Štajerski Ptuj, četrtek, 19. avgusta 2004 letnik LVII . št. 33 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 280 SIT Natisnjenih: 12000 izvodov ISSN 7704-01993 Priloga Gremo v šolo Strani 14-18 Spodnje Podravje Afera SIB Denar po mačehovsko Ubijajoči krediti Stran 3 Stran 5 Novosti v prometu Nogomet Bodo zalegle višje globe? Drava še v tretje neporažena Stran 32 Stran 24 PTUJSKA. J . . v,. LET Minister za e opozarja pi^e alkohola škoduje zdravju '' Ptuj . V sredo veliki koncert Lotričevo povabilo Ptujčanom Pred 25. avgustom, ko bo na dvorišču minorit-skega samostana na Ptuju koncert vseh koncertov letošnjega poletja na Ptuju, smo se pogovarjali z enim od udeležencem, svetovno uveljavljenim tenoristom Janezom Lotričem. Ko je v Sloveniji, se najpogosteje zadržuje v Železnikih, kjer imajo družinsko hišo in kjer se najlažje pripravlja na nove nastope; doma, na Ptuju, ker stanujejo v bloku, pravih pogojev za to nima. [t. tednik: Kaj pove pogled v vaš poletni prireditvenik? Kako preživljate počitnice oziroma ali se v času, ko vsi do-pustujejo, lahko za trenutek umaknete z glasbenih odrov? J. Lotrič: "Sezona 2003/4 je bila zelo naporna. Začel sem jo sredi lanskega avgusta v Čilu z opero Turandot, nadaljeval v Atenah z Verdijevimi Siciljanski-mi večernicami, po mnenju kritikov najuspešnejšem projektu zadnjih desetletij, zatem pa sem v novembru in decembru v Tokiu odpel blok predstav Hoffmanno-vih pripovedk. Domov sem se vrnil le za tri dni ob božiču, nato pa na Dunaju odpel tradicionalno serijo novoletnih Netopirjev, v Helsinkih pa pripravil novo premiero Turandot, kamor sem se z Dunaja vračal vse do konca marca. Ko sem že mislil, da si bom v aprilu malo odpočil, je prišla iz Koncertne dvorane na Dunaju prošnja, naj »rešim« izje- Foto: Simona Meznaric Poletje je čas različnih kmečkih praznikov, ki so priložnost za obujanje spominov na »dobre, stare čase« - kot je bilo ta konec tedna v Leskovcu. RADIOPTUJ 89,8»98,£'I04;3 Janez Lotrič mno zahtevno in redko izvajano Dvoržakovo opero Dimitrij. Nikoli je nisem slišal, kaj šele pel, kljub temu sem se je lotil, za kar so mi bili izredno hvaležni. Sledil je izredno pomemben in odmeven Operni gala koncert v Berlinu - nastopil sem s predstavniki vseh desetih novih držav EU. Vpričo ponosne slovenske ministrice za kulturo Andreje Ri-hter sem požel največje ovacije. V maju sem za dunajsko državno opero intenzivno študiral vlogo Apolona v Straussovi operi Daphne, kar me je zaposlovalo še cel junij, vmes pa sem prvič v življenju gostoval v Skopju s Tu-randotom, v Opatiji pa s splitsko opero z eno svojih najuspešnejših vlog v Eru z onega sveta. Era sem pel tudi pred polnim avditorijem na Poletnem festivalu sredi junija v Ljubljani, tokrat z zagrebško opero. Kako si ne bi po taki sezoni zaslužil nekaj intenzivno rekreativnega morsko-gorskega oddiha, ki pa ga zopet pestrijo narazličnejši, večinoma poklonjeni koncerti: v Rakitovcu, Železnikih, Ptuju in Tustanju. Vmes pa se že pripravljam na Bruc-knerjev festival v Linzu. Konec septembra za dva meseca odhajam v največjo pariško opero Bastille, kjer bom nastopal v vlogu Bacchusa v Straussovi Ariadni z Naxosa. Z isto vlogo bom nastopal tudi v Toulonu, zatem pa me čaka novoletni dunajski Netopir, ki ga bo že naslednje leto nasledil moj prvi newyorški-metropolitanski Netopir." [t. Tednik: Talenti se ne ro- dijo vsak dan. Kako bi družba oziroma neko okolje morala skrbeti zato, da bi vsi, ki imajo kakršenkoli talent, le-tega lahko razvili? Kako se je ta zgodba odvijala pri vas? Je bilo domače okolje sposobno dovolj zgodaj zaznati potenciale v vas ali pa se je zgodba odvila tako kot pri številnih umetnikih že pred vami, da ste se morali najprej dokazati v tujini? J. Lotrič: "Talent se rodi, se razvije ali pa zaspi. Nekatere tudi "zatolčejo", kar se posebej rado zgodi v majhnih, z nevoščljivostjo prepojenih deželah. Edino zdravilo so študioznost, kljubovalna vztrajnost in samozavest. Kadar nekdo poleg talenta pokaže tudi vse te za uspešno kariero nujno potrebuje vrline, mu slejkoprej priskočijo na pomoč tudi sreča in prijatelji. To se ta hip dogaja Borutu Zagoranskemu. Skočil bo še malo na študij v London, tam bodo rekli: »Lej ga, Slovenca, ti bi bil pa lahko kar naš!« Če bo Borut imel v Sloveniji dovolj prijateljev, se bo vračal, drugače ... Zato priložimo 25. avgusta svoj »piskr-ček« Borutu v popotnico, jaz na odru, Štajerci na čelu s Ptujčani pa iz avditorija vedno prijazno spodbudnega minoritskega samostana. Sicer pa je pri meni tako, da lažje zapojem, kot govorim." MG Javna radijska oddaja PETKOV VEČER Mestni trg Ptuj, 20. avgust 2004 ob 20. uri Z glasbO dO Srca Nastopili bodo: Simona Weiss, Irena Vrčla parka in skozi katereg>a mora vsakvoj-utro veliko otrok. Zanimivo, tudi ■v dec^mlvru n^^če ^e s^iši ^vuk^ço^ ppetarí^í. lMnog>i to op^a-tvi^tu^j^Jo lsot svojeu^s^no z^albatlomladil}. I^rejšnji konek tedna ^o si, baje mladi, na Trgu svobode, v saimeno mesmemjedru, lplivjsî;jili lsjjsebno vrsto aa-batve. Tams so :zasnanci s Spjjdnj^ ISolskave pšistavili ob svojihprireditkah Slamu1šj, (tsikogst namreč imenujejo). Ta ular^tuh, ki če posrečeno s^stavla^it iz treh) lsa,l sena alo otane, ju vabil hrimoi)Soje na prireditve na Spodnjo PolekatJj). Pjjsel)nj) p^rir^ditev psi so sionri^ravili nskat^ri pirohlSlnjkš ing>sl brezsla.be t"^sti spremenUi v g>orej)) ba-ktj). j,j^rh^tno j^ bdil to dogodek prvovrstlte nara.v^ on poln a)ir^l"alina, saij soj, storilci rmorali paziti nai h)íihloi(joje ln mlmov)js^je, polbg tega jua je SSlamult stal dvesto me-trššv stran od slovenjebistriške policijsS^e postaje. Morda pe^ t^dU rr^ri!S^n m,^šjan, ddjjial in lih c^loš opazidoval. Ahipltrl oni jO že Jši•egov))rn)š zhl^i,a.j tilšo ^n. se dielaj)), da se takšne stvari njih pač ne tičejo. Kljub temu pa so začele krožiti govorice, kakšna je današnja mladina, kaj vse si upa; v tem smislu seveda razglabljajo starejši, da je bilo v njihovih časih pač vse drugače. Včasih da so veljale čisto drugačne norme, vrednot pa danes že tako ali tako skoraj več ni. aevian-tnost je postala vrlina, iskanje "adrenalinskih športov" pa višek domišljije. Krivdo valijo brez repa in glave z ele institucije na drugo. Kar je seveda dobrodošlo, saj ponovno ni potrebno ukrepati. Sankcije ali morda celo rigorozni ukrepi pa nikoli niso dobrodošli. Takoj bi se oglasili starši (ki so poleg vsega tudi volivci), ki ne verjamejo v kakšno "horo legalis" in za nameček pritrjujejo, da se z njihovimi otroki ne bo tako grdo delalo. To počnejo drugi, ne moji. To počnejo tisti iz socialno šibkejših družin. To počnejo tisti, kjer tudi doma starši urejajo konflikte le s pestmi in palicami. Ne zavedajo pa se, da je to že zdavnaj postal stereotip, ki več ne drži. Kljub temu pa sankcij za pogorelega in dobronamernega Slamuha ni bilo. In če bi bile? To bi bilo prvovrstno presenečenje, pa ne zaradi dejanja samega, temveč zaradi drugega vzroka. V tako majhnem mestu bi se hitro razvedelo, mladi katerih staršev so si zamislili ta svojevrstni podvig. In bila bi oblatena vsa družina. Družina pa je pri nas najvišja vrednota in je nedotakljiva osnovna celica družbe. Nataša Pogorevc Evropska unija in mi • Malta Britanski dragulj Sredozemlja Republika Malta je otoška država južne Evrope in od maja najmanjša ~lanica EU. Oto~je v osrednjem delu Sredozemskega morja, približno sto kilometrov južno od Sicilije, sestavlja pet otokov. Največja sta Malta, ki meri 264 kvadratnih kilometrov, in Gozo na 67 kvadratnih kilometrih, manjši so Comino ter nenaseljena Kemmunett in Filfla. Malteško otočje je ravno, z nižjimi vzpetinami, le na jugozahodu glavnega otoka Malta leži nizko hribovje, visoko do 253 metrov. Podnebje je tipično sredozemsko, na otokih ni površinskih voda. Na otočju danes živi okoli 378 tisoč ljudi, približno 96 odstotkov se jih je rodilo na otoku in se imajo za Maltežane, drugi izvirajo večinoma iz držav Združenega kraljevstva in Italije. Malta je tudi ena od najgosteje naseljenih držav, na kvadratnem kilometru živi 1198 prebivalcev, kar 94 odstotkov jih prebiva v mestih. Uradna jezika sta angleški in malteški. Slednji je nastal z medsebojnim vplivom severnoafriške arabščine in sicilijanske oblike italijanščine. Velik del prebivalcev še danes govori tudi italijansko. Državna cerkev je rimskokatoliška, vendar velja popolna svoboda verske izpovedi, tako da sta na otoku tudi anglikanska katedrala in muslimanska mošeja. Malta je Pridružitveni sporazum z EU sklenila leta 1970, leta 1971 pa že stopila v carinsko unijo z EU. Država je prošnjo za članstvo v EU vložila leta 1990, junija 1993 pa je Komisija izdala pozitivno mnenje. Svet je leta 1995 sklenil, naj se začnejo pristopna pogajanja šest mesecev po koncu medvladne konference. Vendar pa se je leta 1996 nova malteška vlada odločila, da prošnjo za članstvo zamrzne. 10. septembra 1998 je Malta izrazila željo, da ponovno vstopi v proces širitve. Evropska komisija je na osnovi tega februarja 1998 predstavila novo oceno in po vabilu na vrhu v Helsinkih je Malta uradno začela s pristopnimi pogajanji. Decembra 2002 je Malta sklenila pristopna pogajanja. Tudi Malta je ena od desetih držav pristopnic, ki je 16. aprila v Atenah skupaj z ostalimi pristopnicami in 15 državami članicami podpisala Pogodbo o pristopu k EU in tako 1. maja letos postala nova članica Evropske unije. Malta je že v okviru priprav na članstvo v EU začela s privatizacijskim programom in liberalizacijo trga. Ob tem so si Maltežani prizadevali, da bi bolj razvili storitvene dejavnosti ter da bi otočje postalo sredozemsko komunikacijsko vozlišče. Nekdanji britanski dragulj Sredozemlja se je osamosvojil leta 1964, dokončno leta 1974, ko so jo z novo ustavo namesto za ustavno monarhijo razglasili za republiko, a še članico Commonwealtha. Državo vodi predsednik, ki ga imenuje malteški parlament. Predsednika po proporcionalnem sistemu izbirajo vsakih pet let na splošnih volitvah. Parlament ima uradno 65 sedežev, vendar ima po ustavnem amandmaju iz leta 1987 stranka, ki dobi več kot polovico vseh glasov, pravico do dodatnih sedežev, da si zagotovi glasovalno večino. Tako ima parlament trenutno 69 poslancev. Izvršna oblast je v rokah predsednika države, ki imenuje premiera, ponavadi je to predstavnik večinske stranke, nato pa ob njegovi pomoči imenuje vlado. Vsi odgovarjajo parlamentu. Vrhovne sodnike in člane ustavnega sodišča imenuje predsednik države. Odkar se je država osamosvojila od Velike Britanije leta 1964, na malteškem političnem prizorišču prevladujeta dve stranki - Nacionalna stranka (krščanski demokrati) in Malteška delavska stranka (socialni demokrati), ki se menjavata na oblasti. Britanska oblast je na otočju pustila vidne sledi. Še ob osamosvojitvi je polovica zaposlenih Maltežanov delala v britanskih vojaških oporiščih, preusmeritev v civilni sektor pa je povzročila veliko krizo v prvih letih neodvisnosti. Negativno trgovinsko bilanco uravnavajo dohodki naglo razvijajočega se turizma — letno Malto obišče okoli milijon turistov, veliko iz Velike Britanije - največja problema pa sta oskrba z energijo in pitno vodo. Na otokih sta obdelani dve petini površine, v kmetij- stvu pa dela 2 odstotka delovne sile, ki ustvari štiri odstotke malteškega bruto domačega proizvoda. Kmete na otokih pesti pomanjkanje vode, saj pridelujejo zelenjavo, cvetje, zgodnji krompir, grozdje in sadje. Tuja vlaganja so pospešila razvoj strojne, tekstilne, obutvene in živilske industrije. Malteško gospodarstvo ima po podatkih Evropske komisije vse lastnosti tržnega gospodarstva in se dobro vključuje v trgovinske tokove z Evropsko unijo, ki predstavlja 75 odstotkov malteške zunanje trgovine. Izvozno usmerjene so predvsem elektronika ter strojna in prometna oprema. Malto ob razvitem turizmu mnogi poznajo po znamenitem 'zlatem kamnu' (globigerina) in prilagodljivi večjezični delovni sili. Anemari Kekec Malteško otočje, zadnji šošjbš Evrope, je država treh otošoj. Razpoznajni znak glavlega otoša Malta so ešrijni malteški viteški red, stevilm nboliteša ejbtišja, prbetolnica Valetta z ogromnim obzidjem in elišojita lbtojišja z živahnim žijljbnješim utripom. Na eoebdnjbm otošu Gozo leži mistična jama, v šatbri je boginja Kalipeo s ejojimi ljubbzbnešimi čari zadržbjala Odiseja, su idiličnem otojšu Comino pa je lujti tudi bšeotijno Modro laguno. Naj-jbjjb bogaetjo Malte sta še vedlo eoncb in toplo morje. Najetarbjša dediščina otoka naj bi bili megalitski templji, ki segajo v daljno obdobje 3800 let pred našim štetjem. Glavno muto Malte Valletta ni hšrati tudi mjjbjjb muto, saj je jbjjb Birširšara. Prbetolnica Valletta je ime dobila po vitezu, ki jo je leta 1565 obranil pred turškim napadom. Biser srednjeveške arhitekture so poimenovali 'muto, ki ga je gospoda zgradila za goepodo'. Pečat mu dajejo palače, šatbdralb in objudojanja vredni jrtoji. [tevilni muzeji poudarjajo starodavno podobo mesta, v njem pa je tudi gledališče Manoel, eno najstarejših še dejavnih gledališč v Evropi. Breg • Nad težave s krožiščem Kdaj so govorilne ure Podobno kot v drugih četrtih mestne občine Ptuj občane Brega najbolj zanima, kako se bodo in kdaj rešili nekateri najbolj vpijoči infrastrukturni problemi. V ospredju je ureditev križišča pri Suhi veji, kajti krajani, ki živijo na območju Zagrebške ceste (od Turnišč do Suhe veje), so še posebej prizadeti. Nobeden od županov za izboljšanje njihove prometne varnosti v vseh teh letih ni storil ničesar. Milena Leskovar celo razmišlja o predlogu za odcepitev od mestne občine Ptuj in priključitvi k vi-demski občini. O teh problemih je želela osebno govoriti z županom dr. Štefanom Čelanom, v tajništvu občine pa so ji povedali, da se problematika rešuje najprej pri podrejenih uslužbencih. Pa ni samo ona tista, ki bi želela imeti "govorilne ure" s ptujskim župa- nom, takih občanov je več. Pri tem pa ni odveč spomniti, da pa so "govorilne ure" pri drugih županih nekaj samoumevnega. Ptujski župan se je Brežanov spomnil samo v predvolilnem času, ko je potreboval glasove. Križišče pri Suhi veji, kjer se je samo v letih od 2000 do 2003 zgodilo 216 prometnih nesreč, ki so terjale eno smrtno žrtev in 64 telesno poškodovanih, naj bi se uredilo v letu 2005. V tem letu se bo opravil odkup zemljišča, lastnik ga je pripravljen prodati, sredstva bo zagotovila mestna občina Ptuj. Gre za okrog 3,7 milijona tolarjev. Delo naj bi pričeli še letos oktobra ali novembra. Krajani bi si sicer želeli, da bi sočasno z ureditvijo križišča uredili tudi pločnike pri Suhi veji. Najprej bo potrebno zgraditi kanalizacijo in nadvoz (hitra cesta), šele potem pridejo na vrsto pločniki, pravijo odgovorni. V križišču na Bregu pa naj bi uredili krožišče; projekt postaja vse bolj stvaren. V okviru tega naj bi na tem območju uredili tudi bencinsko črpalko. "V pogovorih in rešitvah ne odklanjamo kapitala, kot nam to nekateri pripisujejo," je te dni povedal Milan Čuček, predsednik odbora za okolje, prostor in gospodarsko infrastrukturo mestne občine Ptuj. Projekt naj bi zastavili tako, da bi rešili tri probleme hkrati: prometni nered na sedanji Mariborski cesti, vhod v Terme in interes Mola, ki želi na tem območju zgraditi bencinsko črpalko. V MČ Breg pa še vedno pričakujejo tudi plačilo za izdano soglasje za postavitev karnevalskega šotora. MG Črtomir Goznik S krožiščem bodo na Bregu rešili več prometnih zagat. Za pospeševanje športa in kulture bodo v MC Breg letos iz proračuna mestne občine Ptuj prejeli nekaj nad 245 tisoč tolarjev, polovico ali natančneje 120 tisoč tolarjev, kijih namenjajo za društva, bodo razdelili na podlagi javnega razpisa za sofinanciranje programov in projektov. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUI; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740 23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak četrtek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomo~nica odg. urednika: Viki Klemenčič Ivanuša. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehni~ne redakcije: Slavko Ribarič. Grafi~no-tehni~ni ured^: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d.o.o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektor: Boštjan Metličar. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik8amis.net, nabiralnikSradio-tednik.si. Oglasno trženje: Mali oglasi: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnikSradio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocilaSradio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Sanja Bezjak (02) 749-34-39, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si, wwwtednik.si, wwwradio-ptuj.si. Cena izvoda je 280 tolarjev Celoletna naročnina: 14.050 tolarjev, za tujino 26.530 tolarjev Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV. Uradni list 23.12.1998, št. 89. Spodnje Podravje • Občine različno uspešne Evropski denar bolj po mačehovsko Skupni projekt sedmih občin na Ptujskem in Dravskem polju za izgradnjo kanalizacijskega omrežja s čistilnimi napravami ter rekonstrukcijo obstoječih odsekov vodovodne napeljave se v teh dneh počasi približuje zaključni fazi usklajevanja, ki bo na koncu, predvidoma septembra, pokazala, kaj od predvidene in načrtovane kanalizacijske infrastrukture bo zadostovalo kriterijem evropskega sofinanciranja. Čeprav so dokončne napovedi v tem trenutku po mnenju Jerneja Šoemna s ptujskega Komunalnega podjetja še preuranjene, pa vse kaže, da bo izvajanje medobčinske kanalizacijske mreže precej podobno zgodbi o izgradnji haloškega vodovoda, ki bo še precej let lovila svoj konec. Na zadnjih pogovorih pred 14 dnevi na ministrstvu za okolje in prostor v Ljubljani so se namreč snovalci več kot 16 milijard "težkega" skupnega projekta za naše področje (tovrstnih je v Sloveniji več) srečali s hudo ostrimi, celo nepričakovanimi kriteriji, ki jih postavlja Evropa za svoje sofinanciranje. "Seveda nam je v interesu, da poskušamo čimveč objektov, zajetih v idejni skici, uvrstiti v plan evropskega sofinanciranja, vendar so kriteriji neizprosni, zato bo iz evropskega sofinanciranja izpadlo kar precej predvidene infrastrukture. To ne pomeni, da se sploh ne bo gradila, ampak bo zanjo potrebno pridobiti dodatna sredstva na osnovi namenskih državnih razpisov," pojasnjuje Šoemen. V skladu z veljavno zakonodajo bodo namreč občine morale poskrbeti za ustrezno kanalizacijsko omrežje do leta 2017, pa naj bo to s pomočjo evropskih ali zgolj državnih (in seveda lastnih) sredstev. Največ 800 evrov na prebivalca Osnovni kriterij za kandidaturo na evropska sredstva je investicijska vrednost prijavljene kanalizacije, ki ne sme presegati 800 evrov na prebivalca. To pomeni, da mora biti na določen primarni kanalizacijski vod prijavljeno točno določeno število ljudi oziroma, povedano drugače, gostejša kot je poselitev, več je možnosti za pridobitev denarja iz evropskih kohezijskih skladov. Na področjih, kjer investicija presega 800 evrov na prebivalca, je ka- Foto: SM Jernej Šoemen: "Usklajevanja sicer se niso povsem končana, vendar pa je že jasno, da bo iz evropskega sofinanciranja izpadel ker lep kos kanalizacijske mreže!" nalizacijski vod že avtomatsko izključen iz možnosti za kandidaturo. Sekundarni vodi pa, ne glede na gostoto prebivalstva, nikakor ne morejo biti predmet kandidature, kar je bila za nosilce skupnega ptujsko-podravskega projekta neprijetna novost. Naslednje neprijetno presenečenje so bili evropski pogoji za sofinanciranje čistilnih naprav (ČN). Pri teh se namreč evropske pomoči lahko nadejajo le velike, z nad 2000 populacijskimi ekvivalenti (PE). Vse manjše ČN ne bodo sofinancirane iz evropske pomoči, hkrati s tem pa se ta pomoč ukinja tudi za pripadajoče kanalizacijske primarne vode, tudi če sicer ustrezajo ostalim pogojem: "Zaradi tega sta iz projekta za evropsko sofinanciranje izpadli obe ČN v Markovcih in naselju Nova vas pri Markovcih, skupaj s tem pa tudi primarni vodi, ki so povezani s tema ČN. Torej je na tem območju mar-kovske občine izpadel pravzaprav ves sistem." Tudi če predvidena ČN s pripadajočim kanalizacijskim sistemom ustreza vsem navedenim kriterijem, mora za kandidaturo na evropska sredstva izpolnjevati še enega, in to je, da bo ob prvem zagonu takoj začela delovati z najmanj 70-odstotno zmogljivostjo! To pomeni, da mora biti za vsako predvideno ČN zagotovljeno dovolj močno kanalizacijsko zaledje, za kar bo morala jamčiti vsaka občina posebej. Tam, kjer bi znala biti začetna 70-odstotna pokritost delovanja ČN vprašljiva, če bo že uvrščena v projekt evropskega sofinanciranja, je torej nujno, da pristojna občina poskrbi za izgradnjo tudi sekundarnega voda, če bo to potrebno za izpolnjevanje tega kriterija! Slika po občinah različna Glede na vse naštete kriterije se je dosedanja idejna skica kanalizacijskega omrežja, ki naj bi ga finančno podprla Evropa, po posameznih vključenih občinah že precej spremenila: "Realno gledano bi se po mojem mnenju izgradnja po uspešni kandidaturi lahko začela leta 2006. Trenutno je v najslabšem položaju občina Videm, kjer je glede na vse naštete kriterije z evropsko pomočjo izvedljiv le štirikilometrski primarni vod od centra občine proti Tržcu s priklopom na ČN v samem centru. Vendar je tu vprašljiva sama ČN, ki je sicer dovolj močna, nima pa dovolj močnega zaledja za 70-odstotno začetno pokritost dela, in zna se zgoditi, da bo ta občina povsem izpadla iz skupnega projekta za evropsko pomoč. Čeprav je naselje Po-brežje gosto naseljeno, pa je primarni vod speljan iz centra mimo nogometnega igrišča in skozi hmeljarske nasade, kjer ni praktično nobene hiše, kar celotno investicijo podraži nad 800 evrov na prebivalca, zato je že izpadel iz te možnosti." Kot že povedano, je enaka usoda doletela kanalizacijski sistem v Markovcih ob obeh ČN. Vod, ki veže občino Markovci in Gorišnico preko Bukovcev, Stojncev, Muretincev in Male vasi do ČN pri Forminu, pa ustreza vsem zahtevanim kriterijem. Enako velja tudi za vod skozi center Gorišnice in Mo-škanjce s pripadajočo drugo ČN, izpadli pa so Zamušani. V Kidričevem ustreza vsem evropskim kriterijem ČN v Apačah, kanalizacijski vod skozi naselje Kidričevo s priključkom na že zgrajeno omrežje v Nji-vercah in industrijska cona v Apačah, prav tako pa tudi vod v smeri proti Pragerskemu skozi Lovrenc na Dravskem polju, Mihovce, Cirkovce itd. Kanalizacijsko omrežje okrog Staro-šinc je še vprašljivo, izpadel pa je ves sistem v Kungoti. V Staršah se evropskega denarja zaenkrat lahko nadejajo v Tr-ničah, Marjeti, samih Staršah, Loki in Rošnji preko Hajdine do centralne ČN na Ptuju (vod teče ob glavni cesti). V okviru mestne občine Ptuj se sreča nasmiha Podvincem, delno Rogo-znici proti Novi vasi pri Ptuju in delu Kicarja ter rekonstrukciji CČN, izpadel pa bo vod v smeri Grajene in Suhe veje proti Pobrežju. Gre le za grob oris tistega dela omrežja, ki naj ne bi bil več vprašljiv. Kot pravi Šoemen, pa ni še nič dorečenega, čeprav kakšen optimizem niti približno ni na mestu. Začetek v letu 2006? Z izpolnjevanjem vseh naštetih kriterijev pa se bo pot za pridobitev evropske pomoči šele začela: "Ko bomo dokončno uskladili projekt in s tem določili, kateri deli omrežja se lahko uvrstijo na listo za evropska sredstva, bomo o tem najprej obvestili občine. To bo najkasneje septem- Uvodnik Na policijski strani Alp Vsi, ki se ta konec tedna odpravljate na dopust v sosednjo Hrvaško, ne pozabite, da prične tam jutri veljati novi zakon o varnosti v cestnem prometu. Ta določa popolno nealkoholiziranost vseh voznikov, kar pomeni, da se boste morali na dopustu odločiti, ali boste vozili ali jedli jedi, prelite z raznimi omakami, ki vsebujejo vino. Še več, nekateri strokovnjaki celo opozarjajo, da lahko preveč zrelo sadje fermentira v želodcu in se tako ustvari dovolj alkohola, da ga zazna nam voznikom nepriljubljena naprava — alkotest. Slovenski vozniki na Hrvaškem ne bomo ob prekrških dobili kazenskih točk, po vzoru italijanskih nam lahko tudi hrvaški policisti za nekaj časa odvzamejo vozniško dovoljenje, kar pomeni, da ne smete voziti po Hrvaški. Če pa vam bodo hrvaški policisti odvzeli vozniško dovoljenje, boste to težko razložili slovenskim policistom, še posebej po 1. januarju 2005, ko bodo ti po vzoru hrvaških kolegov postali strah in trepet na slovenskih cestah. Statistični podatki o smrtnih žrtvah tako na slovenskih kot hrvaških cestah so zelo zaskrbljujoči, saj na hrvaških letno umre okrog 700 oseb, letos že preko 400. Enako kaže slovenska statistika, ki govori o 220 mrtvih lani, letos v prvem polletju pa že o 120. Vprašanje pa je, ali res samo višje kazni prispevajo k izboljšanju varnosti cestnega prometa. Verjetno bi k temu pripomogel kakšen kilometer več zgrajenih avtocest v Sloveniji. Vsekakor bi pri nas lahko imeli več avtocest, če se gradnja posameznih odsekov ne bi podražila za 89 odstotkov. Da v DARSU nekaj smrdi, pa je končno ugotovilo tudi računsko sodišče, ki mu je izdalo negativno mnenje, vendar je to že druga zgodba. Vsekakor pa bosta slovenski in hrvaški zakon o varnosti v cestnem prometu, kljub zelo napetim meddržavnim odnosom, združila turistične delavce, ki bodo prihodnje leto vabili turiste s skupnim sloganom: "Dobrodošli na policijski strani Alp!" Zmago Šalamun bra letos. Te bodo nato morale zbrati vse potrebne pogodbe o služnostnih pravicah, ki jih bodo morali lastniki parcel, čez katere bodo tekli vodi, overiti pri notarju. Odstopna izjava v tem primeru ni dovolj! Stroške overovitve pogodbe mora pokriti pristojna občina in ne lastnik parcele! Prav tu so lahko velike težave, zato smo izgradnjo večine kanalizacijskih vodov, zlasti primarnih, namensko planirali ob glavnih cestah. Če namreč kakšen od lastnikov parcele, čez katere bo tekel del voda, ne bo hotel podpisati takšne pogodbe, potem lahko zaradi tega pade celoten vod in s tem vsa gospodinjstva, vezana nanj! Naše ministrstvo, ki bo projekt nato prijavilo za kandidaturo, namreč zahteva popolnoma vse pogodbe poleg izdelanega načrta." Ko bo celoten projekt priromal do uradnikov v Bruslju, kjer ga bodo še enkrat natančno pregledali, pa bo minilo še kakšno leto do dejanskega finančnega blagoslova velike Evrope. V najboljšem primeru torej v začetku leta 2006. Kljub temu bodo tiste občine, ki bodo s čimvečjim delom svoje kanalizacijske in- frastukture uspele pridobiti evropski denar, precej na boljšem, saj bodo za izgradnjo teh delov omrežja morale pristaviti le kakšnih 10 do 15 odstotkov sredstev iz lastnega proračuna. Pri razpisih za državna sredstva se zna ta delež, vsaj glede na dosedanjo prakso, gibati okoli 50 odstotkov. Vendar pa brez državne blagajne-prvi razpis za kanalizacijske projekte se predvideva v letu 2006 - ne bo šlo, saj praktično nobena občina ni finančno dovolj sposobna, da bi ves kanalizacijski sekundar, ob vsem tistem, kar bo izpadlo iz evropskega sofinanciranja, lahko zgradila samostojno. Zato bi bilo dobro, da občinska politična vodstva v svojih petletnih načrtih začno razmišljati tudi o lepem deležu proračunskih sredstev, ki jih bo potrebno zagotoviti za izgradnjo kanalizacije. Tiste, ki bodo uspešne pri pridobivanju denarja iz kohezijskih skladov, bodo morale pripadajoči del lastnih sredstev nujno zagotoviti že ob začetku izvajanja del, torej približno čez dve leti. SM Ptuj • MO NSi izbral kandidata za državni zbo^ Od tod in tam Za transparentnost in poštenost MO NSi Ptuj je že maja določil Janeza Rožmarina, ki tudi vodi stranko NSi na Ptuju, za svojega kandidata na državnozborskih volitvah. Zaposlen je v enoti Telekoma na Ptuju, kjer je vodja rajona Ptuj - Ormož. Že drugi mandat je Janez Rožmarin svetnik v mestnem svetu, predsednikuje nekaterim odborom, izredno dejaven je tudi v mestni četrti Breg, kjer je bil v prejšnjem mandatu tudi predsednik sveta. Prijatelji in sodelavci ga poznajo po tem, da je vedno pripravljen sodelovati in pomagati, kjerkoli je to potrebno. "Za nove priložnosti iz Nove Slovenije" je moto njegovega programa, iz katerega se zrcali skrb za vse državljane in vse kraje, ker želi biti poslanec vseh državljanov in krajev Slovenije, zatrjuje. Ne glede na politične in programske direktive pa bo v njegovem delu v ospredju ostala skrb za Ptuj, za njegov vsestranski razvoj, predvsem pa razvoj gospodarstva, odpiranja novih delovnih mest in s tem priložnosti za mlade. Zavzema se za tran-sparentno in pošteno delo na vseh področjih. Turizem je po njegovem največja razvojna pri- oto: Črtomir Goznik Janez Rožmarin, kandidat MO Nove Slovenije Ptuj v državnem zboru ložnost Ptuja, pri čemer se zavzema za takšno razvojno strategijo, ki bo ubrala politiko počasnih, a zanesljivih in trajnih rezultatov. Veseli ga, da se je premaknil razvoj Term. Moti pa ga to, da so nekateri veliki projekti, ki bi jih na Ptuju lahko že zdavnaj uresničili, morali in še morajo čaka- ti neko vizijo. Na primer o pravi obvoznici se v tem mestu že dolgo več ne pogovarjajo. V Novi Sloveniji ne obljubljajo ničesar nemogočega, zavzemajo pa se za novi pristop pri delu in do reševanja odprtih problemov. MG Mladi politiki • Peter Ivančic Stranka, ki ima skrb za socialo V začetku letošnjega leta so v Ormožu ustanovili Mladi forum ZLSD. V današnji številki predstavljamo Petra Ivančiča iz Središča ob Dravi, predsednika MF ZLSD Ormož. Peter študira kmetijsko tehniko na Fakulteti za kmetijstvo v Mariboru. [t. tednik: Peter, kdaj se je pričelo tvoje zanimanje za politiko in kam segajo tvoji prvi politi~ni koraki? Peter Ivan~i~: "S politiko sem se začel ukvarjati januarja letos, ko smo v Ormožu ustanovili Mladi forum. Sicer pa imam željo po udejstvovanju v družbenem življenju že od prej. Že v srednji šoli sem bil podpredsednik razreda in predsednik šolske dijaške skupnosti. Na fakulteti sem bil izvoljen za predstavnika prvih letnikov in tako postal član študentskega sveta. Lansko leto sem na fakulteti opravljal tudi funkcijo vršilca dolžnosti prodekana za študentske zadeve." [t. tednik: Zakaj pa si se odlo~il, da pristopiš k Mlademu forumu? Peter Ivančič: "V prvi vrsti me je navdušila ideja Mladega foruma, njihovi pogledi na aktualno politično dogajanje, program in mišljenje. K tej stranki me je predvsem pritegnilo to, da je to stranka, ki ima skrb za socialo." [t. tednik: MF Ormož se glede na čas ustanovitve komaj prebuja iz povojev. Nam zaupaš, kakšne cilje ste si zadali doseči? Peter Ivančič: "Specifičnih političnih ciljev v našem lokalnem klubu zaenkrat še nimamo. Trenutno naše ambicije odvijajo FOTO: MZ Peter Ivančič, predsednik MF ZLSD Ormož. v tej smeri, da si pridobimo čimveč članov in da izvedemo čimveč projektov ter se s tem tudi nekaj naučimo. Bistvo pa je med drugim tudi v tem, da spoznamo čimveč ljudi, med njimi tudi morebitnih bodočih sodelavcev." [t. tednik: Katere projekte ste že izvedli v vašem lokalnem klubu in katere še nameravate udejaniti? Peter Ivančič: "Do sedaj smo izvedli projekt ob dnevu žena, ko smo na ormoških ulicah delili cvetlice. Za ta projekt menim, da nam je zelo dobro uspel. V avgustu pa imamo v sodelovanju s ptujskim forumom in čakovskim SDP-jem v načrtu še mednarodni projekt čiščenja rečnega obrežja. Projekt nameravamo izvesti konec tega meseca, očistili pa naj bi brežine okrog ormoškega jezera proti Središču. Po končani čistilni akciji naj bi se v Čakovcu udeležili še koncerta, kjer bodo nastopale tri hrvaške in tri slovenske skupine." [t. tednik: Nam na koncu na kratko zaupaš, kakšne cilje imaš v politiki? Peter Ivančič: "Svojih političnih ciljev zaenkrat še ne bi pojasnjeval. Trenutno menim, da si je potrebno pridobiti čimveč dobrih izkušenj, poznanstev in dobrih sodelavcev." Mojca Zemljarič Ormož • Seja ni potrebna Koalicija strank v ormoškem občinskem svetu LDS, DESUS in NEL je sklicala tiskovno konferenco, na kateri so njihovi predstavniki pojasnili, da po njihovem mnenju ni izpolnjen noben pogoj za sklic izredne seje občinskega sveta, kot to zahtevajo svetniki koalicije Slovenija. Na izredni seji naj bi obravnavali spremembo Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč občine Ormož — skrajšani postopek ter predstavitev višješolskega izobraževalnega programa Mehatronika in stališče OS Ormož do predstavljenega programa in potreb po tej vrsti poklica v občini Ormož. Svetniki so bili mnenja, da je o omenjenih rečeh mogoče razpravljati tudi na rednih sejah in da gre pri pobudi Koalicije Slovenija za sklic izredne seje za "prenosprakse delovanja opozicije v parlamentu na občinski svet in za poizkus destruktivnega delovanja ter predvolilno propagando," je povedal predsednik LDS Branko Kukec. (vki) Ljutomer • S seje obomskega sveta Na zadnji seji občinskega sveta občine je beseda tekla tudi o revitalizaciji kompleksaJeru-zalem. Skupina za ustanovitev konzorcija za revitalizacijo omenjenega kompleksa je namreč na seji v juniju sklenila, da oblika konzorcija ni več smiselna, saj je družba Ljutomerčan odstopila od sodelovanja v njem. Zato so predlagali, da občina objekt odda v najem, s čimer naj bi dosegli oblikovanje in trženje celotne turistične ponudbe, ki bo temeljila na ohranjanju kulturne dediščine, najemnik pa bo moral občini zagotoviti še prostor za Turističnoinfor-macijski center. Najemnina za prostor naj bi po predlogu znašala 6 evrov za kvadratni meter mesečno, poračunala se bo z višino vlaganj v adaptacijo objekta, objekt pa mora biti obnovljen in usposobljen za izvajanje dejavnosti najpozneje v dve letih od podpisa najemne pogodbe. Člani občinskega sveta so imeli na program upravljanja kar nekaj pripomb. Člani Liste za razvoj mesta in vasi so se odločili, da o tej točki ne bodo glasovali, ostali člani občinskega sveta pa so program, ki ga je pripravila občinska Komisija o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoženjem, z 12 glasovi za in nobenim proti, podprli. Poleg tega pa so se člani občinskega sveta seznanili tudi s poročilom nadzornega odbora glede zaračunavanja odvoza komunalnih odpadkov in kanalščine po višjih cenah, preden je Komunalno-stanovanjskemu podjetju Ljutomer to odobril občinski svet. (Natalija Skrlec) Lukavci • Dislocirana enota uspešno zaživela V Domu Lukavci so v juniju uvedli pomembno novost - dislocirano enoto v Ljutomeru, v kateri biva osem stanovalcev. To jim omogoča, da sami izberejo, kje bodo bivali, poleg tega pa pomeni tudi bivanje v bolj domačem okolju. Kot je pojasnila Stanka Vozlič, direktorica Doma Lukavci, so bili stanovalci v začetku do novosti precej skeptični, vendar so jih na novi način življenja temeljito pripravili in prehod iz zavoda v dislocirano enoto ni predstavljal večjih težav. V dveh mesecih so se že pokazali prvi rezultati, ki so celo boljši od pričakova- nih, saj niso zabeležili nobenih težav z okolico, stanovalci pa zdaj, ko so zaživeli samostojno, ne želijo več nazaj v zavod. Stanovalci, ki so si svoje drugo bivališče uredili v Ljutomeru, se sicer vsakodnevno vračajo v Dom Lukavci, kjer med 9. in 13. uro sodelujejo v delovni terapiji, odziv pa je izredno dober, zato v domu že razmišljajo, da bi najeli še eno hišo, s čimer bi samostojen način življenja omogočili še večim stanovalcem. Za to bi želeli, da bi bila na območju katere od sosednjih občin, od koder stanovalci doma tudi prihajajo, torej v Murski Soboti, Radencih ali kje drugje, saj je cilj projekta vrnitev stanovalcev v domače okolje, kjer so nekoč že živeli. (nsk) Ptuj • Pozor zgodovina Pokrajinski muzej Ptuj in Društvo likovnih umetnikov Maribor pripravljata danes ob 19. uri v Miheličevi galeriji na Ptuju zanimiv projekt z naslovom Pozor zgodovina s sodelovanjem priznanih umetnikov, ki so pripravili nekajminutne avtorske video zapise, posvečene vstopu Slovenije v Evropsko skupnost, in sicer: Dušan in Vojko Pogačar: Združeni - Evro-torzo, Oto Rimele: Dotiki, Rudi Uran: Korant - poslednji mit arhaičnega človeka Dravskega polja, Miro Hajnc: Popotovanje K. ali prehod v optimizem, in Opus Alchymicum IV Istočasno bo na ogled mednarodna razstava malih formatov in različnih umetniških stilov ter tehnik z naslovom Povezave - Connections 04. Sodelujejo umetniki iz Anglije, Avstrije, Belgije, Bolgarije, Bosne in Hercegovine, Češke, Danske, Finske, Francije, Gruzije, Islandije, Italije, Kitajske, Luksemburga, Makedonije, Moldavije, Nemčije, Nizozemske, Poljske, Romunije, Sin-gapurja, Slovaške, Slovenije, Španije, Srbije in Črne gore, Švedske, Švice in Turčije. Ob razstavi je bila izdana zgoščenka (namesto kataloga) z vsemi sodelujočimi umetniki in njihovimi deli. (Fl) Prejeli smo • Spoštovana ga. Tanja Vaupotič in g. Bogomir Luci! Prejel sem vaša vprašanja v zvezi z nogometno tekmo ob "Dnevih turizma" na Kogu, ki ste mi jih posredovali pisno 10. 8. 2004 in jih tudi objavili v medijih kot javno vprašanje. Moram vas razočarati in vam sporočiti, da ste vprašanja naslovili na napačni naslov. Sam nimam niti pravice niti obveznosti, še manj pa namena, da bi nadziral občinske svetnice in svetnike pri njihovem družabnem udejstvovanju. Prav tako me ne zanimajo oblike rekreacije in družabna udejstvovanja kolegov poslancev, pa najsi igrajo golf, tenis, košarko, nogomet ali pa smučajo. Tudi nimam časa prebirati raznoraznih glasil in novic in zato se vam zahvaljujem za obvestilo, da se kolegi poslanci nameravajo srečati na Kogu s člani našega občinskega sveta, pa čeprav le na igrišču oziroma v igranju malega nogometa. Upam, da bom našel toliko časa in jim zaželel dobrodošlico v naših krajih. Toliko o postavljenih vprašanjih. Upam, da vaša vprašanja niso imela resnega namena v duhu poslovniških določil in da so bolj rezultat časa kislih kumaric. Bojim se le, da so preveč v skladu z znanim slovenskim pregovorom o spraševanju in odgovarjanju ter da vse preveč spominjajo na cmeravega Han-zeka, ki toži mami, da se Tonček noče z njim igrati. Lep pozdrav! Vili Trofenik, župan Občine Ormož Afera SIB • Namesto eksistenčna pomoč ubijajoči krediti SIB-ovi krediti ali sodobna giljotina "Z obljubami in s krediti, ki naj bi bili eksistenčna pomoč za začetek dejavnosti, so nas privlekli domov iz tujine, izkazalo pa se je, da ni slo za nobeno finančno pomoč, ampak za strahotno oderuške kredite," je prepričan ptujčan Vlado Ferčec, eden od 179 najemnikov zloglasnega SIB-ovega kredita za zdomce, ki jim danes preti rubež vsega imetja. Kot je znano, sta vladi Slovenije in Nemčije leta 1992 podpisali sporazum o skupnem ve~mili-jardnem finan~nem fondu, iz katerega naj bi se izpla~evali zelo ugodni krediti, namenjeni slovenskim zdomcem, ki se želijo vrniti v domovino in začeti s kakšno od dejavnosti. ""V pogodbi med obema državama je jasno zapisano, da se kreditna sredstva obrestujejo po 2-odstotni obrestni meri, v drugem členu četrtega odstavka tega sporazuma pa piše tudi, da končni kreditojemalci ne bodo obremenjeni s tečajnimi spremembami! Vendar v pogodbah, ki jih je banka SIB po pooblastilu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve sklenila s kreditojemalci, ta člen ni bil upoštevan, pač pa je namesto tega navedena devizna klavzula ali revalorizacija s 4- ali celo 6-odstotno obrestno mero," pojasnjuje bistveno nepravilnost sklenjenih kreditnih pogodb, zaradi katerih je danes 179 kreditojemalcev (od skupno 350) na robu preživetja z grožnjo rubeža nepremičnin poslanec Franc Pukšič. "Vedeti je tudi treba, da so vsi naši zdomci, ki so se vrnili prav zaradi tega kredita, s seboj prinesli ogromno lastnega denarja, velika večina pa jih je morala kredit zavarovati še s hipoteko. Ker danes ne morejo izplačati dejansko oderuških kreditov, pri katerih se je izkazalo, da je obrestna mera pravzaprav neizračunljiva, vsekakor pa presega šest odstotkov, jim grozi, da izgubijo vse, kar so si prigarali v življenju." Številne nepravilnosti naj bi se začele dogajati že pred leti. Medtem ko je prvih nekaj kreditojemalcev leta 1992 še sklenilo pogodbo z dvoodstotno obrestno mero in celo imelo možnost zavarovati visoke kreditne zneske preko posebnega zavarovalniškega sklada, so nesrečniki že naslednje leto dobili pogodbe s štiriodstotno obrestno mero, od leta 1995 naprej, ko se je že šušljalo, da v SIB-u nekaj hudo škripa, pa so bili kreditni zneski že obrestovani s šestimi odstotki. Poleg tega ni bilo več niti slišati o kakšnem zavarovalniškem skladu, ki v primeru nezmožnosti izplačila kredita pokrije vse dolgove (kar je menda nekaj kreditojemalcev dobro izkoristi- lo), pač pa so bile od kreditojemalcev zahtevane hipoteke v trikratni vrednosti najetega kredita. Še najbolj pa so bili SIB-ovi uslužbenci, ob učinkovitem prepričevanju slovenskih zdomcev, da jim ponujajo enkratno finančno pomoč - za stroške njihovega "izobraževanja" je banka leta 1992 dobila 750.000 takratnih nemških mark — spretni pri sestavljanju investicijskih načrtov, ki so bili predpogoj za pridobitev kredita. Kot se je izkazalo kasneje, so bili ti načrti, iz katerih naj bi bila razvidna dinamika in uspešnost poslovanja v letih odplačevanja kredita, narejeni na pamet, vsekakor pa prenapihnjeno glede na dejanske razmere. Za plačilo izdelave tega načrta, ki je moral biti nujno v rokah SIB-ovih delavcev, sicer ni bil veljaven, so nekateri kreditojemalci dobili račun, drugi pa so ga morali plačati "na roko". "Šlo je za načrtno zavajanje!" Vlado Ferčec iz Ptuja je kredit no pogodbo podpisal leta 1995 "Pogodbo sem na ptujskem so dišču moral podpisati v nekaj trenutkih. Da bi jo lahko v miru prebral ali dal pregledati kakšnemu pravnemu strokovnjaku, ni bilo časa. Dva dni pred podpisom sem izvedel, da je v pogodbi 6-odstotna obrestne mera, vendar je bilo prepozno, da bi odstopil, saj je bilo že vse drugo plačano in urejeno. Pa tudi po investicijskem načrtu, v katerega sem takrat verjel, ni kazalo, da bi višja obrestna mera lahko bistveno vplivala na zmožnost odplačevanja." Po hipoteč-no zavarovani kreditni pogodbi bi Ferčec moral mesečno plačevati 3125 nemških mark glavnice ter od 150 do 160 tisočakov obresti. "Kaj in koliko sem odplačal doslej, ne vem. Investicijski načrt se je izkazal kot popolnoma nerealen. Kolikšna je dejanska obrestna mera, pa ni jasno niti bančnim strokovnjakom, ki smo jim pokazali naše obračune. Poteka obresti ne zna izračunati nihče od njih. Iz SIB-a mi kljub moji prošnji niso bili sposobni sporočiti deleža preostalega dolga, tako da tudi če bi želel poplačati ta kredit z najemom drugega, tega ne morem." Ivan Gomilsek: "To, kar je z nami naredila banka, je načrtno uničevanje, pa tudi goljufanje ljudi!" Eva Ul: "Zaradi tega takoimenovanega eksistenčnega kredita si je mož vzel življenje, sama sem zdaj brezposelna in težko bolna!" Ferčec je prepričan, da je popolna indiferentnost (zdaj že potopljene) SIB do težav kreditojemalcev jasen pokazatelj interesa banke, da se okoristi z njihovimi nepremičninami: "Že na začetku so morali vedeti, da marsikdo od nas tega ne bo mogel odplačati. Osebno tudi nikoli nisem bil seznanjen, da bi bilo možno kredit zavarovati preko zavarovalniškega sklada; zanj sem prvič slišal šele leta 1999. Od mene je bila zahtevana hipoteka!" "Počutimo se ogoljufane!" Podobna je tudi zgodba podjetnika Ivana Gomilška iz Jur-šincev, ki je prav tako nasedel obljubam in sanjskemu investicijskemu načrtu. Tega je, šlo je za 70 tisočakov, plačal na roko, brez računa: "Kreditno pogodbo s šestletno dobo odplačevanja in šestodstotno obrestno mero plus TOM sem podpisal leta 1997. Obrok dosega skoraj 4000 nemških mark in ga trenutno nisem sposoben odplačevati. Kaj sem odplačeval in koliko sem še dolžan, ne vem, iz banke ni nobenih obvestil. Večkrat sem bil v Ljubljani, da bi se dogovorili, kako naprej, a dalje od besednih obljub ni prišlo. Zdaj pa se sploh nihče ne oglaša. To, kar je naredila z nami banka, je načrtno uničevanje pa tudi goljufanje ljudi. Eksistenčni krediti se medsebojno razlikujejo v pogojih in obrestni meri. Poleg tega niso upoštevana določila meddržavnega sporazuma. Ob podpisu pogodbe sem poznal obrestno mero, vendar pa so bili potem kasnejši obroki precej drugačni od predpogo-dbeno izračunanih, odstopanja so presegala tudi 70.000 tolarjev po obroku. Kredit sem najel za izgradnjo žagarskega obrata, kjer nas je več zaposlenih. Kaj vse je bilo kršeno pri naših individualnih pogodbah, sem izvedel šele po prebiranju Uradnega lista, v katerem je bil objavljen sporazum med obema državama. Kredit sem pripravljen nadalje odplačevati na osnovi normalnega in realnega izračuna, nepravilnosti in bogatenja banke na naš račun pa ne bom podpiral!" Zaradi kredita ob življenje Veliko bolj pa je tragična življenjska zgodba Eve Ul iz Pesnice. "Z možem sva živela in delala v Nemčiji, hišo pa sva imela v Pesnici. Zloglasno pogodbo sem podpisala julija 1997, sredstva smo namenili za izgradnjo fitnes centra. Kredit sem morala zavarovati s hipoteko, za investicijski načrt pa je mož plačal 1000 mark, na roke gospodu iz SIB-a. Leta 1999 nismo mogli odplačati dveh obrokov in z banke so nas takoj obvestili, da nam sledi rubež vsega premoženja. Mož teh pritiskov, groženj in težav, ki so nas spremljale že od samega najetja kredita, ni mogel več prenašati in si je vzel življenje." Mesečni obrok Ulovih znaša nekaj manj kot 1000 evrov: "Obroke sem ves čas poskušala nekako odplačevati, ampak nikoli nisem vedela, kaj plačujem, glavnico ali obresti. Po veljavni 6-odstotni meri bi po mojih izračunih morala odplačati še 11 milijonov. Po letošnjem obvestilu iz SIB-a v likvidaciji pa naj bi bila dolžna še 38 milijonov tolarjev!" Eva Ul se je, kot pravi, zaradi nagajanja okolice, predvsem pa zaradi bolezni in psihičnih težav po smrti moža, odločila zapreti fi-tnes center. Po pomoč se je obrnila marsikam, poklicala je tudi v Nemčijo, kjer pa o ne- pravilnostih v individualnih pogodbah niso imeli pojma. "Dr. Gavani v Nemčiji, ki bdi nad izvajanjem tovrstnih eksistenčnih pomoči tudi v drugih državah, mi je povedal le, da edino iz Slovenije ni dobil poročila o uspešnosti izvedbe ter mi priporočil, da se vsi prizadeti obrnemo kar na zveznega kanclerja." Eva Ul ima v polnem fasciklu dokumentov še številne zapise in dokaze o storjenih nepravilnostih: "Menim, da bi leta 1995, ko je prišlo do pisnega dogovora o 6-odstotni obrestni meri med odgovornimi osebami, moral biti ta program ukinjen. To ni bila več pomoč zdomcem pri vrnitvi in začetku poslovanja v domovini. Kot kaže, so preko naših kreditov iskali le še pomoč pri rešitvi banke!" Zgodbe vseh tistih, ki so se opekli na krvavem SIB-ovem kreditu, so podobne. Neodplačni zneski kreditov, ki so jih nekateri prejeli po stečaju banke, so astronomski in kljub delnemu odplačilu nekajkratno presegajo kreditno vsoto. Veliko jih je odšlo na delo nazaj v Nemčijo, saj so le tako sposobni odplačevati ubijalske obroke. Odgovornosti za nastalo situacijo noče prevzeti nihče, ne slovenska vlada, ne socialno ministrstvo kot podpisnik sporazuma, še manj potopljena SIB kot serviser meddržavne pogodbe. Prizadeti čakajo, kaj bo storila njena naslednica, NLB. "Večina, ki nas ta kredit dobesedno uničuje, smo se povezali. Če z NLB ne bomo mogli najti skupnega jezika, bomo poiskali pomoč na sodišču v Strassbourgu," v imenu vseh napoveduje Vlado Ferčec. SM Po zadnjem obvestilu NLB, d. d., le-ta omogoča vsem komitentom, ki eksistenčnega kredita še niso odplačali banki SIB, možnost predčasnega poplačila kredita iz tega programa. Pogoje in podrobnosti najetja novega kredita za poplačilo starega vsi zainteresirani lahko izvedo v poslovalnici NLB na Trgu republike 2 v Ljubljani. Na borzi Minul teden je na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev minil v znamenju postopne rasti tečajev delnic. Slovenski index SBI 20 je do srede minulega tedna pridobil 0,7 odstotka, četrtkovo trgovanje pa je vrednost SBI 20 potisnilo na 4.651,30 točk, kar je za 1,59 točke nižje od sredine vrednosti. Najprometnejši vrednostni papir minulega tedna je bila delnica Zvon ena holding (ZVHR), s katero je bilo do četrtka opravljenega za 720 mio SIT poslov, vrednost delnice pa je zrasla za slab odstotek. Najpro-metnejši vrednostni papir v borzni kotaciji rednih delnic je bila delnica Mercatorja (MELR), vrednost delnice je do četrtka pridobila 2,2 odstotka, četrtkovo trgovanje pa se je zaključilo pri vrednosti 39.000,27 tolarjev. Najdonosnejši vrednostni papir v kotaciji je bila delnica Nika Investiranje in razvoj, d. d., (NIKN) s povprečnim 8,1-odstotnim donosom preteklega tedna. Največji padec minulega tedna je doživela delnica Zlate monete 1 (ZM1N), ki je doživela 40,37-odstotni padec. Padec lahko pripišemo zmešnjavi, ki je nastala na borzi zaradi objave presečnega datuma in pa nesporazuma pri sredinem trgovanju, ko so nekateri borzniki prezrli spremembo števila delnic v osnovnem kapitalu in novo vrednost. Agencija za trg vrednostnih papirjev bo zadevo preučila in morebiti ukrepala, sredinih poslov pa ne bodo razveljavili. Zaradi zamenjave delnic Triglav steber 1, katerih nominalna vrednost se je povečala za desetkrat (oznaka se je spremenila iz TH1N v TG1R), je ljubljanska borza v sredo revidirala index PIX. Na slovenski trg prihaja konkurenca maloštevilnim diskontom. Trgovinski družbi ERA iz Velenja in italijanski Eurospin sta podpisala pogodbo o strateškem sodelovanju. Podjetji preko skupnega podjetja Eurospin EKO načrtujeta odprtje okoli osemdeset lastnih in franši-znih diskontov v Slovenji, s tem želi ERA postati vodilna diskontna veriga. Minuli teden sta bila objavljena dva uspešna prevzema. Ajdovski gradbeni družbi Primorje je uspel prevzem Gra-disa, medvoškemu Colorju (COMG) pa je uspel prevzem Heliosa (HDOG). Statistični urad RS je objavil prvo statistično objavo. V juniju 2004 se je odkup kravjega mleka glede na prejšnji mesec zmanjšal za 4,1 %. Gre za značilno sezonsko znižanje. Matija Lipar, Ilirika, BPH, d.d. matija.lipar@ilirika.si Foto: SM Zavrč • Sklenili osmo občinsko praznovanje Navečja pridobitev novo igrišče Ob 8. prazniku občine Zavrč so se od 7. avgusta vrstile različne prireditve, sklenili pa sojih minuli konec tedna z odprtjem asfaltne ceste Hrastovec-Furjan, novega špotnega igrišča s klubskimi prostori ter z osrednjo slovesnostjo, na kateri so podelili najvišja občinska priznanja. ■ V V Sklepne prireditve v soboto, 14. avgusta, so pričeli ob 12. uri, ko so odprli modernizirano asfaltno cesto Hrastovec-Furjan, nekaj pred 15. uro pa so pri gasilskem domu v Zavrču pripravili osrednjo slovesnost, na kateri so se poleg številnih domačinov zbrali župani nekaterih sosednjih občin, predstavniki občin Cestica in Donja Voča iz sosednje Hrvaške ter člani sodelujočega gasilskega društva iz avstrijske Obergralle. Župan občine Zavrč Miran Vuk je bil vesel ob ugotovitvi, da so poleg pomembnih občinskih pridobitev, poleg kulture in šolstva uspeli ponovno oživili športno in družabno življenje v občini in izvedli več pomembnih inve- sticij (o tem smo v Štajerskem tedniku pisali prejšnji teden). Najpomembnejša je novo športno igrišče v Zavrču. Najzaslužnejšim krajanom in organizacijam je zatem župan Miran Vuk izročil priznanja. Priznanje občine Zavrč je za uspehe na glasbenem pevskem in plesnem področju prejela Otroška folklorna skupina KUD Maksa Furjana Zavre, ki jo vodi Danica Zelenik. Kot najboljši športnik je prejel občinsko priznanje nogometaš Milan Kokot iz Hrasto-vca, ki je s svojim nogometnim znanjem in borbenostjo motiviral ekipo nogometnega kluba Zavrč, da je dosegla rezultate, ki odmevajo po vsej Sloveniji. Plaketo občine Zvrč je za uspešno 10-letno delovanje na kulturnem področju je prejelo Kulturno umetniško društvo Maksa Furjana iz Zavrca, ki združuje Ljudske pevke iz Zavrča, skupino Ljudskih pevcev Trta, skupino Ljudskih godcev, Otroško folklorno skupino in dramsko-recitacijsko sekcijo; društvo vodi Vida Milunič. Plaketo občine Zavrč pa je za požrtvovalno, organizacijsko in uspešno delo na športnem področju prejel Roman Vuk iz Zavrca, ki je predsednik športnega društva Zavrč od leta 2000, v njegovem mandatu pa je v sezoni 2003/2004 nogometna sekcija Športnega društva Zavrč z uvrstitvijo v III. slovensko nogometno ligo vzhod dosegla enega največjih uspehov. Foto: M. Ozmec Ob občinskem prazniku so podelili priznanja tudi 17 najboljšim vinogradnikom v občini. Mladinska knjiga - V novo soisko leto S Tednikom do cenejših potrebščin Poletje gre h koncu. Hladna jutra oznanjajo prve jesenske dni in bližajoči se začetek novega šolskega leta. Prvi september je dan, ki brezbrižnemu poležavanju in lenarjenju naredi konec. Kot starši šoloobveznih otrok zagotovo veste, da je še pred začetkom pouka potrebno narediti zalog za celo šolsko leto. Nakup šolskih potrebščin je nekaterim izmed staršev takšen strošek, da zanj varčujejo tudi po celo poletje. Da bodo stroški ob nakupu potrebščin za vaše šolarje manjši, vam Štajerski tednik in Mladinska knjiga nudita enkratno priložnost v obliki popustov. In če ne boste vsega zapravili za učbenike, zvezke in pisala, bo na koncu mogoče ostalo še za kak dober roman. Tudi pri nakupu slednjega vam bodo priznali popust. Zakaj v Mladinsko knjigo Izjemna ugodnost, ki jo bo mogoče izkoristiti v ptujski knjigarni in papirnici Mladinske knjige na Novem trgu, je namenjena vsem starim in novim naročnikom časopisa Štajerski tednik. Ugodnost, ki jo starim in novim naročnikom ponujata Štajerski tednik ter knjigarna in papirnica Mladinska knjiga, se bo uveljavljala v obliki popustov. Kakšni popusti in kako do njih? Preprosto. Najprej preverite, ali ste že poravnali zadnjo položnico za Štajerski tednik - 3. obrok (za obdobje od julija do septembra), nato pa vze- mite še svoj osebni dokument. Ob predložitvi obeh dokumentov - osebnega dokumenta in zadnje plačane položnice - vam bodo na blagajni knjigarne in papirnice Mladinska knjiga na Ptuju priznali popust. Na katere izdelke je popust mogoče uveljavljati? Mladinska knjiga in Štajerski tednik nudita vsem starim in novim naročnikom v poslovni enoti Mladinske knjige na Ptuju desetodstotni popust za nakup izdelkov prodajnega programa papirnice (popust ne velja pri nakupu računalnikov, tiskalnikov in digitalnih fotoaparatov) in petod-stotni popust pri nakupu knjig (popust ne velja pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov). Popusta veljata izključno v ptujski knjigarni in papirnici Mladinska knjiga na Novem trgu 4. Popusta se ne seštevata z morebitnimi drugimi akcijskimi popusti, za njuno uveljavitev pa je potrebno, kot smo že omenili, priložiti osebni dokument in zadnjo plačano položnico. Vsi novi naročniki bodo iz družbe Radio Tednik Ptuj po pošti prejeli dopis, ki ga bodo kot dokazilo o naročniškem razmerju priložili namesto položnice. Skupna akcija Štajerskega tednika in Mladinske knjige se začenja danes, 19. avgusta, trajala pa bo vse tja do 8. septembra 2004. Sicer pa imajo v Mladinski knjigi Trgovini dolgoletne izkušnje z oskrbo šol in učencev z učbeniki, delovnimi zvezki ter vsemi ostalimi učnimi sredstvi in pripomočki. Knjigarna in papirnica Mladinska knjiga na Ptuju je odlično založena z učbeniki in delovnimi zvezki ter šolskimi potrebščinami. Poleg številnih ugodnosti, kot sta obročna prodaja preko trajnika in praktično darilo pri nakupu nad 5000 tolarjev, se lahko kot njihov kupec odločite tudi za sodelovanje v velikem nagradnem žrebanju, ki bo 21. septembra. Za sodelovanje v nagradnem žrebanju je potrebno zgolj izpolniti kupon, nagrade pa so več kot privlačne: računalnik PCX pentium 4, zapisovalnik CD-romov Casio, digitalni fotoaparat Trust, tiskalnik Canon, knjiga Evropa - naša preteklost in sedanjost, nahrbtnik Samsonite ... Letos so v Mladinski knjigi med drugim izdali tudi obširen prodajni katalog, ki je na policah njihovih prodajnih mest na voljo že vse poletje. Sicer pa si lahko bogato ponudbo šolskih potrebščin knjigarne in papirnice Mladinska knjiga ogledate tudi na spletnem naslovu www.ucbeniki.com. Za varen začetek šolskega leta pa vam je Mladinska knjiga na istem naslovu pripravila še drobne nasvete za varno pot v šolo. Ob prazniku so izročili posebna priznanja 17 najboljšim vinogradnikom v občini Zavrč, ki so na ocenjevanjih vin prejeli zlata, srebrna in bronasta priznanja. Prejeli so jih Marija Slameršek, Branko Finžgar, Milan Kotolenko, Dušan Bratuša, Franc Kekec, Slavko Kokot, Jože Šilak, Viktor Kotolenko, Franc Kralj, Ivan Vuzem, Silvo Rihta-rič, Franc Bratuša, Anton Bosilj, Martin Vogrinec, Marjan Pon-grac, Ivan Težak in Jože Težak. Oddolžili so se tudi najzaslužnejšim krvodajalcem z območja občine. Značke za petkrat darovano kri so prejeli Brigita Lužnik, Marjan Prelog in Jože Pungračič, za 10-kratno darovanje Renato Petrovič, za 20-kratno pa Slavko Arnečič, Štefka Kornet in Stanislav Ivančič. V kulturnem programu so nastopili člani kulturno-umet-niškega društva Maksa Furjana, ob spremljavi harmonikarja Mar- Bori Dobitniki letošnjih občinskih priznanj (z leve) Marta Bosilj in župan Miran Vuk, nato trije predstavniki otroške folklorne skupine, Vida Milunič iz KUD Maksa Furjana, najboljši športnik Milan Kokot in Roman Vuk. tina Tetičkoviča je zapela pevska skupina Trta iz Zavrča, pridružile pa so se jim tudi ljudske pevke. V dvorni gasilskega doma so nato odprli razstavo dobrot iz kmečke kuhinje, ki so jo pripravile članice društva gospodinj iz Zavrča; vrvico je svečano pre-rezal poslanec evropskega parlamenta Lojze Peterle, ki je na prireditev prikolesaril. Popoldne, ob 17. uri, so opravili še svečano odprtje športnega igrišča v Zavrču. Ob tej priložnosti se je župan posebej zahvalil Škofijskemu ordinariatu v Mariboru ter župnijskemu uradu v Zavrču, ki sta brezplačno odsto- pila zemljišče, na katerem je igrišče, pa tudi prizadevnim članom športnega društva Zavrč, ki so s svojim delom pri tej pomembni pridobitvi ves čas pridno sodelovali. Po odprtju so na novem igrišča odigrali prvenstveno tekmo III. lige med domačo ekipo Za-vrča in ekipo Kovinarja iz Štor, slavili pa so domačini, ki so gostujočo ekipo premagali kar s 6:1. Ob zaključku praznovanja pa so v nedeljo, 15. avgusta, pripravili še srečanje vseh faranov in romarjev pri farni cerkvi device Marije. M. Ozmec Pesem klopotcev Visok klopotec je od nedelje naprej začel odganjati tatiče grozdnih jagod na bližnjih obronkih haloških vinogradov tudi z borlskega dvorišča. Postavitev staroste med klo-potci je pospremila prireditev Pesem klopotcev, na kateri je letos pod organizacijsko taktirko Kulturnega in Turističnega društva iz Cirkulan nastopilo preko 20 skupin ljudskih pevcev in godcev iz bližnje ter daljne okolice. Lesenega velikana, ki bi bil po mnenju večine že potreben manjše obnove, so v dobre četrt ure postavili trije spretni možakarji iz sekcije društva za ohranjanje starih običajev Mali Okič-Slatina, za lažje delo pa so jim s pesmijo Pričenja se jesenski čas pomagali ljudski pevci društva Rožmarin Dolena. Za posebni blagoslov je tokrat poskrbelo kar vreme; takoj po postavitvi se je namreč krepko usulo s temnega oblaka nad gradom, vendar je poletna nevihta trajala le nekaj minut. Pa so organizatorji tudi za takšno nepriliko našli odličen izgovor: "No, zdaj je pa naš klo-potec tako dobro prepojen in podmazan, da ne bo slišati nobenega škripanja več!" SM Vročim dnevom navkljub ne pozabite, da je sedaj pravi čas, da se pripravite na zimske dni. Za vse informacije o nakupu kurilnega oija ter ugodni ponudbi za servisiranje peči pokličite na 080 22 66. KURILNO OUE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 Markovci • Mladinski raziskovalni tabor Mladi spoznavajo podeželje V organizaciji Znanstveno raziskovalnega središča (ZRS) Bistra Ptuj in Zavoda za zaposlovanje RS poteka v Markovcih med 12. in 22. avgustom tabor mladih raziskovalcev, sicer Zoisovih štipendistov. Tabor vodi Stanko Žunec, ki ima glede takšnih projektov že dolgoletne izkušnje. Cilj letošnjega tabora je iskanje alternativnih možnosti, kako začeti prodajati oziroma tržiti krajinski park Sturmovci. "Stur-movci so zanimivo območje, ki ga je potrebno promovirati, da ne bo propadalo tako, kot se to dogaja sedaj. Prizadevamo si, da v Sturmovcih ne bo smeti, ampak da bo to področje živelo in bodo ljudje od tega tudi nekaj imeli. To pomeni, da ga ne bodo tržili samo s pomočjo koruze, ampak tudi s pomočjo turizma in svojih izkušenj," pojasnjuje Stanko Žunec in dodaja, da je delo v taboru zasnovano in-terdicsiplinarno. Skupni imeno- valec je pridobiti podatke s področja etnologije, hidrologije, botanike, zoologije, geologije, krajine in podobno. Na podlagi teh podatkov bodo potem naredili načrte, kako se lotiti nadaljnje promocije tega območja. Udeleženci tabora - dijaki iz različnih koncev Slovenije - so razdeljeni v pet delovnih skupin: hidrologija, zgodovina - etnologija, krajinska arhitektura, biologija, geologija in javno mnenje (skupina, ki izvaja ankete). Uroš Gramc, mentor skupine, ki izvaja ankete: "Moja skupina izvaja ankete o Sturmovcih -poznavanje parka in odnos do- Sprejema mladih raziskovalcev sta se v prostorih mar-kovske osnovne šole udeležila tudi župan občine Franc Kekec in ravnatelj OŠ Markovci Jože Foltin ter udeležencem izrekla toplo dobrodošlico in jim zaželela prijetno bivanje v korantovi deželi. Kot je obljubil župan Kekec, bo občina mladim raziskovalcem prijazno posodila vse gradivo, ki ga ima na izbrano tematiko. Ravnatelj Foltin pa je kot prvi mož markovske stavbe učenosti šolske prostore mladim raziskovalcem prijazno odstopil za bivanje, delo in rekreacijo. mačinov do parka. V drugi vrsti pa nas zanima, kaj si mislijo o jezu, ki je v času izgradnje skrčil krajinski park. V načrtu imamo 25 ur terenskega dela, izvesti pa nameravamo okrog 200 anket." Blaž Ivanuša, mentor skupine hidrologov: "Zaenkrat smo hidrologi skartirali območja, določili, kje so vode, kako je poraščeno - kje je gozd, kje so posamezna drevesa, polja in travniki. Najprej smo torej naredili krajinsko zasnovo, nato pa smo se posvetili conaciji dejavnosti, ki bi lahko bile v tem prostoru. S karto poplavnih območij bomo primerjali, kam lahko uvrstimo kakšno rabo." Milena Butolen, mentorica zgodovinsko-etnološke skupine: "Naša skupina je bila v petek v ptujskem arhivu, v soboto pa smo se odpravili med domačine. Člani konjeniškega kluba so nas z ladjami peljali čez Dravo v Sturmovce. Tam so nas potem pričakali s konjsko vprego in nas odpeljali nazaj v Markovce. Sicer pa smo v teh dneh obiskali tudi starejše domačine, ki nam pripovedujejo o življenjskih navadah in načinu življenja nekoč - vse od jedil, košnje v Stur-movcih, brodarstva, izdelovanja pušeljcev, starinskih oblačil in podobno." Mitja Lah, vodja biološke skupine: "Dopoldneve izkoristimo za teren, popoldneve pa za proučevanje nabranega gradiva. Na področju naravoslovja - določanje rastlinskih in živalskih vrst -je bilo na območju Sturmovcev v preteklosti že veliko narejenega. Nekih novitet tako ne moremo uvesti, se pa ukvarjamo s proučevanjem zapisov iz preteklih let. Rdeča nit našega proučevanja je gradivo, ki ga je pred leti s svojimi kolegi izdelal znani slovenski ornitolog Borut Stum-berger. Druga študija, na katero se obračamo, je izpred dveh let, ko so študentje Biološke fakultete iz Ljubljane domovali na Vidmu in so kar temeljito predelali to območje, saj so v celoti proučili živalski in rastlinski svet." Ptuj • Srebrni Kava bar Orfej 25 let druženja Kava bar Orfej je eden najstarejših lokalov v Prešernovi ulici na Ptuju in edini, ki v 25 letih ni zamenjal lokacije. Letos praznuje srebrni jubilej, 25 let, odkar je sprejel prve goste, nekateri so njegovi zvesti obiskovalci še danes. Vabilo na večer druženja, ki bo v soboto, 28. avgusta, od 19.45 ure do četrte ure zjutraj, je namenjeno vsem, ki želijo obujati spomine, se družiti s svojimi prijatelji, najdražjimi in predvsem zabavati. Če bi stene lokala znale govoriti, bi bila obujena marsikatera zgodba o ljubezni, ločitvi, prijateljstvu. Kot je povedala Janja Ravnik - Re{, ki je na čelu lokala zadnjih 14 let, ob zvesti pomoči Slaveka in Mirčija, so večer druženja zasnovali tako, da bo za vsako generacijo nekaj. Začeli ga bodo z glasbo iz leta 1979, za šansone bosta poskrbela Suzana in Marko, temperaturo pa bosta poskušali dvigniti do vre- Foto: Črtomir Goznik Kava bar Orfej je eden najstarejših lokalov v Prešernovi ulici in v vsem svojem delovanju ni menjal lokacije. lišča tudi ptujski skupini Kvin-ton in Popperkeg, ki se po dveh letih ponovno vrača na glasbeno sceno. 28. avgusta bo Ptuj znova prireditveno živel, tako kot bi moral skozi celo poletje 2004. MG Mladi raziskovalci veliko dela opravijo med domačini, ki naj bi bili prava zlata jama informacij. Vili Podgor{ek, mentor skupine geologov: "Takšni tabori so običajno namenjeni nadgradnji znanja iz šolskih klopi. V Mar-kovcih proučujemo prodnato-peščene nanose ob Dravi. Iz zgodovine mi je znano, da so ob Dravi nekoč izpirali zlato - enega izmed težkih mineralov. Nas pa ne zanima samo izpiranje zlata, ampak nasploh težkih mineralov. Obstajajo podatki, da so domačini na tem območju zlato dolga leta izpirali. Mi bomo poiskali mesta, kjer so potencialna mesta teh drobnih segmentov na površju. Drugi del terenskega dela pa obsega delo na območju Sturmovcev. Tam bomo izvedli analizo vrst prodnikov." Bo{tjan Vauda, mentor skupine krajinskih arhitektov: "Mi se ukvarjamo neposredno s prostorom krajinskega parka Sturmovci. Najprej smo se lotili inventarizacije prostora in povzeli krajinske prvine. Naslednji korak je bilo iskanje idej, za kaj bi se lahko ta prostor izkoristil. Moram reči, da so mladi kraji-narji stvar vzeli resno in našli kopico idej. V naslednji fazi smo se soočili z obremenjenostjo -naravovarstvene smernice, zakoni ... In tukaj je realnost. Kaj narediti? Iščemo ideje, delamo analize ... " Zaključna prireditev s predstavijo letošnjih ugotovitev bo v nedeljo, 22. avgusta, ob 11. uri v jedilnici oS Markovci, nanjo pa vabijo vse, ki jih tematika zanima. Mojca Zemljarič Ptuj • Tinček Ivanuša Šampion Koko z zlatim medvedom Vitrine s priznanji ptujskega videoproducenta Tinčka Ivanuše se napolnijo po vsakem videofestivalu. Od letošnjega julija je bogatejši za dve novi mednarodni priznanji. Na 32. mednarodnem filmskem in videofestivalu "Festival narodov" v Ebenseeju v Avstriji je v posebni kategoriji kratkometražnih filmov prejel zlatega medveda za film Šampion Koko, srebro in bron sta odnesla filma iz Velike Britanije. Konkurenca je bila huda, sodelovalo je 650 avtorjev iz 37 držav Sampion Koko je nastajal več let, je zadnji iz serije petelinjih zgodb, traja točno tri minute, kot to za- htevajo mednarodne propozicije. Film bo v kratkem izdelan tudi v slovenski verziji. Na 13. festivalu telelvizijskega etnološkega filma "Festef 2004", ki je bil v Kučevu v Srbiji, pa je slavil s filmom "V vetru poje stari mlin". Prejel je specialno priznanje kot film, ki prispeva k ohranitvi kulturne dediščine in daje poseben pomen tradiciji. Sodelovalo je 60 filmov iz držav bivše Jugoslavije. MG Kog • Dnevi turizma Pravljica za prav vsak okus Dnevi turizma - vsakoletna tradicionalna prireditev Turističnega društva Kog - so tudi letos med čudovite griče ormoških goric pritegnili množico obiskovalcev od blizu in daleč. Tridnevna turistična prireditev na Kogu se je pričela v četrtek, 12. avgusta, s postavitvijo obnovljenega obcestnega kamna iz leta 1902. Ob tej priložnosti so organizatorji pripravili srečanje prijateljev iz Središča, s Koga in od Miklavža. Po krajšem kulturnem programu so se zbrani odpravili proti osrednjemu prireditvenemu prostoru na Kog. Tam je v domači osnovni šoli ob krajšem kulturnem programu sledilo odprtje razstave "Uspehi in priznanja naših vinogradnikov". Program se je s srečanjem upokojencev in tekmovanjem v vrtnem kegljanju nadaljeval v petek. Tudi srečanje upokojencev je spremljal kulturni program, ki so ga pripravili učenci OS Kog in člani pevskega zbora društva upokojencev Kog. V večernih urah pa je bila v dvorani na Kogu v izvedbi kulturnega društva Miklavž pri Ormožu uprizorjena gledališka predstava Kastelka. Sobotni - zaključni - dan prireditve pa se je že navsezgodaj pričel v športnem duhu. V izvedbi športnega društva Kog se je na tamkajšnjem igrišču najprej odvijal nogometni turnir, v popoldanskih urah pa sta se v nogometu pomerili še ekipi parlamentarcev in občinskih svetnikov občine Ormož. Sicer pa je v soboto na Kogu Foto: mz Kadilo se je, kadilo - ob kuhanju kisle juhe na odprtem ognjišču namreč. potekalo tudi tradicionalno srečanje invalidov ormoške občine in srečanje kurirjev TV 15 S. Slednji v letošnjem letu praznujejo 60. obletnico ustanovitve. Svoj jubilej so tako počastili z družabnim srečanjem in kulturnim programom pri spomeniku kurirjev v šolskem parku. Ko se je ura že krepko prevesila v popoldan, so na prireditvenem prostoru postavili klo-potec, okoliške gospodinje pa so pričele kuhati kislo juho na odprtem ognjišču. Vzdušju primerno sta celotno dogajanje na prireditvenem prostoru spremljala pristna ljudska pesem in veselo vzdušje tako obiskovalcev kot nastopajočih. Za kulturni utrip so- botnega popoldneva so poskrbeli domači humoristi, učenci osnovne šole in člani etno skupine Veseli kmečki godci iz Vinske Gore. Na igrišču pred kogovsko šolo so organizatorji pripravili še vaške igre, tridnevno prireditev pa so nato ob zvokih ansambla Sre-denšek sklenili z družabnim srečanjem. Seveda pa vse tri dni na Kogu ni manjkalo niti odličnih vrhunskih vin niti slastnih pečenih dobrot in peciva. Vse omenjeno so ponujale dobro obložene stojnice, kjer je bilo med drugim kot spomin na Kog in prijazne domačine možno kupiti kakšen spominek. Mojca Zemljarič Klopotec ima častitljivo starost, prvič so ga postavili na tem delu že leta 1972. Pri nameščanju so bili glavni Zvonko Arnuš, Stanko Gašparič in Herman Čerček, ki je tudi cerkveni ključar, gospodar. Gašparič in Čerček sta tudi glavna pri škropljenju in drugih opra- Ptuj • Klopotec tudi v minoritskem vinogradu Letina bo povprečna Tudi v vinogradu na ptujskem grajskem hribu se od petka oglaša klopotec. Čeprav so ga postavili v delu, kjer imajo svoj vinograd minoriti, je dovolj glasen, da bo preganjal ptiče in druge, ki mu bodo želeli zmanjšati letino, tudi iz mestnega dela vinograda. Skupaj raste na ptujskem grajskem hribu okrog 1150 trsov renskega rizlinga. vilih v vinogradu, ki so potrebna, da je letina dobra. Na harmoniko je igral Alojz Furjan. "Letos mora biti veselo ob postavitvi klopotca Destrnik • Tradicionalne kmečke igre Nekoč so se tak "mujvali" V nedeljo so na Destrniku pripravili tardicionalne kmečke igre. Organizator letošnje prireditve (in vseh doslej) je bilo Turistično društvo Destrnik, ki ga vodi Ivan Hauptman. Na prireditvi smo si ogledali povorko, ki je predstavljala zgodovinski pregled kmečkih opravil, ki se jih danes opravlja na lažji, posodobljen način. V povorki so sodelovale vse vasi destrniške občine, kot gostje pa so se predstavili tudi člani Turističnega društva Trnovska vas, ki so predstavljali žganjekuho. Nastopajoči so predstavljali kmečka opravila na način, kot so jih naši predniki pred približno sto leti ali celo nekaj manj, saj se jih (vsaj tisti, ki smo sedaj v najlepših zrelih letih) še prav dobro spominjamo iz prakse. Videli smo škropljenje sadnega drevja, košnjo na konjsko moč, čebelarjenje, pridelovanje kaše, žganjekuho na stare kotle (ki pa se še vedno uporabljajo - dve cevi iz kotla, speljani skozi sod z mrzlo vodo), pridelovanje jabol-čnika oziroma tukle (jabolka so se tolkla). Nastopili so tudi klasični tesarji (cimermani), ki so s sekirami oblikovali tra-movje, občinski svetniki pa so z županom Fracem Pukšičem prikazali pravo mlatvo in ve-janje pšenice. Tokrat resnično niso mlatili prazne slame, ampak jim je stara mlatilnica na Pšenico smo požele, jerbas je prazen, sedaj pa domov na likof. bencinski pogon omogočila, da so zmlatili in vejali dobrih sto kilogramov pšenice. Pri nastopu le-teh tudi ni šlo brez politike, največ pikrih je letelo (ve se od koga) na račun naše vlade in cene pšenice (15 kilogramov pšenice za en kilogram kruha). Posebej izvirni v povorki so bili Levanjčani, ki so predstavili, kako so se njihovi dedki in babice "mujvali", namreč v kadeh (na vozilu se je tokrat pojavila tudi plastična kad, ki je dedki in babice niso imeli) in v Pesnici s kopalkami, izde- lanimi kar iz predpasnikov (fir-tuhov), ki so še ne tako dolgo od tega bili osnovni oblačilni element moških in žensk pri vsakodnevnem opravilu, pri kopanju pa so pokrili predvsem sprednje "najsvetejše" dele žensk in moških, ritnice so se kar zasvetile. Prireditev je vodil Marjan Nahberger, številne obiskovalce, ki jim je bilo vreme naklonjeno, je zabaval ansambel Dinamika, za prigrizek in pijačo pa je poskrbelo Turistično društvo Destrnik. Franc La~en tudi v našem vinogradu, kot je to povsod drugod," je med drugim povedal nadžupnik Mirko Pihler, vitez evropskega reda vitezov vina, ki je ob tej priložnosti tudi odprl šampanjec. Igranje na harmoniko in vesela družba je vzbudila pozornost turistov. Nekateri so prišli tudi na dvorišče nadžupnije, da so si v živo ogledali veseljake, ki so postavili klopotec. Trta dobro kaže, je zdrava, vendar bo letošnja letina po oceni povprečna. Lani so pridelali okrog tisoč litrov dobrega vina, letos ga bo nekaj sto litrov manj. MG Foto: Črtomir Goznik Vesela družba na poti v vinograd. te ugodnosti namenje m naročnikom: TV OKMO^ ■ 20% popust pri malih oglasili, ■ TV okno (48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave), ■ brezplačne občasne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja. Gremo na počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika ...)> ■ poštna dostava na dom, ■ sodelujete v nagradnem žrebanju Centra Aerobike, ■ popust v poslovni enoti papirnice In knjigarne Mladinske knjige na Ptuju lahko izkoristite ob predložitvi osebnega dokumenta ter zadnje plačane položnice za naročnino Štajerskega tednika (za obdobje od julija do septembra). Akcija traja od 19.08. do 08.09.2004. PODARJATA ZVESTIM NAROČNIKOM ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 10% POPUST ZA NAKUP IZDELKOV PRODAJNEGA PROGRAMA PAPIRNICE V POSLOVNI ENOTI PTUJ (ne velja za nakup računalnikov, tiskalnikov in digitalnih fotoaparatov), TER 5% POPUST PRI NAKUPU KNJIG V POSLOVNI ENOTI PTUJ (ne velja pri nakupu učbenikov in delovnih zvezkov). v StmersU TEDNIK É lo mMmsi . I riíícjrajujsiíi obsiojscs In novs niiracnlks Srajsrsksgii isclnlkii ossrn brs^pJačriih obiskov Csnira asrooiks prsjrnsia: Janez Toplak, Stojnci 108,2281 Markovci Marjana Bedrač, Spolenakova 21,2251 Ptuj I NAROČILNICA ZA StajeYSU ' Ime in priimek:_ ' Naslov:_ I Pošta: I Davčna številka: I Telefon: _ 1 Datum naročila: I Podpis:_ NAGRAJENCI CENTRA AEROBIKE PREJMEJO NAGRADO PO POŠTI RADIO TEDNIK Ptuj d o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Haloze • S Peterletom na kolesu "Toliko gostiln in lepih punc pa zlepa ne!" čeprav se je druščina kolesarjev, ki je minuli konec tedna vztrajno potiskala pedale po haloških cestah, že na daleč razpoznala po enakih majicah z napisom NSi, pa vsem skupaj, kot so zatrdili v en glas, energije in elana ni vlivalo predvolilno politično razkazovanje mišic, ampak zgolj (ali vsaj bolj) želja po prijetnem, neformalnem druženju. Pobudnik neformalnega dvodnevnega športno-rekre-ativnega kolesarskega maratona po vseh halo{kih občinah vključno s Kidričevim je bil podleh-niški svetnik Peter Feguš. Proga, ki so jo morali prekolesariti v dveh dneh, ni bila niti približno enostavna ali kratka. V petek zjutraj so zagnali pedale v Majšperku, nato pa so skozi Stoperce, Žetale, Kozmince, Podlehnik preko Pobrežja in centra Vidma zvečer pričakali v športno-rekreacijskem centru Soviče-Dravci. Drugo jutro, v soboto, so prekolesarili še Le skovec, se usmerili proti Cirku lanam in Zavrču ter se obrnili nazaj proti Lancovi vasi in skoz Kidričevo, Apače ter Lovrenc na Dravskem polju zvečer ulovili končni cilj - Ptujsko Goro, kjer so kolesarsko-družabno srečanje tudi zaključili. Skupino okoli 35 razgretih kolesarjev smo uspeli za hip ustaviti sredi njihove poti, pred zasluženim nočnim počitkom v Dravcih, ko so imeli za seboj približno 70 kilometrov: "Uf, toliko gostiln kot na tej poti skozi Foto: SM Zagrizeni kolesarji dvodnevne haloske ture so si moč nabirali s kozar~kom rujnega in pesmijo v skoraj vseh gostilnah. Haloze pa nisem videl še nikjer. Koliko jih je bilo, sploh ne vem več, spomnim se le to, da smo celo dve izpustili, pa mi je zdaj žal, da smo šli mimo," je ob postanku pri gostišču Tri lipe v Vidmu najprej povedal vodeči kolesar, ki ni bil nihče drug kot Peterletov Lojze. Da je podoben našemu evropskemu poslancu, so ugotavljali tudi drugi gostje na terasi, ampak da bi bil to res sam Peterle, ni sprva verjel nihče. Zabava je bila odlična, sploh še ob opazkah, da se tale gospod s svojo govorico na vsak način hoče pretvarjati za znanega politika. Vse dokler se ni izkazalo, da res ne gre za kakšnega dvojnika, ampak da je prepoteni možakar z obveznimi naočniki na nosu res znani slovenski politik s službo v Bruslju. Po Halozah je udoben fotelj za dva Peta knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti. Od 23. avgusta do 19. septembra. v Mercatonu svoje kupce razveseljujemo že z novo knjižico kuponov ugodnosti. Ob praznovanju 55 letnice smo izbrali 55 proizvodov ter jim do 55% znižali cene. V vaših poštnih nabiralnikih vas tako pričakuje že 5. knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti. Izkoristite jih! Ko IVIeroator praznuje, svoje kupce razveseljuje! 55let. lercator dni zamenjal z ozkim in prav nič udobnim kolesarskim sedežem, pri hrani se je, kot so povedali soudeleženci, dokaj strogo držal vegetarijanstva, kar se tiče pijače in drugih posvetnih zadev, pa ni bil menda ničkaj posebno zadržan: "Ja, saj tega ne bi smel povedati kar tako naravnost, za medije, ampak punce tukaj so res OK. Nad vsemi pričakovanji. Tako te, ki so na kolesih z nami, kot tiste, ki sem jih videl med potjo! O gostilnah pa ne bi še enkrat, zdaj poznam skoraj vse, neverjetno veliko jih je in vino je res dobro!" Haloške občine si je Peterle s kolesa ogledal prvič, pred tem jih je enkrat videl le skozi šipe avtomobila: "To je res čisto posebna izkušnja in nadvse sem vesel, da sem zraven. Niti malo mi ni žal. Vreme je 'ta pravo', imamo vzgonski veter v hrbet, klanci in vzpetine pa niso posebno težki. Ceste, po katerih smo kolesarili, nas niso kaj prida tresle, so celo boljše, kot sem pričakoval, čeprav vem, da so tiste najhujše, gramozirane in razri-te, izven naše ture. So pa zelo ozke. Mi je pa zelo všeč, da se tako, čisto neformalno, lahko srečam in pogovarjam z ljudmi tukaj. Marsikaj mi povedo, tudi ali predvsem kritičnega, in osebno mislim, da je takšno spoznavanje slovenskih krajin in ljudi najboljše. Kot slovenski posla- nec v EU moram poznati tegobe Slovencev in takšen kolesarski sprehod je odlična priložnost za to." Posebnih presenečenj, kot je povedal Peterle, ni doživel: "Se najbolj sem presenečen nad tem, kako zelo so ljudje presenečeni, da me vidijo tukaj in na kolesu. Vsekakor pa po tej dvodnevni haloški kolesarski preizkušnji obljubim, da bom še prišel v te kraje." Pa ne z letalom, čeprav Lojze zadnje čase več pilotira kot kolesari, ampak spet s kolesom, na katerem sicer poleti prepelje tudi do 800 kilometrov. SM Leskovec • Deveti veliki kmečki praznik Ej, je luštno b'lo če kdaj, potem je v soboto, dan pred velikim šmarnom, Leskovec postal središče dogajanja v Halozah. Nekaj stotin ljudi se je na travniku pred gasilskim domom zbralo že v zgodnjih dopoldanskih urah in z nestrpnostjo pričakovalo začetek devetega, tradicionalnega kmečkega praznika, ki so ga letos pričeli s slovito Radijsko delavnico znancev pod taktirko voditelja Antona Petelinška. In dogajalo se je res veliko. Po skoraj tri ure trajajoči oddaji, ki jo je napovedal in sklenil podlehniški pihalni orkester in v kateri so se ob gostih predstavile številne domače skupine ljudskih godcev in pevk ter pevcev, pa folklornih plesalcev, je sledil kulturni program s podelitvijo pokalov najboljšim domačim nogometnim ekipam. Videmski župan Friderik Bračič je nato skupaj s predsednico KS Leskovec Ido Vindiš-Belšak podelil še zlata, srebrna in bronasta priznanja za najboljše ocenjeno vino, potico, mesne izdelke in najbolj urejen dom v občini Videm, kjer si je najvišjo oceno letos prislužila družina Kardinar iz Zgornje Pristave, za njo pa sta se uvrstila Marija in Mirko Feguš ter Marija Korošak-Mlakar. Pod okriljem praznika so Le-skovčani tudi tokrat pripravili bogato kulinarično razstavo domačih jedi, prednjačili so kruhi in potice, ob bok pa so jim letos postavili na ogled še simbolne spominke občine Videm, med katerimi je bila kot najboljša izbrana maketa žrmelj. Resnično živahno pa je na prireditveni ploščadi postalo ob prikazu starih običajev in navad, ki so spremljale mlatev žita. Ta se je, kot veleva tradicija, začela zgodaj zjutraj s šilčkom žganega, ki je moškim, še bolj pa gospodinjam, kot se je izkazalo med delom, dal potrebne energije za vsa opravila, zaključila pa s pojedino neizprosno žilave Lovljenje ravnotežja na železni strbunkov v vodo. Foto: SM palici ni minilo brez pogostih pečene kure, ki jo je gospodinja z velikim trudom nacefrala kar z roko, nato pa pravično razdelila glede na težavnost opravljenega dela, pri čemer so se tisti najmanj delovni morali zadovoljiti pač z obiranjem krempljaste tace. Zraven seveda ni manjkal hlebec domačega kruha in nepogrešljiva "jabošnca". Prve salve smeha obiskovalcev ob sočno začinjenem pogovoru mlatičev med delom in južino so se nadaljevale in dosegle vrhunec na poznopo-poldanskih kmečkih igrah. Sedem prijavljenih ekip, med njimi prvič tudi ekipa treh občinskih svetnikov (Janez Lovenjak, Ida Vindiš-Belšak in Daniel Prelog) se je za naslov najboljše moralo pomeriti v šestih različnih preizkušnjah, za katere je bilo potre- Boj za krompir v kopici sena je bil neizprosen! bno pokazati precej spretnosti, svoje pa je dodal še lep kanec sreče. Duhoviti komentarji povezovalca, ki se je z najbolj pikrimi spravljal prav nad svetniško ekipo, pri čemer ni mogel mimo nesoglasij v videmskem občinskem svetu, dodal pa je še kakšno iz vseslovenskega političnega občestva, so skupaj z večjo ali manjšo stopnjo nerodnosti tekmovalcev do solz nasmejali gledalce. Ti so se morali najprej pomeriti v sinhroni hoji na lesenih smučeh, nato v skupinskem skakanju v vreči, kjer je svetniška ekipa nekajkrat kar lepo "pogrnila" po tleh, pa v prenašanju buč čez in skozi razne ovire, prenašanju vode v pu-tah, lovljenju ravnotežja sede na železni palici z nogama v viseči košari ob hkratnem izbijanju jabolk, kjer ni bilo tekmovalca, ki se ne bi nekajkrat dodobra okopal v podstavljenem bazenčku, in v iskanju krompirja v kopici sena. Prav pri tej igri je bila svetniška ekipa najbližje zmagi, ki se ji je izmuznila v zadnjem krogu. Na krompir v politiki torej vseeno ne gre računati ... Sicer pa končni rezultati veselih kmečkih iger niti niso bili pomembni; pomembno je bilo odlično vzdušje ogromnega števila obiskovalcev tokratnega kmečkega praznika, ki se je ob zvokih Ptujskega okteta, haloški kapljici in okusnih jedeh nadaljevalo še pozno v noč. Foto: SM Šolstvo • Novi pravilniki o šolskem redu Nekoliko strožje za dijake S prvim septembrom bosta v osnovnih in srednjih šolah začela veljati dva nova pravilnika, ki ju je konec junija oziroma v začetku julija sprejelo Ministrstvo za šolstvo, šport in znanost. Gre za Pravilnik o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli in Pravilnik o šolskem redu v srednjih šolah. Z ravnatelji osnovnih oziroma srednjih sol nismo mogli kaj dosti podiskutirati o novostih v novih pravilnikih, ker je čas dopustov, sicer pa v teh pravilnikih v svojem bistvu vendarle ne gre za strasne spremembe, saj se pravila v svojem bistvu spreminjajo že po sestih letih. Sicer se pa s pravilnikoma podrobneje opredeljujejo z zakonom določene pravice in dolžnosti učencev v osnovni in srednji soli glede uveljavljanja pravic in izpolnjevanja dolžnosti, nagrajevanje, izrekanje vzgojnih ukrepov ter pravice in dolžnosti strokovnih delavcev in ravnatelja. Med pravicami učencev in dijakov so po mojem mnenju tudi take, ki jih ne bi bilo potrebno posebej pisati, saj jih opredeljuje že nasa ustava, recimo: da sola učencu ali dijaku zagotavlja enakopravno obravnavanje ne glede na spol, raso in etnič- no pripadnost, veroizpoved, socialni status družine in druge okolisčine, ali da sola zagotovi varovanje njegovih osebnih podatkov v skladu z zakonom in drugimi predpisi, kar velja vendar za vse državljane. Očitno postajamo družba, ki moramo vse, se tako jasne stvari, kot so med obveznostmi učenca in dijaka, da mora hoditi redno v solo, da izpolnjuje svoje učne in druge solske obveznosti, da učencev in delavcev sole ne ovira in ne moti pri delu, da v soli in izven sole skrbi za lastno zdravje in varnost ter ne ogroža zdravja in varnosti ter osebnostne integritete drugih učencev in delavcev sole itd., zapisati kot pravni akt, ki bo vzdržal tudi na sodišču. Nadalje akta govorita o organiziranosti učencev, oddelčni skupnosti ter tudi o prepovedih v zvezi z alkoholom in kajenjem, pri čemer srednja sola lahko do- loči del solske povrsine tudi za kajenje. Vsaka srednja sola mora na začetku solskega leta izdati publikacijo z vsemi podatki o soli (to so sole že do sedaj izvajale), strožji pa so predvideni solski ukrepi glede izostajanja od pouka (spri-canje), saj je rok za opravičila bistveno krajsi, kot je bil (v srednji soli tri, v osnovni pet dni). Opredeljene so tudi kazni, nagrade in pohvale, sicer pa se ravnateljem in učiteljem, ki si pravilnikov se niso prebrali, ni treba posebej sekirati, saj niso nič zamudili oziroma ne bodo zvedeli v njih nič novega, česar že ne bi vedeli ali jim ne bi kazala zdrava pamet. Meni, ki sem bil ravnatelj pred približno petindvajsetimi leti, je zdrava pamet takrat kazala tako. Ljudem na ministrstvu je pač treba dati neko "bistro" delo. Franc Lačen Ljutomer • Novo poštno poslopje Pričela se je gradnja Denacionalizacijski postopki so dolgo časa preprečevali gradnjo nove poslovne zgradbe v Ljutomeru, v kateri bi prostore dobila Pošta Slovenije; ta bo zdaj stala nasproti avtobusne postaje. Občina Ljutomer je svojo posest, kjer bo stala nova poslovna zgradba, prodala investitorju objekta, podjetju Gomboc - gradbeni inženiring iz Beltincev. Projekte je izdelalo podjetje Domus iz Ljutomera, izvajalec del, ki so se v teh dneh že pričela, pa je PGP-projektiranje, gradbenistvo in posredovanje iz Ljutomera. V pritličju zgradbe bo svoje prostore v velikosti 550 kvadratov tako dobila Posta Slovenije, za 95 kvadratnih metrov poslovnega prostora v pritličju in 1300 kvadratnih metrov v dveh nadstropjih pa se ni dokončno definirana namembnost. Objekt bo dokončan do konca letosnjega leta v pritličnem delu, ostali prostori pa po potrebah bodočih uporabnikov. Miha Šostarič Novo poštno poslopje Uveljavljanje zakona o socialnem varstvu Pravica do izbire družinskega pomočnika Konec julija je pričel veljati pravilnik o pogojih in postopku za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika, ki določa kriterije za opredelitev polnoletnih oseb s težko motnjo v duševnem razvoju in polnoletnih težko gibalno oviranih oseb, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb in lahko uveljavljajo pravico do izbire družinskega pomočnika. V ■■ Po zakonu ima pravico do izbire družinskega pomočnika polnoletna oseba s težko motnjo v dusevnem razvoju ali polnoletna težko gibalno ovirana oseba, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. To pa so invalidne osebe, za katere je pred uveljavljanjem pravice do izbire družinskega pomočnika skrbel eden od starsev, ki je po predpisih o starsevskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek. Upravičenci so tudi invalidi po zakonu o družbenem varstvu dusevno in telesno prizadetih oseb, ki potrebujejo pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb ter osebe s težko motnjo v dusevnem razvoju ali težko gibalno ovirane osebe, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, če komisija na podlagi vloge ugotovi, da potrebujejo družinskega pomočnika. Pravico do izbire družinskega pomočnika invalidna oseba uveljavlja pri centru za socialno delo, ki je skladno z zakonom o socialnem varstu pristojen za invalidno osebo. Minister za delo, družino in socialne zadeve je za odločanje o pravici do izbire družinskega pomočnika na centrih za socialno delo, ki bodo delovali za več regij skupaj, imenoval sest komisij. V delu komisij bodo sodelovali predstavniki Skupnosti centrov za socialno delo, Skupnosti socialnih zadovov Slovenije, Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije, Socialne zbornice Slovenije, Zdravniske zbornice Slovenije in Skupnosti invalidskih orgnizacij Slovenije, YHD - Drustva za teorijo in kulturo hendikepa, Sklada Silva in Drustva Vizija - PZS - drustva gibalno oviranih Slovenije. Starši - družinski pomočniki Družinski pomočnik je oseba, ki invalidni osebi nudi pomoč, ki jo potrebuje, ni pa dolžan kriti materialnih stroskov za življenje invalidne osebe. Družinski pomočnik ima pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek v visini minimalne plače (neto 77.320 tolarjev) oziroma sorazmernega dela plačila za izgubljeni dohodek v primeru dela s krajsim delovnim časom od polnega. Delno plačilo mu pripada od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge za uveljavljanje pravice do družinskega pomočnika. Če pa je izbrani družinski pomočnik zapustil trg dela ali se odjavil iz evidence brezposelnih oseb pozneje, mu pravica pripada s prvim naslednjim dnem po dnevu, ko je zapustil trg dela oziroma se odjavil iz evidence brezposelnih. Če je za invalidno osebo pred uveljavljanjem pravice izbire družinskega pomočnika skrbel eden od starsev, ki je po predpisih o starsevskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, mu pripada pravica družinskega pomočnika do dokončnosti odločbe, s katero pristojni center za socialno delo odloči o izbiri družinskega pomočnika in njegovih pravicah. Na območju upravne enote bi se za družinskega pomočnika lahko odločilo sedem starsev, toliko jih je namreč že doslej uveljavljalo pravice po predpisih o starsev-skem varstvu, je povedal direktor Centra za socialno delo Ptuj mag. Miran Kerin. Plačilo za družinskega pomo- čnika je v pristojnosti občine, vendar ne ge za novo obveznost. Občine bodo za te namene lahko uporabile sredstva, ki so jih do sedaj namenjale za delo centrov za socialno delo. Od prvega avgusta letos namreč te obveznosti več nimajo, ker je financiranje centrov za socialno delo v celoti preslo na državo. V primeru, da se invalidna oseba in družinski pomočnik razideta, ker družinski pomočnik preneha opravljati naloge, med drugim tudi na njegovo željo, ima invalidna oseba pravico do izbire novega družinskega pomočnika, do celotnega institucionalnega varstva oziroma mu ponovno pripada dodatek za tujo nego in pomoč. Če pa se invalidna oseba želi vrniti v zavod, kjer je bivala pred uveljavljanjem pravice do izbire družinskega pomočnika, ima prednost pri sprejemu. MG Družinski pomočnik mora skladno z interesi in potrebami invalidni osebi nuditi: nastanitev, nego, prehrano in gospodinjska opravila, zdravstveno oskrbo preko izbranega osebnega zdravnika, spremstvo in udejstvovanje v različnih socialnih in družbenih aktivnostih ter omogočati, da zakoniti zastopnik, če ga invalidna oseba ima, opravlja svojo funkcijo. Prav tako se mora udeleževati programov usposabljanja, ki jih določi socialna zbornica. íPoÁíc^ií nai na vjdounm ijiLtu! RADIOPTUJ www. ra d ïo-p t u i. SÎ Sedem (ne)pomembnih dni Kdo je naš? "Argumenti", s katerimi sta liderja pozicije in opozicije - predsednik vlade in predsednik LDS Anton Rop ter predsednik Slovenskih demokratov Janez Janša - pospremila imenovanje Zorana Thalerja za direktorja Simobila, so približno enako neresni, neprepričljivi in presenetljivi. Anton Rop je pred TV kamerami in novinarji zatrjeval, da LDS in vlada nimata niti najmanjše zveze s Thaler-jevo postavitvijo na novo pomembno mesto, Janez Janša pa je kategorično trdil, da je to še en dokaz monopola vladajoče LDS na kadrovskem področju in na področju telekomunikacij ter nova grožnja svobodi in človekovim pravicam, ker naj bi takšno "kadrova- nje" hkrati pomenilo, da si vladajoči ustvarjajo tudi nekakšen monopol in kontrolo v telefonskem prometu. To pa naj bi direktno ogrožalo svobodo govora in komuniciranja. Oba nastopa (in pristopa) trenutno najvidnejših slovenskih politikov zelo karakteristično opozarjata na zmedo, ki trenutno vlada v Sloveniji v pogledih na kadrovsko politiko, še zlasti ko gre za pomembne pozicije v gospodarstvu in državnih organih. Ropovo zanikanje kakršnekoli zveze LDS oziroma vlade s postavitvijo Zorana Thalerja na vodilno pozicijo Simobila je enako smešno kot Janševi vnaprejšnji strahovi pred nekakšno telefonsko zaroto in superkontrolo vseh državljanov (in se- veda še zlasti opozicijskih politikov) s strani LDS, kar naj bi si le-ta zagotavljala s pomočjo njej naklonjenih in z njene strani kadriranih vodilnih kadrov na celotnem področju telefonije. Rop se seveda lahko spreneveda, vendar je dejstvo, da Thaler sodi v aktualno pomembno (in najbolj odločilno) strukturo LDS. Tudi če bi si LDS še tako želela ustvariti vtis, da s Thalerjem nima nobene zveze, tega preprosto ne more, ker ji tega preprosto nihče ne bi verjel. Zoran Thaler je bil tudi zelo prepoznaven zunanji minister iz vrst LDS, kar nedvomno odločilno vpliva tudi na vso njegovo sedanjo (poslovno) pot in njegovo sedanjo poslovno kariero. LDS je zagotovo bolj kot samo indirektno vplivala tudi na najnovejše Thalerjevo imenovanje. Zakaj si to premier in predsednik Rop boji priznati? Konec koncev je postavitev Thalerja (s strani tujega lastnika) po svoje tudi priznanje LDS in njenim kadrom in hkrati njena odgovornost, če bi se Thaler iz kakršnihkoli razlogov pokazal kot napačna izbira. Ta odgovornost pa je seveda še toliko večja v primerih, ko gre za vodstva podjetij oziroma gospodarskih združb, ki so v večinski lasti države. Tu so stvari razmeroma jasne. Prav na področju telefonije pa smo v zadnjih letih zelo nazorno doživeli velike kadrovske zamenjave, ki so bile pogojene s čisto političnimi motivi posameznih (vladajočih) strank. Ko je pred dobrimi štirimi leti padla Drnovškova vlada, je nova vladajoča koalicija Bajuk - Janša - Zagožen med prvimi poskrbela za namestitev "svojega" direktorja na Telekomu. Nekaj mesecev pozneje je enako ravnala na volitvah zmagovita nova koalicija. LDS - ZLSD - SLS - Desus. Morda je bila distinkcija v obrazložitvah vsakokratnih kadrovskih postavitev s tem, da so eni bolj vztrajali na političnih, drugi pa na strokovnih vidikih, v bistvu pa je obakrat šlo za legitimno odločitev in za dokaj ja- sno opredeljevanje. Pri tem je edino pomembno, da bi v družbi ustvarili takšne kontrolne mehanizme, ki bodo ob vsakem času sposobni zaznavati in ustrezno razglašati pozitivne in negativne elemente vsakokratnih kadrovskih odločitev. Tista stranka, ki bo strokovnost in nasploh kakovost vodenja v gospodarstvu podrejala kakršnimkoli političnim interesom in zaslugam, ki bi morebiti mislila, da je pri mački pomembneje, kakšne barve je, kot pa to, kako lovi miši, je seveda vnaprej obsojena na marsikakšna (neprijetna) presenečenja, ne glede na to, s kakšnimi željami in cilji to počenja. Vsakokratni zmagovalci volitev so v načelu zavezani in odgovorni za kadrovsko stanje na veliko širšem področju, kot je zgolj ozko politično in tisto, ki se tiče najbolj neposrednih državnih opravil. S tega vidika pač ne bi smeli imeti iluzij in nerealnih pričakovanj, da porazi ali zmage na volitvah ne pomenijo hkrati tudi kadrovskih pretresov ali vsaj premikov tudi na mnogih drugih področjih. Teh pa bo toliko manj, kolikor bolj se bo kadrovska politika dejansko prilagajala resničnim potrebam in resničnim spo-sobnsotim, ne pa zgolj ali predvsem politični pripadnosti. Vsekakor je simptomatično, da kljub temu da ravno kadrovska politika kar naprej spodbuja najrazličnejše očitke, dvome in tudi čisto "ideološke" spore, še vedno nimamo celovitejših ocen in analiz, kaj se je v zadnjih letih dejansko dogajalo in zgodilo na tem področju. Prav tako Janševi "strahovi" opozarjajo na poseben miselni tok v slovenski politiki, ki v vsem najprej vidi nekakšno "zarotništvo" in "umazane igre". Takšen način razmišljanja po svoje potrjuje nevarno ujetost v šablone, ki jih sodobni svet v glavnem na veliko zavrača in upravičeno proglaša za neproduktivne. Kmetijstvo • Kdaj preselitev KGZ? Premestitev zaenkrat še na papirju Z dokončno umestitvijo Puhovega mostu in navezovalnih odsekov hitre ceste, dela naj bi se začela prihodnje leto, je premestitev ptujskega KGZ in obeh ostalih institucij postala nujnost. Čeprav je ptujski župan Štefan Čelan na zadnji novinarski konferenci, kjer so bili predstavljeni prioritetni razvojni projekti, selitev tega javnega zavoda v Novo vas pri Ptuju označil kot praktično rešeno zadevo, pa se postopki, povezani s selitvijo, še niso začeli. Prva velika težava so namreč rezervirana zemljišča v Novi vasi. "Gre za dobre tri hektarje velik kompleks zemlji{~ na robu mestne občine in sosednje občine Destrnik. Lokacija nam ustreza, čeprav bo potrebna še komunalna infrastrukturna opremljenost. Težava pa je v tem, da je ta kompleks zemljišč še vedno v denacionalizacijskem postopku, kar nam, dokler to ne bo rešeno, onemogoča začetek konkretnih postopkov za preselitev," pravi direktor KGZ Ptuj Slavko Janže-kovič. Kot je znano, je denacionali-zacijski zahtevek za to zemljo, zaenkrat v lasti sklada kmetijskih zemljišč, vložila rodbina Herber-steinov, ki se je že pridušala, da se bo v primeru negativno rešenih zahtevkov pritožila na sodišče v Strassbourgu. Kljub temu pa Janžekovič možnost preselitve celotne stavbne infrastrukture in dejavnosti KGZ na to izbrano lokacijo ocenjuje kot povsem realno. Selitev, ko bo do nje pač prišlo, bo potekala postopoma: "Najprej bomo preselili osemenjevalni center z merjasci, nato bike in na koncu še upravo." S Foto: SM Direktor Slavko Janžekovič: "Konkretno se bomo o preselitvi KGZ na novo lokacijo v Novi vasi pri Ptuju lahko za~eli pogovarjati šele po rešitvi denacionalizacijskega postopka!" KGZ-jem naj bi se na novo lokacijo preselili tudi obe ostali, sicer samostojni instituciji: Nacionalni veterinarski inštitut in Veterinarska bolnišnica. Trenutno je sicer še v igri nekaj variant premestitev nekaterih služb znotraj sedanje lokacije: "Seveda je zdaj vse skupaj še v fazi nastajanja in iskanja najoptimalnejše rešitve. Vendar pa že imamo pripravljene idejne projekte oziro- ma zasnove za postavitev vseh potrebnih stavb v Novi vasi. Prav tako smo se z inštitutom in bolnišnico dogovorili in izpeljali strokovno ocenitev sedanjih nepremičnin." Celoten postopek preselitve in izgradnje nove stavbne infrastrukture bo po besedah Janžeko-viča namreč strošek KGZ: "Denar moramo zagotoviti sami, kakršnekoli pomoči s strani občine Destrnik • Čebelarski praznik Jubilej proslavili še na Destrniku Kot smo že pisali v Štajerskem tedniku, je bilo na Ptuju v aprilu leta 1904 ustanovljeno Slovensko čebelarsko društvo za Spodnjo Štajersko. Dobre tri tedne po tem dogodku, 1. maja 1904, pa se je zbralo 27 čebelarjev v gostilni Jožefa Colnarja v Gomilcih, občina Destrnik, in ustanovilo prvo podružnico tega društva, ki je delovalo na območju tedanjih župnij sv Urbana, sv. Bolfenka in sv Andraža. Stoletnico ustanovitve podružnice so v nedeljo proslavili na Destrniku, v prostorih Turističnega društva Destrnik. O njenem nastanku in delu je govoril predsednik iniciativnega odbora za proslavo Franjo Rebernak, o vlogi in delu današnjih društev pa sta govorila Stanko Gre-gorec, predsednik Čebelarskega društva Ptuj, in Jože Hauser, predsednik Čebelarskega društva Cerkvenjak, tudi avtor knjige o priznanem slovenskogoriškem čebelarju in potujočem učitelju čebelarstva Ivanu Jurančiču. Iniciativni odbor in predvsem Franjo Rebernak so se potrudili, da je ob obletnici izšla brošura, kjer so se s strokovnimi in zgodovinskimi članki predstavili: Ivan Lovrenčič, Franjo Rebernak, Anton Petrovič in Anton Janc. Brošura je opremljena s starimi risbami o čebelarjenju, predstavljena je priložnostna izdaja znamk ob 100-letnici ustanovitve prve čebelarske podružnice na Destrniku, ki jo je omogočilo Filatelistično društvo Ptuj, Zvonko Vertačnik je spregovoril Predsednik iniciativnega odbora, Franjo Rebernik, predaja brošuro predsedniku Čebelarskega društva Ptuj, Stanku Gre-gorecu. o čebelarstvu v fileteliji, Franc Golob je predstavil kraje v porečju Pesnice na razglednicah pred letom 1945, Zdravko Roškar je predstavil fotografije z naslovom Čebele na cvetju, Jože Hauser je predstavil čebelarske pripomočke, Jože Foltin pa je spregovoril o spremljajoči likovni koloniji, ki se je letos na Destrniku odzvala čebelarskemu jubileju. Ob slovesnosti so v prostorih Turističnega društva Ptuj pripravili tudi razstavo čebelarskih pripomočkov, slik na temo čabe-larstva, znamk, ki so tematsko vezane na čebelarstvo, ter fotografij. Na voljo pa so bili tudi najrazličnejši izdelki iz medu. Na slavnosti so spregovorili še dr. Božo Koželj, predsednik Fi-latelističnega društva Ptuj, Jože Foltin, predstavnik Medexa Aleš Mižigoj, ki je ob tej priložnosti Osnovni šoli Destrnik poklonil tri panje za čebelarski krožek, za katerega je prijavljenih že dvajset učencev. Razstavo je odprl destrniški župan Franc Pukšič, slavnosti pa se je udeležil tudi direktor Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, sicer Ptujčan, Ervin Kuhar. Prireditev je vodil Marjan Nah-berger, predsednik Zveze čebelarskih društev Slovenije Lojze Peterle, ki je bil na popoldanskih destrniških kmečkih igrah, pa očitno ni dobil pravega vabila. Naj medi! Franc Lačen ali države se ne nadejam, pridobiti pa ga nameravamo s prodajo imetja na sedanji lokaciji." Za prodajo sedanjega kompleksa naj bi bilo kar veliko interesentov, kateri pa so pravi, se bo izkazalo šele v prihodnosti, ko se bodo začela resna pogajanja: "Po rešitvi denacionalizacijskega postopka, glede tega sem optimist, bomo šele lahko pričeli druge aktivnosti, od prodaje in pridobivanja vse potrebne dokumentacije ter dovoljenj za našo dejavnost do izgradnje objektov na novi lokaciji. Kolikšna bo vrednost te investicije, bi v tem trenutku lahko zgolj ugibal, zato o tem ne želim govoriti." Gotovo pa ne bo majhna. Sedanja lokacija KGZ je glede na točno začrtano cestno infrastrukturo res neprimerna, saj leži tik ob bodoči cesti: "Če hočemo obdržati licenco za našo dejavnost, je selitev nujna. Izgube licence si nikakor ne moremo privoščiti in tega tudi osebno ne bom dovolil. Naš interes je, da na Ptuju kot regijskem središču ohranimo nacionalno pomembno dejavnost ter jo razvijamo v začrtani smeri kot doslej. Tega pa na tej lokaciji, kjer smo sedaj, zaradi škodljivih emisij ne moremo." O morebitni izgubi rezervirane lokacije v Novi vasi Janžekovič noče niti razmišljati. Druge rezerve, vsaj v tem času, ni, in eden najbolj črnih izhodov bi lahko bila ukinitev najbolj perspektivnih služb, kot je recimo osemenjevalni center ptujskega KGZ, ki bi si jih, kar ni nobena skrivnost, rada prilastila Ljubljana: "Ampak mi tega ne damo in konec! Verjamem, da se tudi ptujsko vodstvo zaveda pomena tega, kar imamo. In kot pravim - sem optimist glede premestitve v Novo vas!" S kančkom sreče in če bo šlo vse po načrtih, naj bi selitev KGZ sovpadala z izgradnjo Puhovega mostu in navezovalne ceste. Ostali brez sejmišča Precej manj optimizma pa je najti pri vprašanju določitve novega sejmišča, saj je staro z začetkom del na Ormoški cesti ukinjeno. Kljub temu je tam ob semanjih dneh še vedno videti lepo število prašičev in njihovih lastnikov. Vse dosedanje ponudbe sosednjih občin za ureditev sejemskega prostora so neslavno propadle zaradi različnih vzrokov. Ena zadnjih med njimi, ponudila jo je občina Kidričevo, bi morda bila še sprejemljiva, vendar pa je bila cena (neuradno naj bi šlo za okrog 150 milijonov tolarjev) ponujenega kompleksa v lasti PP na območju te občine absolutno previsoka. Zadnja med variantami, po kateri naj bi se prostor za sejme uredil na asfaltiranem platoju znotraj obzidanega dvorišča gradu Tur-nišče, je "pogorela" pred nedavnim: "Konec junija smo si lokacijo ogledali skupaj s Stanislavom Napastom, Vladimirjem Korošcem in Jožetom Bojnecom iz Vursa. Prostor bi lahko bil primeren vsaj kot začasno sejmišče, vendar je po zadnjem dopisu s ptujske občine tudi to nemogoče." Na izbrani lokaciji v gradu Turnišče ureditev začasnega sejmišča ne bo možna, ker se temu upira mariborska območna enota Zavoda RS za kulturno dediščino. Lastnik zemljišča pa je ministrstvo za kulturo. Tako je ptujska občina, z njo pa pravzaprav celotno Spodnje Podravje po več desetletjih oziroma stoletjih ostalo brez živinskega sejemskega prostora, kar je bilo sicer čutiti v zraku že kar nekaj časa. Verjetno do tega ne bi prišlo, če bi ptujska občina kot lastnik zemljišča na Ormoški cesti, kjer je imelo sejmišče dolgoletni domicil, kupcu in investitorju med pogoje odkupa zapisala droben člen o ureditvi kakšnega koščka nadomestnega prostora za sejemsko dejavnost kje drugje. SM Ormož • Odkup zelenjave Kumar le za vzorec Letošnji odkup zelenjave pri Kmetijski zadrugi Ormož se je pri nekaterih vrtninah šele dodobra začel, pri drugih pa je že bolj pri kraju. Skupna značilnost sezone so precej manjše količine od tistih, ki smo jih vajeni iz preteklih let. Najbolj je ta upad viden pri kumarah, ki so jih pri Kmetijski zadrugi Ormož letos odkupili le 4 tone. V najboljših letih je ta številka poskočila tudi do 250 ton, v povprečju pa je bilo vedno vsaj 50 ton kumar. Franc Rožanc, vodja finančno-kadrovskega sektorja, vidi vzrok po eni strani v slabem vremenu, po drugi strani pa so veliko bolj tehten razlog nizke odkupne cene. Prehrambena industrija in proizvodnja surovin zanjo je namreč naslednja na udaru vplivov iz Evrope, ki zmore proizvajati precej ceneje kot domača prehrambena industrija. Zato so odkupne cene za zelenjavo pogosto ostale na ravni lanskih, veliko pa se jih je celo znižalo. Za kumare in rdečo peso so na zadrugi določili fiksno ceno, ki za kumare po kvalitetnih razredih znaša 20, 80 ali 135 tolarjev za kilogram, pri pesi pa 20 tolarjev. Kljub temu so pese odkupili že okrog 100 ton. Cene ostale zelenjave se prosto oblikujejo glede na ponudbo in povpraševanje. Zadruga ima okrog 60 pogodbenikov za pridelavo zelenjave tako za potrebe industrije kot tudi za sveži trg. Kmetijska zadruga Ormož je tudi ena od dveh večjih lastnikov delniške družbe Štajersko sadje in vrtnine, preko katere zalaga s svežimi vrtninami velike trgovce. In ti zahtevajo od domačih prodajalcev marsikaj, upoštevati je treba hasap norme, večina pridelovalcev je tudi vključena v program integrirane pridelave pod kontrolo mariborskega zavoda, zagotovlje- na je sledljivost zelenjave, kljub temu pa eden od kupcev zahteva celo laboratorijske analize. Morda se prav zato lahko zgodi, da ponudnik zelenjave iz Italije lahko v določenih obdobjih sezone ponudi italijansko solato, v zabojčkih vključno s prevozom po ceni, ki pri nas pomeni le strošek kartonske embalaže za solato ... Kako ponudba in povpraševanje uravnavata ceno, je lepo vidno tudi pri ceni krompirja. Lani, ko je bila slaba krompirjeva letina, so ga odkupovali po 65 tolarjev, letos, ko je krompirja v izobilju, pa le po 30 tolarjev za kilogram. Doslej so ga odkupili že 33 ton, pravkar pa se je začel tudi odkup paprike. Poleg zelenjave so poizkušali kmete navdušiti tudi za pridelavo zelišč, vendar so izračuni na koncu pokazali, da se to preprosto ne izplača. Račun se izide Turški Vrh Foto: vki Franc Rožanc, vodja finančno-komercialnega sektorja: "Cena zelenjave je ostala na lanski ravni, pri nekaterih vrstah pa se je celo znižala ..." edino pri pridelavi tagetesa, ki se rumeni na nekaterih njivah in ga bo letos okrog 2500 kilogramov. viki klemenčič ivanuša Dnevi odprtih vrat pri Turčanu Znani vinogradnik in vinar Konrad Janžekovič letos že petič zapored vabi na brezplačnepokušnje v svojo vinsko klet na Turski Vrh 65. Prijatelje, ljubitelje vin, znance in druge pričakuje od petka, 20. avgusta, do nedelje, 22. avgusta, od 10. ure dalje. Vsi, ki se bodo odzvali vabilu, bodo v tem času lahko pokusili 20 različnih vrst vin, od navadnih trgatev do predikatov. V prejšnjih letih so bile pokušnje dobro obiskane, med haloške griče je prišlo veliko obiskovalcev iz cele Slovenije. Pri Turčanu jim bodo ob kvalitetni vinski kapljici postregli še s kruhom in zaseko ter sirom, povabili pa jih bodo tudi v vinograd, kjer se bodo lahko posladkali ob zgodnjih sortah grozdja. Ptuj • 50 let Zgodovinskega arhiva Bogato gradivo o Ptuju Letos praznuje Zgodovinski arhiv Ptuj petdesetletnico. Ob tej priložnosti so ob tem pomembnem dogodku na gradu pripravili predstavitev Ptujskega mestnega prava, razstavili pa so tudi originalna ptujska pečatnika in knjigo mestnih grbov (originale so prinesli iz deželnega arhiva v Gradcu, o čemer smo v Štajerskem tedniku že pisali.) O delovanju Zgodovinskega arhiva Ptuj v petdesetih letih smo se pogovarjali z direktorjem arhiva Ivanom Lovrencicem, ki je zgodovino svojega zavoda opisal takole: Korenine v 19. stoletju "Zgodovinski arhiv na Ptuju ima korenine že v 19. stoletju, ko je bilo na Ptuju ustanovljeno Muzejsko društvo in se je v sklopu muzeja zbiralo tudi arhivsko gradivo. Dejanska obletnica zavoda je vezana na dvoletno praznovanje. Okrajni ljudski odbor Ptuj je ustanovil Mestni arhiv Foto: FI Ivan Lovrencic, direktor Zgodovinskega arhiva Ptuj Ptuj 1. julija 1954, Ministrstvo za kulturo pa je ta sklep anuliralo, naslednje leto pa je vlada Ljudske Republike Slovenije ustanovila Ptujski mestni arhiv. Arhiv pa je vendarle ves ta cas nadaljeval aktivno zbiranje oziroma popisovanje gradiva. Ko je arhiv postal samostojna proračunska institucija, je nadaljeval zbiranje in evidentiranje gradiva na območju občine Ptuj. V letu 1962 je k soustanovitelj-stvu arhiva pristopila tudi občina Ormož, področje teh dveh upravnih enot pokriva arhiv še danes. Osnova za ustanovitev Zgodovinskega arhiva na Ptuju, ki je po površini v slovenskem merilu najmanjši, ne pa najmlajši, so bile bogate zbirke listin tako iz zgodovine mesta Ptuja kot listine iz go-spoščine Herberstein, predvsem izredno kvalitetna zbirka hrastov-ških urbarjev, ki sicer po terenski pripadnosti pripadajo mariborskemu arhivu, Herbersteini pa so sedež svojih posesti prenesli na Ptuj in s tem tudi arhiv, od urbarjev do drugih srednjeveških listin. Ti dokumenti pričaju o delu, poslovanju in načinu življenja takratne gospoščine. Ta del gradiva je izredno obsežen, saj ga je okrog sto dolžinskih metrov. Po- udariti je potrebno, da to gradivo zaradi pomanjkanja kadrov še vedno ni (posebej 19. stoletje) dokončno popisano, bodoči raziskovalci bi tu našli še veliko zanimivih podatkov." Največji je prostorski problem "Do danes se je v arhivu nabralo okrog tri kilometre arhivskega gradiva, na terenu pa ga je še preko tisoč metrov, ki ga po zakonu moramo sprejeti. Do lastninjenja v Sloveniji je vse arhivsko gradivo postalo javna lastnina in sodi v državne arhive. Zgodovinski arhiv Ptuj se še bolj kot s kadrovskim srečuje s prostorskim problemom. Na sedanji lokaciji ni možnosti prevzema niti manjših količin novega gradiva. Sedaj se stiskamo na treh lokacijah, ob upravnih prostorih imamo še dva depoja (Velika Nedelja in še en na Ptuju). Pridobitev novih prostorov je sedaj prioriteta v Zgodovinskem muzeju na Ptuju. Rešitev se ponuja v izpraznjeni ptujski vojašnici, kjer bi bil za arhiv problem rešen, obenem pa bi rešili depoj-ske probleme tudi za Pokrajinski muzej Ptuj in Zavod za spomeniško varstvo. To je v pristojnosti Ministrstva za kulturo in Mestne občine Ptuj. Izredno pomembna zadeva pri delu arhiva je tudi uvajanje sodobnih tehnologij, uvaja se elektronsko poslovanje, na tem področju orjemo ledino, čimveč gradiva skušamo popisovati tudi preko elektronskih medijev in ga posredovati uporabnikom, kar je delno že možno videti tudi na naši spletni strani," je dejal Ivan Lovrenčič. Vrnjeno gradivo iz Gradca Zanimalo nas je tudi, koliko gradiva je dobil Ptuj vrnjenega iz graškega arhiva. Direktor nam je pojasnil, da je bilo vrnjenega pravzaprav dosti gradiva, saj je mesto Ptuj dalo gradivo v graški arhiv zato, ker ni imelo svoje arhivske institucije, lastnik gradiva pa je vedno ostalo mesto Ptuj. Gradivo je bilo vrnjeno v sedemdesetih letih prejšnega stoletja, in to vso gradivo mesta Ptuja in Ormoža. Pridobili so tudi ptujski mestni statut iz leta 1513, to je izredna dragocenost ptujskega arhiva. Arhiv je izdal tudi faksimile prvega statuta iz leta 1376 s prevodom; ta je v privatnih rokah v severni Nemčiji, ni ga mogoče dobiti nazaj, tudi z odkupom ne, saj je svetovna dragocenost in redkost. Zgodovinski arhiv Ptuj se je v slovenskem prostoru proslavil s številnimi publikacijami in razstavami ter odmevnimi simpoziji. V njem dela danes deset strokovnih delavcev, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo v povprečju že več kot petnajst let, kar je za arhivarja zelo pomembno, saj vpeljevanje v to delo zahteva kar nekaj časa, da znaš oceniti dokument, ki ga dobiš v roke in v obdelavo. Franc Lačen Ormož • Aktivnosti Ljudske univerze Projekt partnerstva, izobraževanja in dela Na podlagi javnega razpisa, objavljenega aprila letos, je Ljudska univerza Ormož (LU) pridobila 5,5 milijona tolarjev sredstev iz evropskega socialnega sklada. Razpisana sredstva je sklad namenil za sofinanciranje projekta partnerstva, izobraževanja in dela v dvoletnem obdobju 2004/05. Kot navaja direktor LU Ormož Ernest Vodopivec, so cilji projekta, ki so mu razpisana sredstva namenjena, naslednji: vzpostavitev partnerstva med institucijami za izobraževanje odraslih in gospodarskimi subjekti — nosilci praktičnega izobraževanja, vzpostavitev sistema permanentnega in funkcionalnega usposabljanja in izpopolnjevanja mentorjev praktičnega izobraževanja v delovnem procesu. Seveda pa so sredstva namenjena tudi za izvajanje praktičnega izobraževanja v delovnem procesu po javno veljavnih programih. Direktor Ernest Vodopivec poudarja, da je namen projekta to- rej vzpostavljanje partnerstev "V skladu z razpisom je potrebno vzpostaviti partnerstva med izobraževalnimi organizacijami in podjetji oziroma gospodarskimi družbami. Razpis je bil osredotočen samo na nekatere gospodarske panoge: kovinsko-predelovalna in živilskoprede-lovalna industrija ter nekatere storitvene dejavnosti, predvsem turizem in gostinstvo. Sicer pa sta imeli prednost pri pridobivanju razpisnih sredstev predvsem podravska in pomurska regija," je razložil direktor Vodopivec. Na podlagi razpisnih pogojev je nato LU Ormož sklenila pisma o nameri. Te so podpisali LU Lenart, Andragoški zavod in LU Maribor, LU Ptuj in LU Slovenska Bistrica. Vse navedene izobraževalne organizacije so se s podpisom pisma o nameri zavezale, da bodo pri projektu sodelovale in da bodo v skladu z razpisnimi pogoji izpolnjevale svoje obveznosti. "Kot sem že dejal, pa smo pisma o nameri sklenili tudi z gospodarskimi družbami. Na območju ormoške občine so to naslednja podjetja in subje- kti: Območna obrtna zbornica Ormož, Jeruzalem Ormož — turizem, gostinstvo trgovina, Jeruzalem Ormož — vinogradništvo, vinarstvo in sadjarstvo, Avto-center Ormož, Primat, Tovarna sladkorja Ormož in Kmetijska zadruga Ormož. Sicer pa smo pisma o nameri sklenili tudi z drugimi podjetji: ADK, Tehnos-troj H&P in Teleing," je zaključil direktor LU Ormož. Mojca Zemljarič Direktor LU Ormož Ernest Vodopivec. Ptuj • V galeriji Tenzor Razstava z naslovom Grobovi V petek je bilo v galeriji Tenzor na Ptuju odprtje fotografske razstave Primoža Bizjaka, ki smo ga kot slikarja spoznali že v Miheličevi galeriji ob odprtju razstave mednarodne likovne kolonije Art Stays, Ptuj 2004. Tokrat se mladi umetnik predstavlja z zanimivimi fotografijami s pokopališč. Primož Bizjak, rojen v Šempetru pri Novi Gorici, je študent likovne akademije v Benetkah in pripravlja diplomo iz slikarstva. Dve leti je obiskoval tudi likovno akademijo v Madri- du, kjer se je posebej posvečal fotografiji. Za svoja dela je Primož Bizjak prejel že številne nagrade, letos je na ^"Venice Village" v Benetkah prejel prvo nagrado. FL Tednikova knjigarnica Zgodba o stricu Viktorju in druge odlične Stric Viktor je trebu-šast in škrbast, pa še umazane čevlje nosi. Hm, ali sploh lahko takšen stric nastopa v pripovedi za otroke? Lahko! Zunanjost ni pomembna, važno je srce. No, stric Viktor ni kar tako. Nekoč je v gozdu srečal divjega moža. Marsikdo bi se prestrašeno umaknil divjemu možu, a strica Viktorja je presunil pogled na razcapana mo-žakova oblačila. Revež se mu je zasmilil, a stric Viktor ni imel šivanke, da bi siromako-va oblačila zakrpal, in je podaril možu svoj suknjič. V zahvalo je podaril stricu Viktorju svojo popotno palico z besedami: Vzemi palico, da te bodo noge laže nosile. Ej, kako je od takrat tre-bušasti mož pridobil na hitrosti! Postal je hiter kot veter, kljub starosti, in njegova torba je vsak dan bolj obilna. Vanjo se stekajo zgodbe, in ko jo stric Viktor odpre, vse obmolkne in prisluhne pravljicam in zgodbam. O nenavadnem stricu je zapisala uvodno pravljico Anja Štefan v odlični knjižni novosti za bralce vseh starosti, ki je naslovljena Cicido, Ciciban, dober dan. Knjiga, zajetnejša velika slikanica na prvi pogled, je pravzaprav cvetnik izvirnih domačih zgodb iz revij za najmlajše, ki ju izdaja založba Mladinska knjiga, Cicidoja in Cicibana. Kakor pravita urednici, ki sta naredili tudi izbor, Irena Matko Lukan in Slavica Remškar, je v knjigi zbranih petindvajset zelo različnih zgodb: realistične črtice, znanstvenofantastične zgodbe, živalske pravljice, humorske, lirsko pravljično zrnce, dolga čudežna pravljica ... Avtorici izbora pojasnjujeta v uvodu (Dobrodošli v debeli knjigi zgodb, drage male in velike bralke, dragi mali in veliki bralci!), da sta izbirali zgodbe, ki jima še po mnogih branjih niso začele presedati in so bile objavljene v omenjenih revijah zadnje desetletje ter da je avtor sodobnik. Zgodbice so zares vseh sort in za vse okuse, z imenitnimi ilustracijami vrhunskih domačih ilustratorjev. Nekatere izmed zgodb imajo poudarjeno vzgojno noto (Kazen za kralja, O nogometni žogi, Crke se kregajo, Sandalčki, Pretep, Medved v šoli...), spet druge so igrivo zabavne (Hišica, pospravi se, Čudežna krpica, O Tininem dedku...), nekatere so prijazno priložnostne (Miška inzobek, Rokovzobek, Novoletna smrečica ...). Med avtorji zgodbic so vsi poklicni pisatelji leposlovja za otroke in priložnostni avtorji iz vrst vzgojiteljic, učiteljic ..., ki so zadnje desetletje objavljali v Cicibanu in Cicidoju (razen zgodbice Učena buča Svetlane Makarovič). Ker se (počasi) bliža jesen in bi se lahko taka zgodba odvila tudi v poletnem, pomladnem in zimskem popoldnevu, sem izbrala iz omenjene knjige še kratko zabavno pisanje avtorja Petra Svetine, do nedavna vodje Pionirske knjižnice iz Ljubljane: Zgodba o jesenskem popoldnevu: Bilo je lepo jesensko popoldne in Marjanca se je odločila, da bo peljala očka na igrišče. Skrbno ga je oblekla in mu posadila na glavo kapico. Potem jo je moral prijeti za roko, da ga ne bi podrlo kakšno kolo ... Ali vam izberem meni osebno zelo prilegajočo pravljico Hišica, pospravi se Slavice Remskar: Nekoč je na nekem hribu stala hišica. Oče, mama in otroci, ki so živeli v njej, niso vedeli, da je to čudežna hišica. Ce bi kdo samo vzkliknil: hišica, pospravi se, bi se sama očedila od kleti do podstrešja! Posesala bi si preproge, pomila okna ... Ali pa bi raje brali mojstrico SvetlanoMakarovič: Učena buča: "Ha!" je rekla rumena buča na njivi in se pomembno ozrla okoli sebe. September je tu — vse buče morajo v šolo. Koruza je pošumevala z listi in ni rekla nič... Oj, kako fina je pravljica, ki diši po ljudskem izročilu, Kotiček na koncu sveta Anje Štefan! Pa o princu Orlandu — ta je šele dobra, hja, pa Andreja Rozmana Roze Cicibelica in Mor-nohca (tako je ime ubežnicama iz računalniške igrice) ... Spoštovani bralci knjigarnice, prijetno branje želi Liljana Klemenčič Primož Bizjak in Vladimir Forbici Ob 65. obletnici spora Agrarno-akademskega kluba »Njiva« s komunisti~nim »Triglavom« Današnja presoja spornih dogodkov Sam kot dvajset let mlajši Jo-žeka nisem poznal, pač pa mi je o njem znala pripovedovati moja mama. Njun globlji pome-nek je po navadi stekel, ko sta prala plenice ob vaškem studencu v Kolaričevi grabi. Mama je prala moje, Jožek pa hčerkine, ki se mu je rodila, ko se je kot absolvent profesure zaljubil v Marijo Hansu - Piko iz Ljubljane, ki je bila na Kogu nastavljena za učiteljico, in sta se tudi leta 1939 vzela. Mama mi je tudi znala reči, da je kot študent ob vročih dnevih rad nosil kratke hlače in sploh bil kot živo srebro. Poznam pa še edinega živečega iz nekoč številne družine Kerenči-čevih v Jastrebcih, mlajšega brata Cirila, s katerim si ob priliki, ko obiščem rojstno hišo v Jas-trebcih, kljub njegovim osmim križem izmenjava tudi kakšno besedo o teh časih: "Ko je Jožek imel kak zaupni obisk, sem kot širinajstletnik že moral stražiti en vogal hiše, brat Slavko pa drugega", mi je povedal zadnjič, ko sem mu prenesel pozdrave prof. Draga Košmrlja iz Ljubljane, ki je še edini živeči Jožekov sotrpin, in prav tako kot je bil Jožek, tudi nekdanji predsednik Akademskega agrarnega kluba "Njiva". Ob nedavni drugi priliki pa mi je Ciril obelodanil še to zanimivost: "Ko so po zasedbi Nemci izganjali slovenske učitelje in ko je Jožeku zaradi delovanja zoper njih postajalo vse bolj vroče, a sam ni hotel iz svojega okolja, me je zaprosil, da pomagam pri Spomenik Jožetu Kerenčiču v Ormožu selitvi njegove žene in enoletne hčerkice k njenim staršem v Ljubljano. Julij 1941 je bil zelo vroč. Do Litije je v soparnem avtobusu še nekako šlo, nato pa je v 'državo Italijo' z otročičkom že morala sama, jaz pa sem se takoj vrnil v Jastrebce." Zdaj pa se vračam v Jožekova študentska leta, ki so po mnenju njegovega sošolca in sostanovalca prof. Draga Košmrlja v smislu družbenih dogajanj najplodovi-tejša: "Kot absolvent mariborskega učiteljišča se je leta 1933 vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani. Kmalu zatem si je s pomočjo nas - somišljenikov - našel stanovanje v Rutarjevi hiši Za gradom št. 1. To je bila znamenita dvonadstropna hiša gospe Ane Ruter, ki pa je pred tridesetimi leti morala svoj prostor odsto- piti razširitvi Dolenjske ceste in zato hiše danes več ni. Iz te hiše se je tudi v jeseni l. 1941 začel oglašati radio Kričač. V Rutarjevi hiši Za gradom št. 1 je bilo prostora za 25 stanovalcev, ki so bili večinoma študenti (17). Vsi, kakor študentje tako ostali stanovalci, so bili napredno - levo usmerjeni ljudje, kar so tudi takrat, zlasti pa še med okupacijo, dokazovali, saj jih je v času NOB 13 izgubilo življenje." Gospod Drago Košmrlj, ki je edini še živeči iz te druščine in po njegovi ugotovitvi tudi edini še živeči njivaš, je v knjigi, ki jo je uspel izdati že leta 1987 - Hiša Za gradom št.1, slikovito opisal skupna leta bivanja te druščine. Bili so to pravi iniciatorji napredka, ki jih je pisec imenoval "zagrajski kolektiv". Njihov povezovalni dejavnik je bil tako imenovan Akademski agrarni klub Njiva, ki so ga po vzoru iz univerze v Pragi v Ljubljani ustanovili z desetimi člani že maja 1923. Sredi tridesetih let pa je prav po zaslugi "zagrajskega kolektiva" klub Njiva dobil nov zagon, saj je večina stanovalcev v Rutarjevi hiši izvirala s podeželja oziroma s kmetov. Pred vojno je le redkokateri kmečki sin ali hči, še posebej iz vrst malih in srednjih kmetov, obiskoval srednjo šolo, kaj šele univerzo. Statistika iz l. 1935 navaja, da jih je bilo od vseh študentov (834) Univerze v Ljubljani le 123 moških in 12 žensk. Nadaljevanje prihodnjič Rajko Topolovec Pa brez zamere Olimpijske igre Plusi in minusi v teh dneh največkrat izgovorjene besedne zveze so zagotovo tiste, ki so povezane z olimpijskimi igrami. Olimpijske igre nas spremljajo v časopisih, na televiziji, na radijskih valovih, plakatih, reklamah in tako dalje. Olimpijski obrazi nas spremljajo praktiěno na vsakem koraku, prav tako nam okoli u{es nonstop {vigajo visoko zveneča olimpijska gesla. Skratka, lahko bi rekli, da so olimpijske igre v Atenah z vso svojo prtljago ta čas najbolj vroča tema tod naokoli. A pri celotni {toriji ne gre samo za pozitivne strani, olimpijske igre imajo vedno tudi kak{no temno stran. Pa poglejmo malo največji plus in minus. Pozornost. Ze zgoraj smo omenili, da je v teh dneh skoraj vsa pozornost namenjena olimpijskim igram. Kar je po eni strani odlično, po drugi pa malo manj. Dobro je predvsem zato, ker, seveda, olimpijske igre zasenčijo take dogodke, kot so recimo politične bedarije, s katerimi nas nonstop ba{e-jo kot kak{no živino v hlevu, da nam že pri u{esih ven gleda. Še posebej zdaj, v obdobju, ko se je že začel predvolilni boj, z vsemi litri gnojnice in verbalnih diarej zraven. Prav zanimivo je gledati politike, kako se trudijo, da bi preglasili olimpijske igre, da bi bili v sredi{ču pozornosti, da bi na prvih straneh časopisov bili spet v ospredju. Pa jim, hvalabogu, ne uspeva najbolje. Zato je čas olimpijskih iger pravi balzam za oči, u{esa in du{o. In nič ni narobe, če {tiriindvajset ur na dan poslu{amo le o olimpijskih igrah in {portu. Da le ni v ospredju politika z njenimi igricami. A ta pozornost, ki jo vzbujajo olimpijske igre, ima lahko tudi negativno plat. Sicer je že res, da je ne samo slovenska, ampak cela svetovna javnost v teh dneh obrnjena k Atenam, kar tudi te olimpijske igre dela za do- stojne naslednice antičnih iger, a pri vsem tem pompu in bli{ču ne smemo pozabiti, da, čeprav vsekakor zelo pomembne, olimpijske igre ne odpravijo vseh kriznih žari{č po svetu, da je tako imenovani olimpijski mir (ki je v času iger veljal v stari Grčiji) samo {epobožna želja prevelikih idealistov. Same olimpijske igre (na žalost) nimajo nobenega čudežnega učinka, kar se tiče odprave svetovnih kriz in le-teh prav nič ne omilijo. Tukaj je {e vedno potrebno sodelovanje celotnega sveta, pri nekaterih temeljita preveritev temeljnih stali{č in podobno. Doping. Tema, problem, ki postaja vse bolj pereč. Pritisk na {portnike postaja vedno večji. Vse več je zahtev po dobrih rezultatih, javnost vse bolj pritiska na {portnike, povprečni rezultati so kmalu pozabljeni; če se {portnik z iger ne vrne z medaljo, je njegov dosežek, pa čeprav {e tako dober, kaj hitro pozabljen. In v tej situaciji, ko je pritisk na {portnike večji kot kdajkoli, ni pravzaprav nič čudnega, če se nekateri izmed njih pod pritiskom zlomijo ter posežejo po prepovedanih sredstvih in pomagalih. In navkljub vsem testom je verjetno {portnikov, ki jih ne odkrijejo, precej. Pri tistih, ki jih odkrijejo, pa je zgodba znana. In če smo včasih lahko razglabljali, kako {portnika do slave včasih loči le nekaj stotink sekunde, lahko sedaj mirno zapi{emo, da pri mnogih {portnikih na žalost velja, da jih od slave loči le kak{na (neodkrita) tabletka. A, kot rečeno, pritisk in pričakovanja publike so velika, včasih prevelika. In {portniki so v končni fazi tudi zgolj ljudje, z vsemi vrlinami in napakami. Če povzamemo, so olimpijske igre vsekakor dogodek, vreden vse pozornosti, ki se jim namenja. Ne samo zato, ker je to največji {portni dogodek na svetu, ampak tudi zaradi ideje, ki jo nosijo v sebi, pa čeprav ideja olimpijskega duha verjetno ne bo nikoli v celoti realizirana in se olimpijske igre tudi v bodoče ne bodo otresle raznih afer. A kot rečeno, dobre strani olimpijskih iger vseeno prevladajo nad slabimi. Ze samo zasenčena politika je dovolj dober razlog za to, da ob omembi olimpijskih iger zadovoljno prikimamo. Gregor Alič L J V _K W gcrflmBGi] mm ©Mii^s ikmrn Ponudba velja od 19. avgusta do 4. septembra 2004 oziroma do prodaje zalog. Vse cene so v SIT. Naniinik: ERA-SV d.o.o., Ob Dravi 3 a, PtiO Osnovne šole • Državno sofinanciranje V desetih letih 2,5 milijardi čeprav finančni delež države pri naložbah v adaptacije ali novogradnje osnovnošolske infrastrukture v občinah Spodnjega Podravja ne daje realne slike dejanskih investicijskih vrednosti, pa šolskemu ministrstvu nikakor ne moremo očitati kakšnih skopuških nagnjenj. V preteklem desetletju je namreč v ta del Slovenije za izgradnjo osnovnošolskih prostorov namenilo 2,5 milijarde tolarjev. Po zakonu o financiranju občin (ZFO) je sicer delež državne pomoči pri gradnji sol različen in znasa od 30 pa tja do 60 ali celo 70 odstotkov (v preteklosti) od normiranih vrednosti naložb. Razliko mora zagotoviti občinski proračun. V manjših občinah Spodnjega Podravja, kjer je delež državnega sofinanciranja največji, se je sicer v preteklosti, pa tudi danes, dobro uveljavila praksa nadstandardne izvedbe predvsem šolskih telovadnic oziroma večnamenskih športnih dvoran, ki jih ministrstvo iz svojih sredstev ne pokriva, zato so v teh primerih toliko bolj obremenjeni občinski proračuni. Kljub temu pa je v veliki večini manjših občin videti nove (ali vsaj prenovljene), sodobne in velike šolske zgradbe s priključeno (pogosto) nadstandardno veliko telovadnico - večnamensko dvorano. Izgradnja osnovnošolskih prostorov, ki je z redkimi izjemami presegala bolj ali manj šibke občinske proračune v teh občinah, nikoli ni bila hudo sporna zadeva. Z reklom, da so otroci naše največje bogastvo, kar prav gotovo drži, ter z dodatnim pojasnilom, da osnovne šole ohranjajo življenje v krajih, so se tovrstne investicije potrjevale brez veliko hude krvi. Da se danes marsikje sliši, da si je župan kakšne občine s postavitvijo moderne osnovne šole, morda za kanček celo predimenzionirane, postavil spomenik svojemu župano-vanju, je že druga zadeva. Prav tako pa tudi ugotavljanja, da velike stavbe za svoje vzdrževanje porabljajo lep kos proračunskega denarja. Ampak dokler je otrok dovolj, so takšna razmišljanja če že ne bogokletna, pa vsaj neumestna. Največ za OS v Gorišnici Marsikatera osnovnošolska zgradba danes ne bi bila takšna, kot je, če ne bi bilo izdatne pomoči države. Po podatkih z ministrstva za šolstvo, znanost in šport je bilo od leta 1993 do leta 2003 v spodnjepodravski regiji sofinanciranih 22 investicij v skupni vrednosti 2,446 milijarde tolarjev. Gre seveda le za tisti del denarja, ki ga je izgradnji ali adaptacijam namenila država preko pristojnega ministrstva. ^"V tej cifri niso zajeta sredstva za leto 2004 pri tistih investicijah, ki še tečejo. To pa sta izgradnja druge faze OS Cirkovce v občini Kidričevo (adaptacija in dozidava šole in vrtca, op. a.) in v občini Juršinci, kjer se je v teh dneh zaključila novogradnja vrtca," pojasnjuje Nataša Gerkeš-Lednik s šolskega ministrstva. Pred nedavnim je bila končana tudi obnova OS Lesko-vec v občini Videm. Pa poglejmo državne deleže v zaključenih naložbah preteklega desetletja nekoliko podrobneje. Jasno je, da je bila višina državnih sredstev ob odstotku sofinanciranja odvisna tudi od dejansko potrebne velikosti zgradbe učenosti glede na število učencev v posamezni občini. Med občinami, ki so gradnjo osnovnošolskih stavb (in telovadnic oz. dvoran) že zaključile, so po informacijah ministrstva največ sredstev namenili oS v Gorišnici, ki je skupaj z nadstandardno športno dvorano (nadstandarda sicer država ne sofinancira) dobila 319,4 milijona tolarjev, obe fazi izgradnje pa so zaključili lani. Na drugem mestu je z dobrimi 280 milijoni tolarjev OS Franja Žgeča v Dornavi, sledijo pa še OS Destrnik z 272,7 milijona, OS Žetale z 221,6 milijona, Zavrč z 206,2 milijona tolarjev, oS Leskovec s 151,8 milijona tolarjev itd. Kolikšne so bile dejanske vrednosti zaključenih investicij, iz teh podatkov ni možno razbrati, ne glede na predpostavko o 60- ali celo ve-čodstotnem državnem sofinanciranju, saj so občine morale same poskrbeti za plačilo vse potrebne dokumentacije, prav tako pa tudi za popolno plačilo morebitnega nadstandarda. V mestni občini Ptuj, kjer je delež državnega sofinanciranja najmanjši, 30-odstoten, je država za izgradnjo 9-oddelčne OS Gra- jena namenila 127.927 milijona tolarjev (normirana vrednost naložbe je bila 426,4 milijona), v OS Ljudski vrt (med letoma 1993 in 1996) 148,5 milijona, v obnovo OS Mladika (med letoma 1998 in 1999) pa 58,2 milijona tolarjev Za OS Hajdina je delež državnih sredstev v letih 1996 do 1998 znašal 105,3 milijona tolarjev. Do leta 2007 še 1,5 milijarde Na podlagi razpisa šolskega ministrstva iz leta 1999 je v spo-dnjepodravski regiji predvidenih še 19 investicij: "Od teh so štirje vrtci, ki se gradijo v sklopu novogradenj šol, in sicer v Majšper-ku, Podlehniku, Sv. Andražu in Trnovski vasi. To pomeni dejansko 15 investicij. Od tega jih je 8 vključenih v program sofinanciranja z začetkom letos ali v letu 2005. Skupna vrednost državnega sofinancerskega deleža za teh 8 investicij znaša okvirno 1,52 milijarde tolarjev v letih 2004-2007," napovedujejo v šolskem ministrstvu. Med rekorderji, ki jim je šolsko ministrstvo namenilo največ denarja, je z dobrimi 435 milijoni državne pomoči vsekakor občina Majšperk, ki se je izgra- seras TRSTENJAK0VA5/A,PTUJ Telefon 02771 5711 info.ptuj@stud-serv-rib.si Če imate željo, da se vaš bančni račun poveča in ste pripravljeni za to tudi i(aj narediti, nas pokličite oz. še raje obiščite. Trudimo se delati l h^e^arlbor In kupuj ugodneje v trgovinah TUS. TUS Informaqe o nezgodnem zavarovanju otrok, dijakov in študentov dobite v vseh poslovnih enotah ZM d.d. ali preko e-pošte: nezgode@zav-mb.si in spleta: //www.zav-mb.si ŽIVLJENJE GRE NAPREJ IN Ml Z VAMI Vedno več govornih in jezikovnih motenj Riba in rak ne reče vsak! Med predšolskimi otroci strokovnjaki opažajo vedno več govornih motenj. Zakaj je tako in kje poiskati pomoč, je povedala Suzana Cuš, profesorica defektologije, logopedinja, zaposlena na OŠ Stanka Vraza v Ormožu. Katere motnje govora so pri otrocih najpogostejše? S. Cuš: Najpogostejše so motnje izgovora, artikulacije, ko otrok iz razli~nih vzrokov ne more pravilno izgovoriti dolo~enih glasov, zlogov, v~asih pa celo celih besed, pri tem pa imajo dovolj bogat besednjak in tudi pravilno gramati~no strukturo govora. V~asih otrok dolo~ene glasove tudi zamenjuje z drugimi glasovi, jih meša ali pa tudi povsem izpusti. Starši morajo biti pozorni tudi na to, da otrok besede postavlja v pravilnem zaporedju, da niso pomešane. Če pri otroku ni nobenih težav z izgovorjavo posameznih glasov, starši to pogosto preslišijo. V~asih imajo otroci tudi težave s priklicem posameznih besed, se jih v do-lo~enem trenutku ne spomnijo, ~eprav poznajo njihov pomen in jih sicer uporabljajo. Otroci znajo to motnjo pogosto zelo dobro prikriti tako, da uporabijo drugo besedo, kot si jo želijo. Pogosto jim na pomo~ prisko~ijo sogovorniki, ko slišijo "Joj, kako se že re~e ...", spontano dobijo odgovor. Kateri so vzroki, ki pripeljejo do motenj v govoru? S. Cuš: Zelo razli~ni. Lahko gre za nepravilnost v anatomski zgradbi govornih organov (razcep ~eljusti, razcep ustnice, nepravilno oblikovano zobovje, nepravilno oblikovano nebo), lahko gre za nespretnost govornih organov, kjer je lahko vzrok tudi nevrološka motnja (slabo oživ~enje). Vzrok je lahko tudi slab fonematski sluh, ko otrok ni dober pri poslušanju in minimalnih razlik pri glasovih sploh ne sliši oziroma ni pozoren nanje. Eden od vzrokov je tudi nepravilno govorno vzgajanje, saj se otroci govora nau~ijo od staršev, in ~e ti govorijo popa~eno, ne moremo pri~akovati, da bo pri otroku bolje. Zato bi bilo dobro, ~e starši pri komunikaciji z otroci ne bi uporabljali pomanjše-valnic, popa~enk. Motnje lahko izvirajo tudi iz socialne deprivaci-je, isto~asnega u~enja dveh jezikov, blagega znižanja sluha, blage zaostalosti kognitivnih sposobnosti. Kako dolgo je potrebno, da se motnja v govoru odpravi? S. Cuš: To je odvisno od ve~ dejavnikov, v prvi vrsti od same narave motnje. Poleg tega pa je pri otrocih z enako motnjo lahko odpravljanje razli~no dolgo, odvisno od posameznikove motivacije za delo, intelektualnih sposobnosti, fine motorike, pomembno pa je tudi, koliko starši z njim vadijo. Obravnava pri logopedu traja od 30 do 45 minut in dobro je, ~e je otrok obravnavan na 14 dni. Če pa so poleg artikulacijskih še jezikovne težave, pa je priporo~ljivo, ~e se otrok oglasi pri logopedu enkrat na teden. Ena izmed pogostih motenj je jecljanje. Kako ravnati s takšnim otrokom? S. Cuš: Zakaj pride do jecljanja, še ni dovolj raziskano. Z gotovostjo pa vemo, da ga izzove stresen dogodek, da je zadnja kaplja ~ez rob ponavadi psihi~- Kako do logopeda? Veliko otrok napoti k logopedu pediater, ki opazi motnjo pri preventivnem pregledu petletnikov. Tisti star{i, ki menijo, da njihov otrok že prej potrebuje logopedsko pomoč, pa lahko sami stopijo do zdravnika po napotnico. Pozitivno vlogo lahko igrajo tudi vzgojiteljice v vrtcih, ki lahko starše opozorijo na motnje njihovih otrok, saj starši včasih težav ne želijo videti. Logopedinja Suzana Cuš svetuje, da otrok čimprej obišče logopeda, da se motnje v govoru do vstopa v šolo že odpravijo in ne povzročajo še dodatnih težav pri pisanju in branju. nega izvora - ob padcu, stanju strahu, prepiru, stresnih situacij ah. Starši naj bodo pri pojavu jecljanja pozorni, saj je lahko le prehodnega zna~aja. Se posebej pri starosti okrog treh let, ko otrok v kratkem času pridobi zelo veliko {tevilo novih besed, se lahko zgodi, da želi nekaj povedati na hitro in se besede ne spomni ter začne jecljati. Če jecljanje tudi po več kot {tirih mesecih ne neha, je dobro, da obi{čejo logopeda. Zelo važno je, kako se star{i obna{ajo do otroka, ki ima motnjo jecljanja. Pomembno je, da ga ne popravljajo, da ne zahtevajo, da za njimi ponovi besedo ali cel stavek, ki se mu zatakne, ni dobro, da ga izpostavljajo pred množico, ko otrok ne želi, da ga ne silijo nastopati. V pogovoru z otrokom je treba počakati, da otrok pove do konca. Če se otrok trudi z govorom, ga moramo pustiti in potrpeti, da počasi izgovori. Veliko star{ev dela to napako, da govorijo namesto otroka. Kaj pa če še ne tvorijo določenih glasov, naj otroke popravljamo? S. Cuš: Star{ naj le pravilno izgovori besedo. Večkrat jo bo otrok sli{al, tem bolj si jo bo zapomnil in, odvisno od motnje (če se govorila pravilno razvijajo), jo bo začel pravilno izgovarjati. Ni dobro, da otroke silimo s tistimi "Riba reže raci rep". Ko pa je otrok v logopedski obravnavi, pa se določi, kako delati z otrokom. Včasih slišimo starše, da pravijo, da bi otrok lahko pravilno govoril, vendar je pre-len. Kaj pravite na to? S. Cuš: Na tak{nega otroka {e nisem naletela. Morda star{i ne znajo otroka pravilno motivirati. Ko so otroci še manjši, ne opažajo motenj pri sebi in drugih, ko postajajo večji, pa lahko takšna motnja marsikomu zagreni spomine na otroštvo. S. Cuš: Res je. Otroci pri treh, {tirih letih {e niso pozorni na to, kako kdo govori, v {oli pa že posnemajo tiste, ki govorijo napačno, in se iz njih norčujejo. Ta-k{en otrok ima potem težave {e z norčevanjem, čeprav so mnogi mnenja, da to za otroka nima trajnih posledic. Motnja v govoru mu otežuje samo življenje. Govor je sredstvo komunikacije med ljudmi. Otrok, iz katerega se drugi norčujejo zaradi govora, se bo postopoma začel izmikati pogovoru in se bo zapiral vase, dobiva nizko samopodobo, se ne bo več spo{toval. Otroci ga tudi izolirajo. Tak{no boleče izkustvo iz otro{tva vpliva na kvaliteto življenja kasneje. Mnogi star{i mislijo, da bo otrok motnjo "prerasel", tolažijo se "Saj sem tudi jaz v njegovih letih slabo govoril", vendar se danes od otrok v {oli več zahteva, tudi v Nova KBM za mlade »O'Mega R« - račun za mega generacijo Namenjen je učencem višje stopnje osnovne šole. Na račun jim sredstva nakazujejo starši in drugi radodarni sorodniki, zasluženo žepnino pa si lahko polagajo sami. Otrok ob obisku katerekoli enote Nove KBM (razen Študentske enote) z enim od staršev ali skrbnikov izpolni pristopnico ter pokaže uradni dokument s sliko in dav~no številko. Z ban~no kartico lahko dviguje ali polaga gotovino na ban~nem avtomatu in ban~nem okencu ter kupuje kartice za mobitel. Bančni račun dijaka (BRD) - prvi »ta-pravi« ra~un Za dijake, ki lahko postanejo imetniki ra~una, ~e nanj prejemajo štipendijo, trajna nakazila denarja z drugih ra~unov (prijaznost staršev, sorodnikov ...) nakazila za opravljena dela pre- Suzana Cuš: "Motnje nastajajo iz različnih vzrokov, in če se jih lotimo dovolj zgodaj, je veliko možnosti, da jih odpravimo." {olo gredo že s {estimi leti. Otrok, ki posameznih glasov ne izgovarja pravilno, ki ima težave z govorom, ima kasneje tudi težave s pisanjem in branjem, ki sta pomembna za učni uspeh. Pri pisanju pogosto zamenjuje {um- nike in sičnike, govor se pri tej starosti že avtomatizira, težave se vkoreninijo in vse težje jih je odpraviti. Jezikovne motnje so {e bolj moteče, ker otrok ne zna oblikovati stavčne strukture, ne zna napisati obnove, pisnega izdelka, kontrolnih nalog. Temu sledijo slabe ocene, ne le pri slovenskem jeziku. Zato je dobro, da gredo star{i pri sumu na motnje v govoru pri otroku vsaj na posvet k logopedu. Se število otrok z motnjami v govoru povečuje? S. Cuš: V povprečju ima okrog 30 % populacije artikulacijske motnje. V raziskavi, v katero sem vključila 107 otrok iz ormo{kih vrtcev v starosti med 4 in 6 leti, je imelo motnje kar 42 % otrok. Več motenj sem zaznala pri dečkih kot pri deklicah, najpogos-tej{e pa so pri izgovarjavi glasov {, ž, č, r in s, z, c. Stevilo otrok z motnjami se povečuje, k temu prispeva svoj delež hiter tempo življenja, preveč ukvarjanja z ra- Govor se razvija po določenih zakonitostih. Približno je določeno, kateri glasovi naj bi se že tvorili pri določeni starosti in kolikšno število besed naj bi otrok uporabljal pri komunikaciji, oziroma kdaj naj bi komuniciral v stavkih. Prej se pojavijo glasovi, ki so za izgovorjavo lažji in ki potrebujejo manj energije. Tisti, ki potrebujejo zahtevnejše premike govornih organov in več energije pri tvorbi, pa se pojavijo kasneje. S tretjim letom naj bi otroci pravilno izgovarjali vse samoglasnike (a, e, i, o, u) ter okrog 10 soglasnikov (f, v, d, t, n, m, k, g, h, j), po četrtem letu glasove s, z, c, š, ž, l in do petega leta vse ostale glasove vključno z r in č. Ce teh glasov otrok v določeni starosti še ne tvori, se je dobro obrniti na logopeda. Dvoletni otrok naj bi uporabljal že okrog 200 do 300 besed, ki imajo pomen. Pri tem upoštevamo tudi "njegove" besede, po-pačenke. Triletnik naj bi imel v besednjaku že 1500 do 2000 besed. Najprej so to samostalniki in glagoli, ki jih otrok posnema po starših ali ustvari sam. Od 18. meseca naprej otrok že začne spontano povezovati besede v stavek. Najprej po dve besedi, tri in med četrtim in šestim letom so tu že daljše povedi s petimi, šestimi besedami. čunalniki, preveč gledanja televizije, star{i se premalo ukvarjajo z otroki, ker sami nimajo časa. Kaj bi svetovali staršem, ki želijo pomagati otrokom pri razvoju njihovega govora? S. Cuš: Najpogostej{i vzroki motenj so slaba motorika govornih organov, slabo gibljiv jeziček, slabo razvito mehko nebo: zato naj se otroci čimveč igrajo z govorili. V ormo{kih vrtcih se vzgojiteljice veliko ukvarjajo s tak{nimi govornimi igrami. Celoten proces namreč mora potekati skozi igro, saj je pri tako majhnih otrocih nemogoče pričakovati, da bodo sedeli za mizo in vadili. Star{em svetujem, da pri otrocih čim manj uporabljajo dude, otroke naj naučijo piti s slamico, saj se tako vadi pravilni izpih, pridobi in poveča pa se tudi gibljivost ustnic. Zelo pomembno je, da se star{i z otroki čimveč pogovarjajo, da jim odgovarjajo na vpra{anja, prebirajo pravljice, kajti le tako se otrok lahko nauči pravilnega govora. Pri tem jih lahko mirno naučijo tudi narečnega govora, dobro pa je, če se otroci vzporedno učijo tudi knjižnega jezika, ki ga bodo morali uporabljati v {oli. Kajti če se ga bodo učili komaj v {oli, bodo imeli takrat veliko dela. So le otroci tisti, ki poiščejo pomoč logopeda? S. Cuš: Nikakor. Logoped dela tudi z odraslimi, čeprav je največji uspeh pri delu z majhnimi otroki. Pogosto se na logopeda obrnejo tudi {tudenti, ki želijo odpraviti kak{ne motnje. Vedno več delodajalcev namreč pri novih zaposlitvah pazi, da tisti, ki delajo z otroki in jih učijo govora (vzgojiteljice, učiteljice, voditelji), sami nimajo motenj govora. viki klemenčič ivanuša ? I I •a ko študentskega servisa ali pa denar na ra~un polagajo sami. BRD lahko dijaki odprejo v vseh enotah banke (razen v Študentski enoti), potrebujejo pa osebni dokument s sliko, dav~no številko in potrdilo o vpisu na srednjo šolo. S kartico BRD mladi na ban-~nih avtomatih dvigujejo in polagajo gotovino, pla~ujejo položnice in preverijo stanje na ra~unu ter kupujejo kartice za mobitel. Kartica BRD omogoča plačevanje blaga in storitev na POS terminalih doma in v tujini. Vodenje obeh računov je brezplačno. Imetniki vsak mesec prejmejo izpisek prometa, na voljo pa jim je tudi storitev SMS - sporo~i mi stanje -obveš~anje o stanju na ra~unu preko mobilnega telefona. Z računom O'Mega ali BRD v novo šolsko leto! Povprašajte v enotah Nove KBM, podružnica Ptuj ali obiščite spletno stran: www.nkbm.si O'Mega Račun -za „full cool,, osnovnošolce! Kaj je O'Mega Račun? O'Mega Račun je tekoči račun namenjen vam, osnovnošolcem. Če si učenec višje stopnje osnovne šole, ga ob soglasju staršev lahko odpreš že danes. „Cool,, kajne? Z bančno kartico O'Mega -bančni avtomat vedno prijazno pri roki! Oglasi se v najbližji enoti Nove KBM in se pozanimaj o vseh ugodnostih O'Mega Računa. O'Mega Račun - začetek hitrega odraščanja! ^^Nova KBMd Nova KTEdltna banka Maribor "Kaj je značilnost pametnega človeka?' je vprašal učitelj. "To, da ne postavlja neumnih vprašanj!' *** Učitelj geografije vpraša učence: "Kaj je bolj oddaljeno od nas: Kitajska ali Mesec?' "Kitajska!" se oglasi Simona. "Ali se ti ne zdi, da bi bilpra-vilen odgovor Mesec?' "Ne. Mesec lahko vidimo, Kitajske pa nef *** "Zakaj se reče materni jezik?' vpraša profesor slovenščine. "Ker oče redkokdaj pride do besede," reče Ivan. *** "Ali je pošteno, da je nekdo kaznovan za nekaj, česar ni storil?' vpraša Janezek učiteljico. "Ne, to pa ne! To ne bi bilo pošteno!' "Dobro, domače naloge nisem napisal, " reče Janezek olajša- Petru dela računanje precejšne težave. Učitelj se razjezi in mu reče: "Do jutri napiši v zvezek stokrat: 'Ne znam računati!" Rastko prinese naslednji dan v šolo zvezek. Učitelj ga pregleda in pravi: "Zakaj si stavek napisal samo desetkrat?' "Zato ker ne znam računati. " *** Jurček pride iz šole z obvestilom o ocenah prve konference in se hudo razjoče. "Zakaj pa jokaš?' ga vpraša babica. "Dobil sem dve dvojki!' "No, saj jih boš lahko popravil." "Sem že poskušal, pa ne gre, ker sta napisani s kemičnim svinčnikom!' *** 'Kateri je najprimernejši mesec za obiranje sadja?'je vprašala profesorica biologije. "Mesec sploh ni važen!' se je oglasil Grega. "Važno je, da gospodarja in njegovega psa ni doma!' *** "Maja, povej mi, katera oseba je v naši državi najpopularnejša," je rekla učiteljica. Maja je vstala in povedala: "Naš nekdanji predsednik države Milan Kučan!', nato pa je zopet sedla in zašepetala: "Oprosti mi, Barbika!' *** "Videti ste zelo živčni," reče profesor študentu na izpitu. 'Vas je strah mojih vprašanj?' 'Ne, strah me je mojih odgovorov." *** V predavalnici seje pričel prvi semester. Profesorje dejal: "Oglejte si sošolce levo in desno od sebe, saj jih na koncu semestra ne bo več med vami!' *** Oče budi sina Janeza: "Janez, vstani! Zamudil boš šolo!' "Ne grem več tja, oče, tam me samo zmerjajo, mečejo vame razne stvari in se norčujejo iz mene!' "Moraš iti, saj boš drugače ostal brez službe. Saj si vendar ravnatelj šole!' *** "Janezek, zakaj ti domače naloge vedno piše očka?' "Ker jih dedek ne zna, mami pa nikoli nima časa!' Ptuj • Regijsko višje- in visokošolsko središče "Naš cilj je redni študijski program!" Svet MO Ptuj je konec lanskega leta ustanovil javni zavod Regijsko vi{je- in visoko{olsko sredi{~e Ptuj. Njegova soustanovitelja sta Perutnina Ptuj in kidri~evski Talum, delovati pa je za~elo maja letos. Direktor zavoda dr. Oto Težak pojasnjuje, da je bilo središče ustanovljeno z namenom, da se obravnavajo organizacijske, strokovne, razvojne, raziskovalne, svetovalne, koordinacijske in izobraževalne naloge na področju višjega in visokega šolstva. "Naša temeljna naloga je, da pripravljamo osnove za razvoj višje- in visokošolskih študijskih programov. Naše naloge bi si najlažje predstavili tako, da postavimo v središče študenta, ki želi študirati na Ptuju. Vprašajmo se, kaj moramo zagotoviti temu študentu. Prvič: možnost študija. Študij pa mora biti takšen, da bo njegov rezultat diplomant, ki ga potrebuje predvsem naše okolje. Pomembni so torej program in ustrezne kvalifikacije, znanja in spretnosti, ki si jih bo pridobil skozi študijski proces. V nadaljevanju moramo študentu nuditi tudi študijsko literaturo, bivanje v študentskih domovih in nenazadnje tudi štipendije. Seveda pa je pri celotnem procesu potrebno zagotoviti tudi primeren kader in Dr. Oto Težak, direktor Javnega zavoda Regijsko višje- in visokošolsko središče Ptuj. primerne prostore," je razložil direktor Težak. Sicer pa dr. Težak dodaja, da je njihov dolgoročni cilj imeti v našem okolju redni visokošolski študijski program, ki bi ustrezal potrebam tega okolja. To pa se seveda ne da narediti čez noč. Kot pravi, traja od zasnov programa do predloga na repu- bliški svet za visoko šolstvo dve leti. Kot navaja, želijo skladno s strategijo razvoja človeških virov zagotoviti pogoje za študij in zaposlitev občanov v domačem okolju, ne glede na spol in starost ter socialni položaj. V prvi vrsti si tako prizadevajo za izvajanje študijskih programov, ki bodo izhajali iz potreb Da boste varneje zvozili med šolskimi obveznostmi in izvenšolskimi dejavnostmi, se pozanimajte vvzgojno-izobraževalnih ustanovah in poiščite informativne brošure s položnicami. KER ŽIVUENJE POTREBUJE VARNOST Obiščite nas tudi v naših poslovalnicah po vsej Sloveniji ter na spletni strani vvww.zav-triglav.si, kjer vasčalá presenečenje. Vamovabljenil in možnosti zaposlitve v domačem okolju. Osnovne dejavnosti, ki jih našteva dr. Težak, so priprava osnov za razvoj višje- in visokošolskih programov, razvijanje pogojev, organizacije in izvajanje teh programov ter organizacija in izvajanje krajših oblik izobraževanja. Trenutno so strokovne aktivnosti zavoda usmerjene predvsem v pripravo podlag za oblikovanja novih visokošolskih študijskih programov s področja tehnike in živilstva. S svojim delom želi zavod v prvi vrsti ugotoviti potrebe po visokošolskem znanju in veščinah, oceniti potrebe po številu diplomantov, razviti ustrezen visokošolski študijski program in pripraviti pogoje za njegovo izvajanje. Direktor zavoda dr. Oto Težak v nadaljevanju dodaja, da so na začetku prve faze. "Razviti želimo sodoben triletni visokošolski študijski program, ki bi omogočal prehod iz nižjih stopenj izobraževanja — srednje ali višje strokovne šole — do naslednje stopnje študija, to je magistrskega študija. Strokovno področje predvidenega novega visokošolskega programa so tehniške vede, sistemi in kibernetika ter sistemsko inže-nirstvo." M^^ca Zemljarič - MAJICE, HLAČE, - JOPE, JAKNE - TRENIRKE - COPATI NES - NOGAVICE, ' SPODNJE PERILO ŠOLSKI COPATI,... UGODNA PLAČILA: - gotovina - trE^nik - od plače - na obroke - Seki - kartice. Regijsico višje in visokošolsko središče Ptuj Krempljeva ulica 1, 2250 Ptuj S 02 77 11 092 H info.up.ptuj@siol.net V študijskem letu 2004/2005 se na Ptuju lahko vpišete v naslednje visokošolske študijske programe: > Visoka Poslovna šola - izvaja univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta, Studijski center Ljudska Univerza Ptuj, Info: tel.: 02 74 92 150, http://www.lu-ptuj.si > Organizacija in management - izvaja univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, študijski oddelek Ptuj, Info: Regijsko višje In visokošolsko središče Ptuj, tel.: 02 77 11 092, http://fteeweb.siol.net/upptuj04 V regijskem višje In visokošolskem središču organiziramo tudi krajše oblike funkcionalnega Izobraževanja: • Računalniške tečaje (Microsoft Office, OpenOffIce,...) • Priprave na izpite ECDL (B/ropsko računalniško spričevalo) • Ostala krajša Izobraževanja po dogovoru triglav ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D. D. LJUDSKA UNIVERZA PTUJ STORITE NEKAJ ZASE IN ZA VAŠ BOLJŠI JUTRI! LJUDSKA UNIVERZA PTUJ je pravi naslov za vas! Organiziramo številne programe izobraževanj za pridobitev: * OSNOVNE ŠOLE - 7., 8., 9. razred brezplačno, * IV IN V STOPNJE IZOBRAZBE (ekonomski, gostinski, strojni telinik, kuliar, natakar, trgovec, zidar) * TEČAJE (jeziki, viiičaristi, vozniki težke gradbene meiianizacije) * USPOSABUANJA ZA RAČUNOVODJE, * SEMINARJE področje davkov, nove zakonodaje, motivacije, retorike, življenjske uspešnosti * VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ EKONOMIJE pod okriljem EKONOMSKE FAKULTETE UUBUANA v obliki študija na daljavo. * SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE, kjer se laliko BREZPLAČNO učite tujili jezikov, surfate po Internetu in počnete še mnogo zanimivili stvari. OGLASITE SE IN SKUPAJ BOMO DOSEGLI ŽELJENE CILJE! Zahtevajte KATALOG IZOBRAŽEVANJ! Telefon: (02) 749-21-50,749-21-51, www.lu-ptuj.si Ptuj • Spremembe lokacijskega načrta za Terme Bodo našli ostanke rimskega mostu? V veliki sejni sobi Mestne občine Ptuj je bila 12. avgusta prva prostorska konference zaradi spremembe in dopolnitve lokacijskega na~rta za del poselitvenega obmo~ja Toplice Ptuj -obmo~ja hotela in lokalne obvozne ceste. Poleg predstavnikov skupne občinske uprave in mestne občine, konferenco je vodil predstojnik Skupne ob~inske uprave Stanislav Napast, so se je udeležili predstavniki gospodarske in družbene infrastrukture ter zainteresirane javnosti. Mestna občina Ptuj in Skupna občinska uprava sta tudi nosilca strokovnih aktivnosti pri pripravi spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta. Celotna ureditvena zasnova območja Toplice obsega skupaj skoraj 33 hektarjev, območje gradnje hotela in lokalne obvozne ceste pa meri nekaj nad 10 hektarjev V celoti gre za območje, ki je v odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje mestne občine Ptuj namenjeno rekreaciji in turizmu. S planom je tudi določeno, da se vse gradnje na tem območju urejajo z lokacijskih načrtom. Foto: Črtomir Goznik Novi hotelski kompleks bo ločen od objektov obstoječega notranjega in zunanjega termalnega parka, je na prvi prostorski konferenci povedal direktor Term Ptuj Andrej Klasinc. Cerkvenjak • Odkrili gomile Nov hotelski kompleks bo zrastel na desni strani obstoječega kompleksa, kjer so že apartmajsko naselje in bungalovi, s tem da bodo bungalove porušili. Zgradili ga bodo kot samostojni kompleks, kar pomeni, da ga ne bodo vezali na obstoječe notranjo in zunanje termalno kopališče. Od golf igrišča bo oddaljen le dvesto metrov. Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta so nujne tudi zaradi nove prometne ureditve oziroma dostopa do Term v celoti. Promet, ki sedaj poteka po cesti do toplic in nato mimo njih v smeri proti Haj-došam oziroma v obratni smeri, bodo preusmerili na lokalno obvozno cesto, ki bo predvidoma potekala po zahodni meji poselitvenega območja, v zadostni oddeljenosti od topliških objektov. Predstavniki gospodarske infrastrukture na prvi prostorski konferenci posebnih pripomb niso imeli, pogoje bodo navedli v smernicah, tudi arheologi ne bodo pretirano posegali v zemljo, čeprav pričakujejo rimski most, zato upajo, da bodo temelje za nov objekt izkopali dovolj globoko, da ga bodo našli. Vseskozi pa bodo izvajali nadzor. Tudi glede višine objekta nimajo pripomb, veduta gradu je vidna, je povedala Marija Lub-šina Tušek z Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Maribor. Cestna infrastruktura bo posegla na zemljišča fizičnih oseb, zato bo investitor Gomila iz časa cesarja Hadrijana Rimsko gomilnogrobišče v Brengovi šteje 15 gomil in lani je v okviru mladinskega raziskovalnega tabora Ščavnica 2004, ko so delali topografijo tega prostora, padla ideja, da bi eno teh gomil izkopali, najdeni material pa bi zbrali v manjšem muzeju v Cerkvenjaku. 2* hoteli, bogata športna vsebina, (dodatni dan 5.990 SIT) 28.8y5D/POL 29.950 PARIZ IN DISNEYLAND avtobusni izlet Wrsailles, znamenitosti Pariza, Disneyland... 25.8y5D/NZ 39.900 KLEK, Sonikov klub 2*, bo^ vsebina, brezplačno do 12 let doplačilo za bus 9.500 SIT 28.8y7D/POL 34.900 CRES, Son£kov klub 2* Kimen, bogata vsebina z izleti, brezplačno do 12 let 21., 28.8/7D/POL reÁo m