St. 31. V Gorici, 3. avgusta 1888. „Soca" izhaja vsak pete'* in vel.ia popostiprejemana ali v flor \/;i na <1om poSHjana: Vse leto . . . ". V f, i4.4c: Pol lota .-......„ C.2f fotvrt leta . . . . ,, 1 K« Pri ozcanilJh in tako tudi pri ,.;/<¦- lanicah" se placuje za navadno trintaf.. no vrBto: 8 kr. ce se tiska 1 krat 7 '2 0 „ „ ,, „ .1 ,, Zave&e crkc po prostorn . Posamesas iteyilke sp tfftbivajo po 8 kr, v tobakarnicah na ,atarem trgu in v nunski ulici in pri oprnvniku v prodajalnici G, Likatja v someniSkih ulicah h. it. 10. Dopisi in natoisnina« naj se po§!ja opravni§tvu ,,So5e" Via Sominaiio I " isi se »e vrafejo; dopisi uaj jno frankujejo. — DelalcetB nepremoiniw «e naroini"* sut<. i« ogTwo pri opraruifciva. Govor poslanca dr. Ferjaneiea (V drzavnem zbom dn6 2&>maja 1888) Vis oka zbornica! Pred jednim letom razvil sem sliko justicnih razmer v deBelah, kjer prebivajo Slovenci. Ko bi bil mej torn opazil, da se sodniSka oblastva blagovoljno prizadevajo odstraniti grajane nougodnosti, de fcudi podasi, vendar stalno, letos bi ved o tem ae govoril. Pa ne glede* na to prigodilo se je v pravosodji v tninolem letu dovolj sludajev, o katerih moram go-voiiti. Lq ko bi nc bilo ne to ne ono, ze trditvo z nasprotne s*rani zaktevajo, da poverao svoje mnenje. Lahko bi bo tako pripravil«, da bi odgoyarjali !c ua nasprotne ttdit/e. Pridakoval seta, da bode gospod poslaoee celjske mestne . skupme govoril o slovenskih zotnljekojiznih vkujizbah, ker ae je ved dezlnih zborov pecalo z dotidnim ukazom. Manj pa sem pridakoval, da bode go*p. poslaneo krittkoval nekatera imenovanja v pravosodji. Mislim tor«j, da ta predmet rau je vsiltlalastna destizeljnost, kajti viaok* zbornica se bode §e spominjala, da je stavii interpe-laeijo o imonovanji nekega notarja, ki pa ni imeia zazeljenegi vspeha, ker imenovanje se at izvrSilo v Bmislu iuterpelacije. (Poslaneo dr. Trojan: Prav je!) 0 tem bom torej govoril. Vendar, kar so tee slovenskoga vknji^evanja, moram se pecati z ueo-suovanimi, a vendar nasprotnimi nazori; ki zasluzijo vedjo pozoraoat, nego razlaginje gospoda poslanca. Siia njegovt'ga govora ni bila v poaobuem na-dinu razpravo o teh dvoh predtnetih, temveo v no-duvenih zabavJjicah, katerc je vrgol Slovtom v obraz. (^ivaUno odobravanje na desnici). Sila njogoveg* go- voia jo bila vsraziulitvi, da Slovaoi mmajo pravo' tvotne mo5i, niti pravnega euta. (Tako jo! na des-nici). Goapoila raoja! Jaz mislim, da mi prttrdijo vsi Slovani v visoki zbotnici (Poslanec dr. VaSat^: Vsi olikaui ljudje!), ce pravim, da nam je to razzalitev vrgel v obraz najmaoj poklicani v tej viaoki zboruici. (Zivahno odobravanje na deauiei). Sam ne bom sodil gospoda poslanca, sklical pa bi se lahko na sodbo, kojo so izrekli o njem njegovi somi§Ijooiki (Tako je! na desnici), oklscal bi se na „N. Fr. Pr." z due 4. niaja r. 1. (Veselost na desnici. — Poslauec dr. Va-sat^: To tie bi bil dokaz!), vendar m:slim, da se 2 Djcgovirai pristagi, ali bolje z onimi, na katere se on obe§a (Veiika veselost na desnici), strinjatno v sodbi o tem gospodu, in ti bi gotovo njegovih izjav no bo-toli smatratt kot sveje. Toliko o tem gospodu. Skleni! pa sem govoritt tudt o svojib stvareb iu to hofiem storiti strogo stvaruo. Moral bom kazaii ua osebe, toda storil bodem to le toliko, kolikor ae o-sebe ne dad6 loditi od razmer, o kateriu hocem go-voriti. Povedati moram naprej, da zalibog ne bodem inogel govortti o pravosodaib razraerah Siovano^, ker bi bit preob§ireo, in to bi ne bilo umestao, ker ze nenavadno dolgo trajajo obravnave. Ce se bodem pedal z nadsodiicem v Gradoi, storil bom le iz navedenega vz;Oka. Te^avna je stvar, pritozevati se o zuuemarjenji narodovega jezika v uradih in posebno pri sodii&h. Pripisuje se zalibog tem vpraSanjem vedno politicen zna5aj, in vendar bi to ne sraolo biti; kajti raba kacega jozika v uradu je vpraSanje pozitivnega prava in kakovosti pravo-sodja. (Pritijevanje na desuici). In ravno to, ker se pripisuje temu vpraaanju emineutno politicen zna^aj, jo vzrok, da so razuu're ne zboljSajo, da bi ostrezale namenom pravosodja. (Klici na desnici: Zalibog!) Le & in tarn opazimo napredek, navadno ostaja vse pri s'arem ali pa nazaduje. Napredek je le pri deioluem sodi§ci v Ljubijani. Kar se tide okrozja no-vomelkega, je slovonsko uradovanje precej napredo-valo in predsedstvo ga ne ovira; vendar prepuSfia pred3editvo volji posameznih uradntkov, 6c hodejo slovenski uradovati ali ne. Mislim, da je to danes tem neumestnejo, ker so na razpolaganje tiskovine za vse nacmo postopanja, ki self olajiujej!) uwdorAiye, Veadar m «*Lajo ^o njih; sbvenskib ustnih vlog no zapisojejo slovenski, vem tudi, da so v tem okrozji bo i's6a, ki se v buga-t»lnem postopaoji ne spUujejo slovenskih zapismkov (Ottjte! Cujto! na desuici.). in to ni neznauo prod-sedstvu. Na Koroskem, v okrozji de^eloega sodiSca ce-lovSkega so ie vedno one zalostue ruzmere, katere sem opisoval lausko leto. V pin seji dozolaega zbora je dezelni glavar nam o6itai, da se pocegujeino za svoje Borojake na Koroikem. Dizclui zbor ma ys zi-vabao pritrjeval, ko je trdil, da so za Slovence taz-raere v Soli, uradu in javnem zivljenji povoljne, in Ce ima slovensko prebivalstvo kje v duzoli povod pritozevati se, nasia se bo v dezeli poruoc. (Khci ua desnici: Od kod?) Kar se tide nasega potegovanja za koroSke Slovence, povedano je bilo le veckrat, da ni noboue dolodb;, da se mora poslasee pecati le s svoj«j kro-novino ali le s svojim volilnim okrajem. (Tako je! na desnici.) D:\lje }i treba poraisliti, da nagi btatje na Ko* roskem nimajo nobenega zastopuika, akorayuo imajo tretjino prebivalatva v de2eli. Vseh devet zastopuikov Koro§ke sedi proved ua levi, la ne morejo biti za-stopaikt in tolmadi slOvenskega prebivalatva korofikega v narodnera oziru. (Prav res! ua desnici.) Se nekaj druzega nam dajo povo^l, da so po-tegujemo za nase zatirane brate na KoroSketn. Slovenski poslanci so se vedlo. tako tudi lani s posebtto gorecuostjo potogovali za fcoriati svojib bratov na Ko-roskem. NaSi govori so odmevali po dilinah na K<>-roskem, narod se jo ganil in izrekel nam zalivalo; doslo nam jo 56 zahval. Mislim, da nam to dije do-volj pravice, da se pe6.imo a k>roskimi zadevam*'. Kar pa se tice ugovora gospoda de^elnega gla* varja, da so razmere povoljne, moram opomniti na na§e obsirne razprave, to tembolj, ker se popoinom». strinjamo z onimi, za katere se potegujemo. in dajo gospod deielni glavar mislil, da se bo nalht pomoe v dezeli. ako bodo pritozbo zlasti v uradih, reft moram — sit venia verbo — da je to gola ftaza. Kar se tico uradov, sodoijakih ali poliiiskih, nima deielni zbor o tem ntc govoritt iu ne more pomagati, ko bi tudi hotel (Prav res! na desuici.) Pravosodne razmere fcoraj ->• da se vrnem k predmctu — ostale so pri starem. Po posredovaloli, katero som jedenkr.it z^ obsirno ozuacil, vrei se ob-devanjo mej sodaikom in slovanskim prebivalstvom 6e takih posredovalcev, katere sem lani ima-uoval mesetarje, sludajno ni pri rokali, ce obdinskega sluge, ki zna slovenski, — ker tudi taki so na Ko-roskem, ki ne znajo slovenski, — ni doma ali ima opravilo zuiaj urada, poka^ejo Sljfencu d*nes kakor nekJaj vrata, in mu rek6: Uci se nemScine! (Poslanec dr. Trojan : To je jednakopravnost! — Poslanec dr. Vasat^': To j« lepa pravaa drzava! — Cujtc ! Cujte I na desnici.) Ker so vzlic nasim prit«>2bain, »• koravno imamo prav — sklicujora se Sj jedeukrat na zahvalo 56 obdin, ki so So pristavile pro§njo, da se naj 5e dalje zavtijo poteg«jyem<»i in se no dam? oplaliti (Poslauec Suklje; In 8e tudii no bomo dali!), — razmere na Koroskom ne obradajo n i boljse, kor je pravosodnja uprava saraa zamu lila v miuoleui letu za Cobvec imenova'i slovonsdiao zmo2ue sodniko in je imenovala le trde Nemce, moram kookretno go-voriti, sklic3vati so na osobo in dokazati, da stvari na Kor.jskeni res nis j drugadue, kakor 3om povodal, da na KoroSkem s jdnik ne razamo Ijudstva, Ijadstvo ne sodnika. (Poslaneo dr. VaSat^: Lepe razmere!) Pri dezelnem sodi§di v Celovci no znajo slo.« vensdino predsednik dezelnemu sodisdu, nadstfdrtiaki svetovalec, od osmih svetovulcev pet ali vsaj Stirje, Hvetniski tajuik, od osmih pristavov sedem. (OojteJ Cujte 1 na desnici.) Jedini slovenseinc zmo^ni priatav je pri mes-tnem delegovanem okrajtiem sodiidi. Pri tem sodisei sodi^da za 18.000 Sioveneev v celovski okolict. Jasno je, da jedini slovenSdine zmozni pristav ne more zma-gatr pos!a, jasno je tudi, da drugi obcujejo z Ijudst-vom le po posredovalcih, tolmadih itd. Je-Ii cudno, da se postavuo zapovedana objava bagatelne razsodbe opuica, in da se je jeden sodnik izjavil: „To je pre-neumno, kaj naj objavim, jaz ga ne razumem in op mene ne ?a (6ijte! Cujte! na desnici.) Ostali prfctavi imajo posla pri dezelnem sodiSci in navadno vodijo prciskave; in ker nobeden ne zna ttloveuskij kai^.o -.naj govore s zatozecoi ali pridami kakor po posredovalcih ? Izmej 20 soduijskih uradni-kov, ki so nasta^ljeni pri 11 okrajnih sodi^dih s disto stovenskim. ali mesovitim prebivalstvom, ji It desct ne zna slovenski, (Cujte! Cujte! na desnici) Ta moram omeuiti, da priznamo njegovo jezikovno zmoznost, ako le za s'io lomi, ako se le more spo-razumeti. Ce govorim torej o znanji jezika, tieba si je mialiti le to znanje. Torej 10 sodnijskih uradni-kov na dezeli ae more drugade obdevati zljudstvom, nego po mesetarjih. Jedno sodiSde pa sans phrase odklanja vsako obdevanjo s slovenskimi prebivalci svojega okraja. (Cujte/ Cujte I na desnici). To je okrajno sodi&de v St. Pavlu. Ce imate dve slovenski j stranki pravdo pri tem sodi§&i, ne zgodf se to v [ St. Pavlu, marved na tak nadin, da ti ljudje pridejo na Stajorsko k okrajuemu sodi^cu v Slov. Gradci. (Cujte! Cujte! na desnici). Kako se to zgodf, ue mo-reui umeti, ker naii pravdni predpisi ne pozuajo sod-nijske cristojnosti zaradi znanja ali nezoanja jezika; oznacljivo p? je za razmere na KoroSkem, da poSi-Ijajo Ijudi na Stajersko. (Klici na desnici: Neverjet-no 1) Ne bom tazpravlja*, zakaj morajo ljudje zgub-Ijati toliko dasa in imeti toliko troskov, ampak re-cem, da no bi storil ie-ta okrajni sodnik tako, aiar-veo vsi slovenSdine nazmozni sodniki, potem bi vi-deli, da ne more tako osfcati (Prav res! na desnici.), in ue dvomim, da bi s. hitro pomagalo. (Dalje prih.) Dopisi. 0„ tudi diugi priitavi in vodja muje nevadno za Celoveo imenovani svetovalec (uujto! uajte! na desnici.), in ti vsi ne umejo slovonScino. — (Poslaneo dr. Vasat^: To je hujSe nego v AzijU) Mestnp de- V Gorier, 3. avgnsta. — Saro vost ni sa-mo na dezeli doma, kjer dlovek mnogokrat nimi pri-liko, da bi se na vse stranitako opilil iu olikal, kakor bi zelel; ampak pogosto nahaja se tudi v wins ih, kjer pouujata cerkcv, §)la in javnost vsakemu dovolj prilozuosti, da se navzame plemenitega duha in pri-jetnih zunanjih oblik, ako hode. Zdi so ce!o, da je surovost v meatih v posameznih sladajih vocja od one drugod, ker je v vecjem nasprotji s tem, kar se da od dloveka v raest'i po pravici zahtevati. Uzroki take surovosti so razlidni, posebno slabi vzgledi, po-polna zauemarjenost gled6 na blazenje srea, iu v pr-vi vrsti l«8ti, kateri pod krinko naroduosti sejejo mr-znjo, zanidevanje in sovraStvo do posameznih oseb, sta-nov iu narodov, ki oiso enoga miiljenja s tem, ki maze v veliko kvar javne nravnesti, miru in reda prepotrpe^ljivi papir. Pogosto bi bilo dobro, ako bi so papir zvil pod percsom ciovoka, ki rabi svojo du-Sevuo izobra2eno8t v to, da hujska izobrazeae ia no-izobra^ene ditatelje do aovraitva in prepira, ter da bi dobro osmodil prste, kl razdirajo spostovanje, lju-bezen iu mtr med prebivalci cue hisc in eue obcine aii mesto. V tem oziru god6 se v Goiici yebke redi. Nekatere osebe, posamezni stanovi in neki narod, ki nam jo najbiizji, zgubili so v zadnjih letih skoro po- • polnoma pravice, katere ao jim zagotovljeae kot dr-zavljauom iu poStonim Ijudom. Neinenovana druhal obsiplje jih s psovkami in zuginji ter jih stne§i in zismehujo, kakor stvari, katerim je odloden le Se kratek das 2ivljenja. Pribliino tako se je godilo pred par mesoci magistiatnemu uraduiku Delraestru, ker se je bil drzail, da je iniel ^ri zadnjih volitvah v mestno stareSinatvo svoje nazore in da jo po njih ravual. . Ta moz je javno rekel, da mma zaupauja do mestnih odotov, ki so bill izstopill iz staresiaatva, ter da je trebfl, 4» pifyo nofi ml)* nwb teton) na .gtfgr-5- "* %:^ Mfltne sedeze. V tern smialu je govonl id d«lal za caaa volitev. A to je moral drago Bkupiti. Kar je bilo dovoljeno vaakemu meatnwnu aluSabniku, da je . namre«po prepricanji, ki ga je iniel ah ki ga je dobil, delal na vae kriplje za pristase ah kandidaie vladujofo stranke, to ni bilo dovoljeno rnoiu, ki alu-2i obcini vze blizu dvajaet let in ki je neomadeze-vaa v vsakterem obziru. Svojo stanovitnost v prepricanji moral je plafati s pikrimi besedami, katere je slisal. in vrhu tega z javnim zasinehom, acaraocenjem in pretenjem v listih, ki sluzijo aveti stvari vladujo- . ce straoke. Neki poulicni Hat, v kaieri stiskajo neo-mikanci in poluomikanci svoje duSevne proizvoJe, katerih bi ae aramovali javno prizuati kot svojo, iz-rekel ran je vae, kakor de!a pobalin, ki je za grmom akrit in mece blato na mirncga potoika, ki gre ra:-ino. Ako so to brali raestoi poatopafl, katerim je Hat, kakor ae zdi, v prvi vrati namenjen, da jih buni oa tiato atran, katero hofiejo drngi poatopaSij tedaj go-tovo ni mogel pridobili g/Delmestri sp>stovanja p-i svojih someScaoih tretjega in nzjega reda. To se jo tudi kmala pokazaio. Neki Mosettig, mestni postopac, pride do tega gospoda ter ga proat podpore iz • mest-nih zakladov, katere mu uradaik ni mogel dati. Ni to vzame Slovek kamen ter, udari z njim mestnega uradnika take hudo, da ao ga moiali odoesti domov. Krepkega domobranca v niodoniem smislu so pa za-prli, da bo imoia sodnija z njim opraviti. Nocemo j xeoi, da ao listi 86 avojhn hujskanjem proti Deime- j stra V8e sakrivili, ali brez sokrivde niso gotovo. Ka-ko nasprotni ao refieni listi konservativncmu uradni-ku, posnarae ae iahko tudi iz tega, da celo pri oni-sovanji nesrecnega prizora so stvar tako zasukavali, kakor bi bi!i hoteli refii, da je Delraestri zukrivil tako poatopanje postopaeevo, ce§ da g.t je razzalit se svojo znano oaornostjo. A reel moramo, da Deline- j strova osomost je znana le onira 1 atom in njih do-pisnikom, mod tern ko vse mesto in mestni uraduiki vedd pripovedovati o naravni osornosti nekoga dru-gega, pred katerim je oznaceno casopisje na kolenih. Zato je paS umevno, da je ne vidi, mod tem ko hi tro stakne pri drugib, kar se vjema z njcgivimi tez> njami. IZ St. Ferjana, 29. juHja. — Naznanil nam je goepod vikar in podpredsednik vinarskega in sad* jarakega druitva, da po sv. mail bode predaval v soli g. popotni ucitelj kmetijstva, katerega je vele. slavno nameatnistvo poslati blagovolilo na prosojo odbora vinarskega in sadjarskega drugtva. Brzo po koncani av. ma§i prideta gosp. zupan Konrad pi. Fa bria s popotnim ueiteljem g. Coticem, pozdravita g. vikarja, ki je ravno iz cerkve prisel, in pq kratkem pogovoiu se napotita v Solo. Ljudstva je §lo toliko za njiraa, da je bila Sola kar natlaceua. Ko so se poslusalci uniirili, zacne g. popotni utitelj govoriti o trtni balezni „peronospori," ki je vze vecino na§ih Vinogradov napadla. Izvrstna misel» — L» Skoda, da se ni prej to zgodilo; tako bi si bil znal marsikdo pomagati v tej zadevi o svojem casu. Pa bolje je vender poznc, ko nikoli! Zatorej smo jako hvaiczni velesl. nameatniStvu, ki nam je poslalo gosp. u&tolja, pa tudi odbora nasega vinarskega in sadjarskega drtt-stva za lepo misel. Temu nimamo kaj dodati, razen to, da naj n:im, ce je le mogoce, za vsako veSje de-lo V vioogradik ali se sadjem priskrbi kaksen poduk. Torej naj mi bode dovoljeno glavne tofike tega vaznega govora napisati. Ko je g. popotni ucitelj zaee! govoriti o omenjeni bolezni, se je koj vsem po-sloialcem prikupil se svojim lepo donecim glaaom, s potrebnim kretanjem ter Sisto alovenScico, katero je po domaLe govor. Povedal nam jef kako ae je za-cela razvijati in Siriti po Francoskem in po drugih dezelah nafiega eesarstva; kaj ji sluzi ali pospesuje njen razvitek, pa tudi kako jo zatreti, kaka in kdaj je treba Skropiti. Pokazal nam je tudi s primernim drobnogledom na bolnih trtnih peresih omenjeno bolezen, ki smo jo v8i eden za drugim gledali; pa tudi na tabli nam je nari6ai primerne glivice, kakor se vidijo pod mi-kroskopom ali drobnogledom. Po tem je prestopii na drug predmet, in to na grozdje, kdaj naj se trgatev zacne; kako naj se zdravo grozdje od slabega loci ; kako naj se masti, in obrobka ali odceplja od bla-stin; kako in koliko 5asa naj se pusti vreti ali ka-hati; kako naj ae preanema; kako in do kje naj ae sod nalije; kako in kdaj se prvi6 pretaka, kako in kdaj v drngo in v tretje itd.; kako naj se sodi hra-nijo; kako in kdaj LvepIajo. KotiCno nam je iz zad-ujega predmeta vse posnel in zagotovil, da de se bomo po omenjenih pravilih drzali, in tako ravnali, se nam ni bati, da bademo imeli alaba in bolna vina. S tem je bil koncan tri ure trajajodi govor, ki nam je le prebitro konCal. Zdaj ae vzdigne eden odbornikov „vinarakega in sadjarskega druitva« in se primerno zahvali gosp. ucitelju za prijetni pouk in veleslavuemu name^tniitvu, ki je odborovo prosojo s tem ualisalo, da nam je po-slalo naproSenega ucitolja. Po tem smo se razili mod seboj govoreC, da bi nam bilo dano vsaj fie enkrafc pred trgatvijo kaj tacega posluSati. Politidni razgled. Na Duaaji so imeli pretekle dni pruskega diplomata, poslanca pri sv. stolici v Rimti, pi. ScW5zer-ja, kateremu so skazovali velike dasti. Pape2ev nuncy, nadSkof Galimberti, ki se je pred leti v Rimu pogajal s Schldzerjem radi katolikoY "t pruskih dezelah, Selje poslancu na-proti do ju^nega kolodvora ter odpeljal ga v svoji kodlji v „Hotel Imperial." Zvefier je bil pruski diplomat nuttcijev gost. Drugi dan obi-skal je na§ega ministra zunanjih zadev Ealno-ky-ja ter je ostal pri iijem &ez eno uro. Vr to-rek odpeljal so je dalje. 1 Razprave 0 Kalniovem umirovljenji so po-tihnile. Vclikan'sko ovacije in slavnosti, ki so se napravile temu generalu 0 tej priliki v Gradei, j dirnole so jako neprijetno v visokih krogih. Ne- | strpno se priftakuje pvvih 800 imenovanj med castniki za dan 18. avgusta. Kuhnov naslednik | v povcljniStvu tretjega vojnega kora je fml. I Schoufeid. Kpnccm novembra nameravajo imeti na Danaji sploseu katoIiSki shod za vso Avstrijo, na katerem bi se pqsvetovali in sklepali 0 upe-Ijavi Kristovih naukov v javno z>ljenje narodov | in dr^av namesto rabinskih in framasonskih, ki so zdaj povsod v veljavi. To delo bo tezkb in ne bo brez zamer; slednji6 pa tudi, ali bo vla-di vsed ali ne. ] Prusi pocivajo na lavorikah, katere so si j pridobili mirnim potom s tem, da so §11 v go-ste k mog»6nemu ruskemu cam v Petrograd. Ves svet priznava, da Viljeim II. in Aleksander III. nistabila pri§Ia skupaj samo iz uljudnosti ampak da sta se tudi pogovorili 0 zadevah svojih dr2av, Ruski listi odlocno pripovedujejo, da | se je imenovala tudi Bulgarija tiste dni. I Na Nem§kem je za6elo- ^idom, ki so go- spodarji svetd, nekoliko presti. Ranjki cesar Friderik je bil ud skrivec druzbe, kateri so |i-di nadelniki; sedanji cesar pa node posnemati cfieta v tem oziru in to p(,6e Side. SkuSali so s tem uplivati na cesarja, da so razsirili vest, kakor d* pesar je dru§tvu ze pristopil; ali B\-smarkov list je na to odlocno odgovoril, da to ni res. Pruski kralj, oziroma nemski cesar, se je bil ze pri zafietku zidom mocno zameril, ko je bil odgovoril na cestitko berolinskih za, topnikov, da ga veseli, ko sli§i, da se veliko trosi za no-ve §olc in bolniinicc, a da se mu zdi potrebno, da bi se tudi cerkve zidale. Bavarci, nasi najbli/nji soscdi na zahodu in dobri prijatelji, praznovali so ta teden stolet-nico, odkar se jim je rodil kralj Ludovik I., ka-: ten §e vednq 2ivi v hvaleznem spominu svoje-! ga naroda. Slavnost bi se bila morala visiti vze pred dveraa letoma; ali radi Mostnih dogodkov I v kraljevi rodovini tistega leta prenesla se je na letos. Ludovik I. je vladal od leta 1825 do 1848 ter je storil premnogo za svojo de^elo in za glavno mesto Monakovo. V gospodarskem in I cerkvenem oziru je mnogo popravil ter pridobil si sijajnih zaslug, posebno glede novih stavb, umetnij, ustanov in zavodov. Pomogel je tudi j Grkom, da so se osvobodili tur§kega gospostva in postal! samt svoji. K tej slavnosti dosle so t Mcoakovo deputaeija. z Gr§kega, z Diinaja, iz vseh bavarskih mest in brez stevila ljudstva iz tujih krajev in iz domace dezele. Kmlju so postavili na dostojnetn mestu kip v naravni ve-likosti. Priredil se je tudi 0 tej priliki ve-likansk slavnosten sprevod po mestu, ki pa ni bil po vsem srecen, V sprevodu bilo je tudi 0-sem slonov, ki so se splaSili ter napravili veliko zmeSojavo i?ed brezStevilno mno^ico. Mnogo je bilo ranjenih, nekateri so celo umrii. Italija se bavi se svojo Massaua, de2eio tam dalefi za Egiptom, ki do zdaj jejuni priue-sla ni medu ni mleka, pafi pa mnogo krvavih glay. Za nas je stvar radi tega nekake vazno-sti, ker v tistih krajih se placuje vse z avstrij-skimi tolarji (Marije Terezije). Italija mora ku-povati tolarje na Dunaji (to je, U jih tam ko-) vat), d« jib poiil/a svojim vojakom v Massaua, Francija je popolnoma v rokali framasonov oziroma zidov, ki ne poznajo boljega dela od boja zoper katolisko cerkev. Ministerski pred* sednik Floquet je narocil poslu§nim organom, naj hujskajo zoper cerkvene naprave, da ima povod nadlegovati in zatirati jib. Navadno so sicer o6ividno sprica nedolznost preganjencev, ali kar je minister med tem sklenil in ukazal, se ne razveljavi ve6. Ferdinandu Kobur§kemu v Bulgariji imenu-jejo ze naslednika, a do zdaj §e le razni listi; dokler kdo drugi ne izpregovori, bo imel mor-da §e mirne dneve. Doma6e in razne vesti, P. n. gospode narocnike, ki niso ponovili naro6be za drugo poluletjo, proaimo, naj jo kmalu ponov6 in naj nam poSljejo doticno narcfiaino da nam ue bo treba ustavljati jim lista. Pri tej priliki dizuemo »e zapet opomiujiti zamudnike pt-ejsijjili let in prcteklega poluleta, da bi vendar enkrat bla-gohotno izpolnili avojo do!2nost uaaproti listu, da nam ne bo treba iiadaljevati Bnove rubrike.8 Duhovske zadeve. 6. g. Alojzij F a i d u 11 i dovr§il je b goslovske sfudije na Danaji, dosegel na-slov doktorja sv. pisma ter vrni! se v Gorico, kjer opravlja zacasno slu^bo knezonadskofijskegii kapelana. — (). g. Josip P a v 1 i c a dovrSil je po dveh letih svoje studije v Rimu, dobil uaslov doktorja cerkve-nega prava ter ao je vrnil v sv.ijo domafiijo, da po preteklih po6itnicah odidft na Dunaj, kjer dopolui svoje bogoslovske naukc. — 6. g. Mai ko Vales, spo-veduik na sv. Gori, dobil jo vikatjat v Branici ob kranjski rneji. — Pred. g. Josip J o r a m, dekan v Cerknem, oskrbuje ob encm kuracljo Rivno, ki je zdaj bres svojega pastirja; pred. g. Franc Si tar, zupnik na B ik.>vem, pa vikarjat v Orehku iz enakc-ga uzroka. — Pre& g. Josip J e r a n), dekan Cer-kljanski, bo prazuoval letoSnj > jesen petdesetletnico svojega masnistva. Med duhovstvom iz Oerkljanske dekanije in ono, ki zdaj tam pas:inij<», opazuje so precpjSnje gibanje iz tega povoda. — Za dahavSfiinj goriSKe nadskofije bodo letos duhovne v a j e v prostonh tukaj^njoga velikega setnenisCa in sicer 2ad-nje dni avgusta, to je od 27. do 30. Kdor se jih hoce udeleziti, mora se oglasiti do 18. t. m. Narpdno politidna dru§tvo MSlogatt bo imclo svoj letuSuji redid olieni zbor v ponedeljek 27. avgusta ob 11. uri piedpoludne v proatorih gorigko Citulnicc z navadttim dnevnim redom. Druitveniki se uljudno vabijo, da bi so udelczili obenega zbora v obilitetn stvvilu, kor tu jim je dana prilika, da se prosto in brez oviukov pog >varjajo o dusnih in gmotnih razmerah naroda slovenskega na Goriskem ter da storijo oklope, ki se jim zdijo v brambo narodnih, poiitienih in gospodarskih pravic uajpotrebnejii in najpiimernejSi. Gosp"djo, ki mislijo sproz!ti kako novo misel ali nasvet, so to nnjbr2e u2e nazuaoili dru§tve-nemu odboru, ki jih je bil k temu pozval valed dru-Stvenih piavil v aaScm listu. Vabilo. Tgo svoje p. n. gospodo posredoo in ocpoBredne volilco za drzavni zbor vablm s tem k shodu, ki bo v ncdeljo 19. avgusta v Cerknem in v t edeljo 2. septcmbra v B o 1 c i po dokoncani popoludanski aluzbi bozji. pri katerem bom porocal o svojem delovanji v dr2avnem zboru. V Gorici, 2. avgusta 1888. Dr, Josip vitez Tonkli, drzavni poslanec. Div Joief Maurovich, obce znani goriiki zdravnik, dolgoletni raestni stareiina in io v tretje izvoijeui mestni zupaa, za katerega smo pri lotosuj h dopolniiatii volitvah glasovali tudi goriSki Slovonoi, ki smo pripomogli do zmage konservativnira kandi-dafom, dobil jo najviSje potrjenje in je bil vSeraj opo'udne v javui seji v navzofinoati vladnega zastop-nika v tretje vmesceu na goriski iupanski stol, ki mu je bil pred cetrt letora odre6en po njegovih nizjih, a zopet odkazan po sedanjih moatoih ofietih, ki se nirto upali prodreti z novim zupanom tin i. Zveoer je svirala mestna godba pred zupanovo pa-la6o, a pozneje je bil banket pri „Treh kronah", h kateremu so bili povabljeni vsi p. n. gg. mestni sta-raslue. Z ozirom na ta banket prinesel je uradui list dovtip, kakerSen je navaden med nezrelo poluomi-kano poulieno mladino. Vemo, da g. zupana in naSih staraSin to ni vznemirilo niti za en trer-otek; a ob-zalovati je, da gorisko mesto nima v javnih zadevah boljega svetila od te br'ave in dimnate wlanternoc. Nadejamo se, da javno delovanje gospoda zupaoa bo jaeen odsev njegovegt spravljivega in huraannega pre-[ pricanja, ki kinLi njegovo osebo, ter da gg. mestni I stareSiue ga bodo podpirali v tem prizadevanji v ko-i rist celega mesta in vseh njogovih probivalcev. Te-j daj se nale nade premenijo v dejanja in zupanov sporoio bo trajen med dobrimj Gori^aoi, Slavnosini vapored,' po'**fcatorenr mialt bla-gosloviti italijansko podporno druStvo v Gorici avojo novo, dragoceuo in lepo izdelano zastavo, objavil je nedavao list, ki velja kot glaailo v Oorici vladajoce stranke. Po torn hi se slavuost vi&iia v vrtu in v pa-ladi grofa Attemsa, - trn'stnega svetovalca, tor po uli-cah goriakega mesta. V nedeljo 16. acptembra ob 6. uri zajutra prohodila bi godba glavne ulice goriske-ga meato. Ob 9l/» bi se shaja'i rodni in dastni udje. kakor tudi deputaoije sorodnih druStov v Attemsovi paladi, kjcr bi jib druStveni odbor slovesno spreje-mat. Blagoslovljenje bi so vrsilo v vrtu. Pot em bi navzodi z zastavo in godbo ali po goaposki ulici in daljo do liiso baronice Angioliuo Bitter, v glediSkih ulieah, katera bo novi zaatavi kumioa, - tor bi zagodli nekaj skladeb v dast viaokej goapej. Nat<> bi se slav-nojtoi aprevod pomikal dalje do pi>§te in nazaj sk.iz ulico sv. Ivana in Aacoli v Attemsovo p iia6o. Popol-dne od 3% do 5l/a bi svirala godba in sredkalo bi se 20 dobitkov; potetn bi bila spIoSua zabava in pics, h kateri bi b;l moat vhod vsakemu, k' bi placal vstopnino 20 kr. Tako se glasi vzpored, y kolikorje do zdaj objavljen; ali pa ustane tak ali ne, se ne more vedeti, ker druStv* kot tako ni do zdaj se nic objavilo, da bi mi vedeli. Mog>de towj, da ostane pri ten:, raogode pa tudi, da se So kaj preraeui. — Ker se kazejo za javae slavaoati bolj-ji dasi id nek-danjih dnij, oglaailo se je, kakor se govori, tudi „Slo-vensko braluo in podporno drustyo v Gorici,* da bi se mu privoSCilo, kar so drugim ue odrokujo. Ko Kaj gotovcga zveuio o tej zidevi, ne zamoldimj svo-jim ditateljem, kako redi stoje. „Corrierea prinesol je zopet dlauek polu strupa prori gori§kiui Slovencem, v katerem tazpravlja, da Italijaai so Goridani, Slovenci pa tujoi v Gorici, da torej Italijaui iinajo pravice m.'sCanov, Slovenci pa no, da v.Jed tega „Mutuo Soecorso", ker je italijan-sko, 8mo blagosloviti avojo zastavo, ne pa „Podporno diustvo", ker to jo slovonsko. Kako sodi visoka vtada na podiagi av.-.trijskili zakonov o prostem domovji, o domovinski pravici in o Sduvanji tako izjave, ne vemo; to pa vemo, da „Ci)riiero" ni naletel na ni-kako ovirOi ko je to krividno in nevarno nadelo za-brusil med svefe. NemSke goste so nltalijaudidi* uza pregoali iz meata vkljub nuporom delavne „Kurge-sellschaft"; zdaj a) se spravili naSlovence*, s kakim vapohom, bo odvisuo od nj«h raorebitnih pomodnikov iu od pravidue stvari. Gotovo je, da uieSdanatvo node imeti nikakega opravka s takimi kujakadi „Corrierott ni glasilo goriskega mesta, ampak neke klike a'i svojati I V prvostolni cerkvi gori§ki, kateri zupnit kuje moiisignor Stefan Katbl in kateri sta c. ic. major y pokoji Karol vitez Catinelli iu c. k. vpokojeat profesor verstva 5. g. Anton Sessich skibna kljuSarja, opszujt jo so v ^zadnjih dasib vsakovrstuo poprave in oiep§;tve. Potem ko je bil tlak pred veiikim altarjem preteklo pOmlad ves prenovljen, dobila je cerkev za Btranske allarje 24 krasmb alitih svecuikov, kateri; naj s-i ogleda vsak corkveui oskrbnik, ko pride v Gorioo. Hvala za to uinetno, ukusna in razmeroma jako ceno delo gre g08p. Albeitu Saoiaasi v Ljubljani, ki se jo pokazal mojatra v toj stroki in zasluzi vso p.iznanjo. Porcijunkola (odpuatek sv. Frian'5iSka) obha-jala se je tudi lotos pri oo. kupueioih in na Kosta-njevici pri oo. fcandiskanih z veliko slovesnostjo med mnogoStevilno uleleibo dubovstva in vcrnoga ijud-stva. Lop izgled dal je visji pastir, ki jo enako drugim vetnikom udelezil se 2e na predvecor poboino-sti na Kostanjevici. Z veseljem mceemo zabeleiiti, da ta ccrkvena svecanost in poboSnoat se obhaja v Goric* od leta do leta z vecjim ognjeni in vecjo u-dele&tvijo. Tudi na Sv. Gori in v Kvi&l Vipavskem bila je udele/itev obilna in jako tolailjiva za nase (5ase. Domaci polk kralj Milan srbski §t. 97 za-puati na§e mesto pribodnji ponedeljek 6. t. m. na vse zgodaj tor pojde k navadnim letnim vajam v Postojino, odtod pa v Pulj, kjer je bival uze vec let. Od hrabrega rojaka dobili. Sino dtobuo pesniioo, v ^ateri opova odbod iz GoHce ter se poslavija od ilirskega mesta in raznih njegovih prebivalcev. Zal, da radi pomanjkanja proatora ja ne morerao pona-tianiti v vsem njencm obsegu. Vrlim rojakom Lelimo najsreCnejso pot ter da bi se kmalu zopet vrnili k nam, kjer so se 3utili v resuici domace. Gluhonemnica goriska imela je navadno dj letos vsako leto meseca avgusta konocletuo javno preekugujo; letos pa te preskuSnje ne bode in zana-rej bode sploh le vsako drugo leto, ker zavod glu-oneme otroke le vsako drugo leto v zavod z nova sprejeraa in odpuica. Studije so drage; vendar to ne ovira neka-terih naSih mestnih oCetov, posebno jezicmh doktor-jov, da bi ne priporofiali vedno daljSih Studij, bodi-8i v raznih odsekib, bodisi pred sodnijo. Celo uradni tiat tarna in jadikuje, da smo brez zadostne vode in da se nioramo le obiluemu letodnjemu delevju zaUva-«ti, da niamo radi pitae vode v vecjih stiskah; in vcndar je nekatorira mwtmm oCetQm ve$ a* tem, da I bi so pravdali in prepirali b preblagorodnim gospo> dom AUredom groi'om Coroninum, ki uLe 50 let pu-s6a mcatu sedanjo vodo brezplacno, kakor pa da bi so z njim miniiiu potom pogodili tor prz-jaJi mu za nepiecenljivi dar zdrave pifno vode, katoro naraerava mestu piepustiti, spodobno od§kodntuo. Mestoim o-Sctom, kature emo lotos izvoliii, gre hvala, da so spoznali, kaj je za meato dostojno, ter da sj sprozi-H nasvet, naj se ponudi visokorodnauiu goapodu gro-fu 30.000 gl. kot od^kodnina mod piijatelji za ne-precenljivi dar izvrstne pitne vode iz Kronberga. Med starimi staregini naslu se je toliko moiiio misledih moL, da si z uovimi vrcd inieli veLino za vvJSeni pred-log, med tern ko so drugi tidni v tem propti(5auji, da rajsi toSiti se ko piafiati ve6 riego 20 000 gl. Tozba bi v petih lotih stala go'ovo 10.000 gl. in tako bi bil zgubljen dunar, das iu — voda za 5 let, z vodo pi tudi zdravjtt in morda i-clo iivljeuje mno-gib revo^ev. Govori naSih dr^avnih poslancev mar-sikaj razktijcjo, cesar bimi satui no sineli opisovati, zuto sino pouatisntli in Sukljejev, Klunov in Gregor-t&i govor, v kojib so opi.saue velike dobrote, ki se nam gode v Solstvu; danes pa smo pr'cult ponatis-kati FerjauCifiev govor, koji navaja reci, ¦ ki se gode Slovencem v uraduijah. 3 tem iumre6 hocrfino \l-buditi nekoliko vet Cata za ua§e pravo. Zgubil je neki u&enec kmetijske Sole slov. od-delka preteklo sredo ob 9. uri zjutraj blizu kapaciuov devet gold. Edor jib jevna§el, prosi se prav uljudno, da jib izvoli vroCiti g. ZepiCu, za^asnemu vodji kmetijske Sole v Gorici. Morske kopeli v Gradu ali Grade^i omenili smo 2e opetovano jako pobvalno, ker imajo v rcsnici sijajne vspehe v Skrofuloznih boleznih in ker se od-likujejo po svoji 6istoti in krepilni moci tudi za zdrave. Radi tega prihaja vsako leto ve(5 tujcev iz bMnjih in daljnih krajev, da si isCejo tarn zdravlja ali pa pomo^i, da si ga ohraaijo. Znauo je, da je tudi letos v onih kopelih nad 130 otrok, kc terih dobro polovico je poslai tja goriSki odbor za dotifini zavod, drugo polovico pa Dunaj. To je dalo povod, da se tudi za ob-cevanje med malim otoCidem v laguuah in med kopuo zetnljo bolje skrbi nego v pn>j§ajih <3asib. S postaje juzr.e ^eieznice v Ronkah (Iionchi pri TrM\) odliuja po§toi voz skoz Oglej v Cervinjau ter vozi tudi ljudi po nizki ceni. Iz Ogloja v Graded in obratno vozi pa vsak dan trikrat pos^t< .1 parnik, Ki se drzi na-slednjega reda: iz Gradeza odide o 5. uri in 30 minut zjutraj, ob 10. uri pied p. in ob 2. pop.; v Oglej dospe ob6. uii in 45 minut zjutraj, ob 11. uri in 15 tn>iiut predpoludne ter ob 3 urab in 15 minut popoludii'1. Oo nedeljah iu praznikih odpluje parnik tudi §'». ob 6. uri in 30 minut jsvefier ter pride v Oglej ob 7. uri in 45 minut. Iz Ogieja pa odhaja imenovani parnik ob 8. uri zjutraj, ob 11. uri in 45 m. predpoludne ter ob 4 urah in 30 minut popoludne, in pripluje v Gradez ob 9. uri in 15 minut predpoldne, ob 1 uri popoludne ter 0 5. uri in 45 miuut zvecer. Oj ne-deljab in prazniki' "dide pa §e ta parnik iz Ogieja ob 7. uri in 50 n. t zvecer, ter dojde v Gradez ob 9. uri in 5 minut. Ta vo&iji red velja poleti, za jesen-ski in zimski cas velja drug urnik. S tem podjetjem je jako olaj§ano obdevaujc med knpno zeinljo in oto-kom, ki je ze marsikomu priuesel zgubljcno zdravlje ali pa maogo pripomogel, da si jo kdo zdravlje ohra-nil do poznib let. Mariborski kneso&kof vzvt§eni guspod Ma-ksirailijan Stepiscbnegg praznoval je v^eiaj v Mariborn prav slovesno petdesetletnico s%ojega ma§-ni§tva. Stolni kapitel mariborski rezposlal je bil va-bila vsi duhovScini obiirae §kotije,- v katerem je bilo zaznamovano, kako naj se ta slavnoat obhaja. Muogo dubov^cine je doSlo v Maribor, da se je poklonila avojemu visj'nnn pastirju ter da mu jo v slovesoi avdijenci izrazila svoja najsicuejSa destitauja. Sivolasi koezoskof je slu^il slovesno sluzbo bozjo ob 10. uri predpoludne v stolni cerkvi, katece se je udeleiila navzoda duhovScina, razna dostojanstva iu uebrojno ljudstvo. Potem je bil gprejem v knezj'i palaci, kjer je pristopila duhov§cina ter uradi in razni zastopi. Knezo§kof Stcpisehnegg pridobil si je v svoji skofiji med drugimi muogo zaslug za katoliSko odgojo icnske mladine, kateri je priskrbel izvr.itnih ufiiteljic z vei> kimi osebnimi in denarnimi 2rtvami. Tako dclovanje bo plodonosno za cele rodovc in je posebno v casih, ko veljajo 0 ljudski Soli krivi nazori, prepotrebno. Veliko je Irtoval tudi za popravo stolne. eerkve v Ma-riboru, ki se je pred ieti vsa prenovila. V Mimu pri Gorici so imeli preteklo nedeljo pies. Novadna godba nekatarim ni zadoatovala, zato so nekatori dobrovoljoi prirodili s pestmi, kozavci, okni in vrati se drugo, za katoro jim bo treba naj-brzo §e odgovarjati prod sodnijo. Ker je bila no5 prekratka, plosali so nekateri se drugi dan v pono-deljek, s Sigivim dovoljeujem. nam ni znauo. 12. avgusta pripravljajo zopet pies (pod Gradom); 23. sept, na kvaternico hocejo imeti pa kai* tri pleso, ker ti-sti dan dojde v Mi re a iz vse okolico maogo Ijudij rAdi C3ikvone eve^aDosti na Gradu, Iz ICobarid dobili smo zalostno poroiiilo 0 vefi nesrecah, ki so so te dni prigodile. Neki vo^nik iz Kwda, Stefan po imenu, je m«d Kobpridom in Trno-vim na vozu zaspal; ten tako no3re5no pod voz pa- . del, da mu je slo kolo cez glavo in da jo pri tej pricl nmrl. V Drelnici ponosrec"il se je neki bo^ja-ston 6it»vek, ki je v strmi senozeti kosil seno. Ko ga je b zjast prijela, se jo zavrnil ter valil se po str-mij:i, da se je popolnoma ubil. Na Livku je nekdo. tsiko n.opretno streljal z moinarjem, da mu je roko outiga'.o. Dru^ba sv. Cirila in Metoda imela je svoj letolnji ob^ni zbor na Ptuji 29. t. m. Udelezitev bila je jako rdiilna; iz bliznje okolico doSlo je mnogo IjuJatvii. P.-i banketu sliSale so se razne napitnice in govori v proapeh drustvu. Obdni zbor vtsil se je mirno in nasveti so bill sprejeti enoglaBno. Zalaganje c. k. vojaStva s potrebnimi re?.mi godilo so je do zdaj vecmom po bogatib pnkupiie-valcih, ki so dclali dr^avi visoko racune in so dajali kmetu pridelovalcu le malo zasluzka. VojaSko uprav-niStvo pa Self, naj bi obcino sprejele, kolikor je mn-goce, tako zalaganjo v avojo roke in naj bi tako od-prlo prideiovalcem pot do boljsega trga z domacimi pridelki. V ta namen oddajalo se bo tudi v tukaj-Injem vojaSkem. skladigci zalaganje vojakov v Gorici in v GradiSci so senom, se steljo in se alamo za slamnike za 6&s od 1. sept. t. J. do 31. avgusta 1889. Natandncji pogoji razvidni so pri vojafiki upravi v recenem skladiSci ali pa se dob6 od tarn po po§ti proti povrnityi poptnih in (iskarskih sfcroSkov (4 kr. od pole). Kmefcovalce in obCine opozarjamo na te razprave in pound be. Iz Kanala dobili smo glede bli2ajo6ih se no-vib obcinskib volitev precej oster dopia, katerega pa niamo priobeili, da se razli^ni poboiani duhovi proved ne razburijo. Gesarjevo gtiridesetletnico mislijo napraviti v Kanalu zdruzene vse ob5ine se eodelovanjem iital-nice, veteranskega druStva in pozarne brambe. To bo gotovo lep vzgled vzajemnoati, ki obeta tudi lep vspeli. Ziviaskega zdravnika se sednlem v Tolmiou dobi okraj tega imeoa. Emil Z u 11 i 0 n i v Gorici imenovan je zuc'asno za to mesto, katero naj bi oskr-boval 7. najboljsim vspehom. Veteranskega dru^tva poddru^oica v Tol-minu napravi dne 5. avg. t. 1. ob 3. uri popoldne javno tombolo. Tombola bo 20 gl., cinkvina 10 gl. Kartcla stano 10 kr. Ciati dohodek je namenjen pod-druznieni blogajni. Pri neugoduem vremenu so tombola odnese na naalednjo nedeljo. V Tolmiuu, 30. julija 1888. ' Predstojnistvo. UtOllil je blizu Eoborida med Iderakera in Ladri v S>idi, ki je bila preteklo soboto nenavadno narastla, 231eten koaec Peter Skocir z Vrsna, ko je hotel zvecer, vra&ije so djmov, prebroditi Soco. Drugi mo2je so mu odavetovali, naj no brodi So5o, ter naj • gre raji na moat, ce tudi je daljo; ali mladi moz" jo proved zaupal ha svojo mod, se ni dal prego*oriti in je moral puatiti 2ivljenje v deroci reki. Z levega brega Siroko reke so viJeIi; kako se je moz* boril z valovi, ki kosa, katero je imel dez ramo, je so nekaj casa kazala, kam ga je voda vlekla, ali pomagati niso mogli, in trupla ponesrecenca niso bili fie dobili, ko nam je bila porodena ta nova nesreda. Nesrede s topidi se tako pogoato ponavljajo, da nazadnje bo morala gosposka etreljanje s topidi; popolnoma prepovedati, ako obcinstvo ne bo hotelo biti previdnejse v tem poalu. Pretekli teden pripeljali so v tukajSnjo bolnisnico zopet dva mladenida, ki sta se ponesredila pri tem delu. Enomu je roko skoro popolnoma zdrobilo. Oznanilo. Ravuateljstvo zastavljavnice (Slonte di picta) vstanovljene po grofu Thurnu v Gorici naznanja, da bode due 10. septemb. t. 1. za-cela javna draiba (kaut) nereSenih zastav II. cetert leta 1887. t. j. tiste, ki so bile zastav-Ijenc meseca aprila, maja, junia 1887. V Gorici, dne 2. avgusta 1888. St. 490. V tem okraji se s tem razpisuje: a) mesto. uditeJja-voditeJja dvorazrednice na Ser* penici) b) mestor ucltelja-voditelja enorazredniee v Pod-brdi*; c) mesto ucitelja v Kobaridu; (?) mesto potovalnega ufciteija za Reko-Police i e) mesti poduSiteljev v Kobaridu in v Bovci; f) mesto poduditelja ali podu&teJjice v VolSah. Prosilci za mesto pod a) iii b) morajo bi-ti sposobni ufciti tudi verstvo; oni za mesto pod c) pa dobro izurjeni v godbi na gosli, ker je n&ti gosli gojence c. k- pripravljavnice. Doliodki prvih 4 mesi so HI. pla&lnc vrste. Potovalni uditelj dobival bode 100 gl. od-skodnine za poti. ProSnje s postavnimi spricevali naj se u-loze pri podpisanem v dobi 6 tednov po raz-glasenji razpisa v Casniku „Osseryatore Jfgerti-nott po predstavljenih oblastnijahr C. k. okrajni Solski svet v Toiminu, dne 27. julija 1888. Naznanilo. Podpisan! naznanjam svojim rojakom, go-ri§kim Slovencem, in drngim prijaznim sosedom, da imam bogato zalozeno stacuno vsakovrstnega jedilnega blaga na Trgu sv. Antona, ter da se dobiva pri meni vse po najnizjih cenah in blago najboljse vrste. Zato prosim, da bi me slavno ob&nstvo blagovoliio pofiastiti z mnogimi naro-6ili, in obetam, da bo gotovo zadovoljno z do-brim blagom, nizko ceno in toSno postrezbo. Svojim bratom Slovencem in drugim miroljubnim poStenim sosedom preudani. V Gorici, 1. avgusta 1888. ANTON SAKSIDA, na Trgu sv. Antona. Krava na prodaj pri nlapol dezelne kmetijske Sole sloven-skega oddelka. Krava je prav lepa pincgavske-ga plemeaa s teletom, stara je 3 leta. Kdor zeli kupiti, naj se oglasi pri zgoraj imenovanem. Na no in na clobelo. hut (ulol v Gorici v Rastelji; obilna in mnogovrstna zaloga neiimf>er§klh, Salanferljsklh, malili reil 1b Igra6. Najyeci izbor blaga za razooiSeke (havzirarje) kramarje; cevljage in krojace, potem molkov, svetih podob, roienkrance itd.; priporoca svojo veliko zalogb -wmjt?^m ali lepoticij, tapecerij, olepSovalnega papirja kakor tudi zlate in arebrne podlega a mmm.-a^mrmrwM&Mxit^ *«?!«.-SLl& po fabriSnih cenah, veliko zalogo sve& in veliko zalogo fevljev vsake aorta za male in veliko cene in moze itd. POSEBNOST VRTHA SERENA vsake vrate in gotove dobrote. Cene tako nizke, da se ni bati tekmo-vanja. INa delbeio — na drobno* »,SLOVANSKI SVET," slovenski caaopis, ki izhaja dne 10. in 25. vgakega mosoca na 16. teliktA Btraneh, objavlja poUtiSne 6Ianke inspiee knltarne vsebine, kakorSni so za naSo in sedanjo dobo, zlasti avdtrij-skim Slovanoo, jako potrebni in razni. Priobcu je prerodo »!©• vansldh del, dontse iz slovanskih dezel in drzar, ve3ti, dogodke in alovansko knjizevnost Cene je nenavadno nizke. „Slovan8lLi Svet« atoji: za oelo leto 3 gld., za pol lota 1 gld. DO kfc, za ietrk leta 75 kr. Naroenina se poSilja upraTniatru „Narodne Tiskarne" v I^ubljaiu. Izdajatelj: Fran Podgorm.k Cudovite kapljice sv. Antona Padovanskega To priprosto in naravno zdravilo je prava dobrodojna pomoS in ni treba mno-giU bo»odi, da so doknze njihova Cudovita mofi. Ce so le rabijo nekoliko dni, olajSajo in prezonojo prnv kraalu najtrdovratniSo ie-lod5ne bolesti. Prav izvrstno Tstrezajo zo* par tiontorbjde, proti boleznim na Jetrlh in na vrtniol, proti firevesnim loloznim in proti . glistam, pri zcnakili racBoCnth nadleznostib, sopor boli tok, boljaBfc,* zopr-r biVjo area let distijo pokvarjeno kri. One rie pregnjnjd aamo omoajeniU botazni, ampak naa obvarujejo tudi prod vsako bple^pijo. Prndajejo so v vseb glavnih lekarn. iah na sTotu; za naroCbo in poSiliatve pa edino v lokar-nioi CMstofoletti V Gorici, v Tratu ˇ lekarni C Zanetti in O. B. Rovia io v lekarni Alia Ma-donna v Korroinn. Kna Hteklapica atane 3Q novoev. Hi!a ia piaj v Gorici pri Sv. Kuku, via Ganonica st. 6, z dvorisfiem in vertom; ima vse komoditete za za-sebnika, kakor tudi zaobert ali tcrgovino. Cena primerno nizka. Podrobno 'jhve urodnistvo J^ KMETOVALEC ¦ jo edini sloveuski, gospodarski list s podubami, ki izbaja dvakrat na mesoc na cell poli. in pri-naaa poljedelsko, Sivinarske, vinarskcin druge clanko, gospodarsko novice ter On jo. noroumkom svojim dobro gospodarske svote. „KmefoValec" stoji na j leto 2 gld., za gg. ucitelje iu knjiznice ljudskih Sol pa le 1 gld. NaroSniki, ki vstopijo med lofom, dobe | vao izisle. itevilke tistega lotnika. METOVALEC. |&S§3RSL3u» VRTNAR je list s podobami, ki prinaSa sadjarske in eploh vrtnarske Slanke in izbaja dvakrat na mosoo. „Vr-_ tnafja" dobe naroeniki „Kmetovalcaa zastonj. ^OOC=3004f€>Oe=X>0< i S poljudnim opisom 5!ove§kega telesa, I Izdal in zulozil Dragotin Hribar. | Odobril dr. Edvard BeuediSid, nadzdiav-nik nsrailjeuih batuv v Sf. Vidu na KoroSkem. | Ta slovenskumu narodn zelo koristna I knj 2ica dobiti je v „NARODNI TISKARNl*1 1 v'Ljtibljani, Gospodske ulice St. 12. — Stone | 40 kr., po po§ti 45 kr. I OZNANILO. Naznanjam prav udano slavnemu obdinstvu, da 16. julija t 1. sem pre- ne^ei svojo zalogo hisne oprave, zrcal, podob, tkanin itd. itd. v uiico Contavalle li. &t. 2 poleg kavarne Schwarz, nasproti gos- tilni pri „Ogerski kroni". V Gorici, 18. julija 1888. Valentin Cappcllani. Samo sredi Rastelja §t. 7. V GORICI. Zaloga norimbcr^kega drobneg^ blaga razprodaja na debelo in na drobno. razne detelje, olepsevalue in zarastilne tra-ve, krmno repo in razna zelenadna semena. Samo sredi Rastelja st. 7. Radenska kisla voda in kopalisce. Radenci na slov, Stajerskem ob vznozji Slovenskih goric, 1 H >"- w Tint 7*11**! 171 lilt 17 A fill Radenska ki