepoznate razliko med levo in desno sliko? Razlika je v tem, da leva slika prikazuje zdravo kost, desna pa kost, ki jo je prizadela osteoporoza. Ta lahko vodi k zlomom kosti že ob manjših udarcih ali padcih. Že na izjemni povečavi so razlike komaj vidne, zunanjih znakov pa osteoporoza nima, saj je do prvega zloma po navadi nema. Merjenje mineralne kostne gostote Osteoporozo vam lahko zdravnik odkrije z merjenjem mineralne kostne gostote. Le-to merimo s posebno napravo, ki se imenuje Dual-energy X-ray Absorptiometry (DXA) ali kostna denzitometrija, ki deluje na podlagi rentgenskih žarkov. Tako lahko na podlagi pridobljenih podatkov začnete z ustreznim zdravljenjem ali preventivnim ravnanjem. Meritev kostne gostote je prijazen in hiter postopek z najsodobnejšo diagnostično tehnologijo, ki omogoča takojšnje rezultate in primerno ukrepanje. Za več informacij in naročanje smo vam z veseljem na voljo: na telefonski števiki 01 5855 107 prek e-pošte: narocanje.cmd@zvd.si osebno na ZVD - povprašajte zdravniško osebje Zavod za varstvo pri delu | Vsebina Delo in varnost " V zadnjem času opažamo, da se delodajalci vse pogosteje zanimajo ter odločajo za uvedbo testiranja na prepovedane droge, pa naj gre za uvedbo naključnega testiranja ali za testiranje ob postavljenem sumu na stanje pod vplivom psihoaktivnih snovi" i 28) (Več na strani "Četudi delodajalec prenese strokovne naloge na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo, ga to ne odvezuje odgovornosti na področju varstva in zdravja pri delu. Lahko pa je napaka strokovne službe predmet presoje v odškodninskem postopku delodajalca zoper podjetje, ki opravlja strokovne naloge varnosti pri delu." (Več na strani i 12) Aktualno Uspešni na mednarodni reševalni vaji Tritolwerk 2016 Boštjan Triler Motnja srčnega ritma pri poškodovanem motoristu Danijel Andoljšek Odškodninska odgovornost zunanje strokovne službe mag. Boštjan Savšek Celovit pristop k zagotavljanju požarne varnosti v podjetjih Aleš Jug Osrednje teme Nevarnosti pri delu z laserji • v v« a • in zaščita pred njimi Mario Kalčič Testi za določanje prepovedanih drog v slini dr. Majda Zorec Karlovšek Znanstvena priloga Vplivi delovnega mesta na reproduktivno zdravje žensk Petra Bukovec in prim. prof. dr. Marjan Bilban Sindrom izgorelosti Katarina Vogelnik in prim. prof. dr. Marjan Bilban Osteoporoza Davor Romih 7 10 12 15 21 27 37 43 51 Delo in varnost 5 10. in 11 november 2016 2. BALcanOSH MEDNARODNA KONFERENCA ZA REGIONALNO SODELOVANJE, BLED, SLOVENIJA a ••• flacn ■jr BALcanOSH.net 2016 Organizatorji: H¥li m KdiNIČNI ¡M S TI TUT ZA MEDICINO DELA, PROMETA IN ŠPORTA Soorganizatorja: Jr O .Si /ffl£ 11 ittujrlifc uftdiitfiH W .UM^BU 2. BALcanOSH mednarodna konferenca za regionalno sodelovanje TEMA: POKLICNI RAK IN POKLICNE BOLEZNI 10 in 11. november 2016, Bled, Slovenija Uradna jezika konferenca bosta slovenski in angleški jezik (s simultanim prevajanjem) PROGRAM KONFERENCE Prezentacije | Okrogla miza | Forumi Primeri dobre prakse |Vzporedni dogodki Obstaja veliko izpostavljanj karcinogenom, ki povzročajo raka in jemljejo življenja - več kot 50 snovi je na seznamu snovi, za katere se ve, da: povzročajo ali lahko povzročajo z delom povezanega raka. Zato je poklicni rak problem, s katerim se je v Evropi potrebno soočiti. Ocene o bodočih bremenih zaradi poklicnih bolezni nakazujejo, da je poklicni rak še vedno problem in bo problem ostal tudi v prihodnosti zaradi izpostavljenosti delavcev karcinogenom. Bodimo aktivni pri soočanju s tem izzivom. Vabljeni vsi deležniki na področju varnosti in zdravja pri delu iz področja regije, Balkana in širše. Mnogi domači in tuji priznani strokovnjaki na področju varnosti in zdravja pri delu so že potrdili svojo udeležbo na konferenci. Informacije: http://mk.balkanoshconference.org/en/ Informacije in prijavnica: http://www.dvilj.si/ | Gasilec Slovenska ekipa M USAR Uspešni na mednarodni reševalni vaji Tritolwerk 2016 M ed 8. in 11. junijem 2016 je v Avstriji v okolici Dunaja potekala mednarodna reševalna vaja »Tritolwerk 2016«. Vključevala je različne postopke mednarodnih reševalnih intervencij, ki jih v Sloveniji razvija Uprava RS za zaščito in reševanje (URSZR) v okviru Državne enote za hitre intervencije. Vaje se je udeležila enota za iskanje in reševanje v urbanih okoljih (Medium Urban Search and Rescue - M USAR), sestavljena iz 37 pripadnikov in 14 vozil. Avtor: Boštjan Triler Revija Gasilec Na vaji je aktivno sodelovalo 286 udeležencev iz 14 držav - pripadniki reševalnih enot USAR iz treh držav (Avstrija, Bolgarija in Slovenija) ter pripadniki enote mobilne bolnišnice (Češka). Del vadbenega osebja so bili tudi člani Skupine za oceno stanja in koordinacijo (EUCPT) s TAST-komponento iz Finske ter člani enot za oceno poškodovanosti objektov v okviru Projekta MATILDA (Italija, Hrvaška, Slovenija). Scenarij vaje je temeljil na tem, da je območje izmišljene države Modulistan 8. junija 2016 ob 6.19 prizadel potres z magnitudo 7,2. Vse lokalne enote in službe so bile na terenu. Modulistan je - zaradi hudih posledic potresa - preko Mehanizma CZ EU zaprosil za mednarodno pomoč v obliki enot za iskanje in reševanje v urbanem okolju (USAR). Kot sestavni del Vizum za vstop v namišljeno državo Modulistan vaje je bila prvi dan izvedena štabna vaja, na kateri so se preverili postopki zaprosila in nudenja pomoči preko mehanizma CZ EU. Na štabni vaji so sodelovali nacionalni centri za obveščanje vseh sodelujočih držav ter Center Unije za koordinacijo odziva na nesreče (ERCC). V smislu pomoči lokalnim organom za koordinacijo ukrepov ob nesreči (LEMA - Local Emergency Management Authority) se je - za lažje koordiniranje mednarodne pomoči enotam na področju nesreče - ustanovil OSOCC (On site Operations Coordination Centre). Delovanje OSOCC-a in drugi ukrepi usklajevanja mednarodne pomoči so predpisani v smernicah INSARAG, pripravljenih znotraj OZN. Na vaji je sodelovala slovenska enota Civilne zaščite za iskanje in reševanje v urbanih okoljih M USAR, registrirana kot reševalni modul v Mehanizmu CZ in organizirana v skladu s smernicami INSARAG. Izvajala je predvsem: » sodelovanje z lokalnimi oblastmi in reševalnimi ekipami drugih držav; » iskanje pogrešanih z reševalnimi psi, geofoni in reševanje poškodovanih iz ruševin; » pomoč pri nastanitvi prizadetega prebivalstva; » svetovanje lokalnim organom za koordinacijo ukrepov ob nesreči. S sodelovanjem na vaji je Republika Slovenija želela preizkusiti organiziranost lastnih sil in postopkov v primeru številnih ter med seboj usklajenih dogodkov in aktivnosti, ki izhajajo iz posledic potresa. Dodaten cilj vaje je bil preizkus skupnega delovanja reševalnih modulov različnih držav, ki na zaprosilo v prizadeto državo napotijo svoje reševalne enote. S! Delo in varnost 7 | Gasilec Cilji vaje so bili vadbe sledečih postopkov: » koordinacije in skupnega delovanja reševalnih enot iz različnih držav; » koordinacije med lokalnimi oblastmi, mednarodnimi reševalnimi enotami in mednarodnimi organizacijami, udeleženimi v vaji; » koordinacije delovanja reševalnih enot iz EU s strani Mehanizma CZ EU; » izvajanja mednarodnih reševalnih intervencij na področju logistične samozadostnosti, interoperabilnosti in ustreznih postopkov (SOPs). Cilji vaje slovenske enote: » preveriti in izboljšati postopke priprav slovenskih enot Civilne zaščite za nudenje pomoči drugim državam ob nesrečah; » vaditi posebna znanja in usposobljenosti pri iskanju pogrešanih oseb v ruševinah z reševalnimi psi in geofoni ter pri izvajanju tehničnega reševanja iz ruševin; » preveriti in izboljšati sodelovanje slovenske enote Civilne zaščite z reševalnimi enotami in ekipami iz drugih držav, s poudarkom na sodelovanju med enotami z območja Mehanizma CZ EU; » preveriti pripravljenost sistema zaščite in reševanja za pošiljanje državne enote za hitre reševalne intervencije v drugo državo. Tehnično-reševalne enote so bile nastanjene v operativni bazi vojaškega kompleksa Tritolwerk (Base of Operation - BoO). Cilj vaje je bil tudi preskus logistične samozadostnosti enote, zato je bila celotna logistika izvedbe mednarodne reševalne intervencije v pristojnosti posamezne reševalne enote. Aktivnosti na vaji so potekale na več deloviščih. Delovišča so enotam omogočila preizkus različnih tehnik reševanja in iskanja. Reševanje je potekalo iz porušenih ali poškodovanih objektov, jaškov ... Tehnike reševanja in iskanja so vključevale tehnično iskanje s pomočjo avdio in video naprav, iskanje z reševalnimi psi, stabilizacijo, Delo in varnost 8 | Gasilec delo s tehničnimi sredstvi (hidravlično orodje, dvigala, motorne žage ...), dviganje bremen, reševanje z višin, nudenje nujne medicinske pomoči ... Operativna ekipa enote M USAR je bila sestavljena iz vodstva (vodja enote ter častniki za varnost, povezavo, načrtovanje in koordinacijo), skupine za podporo (logistik - manager, logistik - voznik, logistik, strokovnjak za IT-podporo, 2 kuharja), skupine za zdravstveno oskrbo (zdravnik, 2 zdravstvena tehnika), enote za tehnično reševanje in iskanje (operativni vodja, namestnik, tehnični reševalec - varstvo pri delu, statik), skupine za iskanje (vodniki reševalnih psov, tehnični reševalec - geofonist), dveh skupin za reševanje (vodja skupine, upravljalci delovnih strojev, tehnični reševalci). Vsi udeleženci na vaji smo morali imeti veljaven potni list, v katerega smo dobili vstopni vizum države Modulistan. Manjkati nista smeli cepilna knjižnica ter kompletna osebna in zaščitna oprema. Slovenska enota CZ je na vaji izvajala naloge, za katere je usposobljena in opremljena. V času opravljanja nalog je komunicirala z ostalimi enotami, ki so opravljale podobne naloge, z vodjo slovenske enote in z OSOCC-om oziroma nacionalnimi ter drugimi mednarodnimi koordinativnimi telesi. V skladu s smernicami INSARAG je prvoprispela reševalna enota organizirala sprejemno/odhodni center za mednarodno pomoč (Reception/Departure Center) in OSOCC. Tehnike reševanja in iskanja so vključevale tehnično iskanje s pomočjo avdio in video naprav, iskanje z reševalnimi psi, stabilizacijo, delo s tehničnimi sredstvi (hidravlično orodje, dvigala, motorne žage ...), dviganje bremen, reševanje z višin, nudenje nujne medicinske pomoči ... Izvedba posamezne operativne naloge je zajemala: » seznanitev in prevzem naloge, » prevoz na kraj izvedbe, » priprave na kraju izvedbe, » izvedbo naloge (iskanje, reševanje, izvidovanje ...), » poročanje o izvedbi naloge, » zaprosilo za dodatne sile (opcija), » štabno delo (vodenje operativnega dnevnika, skica situacije, poročilo o izvedenih nalogah ...), » pospravljanje opreme in pripravo na izvedbo naslednje naloge. Naloge enote za iskanje in reševanje so bile: » zavarovanje ruševine, » statični ogled ruševine, » odstranitev morebitnih nevarnosti, » preiskava ruševine z geofonom in psom, » lociranje ponesrečenih, » sistematično razčiščevanje ruševine do zagotovitve dostopa do ponesrečenih, » reševanje in imobilizacija ponesrečenih, » prenos ponesrečenih do reševalnega vozila in predaja v oskrbo ekipi NMP, » pomoč pri evakuaciji ogroženega prebivalstva, » svetovanje. Enota M USAR je ves čas vaje neprekinjeno izvajala vse operativne naloge. Ob koncu smo bili zadovoljni z doseženim. Uspešno smo opravili vse naloge, se kaj novega naučili, stkali nova prijateljstva, najpomembnejše pa je, da ni prišlo do omembe vrednih poškodb moštva in opreme. Delo in varnost 9 | Prva pomoč Prikaz primera Motnja srčnega ritma pri poškodovanem motoristu V članku bo predstavljen primer, katerega razplet se v veliki večini konča s smrtjo, v tem primeru pa je bilo drugače. Sprejemni dispečer RPLJ je preko centra 112 dobil klic, da je v središču Ljubljane prišlo do hude prometne nesreče. Udeležena sta bila motorist in osebni avtomobil. Motorist je po nesreči negibno obležal med avtomobilom in motornim kolesom. Na kraj dogodka sem bil poslan kot reševalec na motorju. Avtor: Danijel Andoljšek Reševalec motorist Sprejem klica 16:58 Klic preko centra za obveščanje, da naj bi prišlo do hude prometne nesreče v središču Ljubljane. Udeležena osebni avtomobil in motorno kolo, motorist ne kaže znakov življenja. Oddaja intervencije reševalcu motoristu ob 16:58. Začetek intervencije reševalca motorista ob 16:58:31. Prihod na kraj intervencije reševalca motorista ob 16:59:44. Ob prihodu na kraj intervencije sem videl, da motorist leži pred osebnim avtomobilom in pod motornim kolesom. Takoj sem potegnil motorno kolo s poškodovanega motorista in prosil pravkar prispelega očividca, ki je bil slučajno zdravstveni delavec, za pomoč. Prosil sem ga, da močno Slika 1: Dodatni postopki oživljanja ponesrečenca prime motoristovo glavo preko čelade, sam pa sem preveril vitalne znake. Obraz poškodovanega je bil temno modre barve, zato sem takoj vedel, da ne diha. Kontrolirano sem odprl vezir in poslušal če hrope. Slišati ni bilo ničesar, tipnih utripov srca ni imel. Postopek snemanja motoristične čelade pri poškodovancu je zelo zahteven, zato sem sam prevzel vlogo snemanja čelade, varovanje vratnega dela hrbtenice pa prepustil prej omenjenem pomočniku. Med postopkom sem ves čas nadziral in komentiral varovanje vratnega dela hrbtenice. Postopek je bil izveden brezhibno. Kasneje sva zamenjala vlogi, jaz sem začel s temeljnimi postopki oživljanja, na pomoč pa mi je priskočil zdravnik, profesor dr. Marko Noč, ki je po naključju prišel mimo in je takoj ponudil pomoč. Tako smo nadaljevali temeljne postopke oživljanja (TPO). Med stisi in vpihi preko dihalnega balona, priklopljenega na kisik, in obrazne maske sem poškodovanca še aspiriral iz zgornjih dihal. Glava poškodovanca je bila ves čas v nevtralnem položaju in ročno varovana, kljub nameščeni vratni opornici. 2e po prvih ciklih TPO-ja je začel dobivati barvo v obraz, toda ob kontroli je bil še vedno brez tipnega utripa. Tako smo poškodovanca oživljali do prihoda nujnega reševalnega avtomobila - reanimobila, ki je prispel po sedmih minutah. Prihod nujnega reševalnega vozila -reanimobila ob 17:06:04. Ob prihodu reanimobila je bil poškodovani že 7 minut reanimiran. Poškodovancu smo sprostili dihalne poti (ga intubirali). Intubacija je uspela šele po drugem poskusu in bila uspešna. Pri spremljanju ritma smo opazili, da je motoristovo srce v motnji ritma, ki se zdravi z elektrošokom (defibrilacijo). Takoj je bil defibriliran in po defibrilaciji smo še 2 minuti izvajali temeljne postopke oživljanja. Na monitorju je bila asistolija, zato je dobil 1 mg adrenalina. Po aplikaciji zdravila smo takoj nadaljevali TPO. Po štirih ciklih TPO-ja je bilo stanje nespremenjeno in zopet je dobil 1 mg adrenalina. Med naslednjimi cikli je ponovno prišlo do predhodne motnje ritma in je bil ponovno defibriliran s 360J, tokrat uspešno. Na monitorju je bil viden sinusni ritem s frekvenco 130 utripov. Pulz je bil tipen tako na vratu kot tudi na zapestju. Približno ob 17:20 smo cirkulatorno stabilnega poškodovanega motorista imobilizirali na zajemalna nosila, obrnili smo ga v osi na bok, priložili Delo in varnost 10 | Prva pomoč zajemalna nosila in ga položili zopet na hrbet. Sledila je fiksacija s štirimi pasovi preko trupa in univerzalna opora za glavo, ves čas pa smo ročno varovali vratni del hrbtenice in glave. Do popolne namestitve imobilizacijskega pripomočka je vedno potrebno ročno varovanje vratnega dela hrbtenice in glave. Pri poškodovancih, ki jih moramo prenašati ali prelagati, je zato pomembno, da to delamo z zajemalnimi nosili, ker so le-ta ustrezna za prenos poškodovanih in kasneje tudi za transport do sprejemne bolnišnice. postopkov oživljanja, saj nisem želel izgubljati časa za namestitev elektrod ter za predpripravo in pripravo defibrilatorja. Moja izbira postopka oživljanja se je izkazala kot najboljša odločitev v tistem trenutku. Z masažo in predihavanjem sem učinkovito izkoristil dragoceni čas, ki ga običajno laiki, prisotni ob takih dogodkih, z oklevanjem zamudijo. Kasneje sem izvedel, zakaj je prišlo do zastoja srca. Poškodovanec je pri trku z osebnim vozilom dobil močan udarec v prsni koš, kar lahko povzroči motnjo srčnega ritma, tako imenovano ventrikularno fibrilacijo. Preživetje poškodovancev, ki se jim na mestu nesreče zgodi srčni zastoj, je izredno majhno, le približno 1 % jih preživi. Odhod s kraja ob 17:27. Čeprav je na reševalnem motorju med opremo tudi polavtomatski defibrilator, sem se v tem primeru odločil za izvajanje temeljnih Motorist pripeljan v reanimacijo. Sprejem v CIT Poškodovanec je bil po diagnostičnih postopkih sprejet v center za intenzivno terapijo (CIT). Ob nesreči je motorist utrpel udarnino srca, zaradi česar je prišlo do zastoja srca na mestu nesreče. Oživljanje na kraju nesreče je bilo uspešno. Utrpel je tudi obojestransko udarnino pljuč, zlom 4. rebra desno in 6. rebra levo ter dobil razpočno rano na levem licu. ZAKLJUČEK Za uspeh nudenja nujne medicinske pomoči poškodovanemu motoristu je bilo poleg sreče, ki je velikokrat primanjkuje, pomembno tudi to, da sem kot reševalec zaradi vzpostavljenega sistema za izvajanje nujne medicinske pomoči z motorjem prišel na kraj dogodka zelo hitro in še ob pravem času za poškodovanega. K uspehu je pripomogla takojšnja pomoč mimoidočega zdravnika prof. dr. Marka Noča in kasneje tudi ekipe reanimobila. Ponesrečen motorist danes živi normalno in kakovostno življenje. Če bi se nesreča zgodila v drugem, težje dostopnem delu mesta, ali v bolj oddaljenem kraju, bi bil razplet verjetno drugačen. Članek končujem v prostorih Reševalne postaje Ljubljana, na delovnem mestu, kjer delo reševalca opravljam z največjim veseljem. Vsak trenutek lahko zaslišim klic dispečerja MOTOR in reševanje se prične. Stečem k motorju, se oglasim preko UKV-ja in pohitim na intervencijo. S poškodovanim motoristom sva ostala v tesnem stiku in dobra prijatelja. VIRI, LITERATURA 1. Protokol, poročilo o reševalnem prevozu. 2. Foto arhiv Reševalna postaja Ljubljana. Delo in varnost 11 Pravni nasveti Odškodninska odgovornost zunanj e nje ov strokovne službe Avtor: mag. Boštjan Savšek, univ. dipl. prav. aH ■ v\ m I H Pravni nasveti Zunanja strokovna služba je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima dovoljenje ministra, pristojnega za delo, za opravljanje strokovnih nalog, in kateri delodajalec poveri opravljanje vseh ali posameznih strokovnih nalog varnosti pri delu. Četudi delodajalec prenese strokovne naloge na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo, ga to ne odvezuje odgovornosti na področju varstva in zdravja pri delu. Lahko pa je napaka strokovne službe predmet presoje v odškodninskem postopku delodajalca zoper podjetje, ki opravlja strokovne naloge varnosti pri delu. NEZGODA PRI DELU NA STROJU ZA PIHANJE PLASTIKE Pri delu na stroju za pihanje plastike je delavca v nočni izmeni mehanski sklop stroja zgrabil za desno roko. Delavec je namreč nekontrolirano, nezavedno posegel v območje delovanja stroja. Pri tem je delavcu odtrgalo desno roko. Nezgoda pri delu se je zgodila, ko je delavec posegel v stroj, medtem ko je čakal na izdelek. Manipulacijo izdelka je hotel opraviti čim hitreje in pri tem segel pod varovalno mrežo v notranjost stroja. Zaradi hude telesne poškodbe je bil dlje časa nezmožen za delo. V odškodninskem postopku zoper delodajalca se je slednji branil, da je zunanja strokovna služba pregledala delovne stroje in preučila celoten delovni proces. Delodajalec naj bi po navodilih zunanje strokovne službe izvedel vse ukrepe za varno delo ter poskrbel za primerno zaščito strojev in primerna zaščitna sredstva za delavce. Stroj, na katerem je prišlo do nezgode pri delu, je bil zaščiten z varovalno mrežo tako, kot je predvidel proizvajalec stroja. Tudi zunanja strokovna služba ni predvidela drugačne zaščite, kot je bila izvedena na stroju, kjer se je zgodila nezgoda pri delu. Delodajalec je takoj po nezgodi pri delu stroj oziroma kritični del stroja zavaroval s »pleksi« steklom. Tako izvedeno zaščito je kasneje umaknil, ker je takšna dodatna zaščita povzročala zastoje izdelkov. Izvedenec je v raziskovalnem postopku ugotovil, da bi primerna mehanska ovira preprečila nezaveden in nekontroliran pomik roke nazaj. Kljub temu, da se na stroju v 15 letih »nikoli« ni zgodila nezgoda pri delu, kot se je v pravdnem postopku branil delodajalec, stroj ni bil varno izveden. Izvedena mrežasta zaščita je dopuščala nekontroliran poseg roke v območje delovanja stroja. To je bil tudi neposredni vzrok za hudo telesno poškodbo, ki jo je utrpel delavec. ZUNANJA STROKOVNA SLUŽBA Podjetja, ki se na trgu ukvarjajo z nudenjem strokovnih storitev s področja varstva in zdravja pri delu, so organizirana v najrazličnejših pravnoorganizacijskih oblikah. Od samostojnega podjetnika posameznika, enoosebne družbe, kjer strokovne naloge opravlja samozaposleni, do družbe z interdisciplinarnim pristopom, kjer različne strokovne naloge opravljajo strokovno usposobljeni zaposleni, vsak s svojega delovnega področja. Delodajalec sam presodi, kateri pogodbeni partner mu ustreza. Oba pristopa imata tako slabosti kot tudi prednosti. Zaradi prepletenosti tako organizacijskih, projektantskih in čisto praktičnih vprašanj je bistvenega pomena, kako kakovostna je strokovna služba. Strokovna služba ali pa vsaj del nje mora biti nujno organizirana tudi v podjetju. Delovni proces, ozka grla in probleme najbolje poznajo prav zaposleni v podjetju. Ključnega pomena s področja varnosti in zdravja pri delu je, da je varnostnemu inženirju, lahko pa je to tudi kakšen drug izobrazbeni profil, zaupana naloga zbiranja informacij o dnevnih dogodkih in pojavih, ki bi bili lahko zanimivi z vidika varstva in zdravja pri Zaradi prepletenosti tako organizacijskih, projektantskih in čisto praktičnih vprašanj je bistvenega pomena, kako kakovostna je strokovna služba. delu. Opredelitev, da gre za nevarni pojav v smislu določil Zakona o varnosti in zdravju pri delu (Ur. l. RS, št. 43/2011, v nadaljevanju ZVZD-1), je stvar analize in prave perspektive, ki se je v vsakdanjem življenju pogosto niti ne zavedamo. Po zakonski definiciji je namreč nevaren pojav dogodek, ob katerem je ali bi lahko nastala premoženjska škoda, je ali bi lahko bilo ogroženo zdravje ali življenje delavca oziroma bi lahko prišlo do nezgode delavca, zaradi katere bi bil delavec nezmožen za delo. Tudi v zadevnem primeru se je v dopoldanski izmeni že zgodil neprijeten dogodek oz. incident, ko je delavko na istem stroju »zagrabilo« med komolcem in ramo zgoraj. Odnesla jo je sicer brez posledic, o incidentu pa je obvestila tudi neposredno nadrejenega vodjo, ki žal ni ukrepal. Bistvenega pomena je torej, da take »pojave« sistem varnosti v podjetju zaznava in da jih obravnava strokovna služba oziroma varnostni inženir. Dobra, poglobljena analiza organizacije delovnega procesa je mogoča le s sodelovanjem delavca, ki je dnevno vključen v organiziran delovni proces. Kljub temu, da so delavci teoretično in praktično usposobljeni za varno delo, v praksi prepogosto uberejo bližnjice, ki pa so z vidika varnosti in zdravja lahko še kako problematične. Varnostni inženirji imajo pri izvedbi varnega stroja v praksi največ težav prav z delavci, ki si v želji, da bi si olajšali delo ali pa naredili čim več, stroj priredijo tako, da ta predstavlja prav za njih največji varnostni riziko. Delavci se pogosto nevarnosti svojih postopkov, ki bi bili lahko zanimivi z vidika varnosti in zdravja pri delu, sploh ne zavedajo, saj imajo pred očmi le hitro izvršitev delovne naloge. Raznolikost življenjskih situacij, prepletenost osebnih izkušenj, lastnosti in drugih posebnosti delavca ter posebne zahteve delovnega procesa so tisti dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri obravnavi varnosti pri delu. Seveda je v tem primeru najboljši Delo in varnost 13 | Novice interdisciplinarni pristop, saj se določen varnostni problem pregleda z vseh možnih vidikov. Nedolžni odstopi od predvidenih delovnih postopkov, manjši spodrsljaji in »bližnjice«, ki si jih zaposleni privoščijo v organiziranem delovnem procesu, so lahko, kot v opisanem primeru, uvod v hujšo nezgodo pri delu. Bistvenega pomena v organizaciji delovnega procesa je torej ravno sistem zaznavanja in prepoznavanja potencialnih nevarnosti. ORGANIZACIJA IN SODELOVANJE S STROKOVNO SLUŽBO Kakor koli že poimenujemo pogodbo, na podlagi katere strokovna služba opravlja svoje storitve za delodajalca, je predmet pogodbe lahko ena sama strokovna naloga ali pa celoten sklop strokovnih nalog. Običajno se podlaga za sodelovanje imenuje pogodba o poslovnem sodelovanju. Pogodba o poslovnem sodelovanju vsebuje tako elemente mandatne kot tudi elemente podjemne pogodbe in prav mogoče je, da so vsebovani tudi elementi katere druge pogodbe civilnega prava. Strokovna služba lahko delodajalcu nudi pomoč pri organizaciji, izvedbi strokovnih nalog s področja varstva okolja in zdravja pri delu, požarnega varstva, inženiringa, projektiranja in kontroliranja. Po drugi strani pa lahko zgolj posreduje pri prodaji npr. opozorilni tabel ali gasilnih aparatov. Obseg sodelovanja določita stranki, odvisno od potrebe delodajalca. Zavedati se moramo, da strokovna služba opravlja intelektualne storitve, zato je za kvalitetno delo strokovne službe zelo pomembno sodelovanje delodajalca. On je tisti, ki s svojim inputom odločilno prispeva k kvaliteti storitve. Rešitev oz. output je kvalitetna le tedaj, ko je v fazi obravnave problem predstavljen in predelan z vseh zornih kotov. V zadevnem primeru je predstavnik strokovne službe pregledal stroj, na katerem se je zgodila nezgoda pri delu, vendar ni ugotovil, da bi bilo treba na stroj namestiti še kakšno dodatno zavarovanje delovnega območja stroja. V pravdnem postopku je delodajalec izpostavil, da so bile delovne operacije na stroju enostavne, saj je delavec zgolj stregel in pobiral izdelke iz stroja. Stroj je bil opremljen z navodili za varno delo, z opisom delovnega procesa, hkrati pa je bila na stroju nameščena tudi nalepka z opozorilom »ne segaj v nevarno območje«. Delodajalec je tekom celotnega pravnega postopka trdil, da je imel stroj pregibne dele ustrezno zaščitene in da je do nezgode pri delu prišlo izključno zaradi napake delavca, ki je posegel v območje delovanja stroja. Sodni izvedenec je ugotovil, da bi zadoščalo že preprosto, cenovno omembe nevredno varovalo -kovinski okvir s primerno gosto mrežo, ki bi fizično onemogočalo nekontroliran poseg v notranjost stroja. Rotirajoči in nihajoči deli strojev morajo biti zavarovani pred slučajnim posegom v nevarno območne stroja tako, da varovalo onemogoča vsakršen poseg v nevarno območje, hkrati pa mora varovalo zagotavljati varnost tudi ob delovnem stroju, kar izhaja iz določila 6. in nadaljnjih členov Pravilnika o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (Ur. l. RS, št. 101/2004, v nadaljevanju Pravilnik). Izvedenec je v preiskavi nezgode pri delu ugotovil, da je delavec sedel na stolu, s hrbtom obrnjen proti stroju, tik ob stroju, kjer je prebiral oziroma sortiral izdelke. Cca. 15 cm izza njegovega hrbta je bilo že nevarno mesto in vzrok nezgode. Delodajalec oziroma njegova strokovna služba temu mestu nista posvetila pozornosti zato, ker sta verjela proizvajalcu stroja. Vzrok za nezgodo pri delu je torej konstrukcijska napaka proizvajalca stroja. Zakaj te napake strokovna služba delodajalca pri pregledu stroja ni ugotovila, ni znano. Okoliščine, v katerih je strokovna služba pregledala stroj, v odškodninskem postopku zoper delodajalca niti niso bile raziskane, saj so za odškodninsko odgovornost delodajalca irelevantne. Dejstvo je, da mora delodajalec zagotavljati delavcem brezhibno delovno opremo, ki ne ogroža varnosti in zdravja, varnosti njihovega imetja in naravnega okolja, kar je razvidno iz 4. člena že navedenega Pravilnika. zaključek četudi delodajalec prenese strokovne naloge na strokovnega delavca ali zunanjo strokovno službo, ga to ne odvezuje odgovornosti na področju varstva in zdravja pri delu. Lahko pa je napaka strokovne službe predmet presoje v odškodninskem postopku delodajalca zoper podjetje, ki opravlja strokovne naloge varnosti pri delu. Po določilih 43. člena Pravilnika mora delodajalec zagotavljati periodične preglede in preskuse v rokih, ki jih je določil proizvajalec. Če proizvajalec periodičnih pregledov in preskusov ni določil, potem mora delodajalec opremo pregledati vsaj enkrat na 3 leta. Za varnost v podjetju je torej ključna dobra izbira poslovnega partnerja, ki opravlja strokovne naloge. Seveda izbira ne more biti prepuščena zgolj srečni roki delodajalca, pač pa mora biti skrb za varnost zaupana partnerju, ki je izkušen strokovnjak. Na trgu je, kot je bilo rečeno že uvodoma, veliko ponudnikov tovrstnih storitev, naloga delodajalca pa je, da tega skrbno izbere, saj zaradi svoje napačne izbire v prvi vrsti ob nezgodi pri delu odgovarja sam. Za škodo, ki je posledica nestrokovnega dela, lahko odgovarja tudi strokovna služba, če delodajalec uspe v odškodninskem postopku zoper njega. Zavedati se moramo, da strokovna služba opravlja intelektualne storitve, zato je za kvalitetno delo strokovne službe zelo pomembno sodelovanje delodajalca. 14 Delo in varnost Požarna varnost Celovit pristop k zagotavljanju požarne varnosti v podjetjih Aleš Jug str. 16-18 | Požarna varnost 1 UVOD 2 POŽARNA VARNOST V PODJETJU Požarna varnost je pomemben element na področju zagotavljanja celovite varnosti v podjetju. Podjetja s pozitivnim odnosom do varnosti vključujejo požarno varnost v varnostno politiko podjetja. Tam, kjer je odnos do varnosti slab, se s požarno varnostjo ukvarjajo minimalno, pogosto zgolj toliko, da zadostijo zahtevam predpisov. Rezultati se navadno odražajo v večjih stroških, ki so lahko odraz poškodb požarnovarnostnih sistemov, stroškov zaradi izdanih odločb inšpekcijskih organov (zaradi neupoštevanja predpisov) in manjših ali večjih požarov, kjer kljub sklenjenim zavarovalnim pogodbam z zavarovalnico podjetje vedno utrpi škodo. Požar večjih razsežnosti pomeni posledično za podjetje velik strošek. Kljub požarnem zavarovanju premoženja in izpada prihodka lahko ob prekinjeni proizvodnji, ki je nastala zaradi požara, tudi večja podjetja propadejo. Ameriški statistiki so izračunali, da velik požar na poslovanje podjetja negativno vpliva tudi 10 let po dogodku. To pomeni, da je požarna varnost za poslovanje podjetja pomembna, saj vpliva na varnost zaposlenih, okolja in premoženja. Tako lahko večji požar v podjetju vpliva na pozitivne ekonomske učinke ter tržišče, ki ga podjetje oskrbuje z izdelki. Primer je požar računalniških čipov vrste DRAM, kjer je po požaru tovarne na Kitajskem, ki je oskrbovala 30 % trga, cena čipov narasla za 19 %, povišanje cen pa je trajalo tri leta (Garside 2013). Problematika požarne varnosti je nedvomno aktualna tudi v zadnjem času, saj ni malo primerov, ko v medijih zasledimo novice o požarih poslovnih, industrijskih ali skladiščnih objektov tudi na domačih tleh. Tabela 1: Akterji v sistemu varstva pred požarom v podjetju Odgovorna oseba Pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom Organizacija na področju varstva pred požarom Odgovorna oseba za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije Za gašenje usposobljena oseba Zaposleni Za izvajanje ukrepov varstva pred požarom na ravni podjetja je izredno pomembna organizacija varstva pred požarom, za katero morajo poskrbeti zaposleni. Izvajanje organizacijskih ukrepov je odvisno od organizacije na področju varstva pred požarom v podjetju. Organizacija varstva pred požarom mora biti zapisana v požarnem redu podjetja. Požarni red je interni akt podjetja, izpolnjevati pa mora zahteve, podane v Pravilniku o požarnem redu (Ur. l. RS, št. 52/2007 in popravki, Ur. l. RS, št. 34/2011 in 101/2011). Požarni red je dokument, kamor sodi celovita politika varnosti na področju varstva pred požarom. Eden večjih problemov je, da se podjetja ne zavedajo požarnih tveganj. Na ravni podjetja izpolnjujejo minimalne zakonske zahteve, a to za odpravo požarnih tveganj ni dovolj. V požarnem redu, ki ga morajo izdelati lastniki ali uporabniki stanovanjskih objektov, razen eno- in dvostanovanjskih stavb, ter lastniki ali uporabniki poslovnih in industrijskih objektov, mora biti zapisano sledeče: 1. organizacija varstva pred požarom, zlasti naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev pri preprečevanju nastanka požara; 2. ukrepi varstva pred požarom, ki jih zahtevajo delovne in bivalne razmere, kot so prepoved kajenja, uporaba odprtega ognja ali orodja, ki iskri, tam, kjer je to prepovedano; 3. odstranjevanje vseh gorljivih snovi, ki niso potrebne za nemoten potek dela iz požarno ogroženih prostorov; 4. podatki o predvidenem številu uporabnikov glede na namembnost stavbe oziroma prostorov v njej; 5. ukrepi zaradi nevarnosti eksplozije, gorljivih odpadkov, električnih, plinskih naprav in drugih virov vžiga; 6. ukrepi za varno evakuacijo in hitro intervencijo; 7. drugi preventivni in aktivni ukrepe varstva pred požarom, način in kontrola izvajanja teh ukrepov; 8. navodila za ravnanje v primeru požara, zlasti naloge in postopki za ukrepanje zaposlenih, obiskovalcev ali gostov oziroma stanovalcev ob nastanku požara, podatki o službah, ki jih je treba obvestiti o požaru, ter naloge in odgovornosti zaposlenih oziroma stanovalcev po požaru; 9. vrste in načini usposabljanja zaposlenih oziroma stanovalcev. Organizacijo varstva pred požarom na ravni podjetja tvorijo odgovorna oseba za varstvo pred požarom, pooblaščena oseba za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, oseba, odgovorna za gašenje začetnih požarov in izvajanje evakuacije, oseba, usposobljena za gašenje začetnih požarov, in drugi zaposleni glede na določila požarnega reda (slika 1). Odgovorna oseba je lahko direktor, lastnik, nadzorni svet, torej poslovodni organ podjetja. Izkušnje kažejo, da se odgovorne osebe pogosto ne zavedajo odgovornosti, nevarnosti in tveganj, ki jih prevzemajo s podpisom požarnega reda. Delo in varnost 16 | Požarna varnost Poleg tega, da se morajo v podjetju zavedati nevarnosti in tveganj, morajo o varnosti govoriti tudi na nivoju vodstva. Po podatkih nekaterih študij zgolj v 16 % podjetjih na vodstveni ravni govorijo o varnosti. Služba za varnosti in zdravje pri delu na ravni podjetja pogosto ni povezana z vodstvom. Podjetja storitve na področju varstva pred požarom pogosto iščejo na trgu, svoje pooblaščene osebe za izvajanje ukrepov varstva pred požarom sploh nimajo. To je na nek način slabo, saj ima zunanji izvajalec manj stika s podjetjem in zaposlenimi ter posledično težje odkriva nevarnosti in tveganja. Ciljnih skupin, ki se jih na ravni podjetja zadeva požarna varnost, je več: » lastniki, » uporabniki, » službe za varstvo pri delu in požarno varstvo, » delavci, » gasilci in reševalci, » inšpekcija, » sosedje (okolica) ipd. Požar Objekt (naravni materiali, kot so les, volna ipd.), ne zadostuje za sodobne plastične materiale in upravičeno je pričakovati, da v takšnih primerih šprinkler ne bo opravil načrtovane funkcije. Vsaka od naštetih ciljnih skupin zagovarja svoje cilje -vloge ciljnih skupin mora zajeti tudi politika podjetja na področju varnosti. Primeri ciljev, ki jih lahko zagovarjajo ciljne skupine, so: » do nezgod in žrtev ne bo prišlo izven prostora, kjer bo prišlo do požara (room of origin); » na mestih izven prostora, kjer bo prišlo do požara, ne bo prišlo do večje škode zaradi toplotnega sevanja; » proizvodni proces bo po požaru moč ponovno vzpostaviti v 24 urah. Povsem jasno je, da mora biti na ravni podjetja za izpolnitev gornjih zelo kompleksnih in zahtevnih ciljev dorečena celovita politika na področju varnosti. Ta mora zajemati tri pomembne med seboj povezane elemente: ljudi, požar in objekt (slika 2). Z vidika uporabnikov (ljudje) so pomembni njihova mobilnost, možnost zaznavanja požara, število, gostota po objektu, jezik, s katerim komunicirajo, ipd. Neustrezno obravnavanje uporabnikov objekta lahko privede do problemov med evakuacijo, zmožnostjo začetnega gašenja požarov ali razumevanja osnovnih določil požarnega reda. Za iskanje primernih celovitih rešitev na področju varstva pred požarom je potrebno imeti tudi veliko informacij o pričakovanem požaru. Kdaj se lahko vžgejo posamezni materiali, ali nastaja pri gorenju dim, plamen ali oboje, ali bo šel pričakovani razvoj požara po standardni požarni krivulji ali hitreje, kakšna je stopnja požarne obremenitve -vse to so informacije, na podlagi katerih se lahko relativno dobro opredeli stopnjo požarih nevarnosti in tveganj ter na podlagi tega določi ukrepe. Sodobni plastični materiali predstavljajo večjo požarno obremenitev od materialov, ki so bili v uporabi pred 10 ali 20 leti. Gostota polivanja šprinklerskih instalacij, projektiranih na požarne obremenitve manj požarno obremenjenih materialov Za iskanje celovitih rešitev na področju varstva pred požarom je treba poznati tudi podatke o objektu, na primer vrsta uporabljenih gradbenih materialov, požarne ločitve, etažnost, požarne odpornosti ipd. Ni malo požarov, ki po začetku napredujejo v polno razviti požar prav zaradi napak na objektu, ko je npr. nekoč izveden požarni sektor postal velik neomejen prostor brez požarne ločitve. Zagotavljanje celovite požarne varnosti se začne že v fazi načrtovanja objekta, kjer se lastnik s pomočjo odgovornega projektanta odloča za stopnjo požarne zaščite. Med požarno zaščito konvencionalno prištevamo tri vrste ukrepov. Prvi so t. i. aktivni ukrepi požarne zaščite, ko s tehničnimi ukrepi v glavnem preprečujemo nastanek in širjenje požara ter njegove posledice na ljudi in premoženje. Med aktivne ukrepe varstva pred požarom na splošno prištevamo vse tehnične ukrepe, ki se aktivirajo ob nastajanju produktov gorenja. Tako med aktivne ukrepe varstva pred požarom prištevamo naprave za odkrivanje, javljanje in alarmiranje, naprave za gašenje, naprave za odvod dima in toplote, varnostno razsvetljavo in naprave za oskrbo z električno energijo. Vgradnjo aktivnih ukrepov požarne zaščite za nove objekte določajo predpisi, kjer je pri nas najpogosteje v uporabi Tehnična smernica -Požarna varnost v stavbah TSG - 1 - 001: 2010 (MOP 2010). Projektanti požarne varnosti lahko za načrtovanje požarne varnosti v objektih uporabljajo tudi tuje predpise in metode požarnega inženirstva. Sistemi aktivne požarne zaščite so redkeje zastopani v starejših objektih, saj predpisi do pred 10 let teh sistemov pogosto niso zahtevali. Na to, ali bo sistem aktivne požarne zaščite v objekt vgrajen, ima velik vpliv tudi lastnik oz. investitor, saj se lahko za vgradnjo sistemov aktivne požarne zaščite odloča sam, četudi tega predpisi ne zahtevajo. Na tem mestu je potrebno poudariti, da se je država s spremembo predpisov (Zakon o varstvu pred požarom, Ur.l. RS, št. 3/2007-UPB1, 9/2011, 83/2012) leta Delo in varnost 17 | Požarna varnost 2012 umaknila kot soglasodajalec nad izdelanimi študijami požarne varnosti. To pomeni, da je odgovornost v celoti prepuščena investitorju in odgovornem projektantu. Zamisel o umiku države iz nadzora nad projektiranjem in gradbeno izvedbo požarne varnosti ni slaba, res pa je, da je v našem okolju težko pričakovati zadostno odgovornost in ozaveščenost investitorjev na področju varstva pred požarom. To še posebej velja v primeru, ko svoje za požarno varnost pomembne vloge ne igrajo zavarovalnice, ki se na nekaterih tujih tržiščih aktivno ukvarjajo s politiko varstva pred požarom v podjetjih. 3 VPLIV POŽARNE VARNOSTI NA POSLOVANJE PODJETJA Pred časom so v roku nekaj tednov domala v celoti pogorela tri vozila modela Tesla S, v vseh treh primerih pa potniki v požarih niso bili poškodovani (Larsson, Andersson, and Mellander 2016). Podatek o požarih na osebnih vozilih ni nič posebnega, če se zavedamo dejstva, da samo v ZDA vsake tri minute zagori eno osebno vozilo (Ahrens 2012). Kljub pogostim požarom osebnih vozil pa je bilo v medijih veliko govora o požarih električnih vozil Tesla. Razloga za to sta vsaj dva: 1. Tesla oglašuje, da so njihova vozila najvarnejša električna vozila na svetu; 2. nekaj dni po požarih so vrednosti delnic Tesla motors padle. Podjetje Tesla motors je posledico treh požarov na njihovih vozilih občutilo predvsem v obliki padca cen delnic. Po podatkih tujih medijev je vrednost delnic v celoti padla kar za 2,4 milijarde dolarjev. Pri uvajanju požarne varnosti v podjetje (ali v primeru Tesla Motors v prevozno sredstvo) so za investitorja vedno problem veliki zagonski stroški. Pogosto lahko slišimo ali beremo, da je požarna varnost draga. Pred leti je v Sloveniji tekla obširna raziskovalna naloga, ki je imela namen oceniti stroške požarne varnosti (Grm et al. 2006). Analiza stroškov izvedenih ukrepov požarne varnosti je obsegala pregled dokumentacije tridesetih objektov, kjer je bilo mogoče dobiti kolikor toliko verodostojne podatke o stroških požarne varnosti v objektu. Osnovna dokumentacija, ki je bila upoštevana, so bili projekti izvedenih del (v nadaljevanju PID). Ob pregledu dokumentacije je bilo kar nekaj težav, saj so lastniki objektov dokumentacijo neradi izročali, pogosto pa je bila dokumentacija tudi pomanjkljiva. To še posebej velja za popis opreme in materiala ter popis stroškov, kar se nanaša tudi na zagotavljanje celovite požarne varnosti. V spodnjem grafu so podani deleži stroškov, ki so bili z omenjeno analizo pridobljeni na podlagi razpoložljive in dostopne dokumentacije glede na celotno investicijo objekta. 6 5 4 3 2 1 0 Graf 1: Delež stroškov požarne varnosti (v %) od celotne investicije gradnje: parkirne hiše | poslovnega objekta nakupovalnega središča Vir: Grm et al. 2006. Pomen kratic: APZ - aktivna požarna zaščita; ODT - odvod ^ dima in toplote; PPZ - pasivna požarna zaščita. APZ- APZ - APZ - APZ - APZ - APZ - APZ - PPZ Skupaj naprave hidranti avt. odkr., ODT evakuacija skupajAPZ in PPZ za zač. gaš. naprave javlj. in za gaš. alarm. Delo in varnost 18 | Požarna varnost Razlika v odstotku od investicije med objekti gre predvsem na račun tega, da so bili sistemi za odkrivanje, javljanje in alarmiranje v nekaterih objektih kljub vsem normativnim zahtevam, pregledom in veljavni dokumentaciji pomanjkljivi. Na tem mestu so izstopali nekateri trgovski centri. Razlike v odstotku od investicije med objekti kažejo na to, da je vložek v APZ večji pri povsem novih in že sicer zgledno urejenih objektih. Splošen trend v višini stroškov je, da je stopnja aktivne požarne zaščite večja pri objektih, kjer se zbira večje število ljudi. Delitev objektov glede na delež investicije za požarno zaščito v Sloveniji Glede na slovenske izkušnje lahko objekte glede na delež investicije za požarno zaščito razdelimo: » delež investicije pod 2 % - gre tudi sicer za dokaj enostavne objekte oz. objekte, kjer je stopnja požarne zaščite pomanjkljiva; » delež investicije med 2 in 4 % - večina objektov spada v to skupino. Požarna varnost pri objektih v tej skupini je bila pri glavnini objektov sprejemljiva; » delež investicije nad 4 % - v to skupino spadajo objekti, kjer je velik poudarek na izvedenih ukrepih požarne varnosti - običajno gre za tehnično zahtevne sisteme (npr. gašenje s plinastimi gasili). Stroški v objekt vgrajene požarne varnosti lahko nihajo. Izkušnje iz tujine kažejo, da je delež stroškov, ki jih investitorji namenjajo za požarno varnost, vse od 1 do 16 %. Slika 2: Sprinkler 4 STROŠEK ZARADI POŽAROV - POŽARNE ŠKODE Realnih podatkov o požarnih škodah ni veliko, saj strošek požarnih škod običajno spada med strogo varovane podatke. Požarne škode vplivajo na bonitetno oceno podjetja, zato podatkov o škodah ni enostavno dobiti. Znani pa so podatki o tem, kako požarna preventiva vpliva na požarne škode. Pred leti je veljalo, da en evro, ki se ga vloži v požarno preventivo, reši deset evrov morebitnih požarnih škod. V zadnjih letih se je podatek o oceni požarih škod nekoliko spremenil. Velja, da en evro, vložen v preventivo, reši sedem evrov direktnih požarih škod in kar enainštirideset evrov posrednih škod. Na sliki v nadaljevanju je podanih nekaj primerov izračunov stroškov. Eden od preventivnih ukrepov je tudi vgradnja šprinklerja. Strošek vgradnje stabilne naprave za gašenje požara znaša za stanovanjske stavbe okoli 10 €/m2. Navedena cena velja za ameriško in del evropskega tržišča. Zaradi izredno majhnega povpraševanja pri nas so slovenske cene nesmiselno višje. Ob predpostavki ameriške cene in 200 m2 velikega stanovanjskega objekta bi šprinkler stal 2000 €. V ZDA bi zavarovalnice z ustrezno politiko pri zavarovanju objekta upoštevale od 10 do 15 % bonusa. Delo in varnost 19 Preprečeni neposredni stroški zaradi požarnih škod Preprečeni posredni stroški zaradi požarnih škod Tabela 2: Pomen požarne preventive Preventivna dejavnost Kakršno koli vlaganje v preventivo ... Namestitev in uporaba gasilnika ... Namestitev požarnih vrat v stanovanje bloka Strošek preventive 1 € 50 € 1100 € 7 € 41 € 350 € 2.050 € 7.700 € 45.100 € Upoštevajoč razmerje stroškov 1/7/41 lahko ocenimo, da bi ob požaru v namišljenem 200 m2 velikem objektu v primeru, da sprinkler ni vgrajen, nastala škoda, ki bi znašala 14.000 € direktnih in 82.000 € indirektnih stroškov. Skupna škoda bi znašala 96.000 €, kar je realna ocena. V primeru nastanka požara lahko gorenje že po 5-10 minutah vodi v požarni preskok. Požar je v celoti razvit, temu primerna pa je tudi požarna škoda. Požarna preventiva, ki vodi v celovito požarno varnost, je draga le na prvi pogled. Enostaven izračun pove, da se vlaganje v požarno preventivo splača. Zal je ozaveščenost na tem področju pri nas dokaj slaba, investicije v požarno varnost pa bi morale dodatno stimulirati tudi zavarovalnice. 5 ZAKLJUČEK Izvajanje ukrepov varstva pred požarom je za podjetje normativno zahtevano. Normativne zahteve na nek način postavljajo minimalne zahteve za izvajanje ukrepov varstva pred požarom, kompleksni pristop pa omogoča le reševanje problematike na sistemu ljudje, požar in objekt. Na ravni podjetja se ukrepov lotevajo na različne načine, v vsakem primeru pa vsaj na kratek rok ukrepi na področju varstva pred požarom za podjetje predstavljajo strošek. Tematika stroškov podjetja na področju varnosti in zdravja pri delu ter požarne varnosti na ravni podjetja je aktualna tema. Tematiko stroškov na področju varstva pred požari v središče pogosto postavlja tudi vodstvo podjetja, ki mora za zagotavljanje varstva pred požarom sprejeti t. i. varnostno politiko. Na ravni podjetja je lahko osrednji dokument za opredelitev politike na področju varstva pred požarom kar požarni red podjetja. Le-ta mora biti napisan tako, da je vsebina v vsaki točki prilagojena podjetju, tveganjem, usmeritvam in ciljem za zagotavljanje požarne varnosti oz. sistemu ljudje, požar in objekt. 6 LITERATURA 3. Ahrens, Marty. 2012. "Automobile Fires in the U . S .: 2006-2010 Estimates." (September):2006-10. 4. Garside, Juliette. 2013. "China Factory Fire Sends Memory Chip Prices to Three-Year High _ Business _ The Guardian." 5. Grm, Bojan, Aleš Jug, Saša Petriček, Petra Lončar, and Jure Grm. 2006. Ocena Načrtovanih in Izvedenih Požarno Varnostnih Ukrepov. Retrieved (http://www.sos112.si/slo/tdocs/zbiranje_ ljudi.pdf). 6. Larsson, Fredrik, Petra Andersson, and Bengt-erik Mellander. 2016. "Lithium-Ion Battery Aspects on Fires in Electrified Vehicles on the Basis of Experimental Abuse Tests t." 1-13. 7. MOP. 2010. "Tehnična Smernica TSG-1-001:2010, Požarna Varnost v Stavbah." Delo in varnost 20 CAUTION USER RADIATION INVISIBLE BEAM E ,i i Nevarnosti pri delu z laserji in zaščita pred njimi Mario Kalčič, univ. dipl. inž. str. str. 22-25 | Osrednja tema 1 UVOD Kadar govorimo o laserjih, se ne moremo izogniti nekakšnemu pridihu futurističnosti. Tehnologija, ki zaenkrat morda še nima velikega vpliva na življenje posameznika, vendar ga bo v prihodnosti imela. Resničnost je nekoliko drugačna. 1.1 ZGODOVINSKO OZADJE Laserji niso novost. Ze štirideset let se uporabljajo v vsakodnevni praksi. Leta 1917 je Albert Einstein postavil temeljno teorijo delovanja laserjev. Theodore H. Maimann je leta 1960 izdelal prvi rubinski laser. Čez štiri leta sta mu sledila še neodimijev in ogljikov laser. 1.2 LASERJI DANES u J2 J2 < HbO HbR Valovna dolžina Od takrat se je laser razširil v številne industrije in tudi v medicino. V vsakodnevnem življenju najdemo laserje v DVD predvajalnikih, čitalnikih črtnih kod, so tudi osnovna modernih optičnih telekomunikacijskih povezav. 2 LASER Kratica LASER je akronim besed »Light Amplification by Stimulated Emission of Radiation«. 2.1 KAKO DELUJE? Atomi (elektroni) se lahko nahajajo v različnih energijskih nivojih. Iz enega v drug energijski nivo lahko prehajajo na tri načine: s spontano emisijo, absorpcijo in stimulirano emisijo. Pri spontani emisiji atom sam od sebe preide v nižje energijsko stanje in pri tem odda foton. Pri absorpciji atom preide v višje stanje tako, da absorbira foton. Pri stimulirani emisiji, ki je najpomembnejša za razumevanje delovanja laserjev, pa foton povzroči, da atom preide v nižje stanje in pri tem odda dodaten foton. Laser je v splošnem sestavljen iz treh delov: medija, ki generira svetlobo, napajalnega sistema, s katerim poskrbimo za vzbujanje atomov, ki mu sledi sevanje, in resonatorja, ki curek natančno usmeri. Pri emisiji atomi sevajo enakomerno po celem prostoru in poskrbeti moramo, da se energija skoncentrira v ozkem curku. To dosežemo, če damo sevajoči medij v cev, ki jo z obeh strani zapremo z zrcaloma. Če pride do stimulirane emisije, na primer v smeri osi med zrcaloma, pride do odboja in ponovne stimulirane emisije. V nasprotnem primeru (če sevanje ne poteka na osi) pa sevanje zapusti laserski medij. Tako dobimo ojačanje le v eni smeri in naivno bi pričakovali, da bo prišlo med zrcaloma v cevi do neskončnega ojačanja, kar pa se seveda zaradi izgub in končne velikosti ojačevalnega medija ne zgodi. V praksi prepusti eno zrcalo (včasih obe) del svetlobe; bodisi skozi odprtino ali skozi delno prepustno zrcalo. Svetloba, ki izstopa, formira laserski curek. 2.2 LASTNOSTI LASERSKEGA SEVANJA » Monokromatičnost, kar pomeni, da seva svetlobo ene same valovne dolžine. Valovno dolžino določa medij v optičnem resonatorju. » Koherentnost; svetlobni valovi so prostorsko in časovno koherentni. » Vzporednost; svetlobni valovi so vzporedni, kar omogoča prevajanje svetlobnega žarka po optičnih vlaknih brez razpršitve le-tega. 2.3 POMEN LASERJEV V MEDICINI Medicina izkorišča monokromatičnost laserske svetlobe. Različna tkiva različno absorbirajo različne valovne dolžine. Tarča, ki absorbira lasersko svetlobo, se imenuje kromofor. Kromofori so melanin, hemoglobin, voda in hidroksiapatit. Svetlobno energijo iz laserjev krajših valovnih dolžin dobro absorbirata melanin in hemoglobin. Energijo iz laserjev daljših valovnih dolžin pa dobro absorbirata voda in hidroksiapatit. Absorbirana energija kromofore segreje do takšne mere, da razpadejo na manjše delce (ki jih nato odstrani naš imunski sistem) ali pa izparijo. Uporaba Laserji se trenutno uporabljajo v dermatologiji, kirurgiji, ginekologiji, oftalmologiji in v dentalni medicini. 22 Delo in varnost | Osrednja tema 4 DELITEV LASERJEV Glede na aktivni medij jih delimo na: » trdne, » plinske, » polprevodniške. 4.1 DELITEV PO KLASIFIKACIJSKIH RAZREDIH: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je leta 1982 objavila shemo klasifikacije laserskih naprav in jo tudi priporočila v uporabo. Ta shema izhaja iz treh vidikov, ki (skupaj) določajo nevarnosti, ki jih povzročajo laserji. S tem odraža tudi potrebo po uporabi varovalnih sredstev oziroma po kontrolnih ukrepih: » nevarnost, ki izvira iz laserja, » okolje, v katerem se laser uporablja, in » osebje, ki upravlja z laserjem in je delovanju laserja lahko izpostavljeno. Osnova za klasifikacijo laserjev je sposobnost, da s primarnim ali odbitim žarkom povzročijo poškodbe oči ali kože. Laserske sisteme delimo v štiri razrede, ki jih opisuje standard EN-207: » Laserji in laserski sistemi razreda 1; » Vidni laserji in laserski sistemi razredov 2 in 2a; » Laserji in laserski sistemi razreda 3a in 3b; » Laserji in laserski sistemi razreda 4. V medicini se največkrat uporabljajo laserji razredov 3b in 4. 5 NEVARNOSTI PRI DELU Z LASERJEM Laserji oddajajo žarke iz nevidnega in vidnega dela svetlobnega spektra. Vidno sevanje (ultravijolično, infrardeče in vidno) sodi med neionizirajoča sevanja. Nevarnosti za oči: Glede na dolžino laserskega sevanja so ob neposredni izpostavitvi možne poškodbe očesne mrežnice ali roženice oziroma obeh. Lahko pride do kronične poškodbe očesne mrežnice, če je predolgo izpostavljena laserskem žarku. Nevarnosti za kožo: V primeru neposrednega stika visokoenergijskega laserja s kožo se pojavijo opekline. Nekateri laserji s specifičnimi ultravijoličnimi valovnimi dolžinami lahko privedejo do nastanka kožnega raka. Ostale nevarnosti: Možnost električnega udara, nastanek dražečega dima, sevanje X žarkov (pri napačni napetosti), nevarni hladilni plini (N2). 5.1 MEHANIZEM POŠKODB Biološki učinki laserskega sevanja so rezultat interakcije več mehanizmov: » termalnega, » akustičnega, » optičnega, » fotokemičnega. Variirajo z valovno dolžino in trajanjem izpostavljenosti laserskemu sevanju. Za primer vzemimo valovne dolžine med 400 nm in 1400 nm: v tem pasu je glavni mehanizem poškodbe mrežnice termalni učinek. Povrhnje poškodbe roženice in kože nastopijo pri valovnih dolžinah, večjih od 1400 nm. Termoakustične poškodbe nastanejo takrat, kadar je trajanje izpostavljenosti manjše od 0,1 ms. V UV predelu optičnega spektra prevladujejo fotokemične poškodbe. Prav tako je fotokemična poškodba glavna poškodba pri daljši izpostavljenosti (10 sekund ali več) vidnemu sevanju krajših valovnih dolžin. 6 NEVARNOSTI ZA OČI Lasersko sevanje predstavlja nevarnost različnim strukturam očesa. Stopnja nevarnosti je odvisna od tega, koliko sevanja določena struktura absorbira. Pri delu z laserji, ki delujejo v območju med 400 in 1400 nm, so možne poškodbe mrežnice. Če je oko izpostavljeno neposrednemu curku svetlobe iz laserja, nastane na mrežnici zelo majhna žariščna poškodba. Svetloba se pri prehodu skozi lečo fokusira in je zato lahko koncentracije energije, ki doseže mrežnico, tudi do sto tisoč krat večja kot energija običajne svetlobe. Valovne dolžine pod 400 in nad 1400 nm povzročajo predvsem poškodbe roženice. Roženica absorbira ultravijolične valovne dolžine od (180 do 315 nm), ki povzročajo "varilni flash" oziroma vnetje roženice. Sevanje blizu ultravijoličnega (UV-A) med (315 in 400 nm ) se absorbira v leči. Lahko povzroči nastanek očesne mrene in vnetje roženice. Kadar koli lasersko sevanje doseže očesno lečo (neposredno ali posredno), lahko povzroči poškodbe očesnih struktur. 23 Delo in varnost | Osrednja tema VIDNO IN BLIŽNJE INFRARDEČE SEVANJE Leča šarenica Prekatna tekočina Roženica Očesna mrežnica / Valovna dolžina Poškodbe oči 180-315 nm (UV-B, UV-C) fotokeratitis 315-400 nm (UV-A) fotokemična katarakta 400-780 nm (vidna svetloba) fotokemična poškodba mrežnice, opekline mrežnice 780-1400 nm (blizu-IR) katarakta, opekline mrežnice 1.4-3.0|im (IR) katarakta, opekline roženice, poškodbe proteinov v prekatni vodki 3.0 |m-1 mm opekline roženice SREDNJI, DALJŠI INFRARDEČI IN SREDNJI ULTRAVIJOLIČNI ŽARKI BLIŽNJE ULTRAVIJOLIČNO SEVANJE Kako se določajo varovalna sredstva oziroma kontrolni ukrepi? Glede na tri vidike, ki opredeljujejo nevarnosti, ki jih povzročajo laserji: 1 nevarnost, ki izvira iz laserja, 2 okolje, v katerem se laser uporablja, in 3 osebje, ki upravlja z laserjem in je delovanju laserja lahko izpostavljeno. Dolgo infrardeče sevanje (IR - C) valovnih dolžin 3|m-1 mm absorbirajo veznica, sprednji del roženice in delno solzna tekočina. Nekateri srednje infrardeči žarki (IR - B) med 1,4 in 3 |m prodrejo globlje in lahko prispevajo k nastanku očesne mrene. Prav tako lahko očesno mreno povzroči daljše izpostavljanje kratkemu infrardečem sevanju (IR - A). 6.1 OSEBNA VAROVALNA SREDSTVA ZA OČI Čeprav je tehnika nadzorovanja laserskega žarka z zaščitno ograjo mnogo bolj sprejemljiva kot uporaba varovalnih očal, poznamo primere, kjer so varovalna očala najboljši varnostni ukrep. Pomembno je, da je na varovalnih očalih vidno označeno, za katere valovne dolžine se jih lahko uporablja, saj s tem ukrepom zmanjšamo večino nepotrebnih poškodb. Če se uporabljajo varovalna očala na prostem, morajo vsebovati konveksne leče, ki zmanjšajo nevarnosti, povzročene z dodatno refleksijo. Laserji imajo danes širok spekter uporabe, med drugim se uporabljajo tudi za kozmetične in zdravstvene namene. Širok spekter uporabe pomeni, da je nujno jasno določiti, kako se jih varno uporablja. 24 Delo in varnost | Osrednja tema 7 NEVARNOSTI ZA KOŽO Kožne poškodbe so bile navadno obravnavane kot sekundarne poškodbe. Vendar se z vse večjo razširjenostjo uporabe laserjev, ki oddajajo v ultravijoličnem spektralnem območju, veča tudi pomen poškodb kože. Največ možnih poškodb na koži se pripeti z UV - B žarki (280-380 nm). Poškodbe kože so: » eritem, » opekline II. stopnje (pri intenzivni ekspoziciji). Poleg tega lahko lasersko sevanje povzroči tudi: » kožnega raka, » pospešeno staranje kože, » hiperpigmentacije (navadno posledica dolgotrajne izpostavljenosti), » sušenje kože. Občutljivost kože variira glede na debelino stratum corneum in glede na vsebnost melanina. 8 VREDNOSTI IZPOSTAVLJENOSTI To so z izračunom ali meritvijo ugotovljene vrednosti sevalne energije, sevalnega pretoka ali sevalne gostote, ki med trajanjem izpostavljenosti odbitega/razpršenega laserskega sevanja neposredno ali razpršeno pada na oko/ oči in/ali kožo. Primerjava vrednosti izpostavljenosti z maksimalno dopustno vrednostjo poda podatek o nevarnosti vpadnega sevanja. Za preprečitev tega uporabljamo stikalno varnostno napravo, ki jo namestimo na pokrov električne naprave. Konstruirana je tako, da ob odstranitvi pokrova izklopi laser. Stikalo mora biti nameščeno tako, da ga ni mogoče vključiti, če je pokrov odprt. 10 NEVARNOSTI LASERJEV VISOKIH MOČI Pri delu z laserjem lahko nastanejo dim, para ali hlapi. V dimu lahko najdemo ogljikov monoksid, policiklične ogljikovodike in ostale toksične pline v sledeh. Ti lahko dražijo zgornje dihalne poti. Čeprav v praksi še ni bilo dokazanega primera prenosa infekcijske bolezni, kljub temu teoretično obstaja nevarnost prenosa. V dimu (pri terapiji bradavic) so našli celotno DNA papilomavirusov, ki bi teoretično lahko okužila prisotno osebje. Poleg tega bi v dimu lahko bili tudi drugi infekcijski agensi, zato sta potrebna ustrezen prezračevalni sistem in uporaba kirurških mask. Poznamo tudi druge nevarnosti, ki se pojavljajo v povezavi z laserji visokih moči, kot so: » uporaba globoko ohlajenih plinov (tekoči dušik); v kontaktu s kožo povzročajo opekline, » nepravilno plombirane jeklenke lahko povzročijo eksplozijo, » nezadostna ventilacija lahko privede do povečane koncentracije tekočega plina, ki hlapi (ponavadi dušik) v zraku. Nevarnosti hrupa, ki jih povzročajo laserji, so redke. Vendar pa lahko vžig impulznega laserja visokih moči preseže 140 dB. 11 KEMIČNE NEVARNOSTI Nekateri materiali, ki sestavljajo strukturo laserja, so lahko nevarni in/oziroma vsebujejo toksične substance (kemični laserji, barve ipd.). Poleg tega lahko reakcije, ki jih povzroča laser, sprožijo specifične nevarnosti in plinske produkte. 8.1 Maksimalna dopustna vrednost izpostavljenosti Maksimalne dopustne vrednosti (vrednost MPE, krajše za maximum permissible exposure) so namenjene uporabnikom laserskih naprav in so postavljene pod znanimi mejami nevarnosti. Temeljijo na najnovejših informacijah, pridobljenih z eksperimentalnimi testi. Meje (MPE) se morajo uporabljati kot vodilo pri kontroli izpostavljenosti in se jih ne sme jemati kot točno določeno mejo med varnostjo oziroma nevarnostjo. 9 NEVARNOST ELEKTRIČNEGA UDARA Priključna napetost laserja je 380 V, pri razelektritvi anode pa doseže celo 19 kV. Ko laser obratuje, je strogo prepovedano odpirati pokrov, ker lahko pride do električnega udara in s tem smrti delavca! 12 DRUGE SEKUNDARNE NEVARNOSTI » Laserji z visoko močjo lahko povzročajo neprijeten hrup; » sevanje X žarkov zaradi napačne napetosti (< 15 kV); » nevarnosti ohlajevalnih plinov (tekoči dušik N2). 12 KRONIČNA IZPOSTAVLJENOST Maksimalna dopustna vrednost izpostavljenosti laserskemu sevanju je bila postavljena zato, da bi izključili dolgoročne posledice takšne izpostavljenosti. Brez natančnega poznavanja mehanizmov nastanka poškodb ne moremo z gotovostjo trditi, da se neželeni učinki ne bodo pojavili nekaj let ali desetletij po izpostavljenosti nizkim odmerkom laserskega sevanja. O dolgoročni (kronični) izpostavljenosti laserskemu sevanju so na voljo le maloštevilni podatki. 25 Delo in varnost | Osrednja tema 14 VARNOSTNI POSTOPKI Kontroliranje nevarnosti pri izžarevanju je odvisno in se razlikuje od: » klasifikacije laserja, » okolja, kjer se laser uporablja in » uporabnikov. Ameriški nacionalni inštitut za standardizacijo (ANSI) razvršča laserje in njihove nevarnosti po klasifikacijah. Uporabniki lahko na ta način določijo, katera pravila ustrezajo za njihovo posebno okolje, če upoštevamo, da so okolje in ljudje potencialno izpostavljeni vidnemu sevanju, ki ga povzroča laser. 14.1 SPLOŠNI VARNOSTNI UKREPI Splošno veljavni pravni predpisi, ki bi zajeli celoten spekter varnosti pri delu z laserjem, še ne obstajajo. Priporočila za zdravstveno in delovno zaščito pri delu z laserskimi napravami so sledeča: 14.1.1 Delovni prostor » Prostori, v katerih se dela z laserskimi napravami, morajo obvezno imeti opozorilni znak »NEVARNOST LASERSKEGA SEVANJA«. » Vstop v prostore z opozorilnim znakom je dovoljen le pooblaščenemu osebju. » Delovni prostor mora biti svetlo osvetljen, da se prepreči adaptacija oči na temo. 14.2 SPLOŠNA VARNOSTNA PRAVILA ZA DELO Z LASERJI Potrebno je zagotoviti ukrepe, ki bodo preprečili direktno gledanje žarka, kot so: z laserjem se nikoli ne meri v človeško oko; potrebno je nositi varovalna očala; med delovanjem laserja mora na vidnem mestu goreti rdeča luč; pot žarka je treba ograditi, kolikor je le mogoče; zavarovati je potrebno možne obiskovalce, da niso izpostavljeni možnim nevarnostim; prizadevati si, da je pot žarka nad ali pod očesno mejo za sedeči oziroma stoječi položaj; zagotoviti, da laser deluje le v prostoru, kjer je poskrbljeno za varnost. Laser je potrebno primerno označiti: 14. ZAKLJUČEK » » 14.1.2 Delovno mesto » Laserske naprave morajo biti zasenčene, da usmerjeno primarno in sekundarno sevanje ne moreta izhajati. » Na vsaki laserski napravi mora biti opozorilo, ki opozarja na uporabo varovalnih filtrov za oči. Če laserskih naprav ni mogoče zasenčiti, so potrebni naslednji ukrepi: » Pri impulznih laserjih in laserjih, ki delujejo v nevidnem območju, mora biti stanje obratovanja laserja označeno z optičnim in/ali zvočnim signalom. Barva optičnega signala mora biti izbrana tako, da znak kljub uporabi varovalnih filtrov za oči ostane viden. » Laserski žarek mora biti na primeren način omejen na dolžino, potrebno za delo. » Odbojne površine na območju poti žarka morajo biti odstranjene ali zakrite. » V usmerjeni laserski žarek ne smemo gledati niti z zasenčenimi očmi. 14.1.3 Splošne smernice » Delavci, ki delajo na laserskih napravah, morajo biti pred njihovo namestitvijo, kakor tudi najmanj enkrat letno, okulistično pregledani. Pri nastopu motenj vida mora biti prizadeti nemudoma prostovoljno okulistično pregledan. Kljub temu, da je laserska tehnologija relativno nova, so bile v preteklih tridesetih letih narejene številne raziskave o bioloških učinkih laserskega sevanja. Neposredna izpostavljenost laserskemu sevanju je redka, saj je neposredni žarek navadno mali in zgoščen, poleg tega pa so dovolj že skromni varovalni ukrepi, da učinkovito preprečimo neposredno izpostavljenost žarku. Poudarek je na zaščiti poti žarka in uporabi zaščitnih očal. Zaradi zelo hitrega širjenja laserske tehnologije na številna področja industrije, znanosti, medicine in splošno uporabnih predmetov raste tudi potreba za kodeks ravnanja in postopkov dela pri rokovanju z laserji. 15. VIRI 1. OMAHEN, Blaž. Zahteve za varno delo operaterja na CO2 industrijskem laserju : diplomska naloga. Ljubljana: [B.Omahen], 1999.Koomentor Mario Kalčič 2. Occupational Safety and Health Administration, 2008 [URL: http://www.osha.gov/SLTC/laserhazards/recognition.html], 12. 11. 2008 3. Kvakadabra - časopis za tolmačenje znanosti, 24. 11. 2008 [URL:http://www.kvarkadabra.net/index.html?/vprasanja/ teksti/laser.htm], 25. 10. 2008 4. Wikipedia, the free encyclopedia, 2008 [URL: http:// en.wikipedia.org/wiki/Laser], 3. 11. 2008 5. ICNIRP, 2008 [ http://www.icnirp.de/documents/laser180nm+. pdf], 2. 11. 2008 6. Predavanja. Mario Kalčič 7. Witlof Bruner, Lasertehnik Eine Einfurung, Heidelberg 2000 26 Delo in varnost / i ¿L' v i" ■■ ■ ¡r i Testi za določanje prepovedanih drog v slini dr. Majda Zorec Karlovšek, univ. dipl. kem str. 28-35 | Testiranje za droge Testi za določanje prepovedanih drog v slini Avtorica: dr. Majda Zorec Karlovšek, univ. dipl. kem. Združenje za razvoj forenzične toksikologije in drugih forenzičnih ved - ForTox POVZETEK Slina je biološka tekočina, ki pridobiva na pomenu pri kliničnih in forenzičnih testiranjih na psihoaktivne snovi, saj omogoča higieničen, neinvaziven odvzem ali več zaporednih odvzemov, ki jih je mogoče ves čas nadzorovati. Rezultati merjenja dajejo informacijo o nedavni uporabi nekaterih najpogosteje uporabljenih skupin prepovedanih drog: kanabisa, opiatov, kokaina, amfetaminov, metamfetaminov, benzodiazepinov, metadona in drugih pogosto uporabljenih snovi. Naraščajoča popularnost je nedvomno posledica tehnoloških izboljšav tako pri hitrih imunokromatografskih testih kot tudi pripravah za odvzem vzorca sline, kar je vse mogoče narediti ob preiskovancu, na delovnem mestu, na cesti in nenazadnje pri laboratorijskih postopkih, ki so sposobni v majhnih vzorcih sline izmeriti večje število analitov. UVOD Delodajalec je dolžan poskrbeti za zdravo in varno delovno okolje ter za promocijo zdravja na delovnem mestu. Vprašanja o tveganjih, ki jih prinaša na delovno mesto uporaba psihoaktivnih snovi, so kompleksna, in kadar je potrebno reševati posamezne primere, je pogosto več vprašanj kot enostavnih odgovorov. Od sprejema Zakona o varnosti in zdravju na delovnem mestu (ZVZD-1)1 je preteklo že kar nekaj let, po podjetjih so pripravljeni in sprejeti interni akti, v katerih je bolj ali manj podrobno opisano, kako postopati v primeru pojava alkohola na delovnem mestu, a mnogokrat le okvirno, kako v primeru prepovedanih drog. V zadnjem času opažamo, da se delodajalci vse pogosteje zanimajo ter odločajo za uvedbo testiranja na prepovedane droge, pa naj gre za uvedbo naključnega testiranja ali za testiranje ob postavljenem sumu na stanje pod vplivom psihoaktivnih snovi. Postopki na področju alkohola so poznani in preizkušeni: hiter objektiven dokaz o alkoholiziranosti osebe dobimo z merjenjem alkohola v izdihanem zraku. Slina je zanimiva alternativna tekočina, kateri je bilo v zadnjih letih posvečenih veliko raziskav, med njimi tudi farmakokinetičnih in farmakodinamskih študij. Te so dale potrebno znanstveno osnovo, da se slina lahko uporablja v postopkih testiranja na droge. Proizvajalci hitrih testov sledijo zahtevam raziskav in potrebam naročnikov, tako da se priprave za testiranje drog v slini tehnološko vse bolj izpopolnjujejo in delujejo z zahtevano selektivnostjo in specifičnostjo ter pri optimalnih mejnih koncentracijah (cut-off vrednostih). Testi za droge v slini ne morejo nadomestiti urinskih imunokemijskih testov, a omogočajo opredelitev nedavne uporabe droge in tako z večjo verjetnostjo napovedujejo zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti, torej stanja, ko obstaja večje tveganje za nastanek nezgod na delovnem mestu in pri vožnji motornega vozila. Odvzem sline poteka pod stalnim nadzorom, kar onemogoča zamenjavo vzorcev, adulteracijo vzorca z dodajanjem določenih kemikalij, pa tudi problematiko izbire spola osebe, ki odvzem nadzoruje. Izjemna razširjenost uporabe testov za hitro detekcijo drog v slini v Evropi, Ameriki in Avstraliji, dejstvo, da slovenska policija uporablja teste za detekcijo drog v slini pri nadzoru voznikov motornih vozil že od februarja meseca 2014, ter povečano zanimanje za uporabo testov za detekcijo drog v slini tudi na delovnem mestu, so nedvomno vzroki, da slini kot biološkemu materialu ter hitrim imunokromatograskim testom za droge v slini namenimo več pozornosti. KRI IN KRVI ALTERNATIVNI BIOLOŠKI MATERIALI ZA ANALIZO PREPOVEDANIH DROG Toksikološko-kemijska analiza biološkega materiala je priznan »objektiven način« preverjanja, ali je bila neka oseba izpostavljena različnim ksenobiotikom: prepovedani drogi, zdravilu, prepovedanim snovem v športu ali drugim nevarnim snovem. Za začetne orientacijske preiskave se pogosto uporablja urin predvsem zato, ker vsebuje učinkovino in/ali njene presnovke v sorazmerno visokih koncentracijah, in sicer od nekaj ur do nekaj dni po njeni uporabi. Toksikološka preiskava urina na psihoaktivne snovi ostaja pomemben sestavni del preiskav na prepovedane droge pred zaposlitvijo, ob preventivnih pregledih ter pri spremljanju zdravljenja zasvojenosti z drogami. S preiskavo urina naj bi dobili podatek, ali neka oseba drogo jemlje. 28 Delo in varnost | Testiranje za droge Za preglede pred zaposlitvijo, pa tudi za preverjanje abstinence po zdravljenju odvisnosti in ob ponovnem prihodu na delovno mesto se vse pogosteje uporablja analiza las, saj je z njo mogoče dobiti pregled nad ravnanjem osebe v daljšem časovnem obdobju ali vsaj v obdobju, ki ga opredeljuje dolžina las preiskovanca. V krvi so mnoge učinkovine prisotne le nekaj ur po uporabi; vendar je kri tista telesna tekočina, za katero imamo največ referenčnih vrednosti, podatkov o terapevtskih in toksičnih koncentracijah ksenobiotikov. Koncentracija učinkovine v krvi nam največ pove o dejanski fazi biološke aktivnosti neke spojine, v primeru droge na primer: kakšno je s to drogo povezano zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti. V primeru alkohola sta tako izdihani zrak kot tudi slina tisti dve telesni tekočini, ki s krvjo zelo dobro korelirata in nakazujeta alkoholiziranost v trenutku merjenja. Slino zaradi manj invazivnega posega pogosto obravnavamo kot alternativo krvi. Kadar obstaja nevarnost manipulacije z urinom, prav tako uporabimo slino kot alternativo urinu, vendar se moramo zavedati, da ima vsak biološki material svoje okno opazovanja, svoje prednosti in pomanjkljivosti (Tabela 1). Koncentracija prepovedanih drog in psihoaktivnih zdravil v krvi ali slini je 10-100-krat nižja kot v urinu. Odvzeti vzorci sline so včasih zelo majhni, veliki komaj 0,1-0,2 mL. To pomeni, da je potrebno v laboratoriju uporabiti metode, ki uspejo zaznati najmanjše količine snovi, in da kombinacija metod z uporabo plinske kromatografije z masnim detektorjem (GC/MS) ni dovolj, temveč je potrebno uporabiti tudi tekočinsko kromatografijo, povezano s tandemsko masno spektrometrijo (LC/MS/MS). Pri zdravilih in prepovedanih drogah pa relacije med slino in krvjo niso tako enostavne; mnogo je še dodatnih vplivov; slina sicer s krajšim zamikom sledi dogajanju v krvi, učinkovine in njihovi presnovki se nahajajo v slini približno tako dolgo kot v krvi . Odvzem vzorca krvi je sicer majhen poseg v telo, le izjemoma nevaren za zdravje ali življenje preiskovanca, vendar ga obravnavamo kot invazivnega v primerjavi z odvzemom vzorca sline, las ali izdihanega zraka. Tabela 1. Okno opazovanja za psihoaktivne snovi v različnih bioloških materialih2 Biološki material Okno opazovanja Kri (serum) od nekaj ur do 1-2 dni Urin od nekaj ur do 3 dni Slina (ustna tekočina) od nekaj ur do 1-2 dni Znoj nekaj tednov Lasje mesece/leta 29 Delo in varnost | Testiranje za droge ALI SLINA ALI USTNA TEKOČINA? Slovar slovenskega knjižnega jezika govori o slini kot o prozorni, nekoliko sluzasti tekočini, ki jo izločajo žleze slinavke; pa tudi širše o tekočini, ki se nabira v ustih. K tekočini v ustih ali ustni tekočini (oral fluid) res v največji meri prispeva slina (saliva), ki jo izločajo parne žleze slinavke: parotidna (obušesna), submaksilarna (podčeljustna) in sublingualna (podjezična) žleza; vsebuje pa še tekočino, ki jo izločajo druge manjše žleze, celice sluznice, nekoliko krvi in ostanke hrane. Sklep za ločevanje pojmov slina in ustna tekočina je bil sprejet leta 1993 na sestanku o uporabi sline za različna testiranja, ki ga je organizirala New Yorška Akademija znanosti, vendar se izrazov ne uporablja dosledno. Tudi pri testiranjih na droge bi bilo potrebno vseskozi govoriti o ustni tekočini, ker je to tisti vzorec, ki ga uporabljamo za testiranje. Snov Srednja vrednost koeficientov c /c s k Amfetamin 23 Metamfetamin 29 Alprazolam 0,41 Bromazepam 0,31 Klonazepam 0,19 Diazepam 0,056 Lorazepam 0,10 Nordiazepam 0,053 Oksazepam 0,15 Zolpidem 0,43 Kokain 20 Benzoilekgonin 3,3 Kodein 8,8 Morfin 9,8 Tramadol 13 THC 31 Tabela 2: Razmerje med koncentracijo psihoaktivne snovi v ustni tekočini (cs) in koncentracijo v polni krvi (ck) - prikazano kot srednja vrednost izmerjenih razmerij (prirejeno po4) Ustno tekočino sestavlja v glavnem voda, ostale sestavine pa so elektroliti (natrijevi, kalijevi, kloridni, bikarbonatni in fosfatni ioni) in organske snovi: encimi, imunoglobulini. Dnevno se izloči od 500-1500 ml sline; povprečni pretok je 0,6 mL/min., v spanju le okoli 0,05 mL/min. Na hitrost izločanja sline lahko vpliva več dejavnikov: čustveno stanje (tesnoba), lakota, tudi dehidracija. Suha usta so pojav, ki spremlja uporabo nekaterih stimulansov. Vse to podaljšuje čas za zbiranje vzorca ustne tekočine. (Če sline ni mogoče dobiti, je kri ustrezen alternativni vzorec.) Žvečenje ali premikanje jezika pospešuje izločanje sline, nekatere snovi stimulirajo izločanje sline (npr. citronska kislina), vendar vse to vpliva tudi na razmerje med koncentracijo snovi v ustni tekočini in v krvi. pH oralne tekočine je v povprečju nižji kot pH krvi74 in je v območju od 5,5 do 7, pri večjih pretokih sline se lahko poveča na 7.9. pH vpliva na razmerje med koncentracijo droge v slini cs in koncentracijo droge v krvi ck. Če je pH nizek, se droge, ki so bazične (na primer kokain), v večji koncentraciji pojavljajo v slini. Slino lahko obravnavamo kot nek filtrat krvi, ki naj bi odražala delež proste snovi v krvi (tj. tisti delež učinkovine, ki ni vezan na proteine), vendar fiziološki dejavniki, pa tudi priprave za odvzem sline, absorbcija na nosilce ter ekstrakcijske izgube pri analiznih postopkih vplivajo na to, da izmerjeno razmerje med koncentracijo učinkovine v krvi in v slini ni neka konstanta in da enostavno pretvarjanje iz ene količine v drugo nikakor ni mogoče. Poleg tega je v absorbcijski fazi koncentracija učinkovine v slini večja tudi zaradi načina vnosa učinkovine v telo in kontaminacije ustne votline: na primer zaradi aktivnega, pa tudi pasivnega kajenja kanabisa, snifanja kokaina in peroralne uporabe zdravila3. POSTOPKI ZA ODVZEM IN ANALIZO VZORCA SLINE Evropsko združenje za testiranje na droge na delovnem mestu (EWDTS) je na svoji spletni strani pripravilo smernice za testiranje na droge v slini5. Opisani so postopki, ki so potrebni za zagotavljanje ustrezne kakovosti dela: od sodelovanja s preiskovancem, odvzema vzorca in zagotavljanja identitete vzorca, do dela v laboratoriju. Predlagane so tudi priporočene maksimalne mejne koncentracije, ki naj bi jih laboratorij dosegel in uporabljal pri izvajanju imunokemijskih presejalnih testov (glej tabelo 4) in pri potrditvenih kromatografskih preiskavah. Odvzem sline za toksikološke preiskave mora potekati po dogovoru z laboratorijem, ki opravlja analize drog v slini, in s pripravo, ki jo laboratorij priporoča oziroma ima z njo že ustrezne izkušnje, predvsem v povezavi z ekstrakcijskim izkoristkom in z vrednotenjem rezultata. Odvzem vzorca ustne tekočine lahko poteka na različne načine: » z zbiranjem izpljunka; » z vpijanjem sline na blazinico ter iztiskanjem ali centrifugiranjem sline iz blazinice (primer: Salivette®); » z uporabo sistemov, pri katerih se blazinico, napolnjeno s slino, postavi v epruveto s stabilizacijsko tekočino in se s tem vzorec sline v določenem razmerju tudi razredči (primeri: StatSure Saliva Sampler, Immunanalysis Quantisal™, Intercept®, NeoSal™ - slika 1); » zanimiv je Greinerjev sistem (slika 2), kjer oseba s tekočino, pripravljeno v ta namen, spere usta in tekočino izpljune. Tako dobljen vzorec se razdeli na dve enaki polovici, ki potujeta v laboratorij. 30 Delo in varnost | Testiranje za droge Slika 1 (levo): NeoSalTM - Sistem za odvzem sline Slika 2 (spodaj): Greinerjev Bio-One sistem za odvzem sline Delo s hitrimi testi je sestavljeno iz naslednjih stopenj: • odvzem vzorca sline, • prenos sline do reagentov, pri čemer nekateri testi uporabljajo dodatne raztopine, • imunokromatografija s prikazom (optičnih) rezultatov. Postopki so lahki in hitri, a lastni vsakemu sistemu; v nekaj poskusih jih povsem osvojimo. Pregled omenjenih štirih testov je na naslednjih straneh. Vzorci sline, ki pridejo v laboratorij, se lahko najprej preiščejo z laboratorijskimi imunokemijskimi postopki. Pozitivni rezultati presejalnih testov se morajo preveriti z neodvisnim kromatografskimi tehnikami (npr. GC/MS, LC/ MS/MS). Laboratoriji, ki opravljajo številne presejalne teste, zaradi ekonomičnosti opuščajo imunokemijske presejalne postopke in jih zamenjujejo z uvedbo validiranih kromatografskih metod, s katerimi ciljano zasledujejo psihoaktivne snovi, ki se najpogosteje zlorabljajo6, 7. PREGLED NEKATERIH HITRIH TESTOV Pregled hitrih testov obsega tiste sisteme za določanje drog v slini, ki so prisotni na slovenskem tržišču in smo jih po posredovanju zastopnikov in prodajalcev tudi preizkusili v programu praktičnega dela »šole testiranja na alkohol in druge psihoaktivne snovi«18. Izbrani so bili le tisti sistemi posameznega proizvajalca, s katerimi lahko hkrati preiskujemo prisotnost večjega števila za slovenski prostor relevantnih prepovedanih drog. To so bili DrugWipe® 6S, Drager DrugTest 5000, Drager DrugCheck 3000, Sanotest 6CA. Vsi sistemi imajo ustrezna navodila za uporabo v slovenščini. Na ovojnini testne priprave je datum, do kdaj je test uporaben. Vsebujejo pomembno opozorilo, naj preiskovanec 10-15 minut pred preizkusom ne uživa hrane in ne pije pijač. Pri izvajanju testiranja je potrebno slediti navodilu za uporabo, predvsem zahtevanim časovnim intervalom za določene operacije ali ustreznim legam priprav, da reakcije optimalno potečejo. HITRI TESTI ZA DOLOČANJE DROG V SLINI: OCENE OBČUTLJIVOSTI, SPECIFIČNOSTI IN TOČNOSTI Hitri presejalni testi (diagnostični testi) so narejeni z namenom, da se rezultat testiranja, ki ga opravljamo ob preiskovancu, pridobi v najkrajšem možnem času (angleško: »point-of care testing« - POCT). Uporabimo jih kot pomembno usmeritev za nadaljnje delo. Hitri presejalni testi se po obliki in metodah dela razlikujejo od testiranj, ki se opravljajo v manjših ali večjih serijah po laboratorijih in so povezani z inštrumentalno opremo. Zaradi enostavnosti njihove uporabe tudi ni potrebno, da bi osebe, ki v praksi izvajajo hitre teste, imele izobrazbo, ki jo imajo biokemiki, kemiki, mikrobiologi, toksikologi v laboratorijih, ampak si zato pridobijo le ustrezna dodatna znanja. Teste lahko uporabimo tudi za samo-testiranje, če skrbno sledimo navodilom za uporabo. Hitri presejalni testi so se od pacientov preselili tudi na področje nadzora vožnje pod vplivom psihoaktivnih snovi in testiranja na droge na delovnem mestu. Pri hitrih presejalnih testih so bodisi na lističu bodisi nosilcu, ki je vgrajen v ploščico, pripravljene vse kemikalije oziroma vsi reagenti, tako da poteče kemijska, encimska ali imunokemijska reakcija v nekaj minutah zatem, ko dodamo biološki material: kri, urin ali slino. Rezultat reakcije se prikaže kot optična spremembe (obarvanje, nastanek ali izostanek barvne črtice), kar lahko zaznamo z očesom ali pa v ta namen uporabimo optične čitalec. Pravilna izbira in kvaliteta reagentov, optimalno razmerje kemikalij in uravnan časovni potek določajo kvaliteto hitrega testa, ki jo proizvajalec mora zagotavljati v določenem časovnem obdobju. Evropski projekt ROSITA 18, 9, ki se je izvajal v letih 1999-2001, je podal pregled o kvaliteti, pa tudi o možnosti uporabe hitrih imunokemijskih testov za določanje drog v urinu pri nadzoru cestnega prometa. 2e ob tem projektu se je razpravljalo o tem, da potrebuje policist pri delu ob cesti poleg alkoskopa tudi hitre presejalne teste za druge psihoaktivne snovi ter da je pomembno, da je ves postopek preiskave pod stalnim nadzorom policista. Hitri testi za detekcijo drog v slini so postali zanimivi tudi zato, ker naj bi pomagali pri ugotavljanju, ali je voznik v času vožnje pod vplivom psihoaktivne snovi in ali so njegove psihofizične sposobnosti zmanjšane (Tabela 3, str. 34). 31 Delo in varnost | Testiranje za droge DrugWipe® 6S Proizvajalec: Securetec, Detections-Systeme AG, Lilienthalstrasse 7, 85579 Neubiberg, Nemčija; www. securetec.net. Zastopnik: Sfera d.o.o., Ob Železnici 17, 1000 Ljubljana. Tip hitrega testa DrugWipe® 6S. Oznaka 6S se nanaša na 6 skupin drog, ki se jih določuje v slini (S). Hitri test določa hkrati 6 skupin drog: kanabis (THC), kokain (COC), opiate (OPI), amfetamine (AMP), metamfetamine (MET), benzodiazepine (BENZO). Povprečni čas zbiranja vzorca: 1 min. Čas analize: 4-5 min. Posebnosti pri odčitavanju rezultata: Veljavnost preizkusa se preverja s pojavnostjo kontrolnih črtic. Rezultat pozitivnega testa: prisotnost rdeče črtice na predvidenem mestu. Proizvajalec opozarja, da je potrebno vsako najmanjšo pojavnost črtice obravnavati kot pozitiven rezultat. (?! Nevarnost nestrinjanja preiskovanca z rezultatom testa). Za večje serije je mogoče kupiti optični čitalec. Higieničnost uporabe: 97 % (maksimalno 100 %) (11). Enostavnost uporabe: 98 % (maksimalno 100 %) (11). Temperaturno območje delovanja: + 2 do + 25 °C (maksimalno do + 40 °C); proizvajalec pri delu na terenu ob hladnem vremenu (pod + 5 °C) priporoča ogrevanje zaprtega ovoja, v katerem je panel (z roko), da reakcija hitreje poteče. Zastopnik in prodajalec nudi vsa potrebna pojasnila in šolanje za izvedbo testiranja. Za podrobnosti o praktični uporabi testa priporočamo ogled prikaza delovanja, dosegljiv na: https://www.youtube.com/watch?v=1ZIgPhxW9sg. Proizvajalec: Dräger Safety AG, Revalstrabe 1, 23560 Lübeck, Nemčija. Zastopnik: Dräger Slovenija, Nadgoriška cesta 19, 1231 Ljubljana-Črnuče. Hitri test hkrati v slini določa 7 skupin drog: kanabis (THC), kokain (COC), opiate (OPI), amfetamine(AMP), metamfetamine (MET), metadon (MTD), benzodiazepine (BENZO). Povprečni čas zbiranja vzorca: 2-3 min. Čas analize:10 min. Posebnosti pri odčitavanju rezultata: Dräger DrugTest 5000 je laboratorij v malem. Ko v analizator vstavimo odvzeti vzorec sline (kaseto) in kapsulo s pufersko raztopino, potečejo vsi postopki avtomatizirano pri konstantnih pogojih (predvsem pri konstantni temperaturi in optimalnih časovnih zaporedjih). Rezultati se izpišejo na zaslonu kot poz. ali neg. za posamezno skupino drog. Izpis lahko natisnemo s tiskalnikom, ki je z analizatorjem v IR povezavi. V analizatorju je akumulator; za večje število analiz je priporočljivo, da aparat priključimo na izvor električne napetosti. Higieničnost uporabe: 100 % (maksimalno 100 %)". Enostavnost uporabe: 82 % (maksimalno 100 %)". Temperaturno območje delovanja: + 0 do + 30 °C. Zastopnik in prodajalec nudi vsa potrebna pojasnila in šolanje za izvedbo testiranja. Za podrobnosti o praktični uporabi testa priporočamo ogled prikaza delovanja, dosegljiv na: https://www.youtube.com/watch?v=mjpXSpMFKw4. 32 Delo in varnost | Testiranje za droge Dräger DrugCheck 3000 Proizvajalec: Dräger Safety AG, Revalstrabe 1, 23560 Lübeck, Nemčija. Zastopnik: Dräger Slovenija, Nadgoriška cesta 19, 1231 Ljubljana-Črnuče. Hitri test v slini hkrati določa 5 skupin drog: kanabis (THC), kokain (COC), opiate (OPI), amfetamine (AMP), metamfetamine(MET), metadon (MTD), benzodiazepine (BENZO). Aparat ne potrebuje priključka na električni tok! Povprečni čas zbiranja vzorca: 1 min. Čas analize: (3 ali 1 min) + 10 min. Posebnosti pri odčitavanju rezultata: Proizvajalec priporoča, da se rezultat odčita v intervalu od 10 min po injiciranju reakcije. Veljavnost preizkusa se preverja s pojavnostjo kontrolnih črtic. Rezultat pozitivnega testa: odsotnost rdeče črtice na predvidenem mestu. Higieničnost uporabe: 97 % (maksimalno 100 %) (lastna ocena). Enostavnost uporabe: 80 % (maksimalno 100%); lastna ocena Temperaturno območje delovanja in skladiščenje: od +0 do +30 °C. Zastopnik in prodajalec nudi vsa potrebna pojasnila in šolanje za izvedbo testiranja. Za podrobnosti o praktični uporabi testa priporočamo ogled prikaza delovanja, dosegljiv na: https://www.youtube.com/watch?v=_2tAEqwoOmI. Sanotest 6CA Proizvajalec: Nal von Minden GmbH, Carl-Zeiss-Strasse 12, 47445 Moers, Nemčija. Zastopnik: IMMT d.o.o., Clevelandska 19., 1000 Ljubljana. Tip testa: Drug-Screen-Multi 6CA Saliva (Classic). Hitri test v slini hkrati določa 6 skupin drog: kanabis (THC), kokain (COC), opiate (OPI), amfetamine (AMP), metamfetamine (MET), metadon (MTD). Povprečni čas zbiranja vzorca: 3 min. Čas analize: 10 min. Posebnosti pri odčitavanju rezultata: Proizvajalec priporoča, da se rezultat odčita v časovnem intervalu od 10 do 20 min po injiciranju vzorca. Veljavnost preizkusa se preverja s pojavnostjo kontrolnih črtic. Rezultat pozitivnega testa: odsotnost rdeče črtice na predvidenem mestu. Za večje serije je mogoče kupiti optični čitalec. Higieničnost uporabe: 72 % (maksimalno 100 %) po podobnih pri DRUID11. Enostavnost uporabe: 80 % (maksimalno 100 %) (lastna ocena). Temperaturno območje delovanja: od + 3 do + 25 °C. Zastopnik in prodajalec ponuja zaenkrat izdelke za individualno uporabo, a nudi vsa potrebna pojasnila po telefonu 030 414 180. Za podrobnosti o praktični uporabi testa priporočamo ogled prikaza delovanja, dosegljiv na: https://www.youtube.com/watch?v=qKbmQNtZM3s. Pregled nekaterih hitrih testov Pregled hitrih testov obsega tiste sisteme za določanje drog v slini, ki so prisotni v slovenskem prostoru in smo jih po posredovanju zastopnikov in prodajalcev tudi preizkusili v programu praktičnega dela »šole testiranja na alkohol in druge psihoaktivne snovi«18. Izbrani so bili le tisti sistemi posameznega proizvajalca, s katerimi lahko hkrati preiskujemo prisotnost večjega števila za slovenski prostor relevantnih prepovedanih drog. 33 Delo in varnost | Testiranje za droge Tabela 3: Prednosti in slabosti ustne tekočine pri detekciji prepovedanih drog PREDNOSTI » Manj invaziven odvzem » Manjša možnost manipulacije z vzorcem » Relativno enostavno izvajanje odvzema vzorca » Nakazuje nedavno uporabo droge » Lahko opozarja na zmanjšanje psihofizičnih sposobnosti SLABOSTI » Koncentracija droge v slini je odvisna od pH in hitrosti izločanja sline » Ožje okno opazovanja kot urin » Večja možnost pasivne izpostavljenosti (kajenje kanabisa) » Prisotnost ostankov hrane » Nekatere droge zmanjšajo izločanje sline » Viskoznost sline otežuje delo z vzorcem » Je potencialno kužen material V okviru Projekta ROSITA-210 so v letih 2003-2006 prvič sistematično pregledali vrsto testov za testiranje drog v slini in ugotovili, da morajo proizvajalci hitrih testov mnoge stvari še izboljšati. V okviru evropskega projekta DRUID (Driving Under the Influence of Drugs, Alcohol and medicines 2006-2010) je bil zato del raziskav namenjen tudi preverjanju izboljšanih oblik hitrih testov za določanje drog v slini. Narejena sta bila njihovo analitsko ovrednotenje 12, 13, 14 15 ter ocena primernosti za uporabo v policijske namene11. Pri analitskem ovrednotenju hitrega testa primerjamo, kakšne so za določeno vrsto droge specifičnost, občutljivost in točnost v primerjavi z rezultati iz dodatno odvzetih vzorcev sline in uporabe referenčnih laboratorijskih analiznih metod ob izbranih mejnih koncentracijah (cut off vrednostih) (Tabela 4). Dokazana točnost za DrugWipe® 5+S za posamezne skupine drog je bila v intervalu od 92-100 %. Dokazana točnost za Drager DrugTest 5000 za posamezne skupine drog je bila v intervalu od 84-100 %. Meritve, ki so potekale v okviru projekta DRUID, so opozorile na manjšo občutljivost vseh hitrih testov glede merjenja THC, kar je poslabšalo tudi celotno oceno točnosti. Tako je bila izmerjena občutljivost za THC pri Drager DrugTest 5000 le 67 %, pri DrugWipe 5+S® pa 63 %. Kasnejša testiranja so pri testih Drager DrugTest 5000 potrdila pomembne izboljšave. Tako je bila ocenjena občutljivost za THC pri Drager DrugTest 5000 92 % in pri DrugWipe® 5+S 90 %16. Drager DrugCheck 3000 je nastajal v obdobju velikih prizadevanj za izboljšanje občutljivosti hitrih testov za THC. Merilni sistem ima tako dve možnosti izvedbe: hitro (čas inkubacije 1 min) z doseganjem manjše občutljivosti za THC (cut off vrednost 25 ng/mL) in počasnejšo (čas inkubacije 3 min.) z doseganjem večje občutljivosti za THC (cut off vrednost 10 ng/mL ). Na konferenci Evropskega združenja za testiranje na droge na delovnem mestu (EWDTS) v Lizboni (28.-29. maja 2015) je bil za evropsko občinstvo prvič predstavljen, v jeseni 2015 pa je prišel na vsa svetovna tržišča. DrugCheck 3000 je priprava, ki se uporablja povsem samostojno, brez dodatne infrastrukture, seveda pa mora oseba, ki testiranje nadzira, sama odčitati rezultat preiskave. Izdelek se tako cenovno približuje ostalim ponudbam hitrih testov na trgu. Sanotest 6C (DrugScreen 6C, Nal von Minden) je mlajši test17, prav tako Drager DrugCheck 3000, tako da poročila o njihovih preverjanjih v terenskih pogojih še pričakujemo. Tabela 4: Mejne koncentracije (cut of vrednosti v ng/ mL) hitrih presejalnih testov za določene skupine drog v slini in priporočene mejne koncentracije EWDTS za laboratorijske presejalne teste za slino. ACut off vrednosti , ki so v oklepajih so bile vzete iz študije DRUID BS strani EDWTS predlagane maksimalne mejne koncentracije za droge v ustni tekočini pri testiranju na delovnem mestu za laboratorijske presejalne teste. Okrajšava Skupina drog Kalibrator Dräger Drugtest 5000 Dräger DrugCheck 3000 ASecuretec DrugWipe Nal van Minden BEWDTS THC Kanabis (THC) A9 THC 5 (25) 10/25 (30) 5S 12 10 COC kokain kokain 20 20 (50) 5S 20 30 OPI opiati morfin 6-MAM 20 20 (20) 5S 40 40 4 AMP amfetamini d-amfetamin 50 50 (100) 5S 50 40 MET metamfetamini d-metam-fetamin MDMA 35 75 50 (50) 5S (100) 5S 50 50 MTD metadon metadon 20 - (30 ) 1S 30 50 BENZO benzodiazepini diazepam 15 - (10 ) 1S - 10 BUP buprenorfini buprenorfin - - - - 5 34 Delo in varnost | Testiranje za droge VREDNOTENJE REZULTATOV HITRIH TESTOV Če poudarjamo, da je izvajanje hitrih presejalnih testov enostavno in da se ga lahko priučimo, pa enako nikakor ne velja za interpretacijo njihovih rezultatov. Postavljati diagnozo na osnovi rezultata enega samega testa je nevarno, zato interpretacijo rezultatov in postavljanje diagnoze prepustimo strokovnjaku ustrezne specialnosti. Problematiko psihoaktivnih snovi na delovnem mestu naj delodajalec rešuje v povezavi z izbranim zdravnikom medicine dela. Pomembno je, da interni akti vsebujejo navodila, kako postopati v različnih situacijah, ki se pojavljajo: na primer kaj storiti v primeru, če je test hitri test na droge pozitiven, ali v primeru, če je test na droge negativen, sum na stanje pod vplivom psihoaktivnih snovi pa kljub temu obstaja. V Sloveniji aktualna praksa na delovnem mestu sledi izkušnjam pri izvajanju nadzora v cestnem prometu. Delodajalec v primeru suma na prisotnost alkohola, prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi lahko usmeri preiskavo v zdravniško preiskavo z odvzemom krvi in urina, morda tudi sline ali las, kjer se s kompleksnimi toksikološkimi analiznimi postopki naredi preiskavo na kar na najširši krog možnih psihoaktivnih snovi. NAMESTO ZAKLJUČKA V statistiki industrijsko razvitih držav je alkohol tista psihoaktivna snov, ki je najpogostejši vzrok prometnih nezgod in nezgod na delovnem mestu. Kar 10 % ljudi, starejših kot 12 let, pa je bolj ali manj pogostih uporabnikov tudi drugih psihoaktivnih snovi; 75 % uporabnikov »drugih psihoaktivnih snovi« je tudi zaposlenih: redno, začasno ali priložnostno. Alkohol, prepovedane droge in psihoaktivna zdravila naj bi bila soudeležena pri 25-35 % vseh nezgod in smrti na delovnem mestu. škoda zaradi zlorabe psihoaktivnih snovi na delovnem mestu se v Evropski uniji ocenjuje na več sto milijard evrov. Po poročilih podjetij se je leto dni po uvedbi testiranja na droge na delovnem mestu pogostnost pozitivnih rezultatov prepolovila19. Stališča do prepovedanih drog se spreminjajo in »vojna proti drogam dobiva« drugačne oblike, kar pa ne spremeni dveh dejstev, ki po svoje testiranje tudi opravičujeta: » stanje pod vplivom drog ni združljivo z varnim delom in varno vožnjo motornega vozila; » ohranitev delovnega mesta je mnogokrat motivacija za posameznika, da se odloči za pot zdravljenja odvisnosti od psihoaktivnih snovi. LITERATURA 1. Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1), Ur. list RS. 2011; 43: 55649. 2. Wennig R. Potential problems with the interpretation of hair analysis results. 3. Forensic Science International. 2000;107: 5-12. 4. Gjerde H, Langel K, Favretto D, Verstraete AG. Detection of illicit drugs in oral fluid from drivers as biomarker for drugs in blood. Forensic Sci Int. 2015;256:42-5. 5. Langel K, Gjerde H, Favretto D, Lillsunde P, 0iestad EL, Ferrara SD, Verstraete Ag. 6. Comparison of drug concentrations between whole blood and oral fluid. Drug Test Anal. 2014;6(5):461-71. 7. http://www.ewdts.org/ewdts-guidelines.html 8. Beyer J, Chu M, Gerostamoulos D, Drummer OH. Detection and Validated Quantification of 31 Drugs of Abuse in Oral Fluid. The International Association of Forensic Toxicologists, Geneva, Switzerland; 2009. 9. Oiestad EL, Johansen U, Christophersen AS. Drug screening of preserved oral fluid by liquid chromatography-tandem mass spectrometry. Clin. Chem. 2007;53:300-309. 10. Rosita 1: www.transport-research.info/sites/default/files/project/ documents/rositarep.pdf 11. Raes E, Verstraete AG. Usefulness of roadside urine drug screening in drivers suspected of driving under the influence of drugs (DUID). J. Anal. Toxicol. 2005;29:632-636. 12. Rosita 2: www.rosita.org/members/docs/Rosita2%20Final%20 report%20May2006.pdf 13. www.druid-project.eu : DRUID Driving under the Influence of Drugs, Alcohol and Medicines. Deliverable 3.1.1. Evaluation of oral fluid Screening devices by TISPOL to Harmonise European police Requirements (ESTHER) 14. Goessaert AS, Pil K, Veramme J, Verstraete A. Analytical evaluation of a rapid on-site oral fluid drug test. Anal. Bioanal. Chem. 2010;396:2461-2468. 15. Blencowe T, Pehrsson A, Lillsunde P, Vimpari K, Houwing S, Smink B, Mathijssen R, Van der Linden T, Legrand SA, Pil K, Verstraete A. An analytical evaluation of eight on-site oral fluid drug screening devices using laboratory confirmation results from oral fluid. Forensic Sci. Int. 2011;208:173-179. 16. Pehrsson A, Gunnar T, Engblom C, Seppa H, Jama A, Lillsunde P. Roadside oral fluid testing: comparison of the results of drugwipe 5 and drugwipe benzodiazepines on-site tests with laboratory confirmation results of oral fluid and whole blood. Forensic Sci. Int. 2008;175:140-148. 17. www.druid-project.eu : DRUID Driving under the Influence of Drugs, Alcohol and Medicines. Deliverable 3.2.2. Analytical evaluation of oral fluid screening devices and preceding selection procedures 18. Strano-Rossi S, Castrignano E, Anzillotti L, Serpelloni G, Mollica R, Tagliaro F, Pascali JP, di Stefano D, Sgalla R, Chiarotti M. Evaluation of four oral fluid devices (DDS®, DrugTest 5000®, DrugWipe 5+® and RapidSTAT®) for on-site monitoring drugged driving in comparison with UHPLC-MS/MS analysis. Forensic Sci. Int. 2012;221:70-76. 19. Musshoff F, Hokamp EG, Bott U, Madea B. Performance evaluation of on-site oral fluid drug screening devices in normal police procedure in Germany. Forensic Sci Int. 2014;238:120-4. 20. www.fortox.si 21. Kresse P. Drug Detection: Emerging Technology, EDWTS meeting Lisbon, 2015. 35 Delo in varnost | Znanstvena priloga Vplivi delovnega mesta na reproduktivno zdravje žensk Avtorja: Petra Bukovec, študentka medicine Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta prim. prof. dr. Marjan Bilban, dr. med. spec. MDPŠ ZVD Zavod za varstvo pri delu d.o.o. Povzetek Ženske predstavljajo velik delež delovne sile v industrializiranih državah. Dejavniki tveganja na delovnem mestu lahko negativno vplivajo na plodnost, zanositev, potek nosečnosti, porod in zdravje novorojenčka, zato moramo več pozornosti posvetiti zagotavljanju zdravstvenega varstva ženskam na delovnem mestu. Možni dejavniki tveganja spadajo v štiri velike skupine: biološki, kemijski, fizikalni in ergonomski. Za preprečevanje neželenih posledic na reproduktivno zdravje žensk je izrednega pomena informiranje javnosti o možnih dejavnikih tveganja in njihovih posledicah, ugotavljanje dejavnikov tveganja na delovnem mestu pred načrtovanjem nosečnosti, ustrezna skrb in podpora delodajalca ter upoštevanje zaščitnih ukrepov žensk samih. Ključne besede Delovno okolje, dejavniki tveganja, nosečnost, nizka porodna teža, reproduktivno zdravje žensk, spontani splavi Abstract Women make up a large proportion of the workforce in industrialized countries. Risk factors in the workplace can have negative impacts on fertility, conception, course of pregnancy, childbirth and newborn's health. Therefore, we must pay more attention in the provision of health care for women in childbearing age. Possible risk factors fall into four major categories: biological, chemical, physical and ergonomic risk factors. To prevent adverse effects on the reproductive health of women it is crucial to inform the public about the possible risk factors and their consequences, identify risk factors in the workplace before planning pregnancy, adequate care and support of the employer and compliance with the safeguards for women themselves. 1 UVOD Dandanes se srečujemo s številnimi dejavniki, ki lahko negativno vplivajo na reproduktivno zdravje tako žensk kot moških. Negativni vplivi tovrstnih dejavnikov pa lahko ostanejo prikriti, dokler se posameznik ne odloči za ustvarjanje družine1. K posebej ogroženi skupini spadajo ženske v rodni dobi in nosečnice, zato je potrebno njim posvetiti več pozornosti pri zagotavljanju zdravstvenega varstva na delovnem mestu. Vplivi delovnega mesta na zdravje žensk imajo lahko učinek na njeno plodnost, zanositev, potek nosečnosti in seveda porod2. Najbolj občutljiv čas v nosečnosti je prav v prvih nekaj tednih po spočetju, saj takrat aktivno poteka organogeneza. Pogosto ženske v teh prvih tedni še ne vedo, da so noseče, in tako izpostavljajo sebe in še nerojenega otroka nevarnostim, prisotnim v delovnem okolju3. Prav zato bi morale ženske proaktivno z delodajalcem ocenjevati tveganje delovnega mesta že pred nosečnostjo4. Kljub temu, da določene vrste dela lahko škodijo reproduktivnemu zdravju, se je potrebno zavedati, da je delo samo po sebi zdravju koristno1. 2 DEJAVNIKI TVEGANJA Nabor dejavnikov tveganja je zelo širok in zajema vse, od izpostavljenosti kemičnim sredstvom do samega načina dela in natrpanosti urnika. Dejavnike tveganja, ki lahko prizadenejo reproduktivno zdravje, zato delimo v več podskupin: kemični, biološki, ergonomski in fizikalni dejavniki. Različni dejavniki, katerim smo izpostavljeni na delovnem mestu, imajo potencial, da motijo hormonski sistem, razvoj moških in ženskih spolnih celic, menstrualni cikel, proces oploditve in implantacije ter rast in razvoj ploda, kar lahko vodi v splav, nedonošenost, prenizko porodno težo ali rojstvo otroka s kongenitalnimi anomalijami1. Kljub temu, da določene vrste dela lahko škodijo reproduktivnemu zdravju, se je potrebno zavedati, da je delo samo po sebi zdravju koristno. Delo in varnost 37 | Reproduktivno zdravje Tabela 1: Možni dejavniki tveganja Skupina dejavnikov Primeri Kemični Topila Plini Kovine Biološki Toxoplazma Rubbela virus (rdečke) Citomegalovirus Hepatitisi Parvovirus B19, itd. Ergonomski Dolgotrajno stanje Dolgotrajno sedenje Dolgotrajna hoja Dvigovanje težkih bremen Predklanjanje Dolg delovni čas Izmensko delo Fizikalni Hrup Vročina Vibracije Ionizirajoče sevanje 2.1 KEMIČNI DEJAVNIKI TVEGANJA Kemični dejavniki zajemajo širok nabor potencialno škodljivih kemikalij, kamor spadajo topila, kovine, plini in številne druge. Posledice izpostavljenosti kemijskim sredstvom so odvisne predvsem od časa, v katerem je prišlo do stika s kemikalijo. Stik s kemikalijami v prvih dveh tednih po spočetju vodi v hude okvare ploda, kar v večini primerov povzroči, da se nosečnost predčasno konča s spontanim splavom. Tako izpostavljenost kemičnim dejavnikom tveganja v najbolj zgodnjem obdobju ne povzroča nastanka kongenitalnih anomalij, saj plod ne preživi posledic izpostavljenosti. Kritični čas za nastanek kongenitalnih defektov je ob izpostavljenosti omenjenim dejavnikom v obdobju od tretjega do devetega tedna nosečnosti5. Ne smemo pa spregledati tudi pomembnosti izpostavljenosti kemikalijam pred nosečnostjo, zlasti, če se kopičijo v maščevju, kostnini ali drugih tkivih v telesu. Nosečnost lahko povzroči, da se količina tovrstnih snovi hitreje sprošča iz mesta »shranjevanja«, kar povzroči višjo koncentracijo teh snovi v krvi in večje neželene učinke na razvijajoči se plod6. 39 Kemikalije v delovnem okolju so dokazano lahko škodljive tako za plod kot - preko materinega mleka - za že rojenega otroka. Tako kot pred in med nosečnostjo pa lahko kemikalije v delovnem okolju vplivajo tudi na že rojenega otroka, saj nekatere spojine nemoteno prehajajo v materino mleko7. številne študije8 so že dokazale vplive akutne izpostavljenosti ogljikovemu dioksidu na motnje menstrualnega cikla, povečano verjetnost splava, nižjo porodno težo ter funkcionalne in anatomske anomalije. Že nekaj časa so tarča preučevanj tudi anestetski plini, ki jih predvsem zdravniki in veterinarji uporabljajo med operativnimi posegi. Presenetljivi so rezultati študije, ki je preučevala vplive anestetikih plinov, ki pronicajo v ozračje, na zdravje veterinark, saj ni uspela dokazati nikakršnih povezav med izpostavljenostjo anestetikom in okvarami plodov9. Uporaba topil, zlasti klorofenola in aromatskih aminov, ki jih uporabljajo v usnjarski industriji, dokazano vpliva na nižjo porodno težo otrok mater, ki so bile v nosečnosti ali celo do tri mesece pred zanositvijo izpostavljene tovrstnim kemijskim snovem10, 11. V Tabeli 2 so povzeti možni kemični dejavniki tveganja in posledice, ki jih imajo na reproduktivno zdravje žensk. Tabela 2: Možni povzročitelji težav v reproduktivnem zdravju3, 8 10, 11 Težave reproduktivnega zdravja Možni dejavniki Motnje menstrualnega cikla Ogljikov dioksid Neplodnost oz. zmanjšana plodnost Svinec Živo srebro Kadmij Tekstilna barvila Splav Ogljikov dioksid Antineoplastična zdravila Etilen oksid Kongenitalne anomalije Svinec Živo srebro Ogljikov dioksid Nizka porodna teža, nedonošenost Ogljikov monoksid Poliklorirani bifenili Klorofenoli Aromatski amini Maligna obolenja v zgodnjem otroštvu Izpušni plini 2.2 BIOLOŠKI DEJAVNIKI TVEGANJA .otomega/^. S % » . W V Izpostavljenost biološkim dejavnikom tveganja je še eno področje, ki vzbuja skrb za reproduktivno zdravje žensk in novorojenčkov. K biološkim dejavnikom prištevamo stik s patogeni, kot so toxoplasma, citomegalovirus, rubella virus, varicella zoster virus, listeria, parvovirus B19, hepatitis in HIV. V razvitih državah je najpomembnejši nalezljivi vzrok kongenitalnih malformacij okužba s citomegalovirusom (CMV). Z omenjenimi patogeni najpogosteje prihajajo v stik ljudje, zaposleni v zdravstvu in veterini, pa tudi vzgojiteljice v vrtcih. Na splošno velja, da so otroci glavni vektor prenosa bioloških dejavnikov tveganja12. V o -o o IQ O to -S" A/ «7 Delo ifi^arnost | Znanstvena priloga 2.3 ERGONOMSKI DEJAVNIKI TVEGANJA K možnim ergonomskim dejavnikom tveganja prištevamo dvigovanje težjih bremen, predklanjanje, dolgotrajno stanje, sedenje ali hojo, dolg delovnik in izmensko delo. O vplivih dolgotrajnega stanja si strokovnjaki še vedno niso enotni. Po eni strani raziskave ne dajejo zadostnih dokazov za povezavo med dolgotrajnejšim stanjem in nižjo porodno težo, po drugi strani pa se pri nekaterih nakazuje vpliv daljšega stanja na pojavnost spontanih splavov in nedonošenosti. Po podatkih Henriksona in sodelavcev naj bi kombinacija stanja in hoje pet ur dnevno za 3,3-krat povečala verjetnost za nedonošenost v primerjavi z ženskami, ki so enako kombinacijo aktivnosti izvajale največ dve uri na dan13. Nasprotno pa številne druge raziskave niso uspele dokazati negativnega vpliva stanja na delovnem mestu, niti na večjo pojavnostjo spontanih splavov, niti na večjo verjetnost za nedonošenost14, 15, 16. Kljub neenotnosti strokovnjakov obstaja več dokazov, ki kažejo na to, da stanje nima hujših posledic za izid nosečnosti4. Tako kot za stanje tudi za sedenje ni dovolj dokazov za zaključke o njegovem vplivu na reproduktivno zdravje žensk. Dvigovanje težjih bremen je pomemben dejavnik, ki obremenjuje hrbtenico, še posebej, če je dvigovanje nepravilno. Tekom nosečnosti se trebuh nosečnice veča, kar zahteva večji predklon kot pri ženskah, ki niso noseče. To predstavlja še večje breme za križni del hrbtenice. Prav tako je zaradi premikov težišča ob rasti trebuha dvigovanje bremen težje izvesti. Povečane potrebe po kisiku v pozni nosečnosti omejijo maksimalno težo, ki jo ženska še lahko dvigne17. V preteklosti so imeli trdne dokaze, da dvigovanje težkih bremen in predklanjanje vplivata na prezgodnje krčenje maternice, s tem pa na prezgodnji porod, splav ali rojstvo otrok z nizko porodno težo18. Novejše raziskave teh povezav niso dokazale. Razlog je verjetno ta, da v razvitem svetu ženske v času nosečnosti opravljajo lažja dela in so povečini oproščene dvigovanja težjih bremen19. Izmensko delo prinaša ponavljajoče se motnje cirkadianega ritma, kar povzroča spremenjeno izločanje melatonina in kronično pomanjkanje spanja ter posledično moti ravnovesje spolnih hormonov, implantacijo in rast ploda20. Prav tako je dolg delovnik povezan z zmerno povečanim tveganjem za spontani splav21. Desno: nalepka, ki opozarja nosečnice, naj se pred medicinskimi preiskavami z aparaturami, ki oddajajo sevanje, posvetujejo z zdravniškim osebjem. Ionizirajoče sevanje je med fizikalnimi dejavniki, ki povzročajo razvojne napake in spontane prekinitve nosečnosti. 2.4 FIZIKALNI DEJAVNIKI TVEGANJA Fizikalni dejavniki, ki potencialno negativno vplivajo na reproduktivno zdravje, so izpostavljenost prevelikemu hrupu, ekstremnim temperaturam, vibracijam in ionizirajočemu sevanju1. Nobenega dvoma ni, da hrup skupaj z vrsto drugih dejavnikov tveganja na delovnem mestu na mater deluje kot stresor, ki povzroči različne fiziološke in psihološke spremembe, ki lahko vplivajo na potek nosečnosti22. Domnevno naj bi hrup prek stresnih hormonskih vplivov zmanjšal prekrvavitev posteljice. Do danes so bile dokazane povezave med hrupom in večjo pojavnostjo spontanih splavov, nizko porodno težo in nedonošenostjo2. Ionizirajoče sevanje kot eden izmed bolje poznanih dejavnikov, ki povzročajo kongenitalne (razvojne) napake in spontane prekinitve nosečnosti, je bilo preučevano v številnih raziskavah. Vplivi ionizirajočega sevanja na izid nosečnosti so odvisni od doze, časa izpostavljenosti in časa, v katerem je do stika s sevanjem prišlo. Stopnje sevanja med veterinarkami niso statistično značilno dokazale povečanega tveganja za pojav okvar ploda. Vzrok temu je verjetno nizka stopnja izpostavljenosti. Williams in Fletcher sta namreč ugotovila, da ob kratkotrajni izpostavljenosti 0,05 Gy sevanja skoraj ni neželenih učinkov na zdravje ploda. Bolj zaskrbljujoče so akutne izpostavljenosti 0,50 Gy ali več23. Zakonodaja evropske unije narekuje, da je največja dovoljena izpostavljenost sevanju 1mSv za trajanje celotne nosečnosti2. Ljudje imamo učinkovite mehanizme za vzdrževanje telesne temperature. Kadar so temperaturne spremembe dovolj velike, pa to lahko ogroža naše zdravje. Še posebej so na udaru nosečnice, ki tudi sicer spadaj v ogroženo skupino ljudi. Kadar se temperatura sredice telesa dvigne nad 39 °C, temperaturna sprememba neposredno vpliva na razvijajoči se plod in nosečnico in lahko vodi v vročinsko izčrpanost ali vročinsko kap3. Delo in varnost 39 | Reproduktivno zdravje 3 PREPREČEVANJE DEJAVNIKOV TVEGANJA 3.1 KEMIČNI DEJAVNIKI Glede na številne potencialne škodljive učinke kemičnih dejavnikov tveganja je pomembno, da za preprečevanje njihovih negativnih vplivov nekaj naredijo tudi delodajalci in zaposleni sami. Izrednega pomena je uporaba zaščitne opreme, ki se mora uporabljati dosledno. Kemikalije z delovnega okolja se lahko preko oblačil in kože prenesejo tudi v domače okolje, zato je pomembno, da delodajalec priskrbi delovne obleke in druga zaščitna oblačila ter k zagotovi njihovo pranje. Izrednega pomena pri zmanjševanju izpostavljenosti kemikalijam na delovnih mestih je prezračevanje3. 3.3 ERGONOMSKI DEJAVNIKI TVEGANJA Ženske s težkimi ergonomskimi delovnimi pogoji lahko zahtevajo zmanjšanje tedenskih delovnih ur ali bolniški stalež za določeno obdobje nosečnosti. Nosečnica naj si pogosteje vzame odmor in spremeni telesno pozicijo s stoječega v sedeči položaj ter tako razbremeni mišice. Pri dvigovanju bremen je v nosečnosti še toliko večjega pomena pravilna tehnika dvigovanja3. 1 3.2 BIOLOŠKI DEJAVNIKI Tudi vplive bioloških dejavnikov tveganja lahko zmanjšamo z uporabo ustrezne zaščitne opreme in higiene (umivanje in razkuževanje rok, čiščenje delovnih površin itd.). Med strategijami za preprečevanje vplivov bioloških dejavnikov tveganja je tudi cepljenje oz. imunizacija. Za vse, ki prihajajo v stik z okužbami s hepatitisom B, je omogočeno cepljenje proti omenjenemu povzročitelju3. Prav tako naj bi se ženske v rodnem obdobju cepile (če še niso bile) proti virusu Rubella, ki ima v času nosečnosti lahko potencialno uničujoče učinke na razvijajoči se plod. Okužba v nosečnosti (antenatalna okužba) povzroči nastanek kongenitalnega sindroma (congenital rubella syndrome, CRS), ki lahko vodi v splav, mrtvorojenost, trdovratne nevromotorne nenormalnosti kasneje v življenju, pnevmonitis, motnje v delovanju ščitnice, panencefalitis in drugo24, 25, 26, 27. Pomembno vlogo pri nadzoru bioloških dejavnikov tveganja pa imamo tudi zdravstveni delavci, in sicer z ustreznim ozaveščanjem o vplivih bioloških dejavnikov na reproduktivno zdravje, tveganjih, ki jih le-ti prinašajo, ter o možnosti zmanjševanja njihovih vplivov. Najboljša strategija za zmanjšanje bioloških tveganj je cepljenje. Poleg ozaveščanja širše javnosti pa je potrebno specifično informirati tudi delodajalce in jim pomagati zmanjšati biološka tveganja na delovnem mestu3. 39 Delo ifi^arnost 3.4. FIZIKALNI DEJAVNIKI TVEGANJA Predlagano je, da naj se ženske, ki načrtujejo nosečnost, izogibajo izpostavljanju hrupu, sevanju in prekomerni vročini. Visoki temperaturi se nosečnice lahko izognejo z zadrževanjem v ohlajenih prostorih, priporočljivo je izogibanje večjim naporom, predvsem pa je izrednega pomena dobra hidracija3. * 1 V f O