RAKOVAJELŠA
Temna podoba bele Ljubljane?!
Menimo, da se je v javnosti zasidrala preveč enoslranska slika naše krajevne skupnosti, saj je celotna podoba neupravičeno skrčena na proble-matiko črnih gradenj. To niti ni tako čudno, ker je Rakova jelša postala skoraj sinonim za črno gradnjo. Večina stanovanjskih objektov je res zgrajenih brez ustreznih dovoljenj, vendar pa mo-ramo povedati, da imajo danes mnogi lastniki hiš naknadno urejeno lokacijsko in gradbeno doku-mentacijo. Ker vemo, da nedovoljena gradnja pogojuje ostale komunalne težave - zaradi nepla-čanih komunalnih prispevkov je vprašljiva uredi-tev vodovoda, kanalizacije in ostale infrastruktu-re - se svet in ostali organi KS zelo Irudijo zajeziti nadaljnjo poplavo črnih gradenj. Kljub velikemu prizadevanju pa ugotavljamo, da je inšpekcijsko nadzorovanje, zlasti pa izvrševanje izredno ne-učinkovito. Čeprav sproti obveščamo mestno ur-banistično inšpekcijo in pristojne občinske oVgane o vseh novih nezakonitih posegih, na žalost ne dosežemo ničesar. Čez južno obvoznico je že na-stalo novo naselje, »nova Rakova jelša«. Petinšti-rideset stanovanjskih objektov pomeni prav toli-ko novih problemov, nihče pa ne more zagotoviti, da jih ne bo $e več.
Ko se naši delegati na skupščinah KSLO in SIS-ov s področja komunalnega razvoja zavzemajo za vključevanje krajevne skupnosti v posamezne programe, morajo vedno znova poslušati očitke, da je na Rakovi jelši sama črna gradnja in da zato nismo upravičeni do sredstev iz skladov za razvoj posameznih komunalnih področij. Zato se nam še danes pretakajo fekalne in druge odpadne vode po odprtih obcestnih jarkih, pitna voda pa leno curlja iz dotrajenih in nestrokovno instaliranih cevi. Leno zato, ker je pritisk vode tako nizek, da jo lahko uporabljajo v prvih nadstropjih hiš šele po 22. uri. Po makadamskih ulicah - v Rakovi jelši je 25 ulic, na katerih ni niti metra asfalta -avtomobili poskakujoče dvigujejo kubike prahu, ki se ne zmeni za pešce ali komaj oprano perilo in trud gospodinj. Prošnje in posredovanja za uredi-tev cest na KPL TOZD nizke gradnje so največ-krat bob ob steno. Odpravijo nas z odgovorom, da so sredstva za posipavanje in luženje cestišč na Rakovi jelši že izčrpana ali pa, da ni na voljo
dovolj luga ali ustreznega peska. Ne zaležejo niti pojasnila, da tu živi približno 3500 ljudi, ki so zaradi specifične prostorske ureditve - edina po-vezava s »svetom« je po Poti na Rakovo jelšo -kot pešci obsojeni na vdihavanje in požiranje oblakov prahu v suhem vremeliu, ob dežju pa na prebijanje čez cestna jezera in blato. Kako izgleda tak krajan, ko pride v mesto, si bralci lahko sami živo predstavljajo.
Veliko večje skrbi kot omenjene estetske hibe krajanom povzroča nevrnost epidemij. V prete-klosti so se že pojavile nekatere nalezljive bolezni, ki izvirajo iz neurejene kanalizacije in neustrene vodooskrbe. Verjetno ni potrebno pojasnjevati, kaj pomenijo odplake v obcestnih jarkih komaj kilometer in pol od strogega centra prestolnice dežele na sončni strani Alp. Ogroženi niso le krajani Rakove jelše, temveč celotno mestno pre-bivalstvo. Vodovod, ki je podoben rešetu, se na mnogih mestih križa s kanalizacijskimi jarki, zato natn zlasti poleti, ob zmanjšanih količinah vode grozi stalna nevarnost, da se v cevi ustvari podt-lak. Sam podtlak niti ne bi bil nevaren, če ne bi zaradi prerešetanih cevi povzročil srka in s tem vdora okužene vode iz okolice v vodovodno cev.
Katastrofalnih poslcdic nljbrž ni težko pradvi-deti.
Napori sveta KS so osredotočeni predvsem na ureditev kanalizacije in vodovoda. Projekt kanali-zacije bi bil pogoj za sprejem novega zazidalnega načrta Rakove jelše, ta pa bi omogočil reševanje vseh nadaljnjih vprašanj, kot so šola, vrtec, vodo-vod, ceste itd. Vendar s tem projektom nimamo sreče, zato tudi vse ostale probleme ne moremo reševati. Po petletnem neuspešnem dogovarjanju z DO Vodovod - kanalizacija, ki zagovarja pro-jekt tlačne kanalizacije, smo uspeli najti novega projektanta, ki je ponudil tehnično in ekonomsko ' ugodnejšo rešitev. Po projektu tlačne kanalizacije bi imela vsaka hiša svojo črpalko za odpadne vode, ki bi jo morali krajani sami kupiti, vzdrže-vati in plačevti porabljeno električno energijo. Poraba elektike ne bi bila majhna, če upoštevamo 2,5 kW priključne moči čspalke. Torej najrevnejša krajevna skupnost naj bi imela najdražjo kanaliza-cijo, za nameček pa krajeni Rakove jelše ne bi bili v enakopravnem položaju z ostalimi uporabniki kanalizacije v Ljubljani. O posebnih ekipah, ki bi morale bdeti nad brezhibnim delovanjem črpalk dan in noč, o tehničnih problemih napajanja 500-tih črpalk z električno energijo, o zimskem ogre-vanju črpalk (vse bi bile zunaj stanovanjskih ob-jektov) in o podobnetn si niti ne upamo razmišlja-ti. Idejni projekt, ki ga je za KS pripravil ing.
Franc Maleiner Slovenec zaposlen kot odgovor-ni projekant pri Ingenieurbiiro Grimra iz ZRN, vsebuje klasičen gravitacijski tip kanalizacije in je po mnenju krajevne skupnosti tako tehnično kot ekonomsko ustreznejši. Dokončno odločitev, ka-teri od obeh konkurenčnih projektov bo potrjen, bo moral sprejeti izvršni svet občine Ljubljana Vič-Rudnik oziroma v ta namen organizirati stro-kovni posvet. V letu 1987 se bodo krajani Rakove jelše odločali o samoprispevku in tako dokazali, da so tudi sami pripravljeni sodelovati pri reševa-nju komunalnih vprašanj. Na ta način bi preprič-ljivo ovrgli očitke, češ da samo čakajo, kdaj jim bo družba pomagala. Anketa, ki smo jo izvedli v marcu in aprilu, je pokazala, da bi se za samopri-spevek odločilo 95% od 900 anketiranih. Krajani bi samoprispevek namenili za ureditev vodovoda, postavitev družbenega centra KS - zdaj gostuje-mo v najetih prostorih sosednje krajevne skupno-sti - za asfaltiranje cest, mnogo želja pa je bilo tudi za telefon, vrtec, šolo, trgovino itd. Razum-ljivo je, da se bomo morali odločiti za najnujnejše. Menimo, da bo moralo v krajevni skupnosti Rakova jelša slej ko prej priti do radikalnih pre-mikov pri reševanju komunalnih zadev. Ljudje so že naveličani neskončnega sestankovanja, gore izrečenih besed in kupov popisanega papirja. Že-lijo človeka vredno življenje in so za to pripravlje-ni sodelovati. Seveda ne več na brezplodnih se-stankih, temveč v konkretnih akcijah. Prepričani smo, da bi se že marsikaj premaknilo, če bi se viška občina bolj zavzela za urejevanje komunal-nih razmer v naši krajevni skupnsti. Izgleda pa, kot da se je Rakova jelša ne tiče. Tak odnos se ne zrcali le v nerazpoloženju in nezadovoljstvu ljudi, ampak ima tudi politične posledice. Mladinska organizacija ne detuje več, krajevna konferenca SZDL se srečuje s problemom nesklepčnosti, di-slociranost prostorov KS otežkoča delo delegacij. Seveda pa je glavna skrb osredotočena na eksi-stenčne pogoje življenja. Sprašujemo, kdo bo od-govoren, če bo prišlo do okužbe pitne vode in do izbruha epidemije v krajevni skupnosti Rakova jelša? Ali bo moraJa biti prav nesreča tisti odločil-ni moment, ki bo končno premaknil zaspano insti-tucionalno kolesje k učinkovitemu odpravljanju kritičnih razmer? Verjamemo in želimo, da ne. Upamo, da ne bo nikoli potrebno mučno ugotav-ljanje odgovornosti.               V imenu krajanov
Rakove jelše Svet krajevne skupnosti