PLANINSKI VESTNIK^^M^^mmmm^M
celo v prostorih s skupnimi ležišči imajo parket in preproge, zato so copati obvezni. Naslednje jutro smo vstali še pred svitom, kajti do naslednjega vrha je bilo še daleč. Spustili smo se do naših avtomobilov in odbrzeli proti Šmohorju (Hermagor) v Zilj-ski dolini. Nadaljevali smo po dolini navzgor do toplic Reifikofelbad in do planine Jochalm, ki je z višino 1496 m izhodišče za vzpon na vrh. Pot nas je vodila po južnem pobočju, ki se precej strmo vzpenja najprej po smrekovem gozdu, potem preide v travnato pobočje in po ozkem skalnatem grebenu na vrh. Tudi na tem vrhu je bilo veliko planincev, vendar se je za fotografijo še našel prostor. Sestopili smo po direktni poti prek južnega pobočja, ki je še bolj strma od poti, po kateri smo prišli na vrh. Kmalu smo bili pri naših jeklenih prijateljih, ki so nas popeljali v domovino.
Janez Sel i i kar
80-letnica Bogdana Žolnirja
Lani je praznoval 80-letnico življenja Bogdan Žolnir iz Slovenj Gradca. V Koroški krajini bi redko našli človeka, ki bi ne poznal našega jubilanta: pedagoga, zgodovinarja, muzealca in planinca. Kot mlad pedagog s srcem in dušo je učiteljeval v različnih krajih Slovenije; v spominu mu je ostala zlasti Ribnica na Pohorju; nazadnje je služboval v Mislinj-ski dolini in Slovenj Gradcu, kjer si je ustvaril družino.
Vojno vihro je preživel kot mnogi slovenski izgnanci v Srbiji. Po vojni je ob pedagoškem delu z vso zagnanostjo, zavzetostjo In vztrajnostjo zbiral materialne in pisne vire ter spomine aktivistov in borcev NOB in ljudske revolucije. Njegovo prizadevno in neumorno delo je dalo sadove, saj je bil leta 1951 ustanovljen okrajni muzej NOB v Slovenj Gradcu; bil je njegov
prvi ravnatelj, ustanova pa je 1981. leta prerasla v Koroški pokrajinski muzej revolucije. Njegova velika zasluga je, da je z mnogimi predavanji in razstavami v muzeju in po krajih Koroške regije vzbudil pri mladih zanimanje za našo polpreteklo zgodovino.
Je avtor mnogih člankov in razprav o NOB iz Koroške krajine. Partizanske tehnike je razčlenil v knjigi Partizanski tisk ob Mislin-ji, Meži in Dravi. Ustvarja še vedno in pri srcu mu je koroško partizanstvo. Mlajši rodovi premalo poznajo njegovo raznovrstno in prizadevno delo, k! ga je opravi! za naše planinstvo. Kot mlad učitelj je številnim mladim generacijam posredoval ljubezen in lepote, ki jih doživlš v naših gorah. Ze pred vojno je v Jugoslovanskih biserih pisal o Pohorju In njegovih lepotah, o Veliki in Mali Kopi, Kremžarjevem vrhu in Uršlji gori. V Planinskem vestniku (1958, št. 5) je napisal »Planinske koče v boju z okupatorjem«. V tej razpravi je obravnaval po-žgane koče na Kremžarjevem vrhu. na Uršlji gori in na Pungartu pod Malo Kopo. Bogdan Zolnir je bil že pred vojno in takoj po osvoboditvi zvest našim planinam. Vodil je markacijski odsek, s sodelavci je obeležil planinsko transverzalo na »svojem« območju. V povojnem obdobju je bil med prvimi planinci v Mislinjski dolini, ki so začeii obnavljati med vojno uničene planinske koče na zahodnem delu Pohorja. Opravljal je posle tajnika in bil tudi predsednik PD Slovenj Gradec. V petdesetih letih je bilo »PD eno od najvzor-nejših«, beremo v Planinskem vestniku. Težko je v kratkem zapisu zabeležiti vse delo, ki ga je z njemu lastno zavzetostjo in zagnanostjo opravil Bogdan Zolnir. Za svoje delo pri krepitvi in širjenju planinstva v Mislinjski dolini je prejel številna priznanja; med drugim mu je PZS podelita diplomo Alojza Knafelca kot zaslužnemu merkacistu, zlato značko in srebrni častni znak.
Za svoje strokovno delo je preje/ več družbenih priznanj: red zaslug za narod, zlati znak OF, Valvasorjevo nagrado, Berneker-jevo nagrado, priznanje »Muzejski svetovalec«; je dobitnik občinske nagrade, lani pa je postal častni občan občine Slovenj Gradec.
Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da je Bogdan Žolnir na zadnji seji upravnega odbora Planinskega društva Slovenj Gradec konec lanskega novembra sprejel še eno pomembno obveznost. Za 70-letnico PD Slovenj Gradec, ki jo bomo obeležili julija letos, pripravlja, zgodovinski pregled planinstva v Mislinjski dolini, Bogdanu Žolnirju želimo planinci Mislinj-ske doline za njegov življenjski jubilej še veliko uspehov, zdravja in užitkov na pohodih v naše lepe gore.
Joža Potočnik