Št. 18.
V Trstu, sabota 27. septembra 1870.
Tečaj IV.
,Edinost" iihaja vsako drugo in četrto sabota Tsakega meseca n *elja za Trst tbc leto gl. 2 kr.— innaj Trstu po posti vso leto , 2 * 40 ... polu leta , 1 , 20 .	četrt . . — . 70
Za oznanila, kakor tudi za • poslanice" se plačnjfl za navadne tristopne vrste:
8 kr. če so tiska 1 krat
7 • » v n 2 krat 6 . , . „ 3 krat Za veče črke po prostoru.
Fosamecne številke se dobivajo po 7 kr. v tabakarnah v Trotu pri pošti, pod obokom tik Kolistrove hiše, na Delvedem pri g. Bortolinu, V okolici: Na Opčinah v loteriji, na Proteku pri g. Gorjupu, v Har-koli pri (?. Ani Takim in v Bazovici pri A ni Tu«, v Skcdnji pri Fr. Sanrin M. Magdaleni /<;. J. .Tel«.
Naročnina in v?a jii-mn tuj m pošiljajo uredništvu v Trstu Via Fontc nuovo N." 1 — 1080.
Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko.
,V edinobti jo moč*
\ Nade nađe.
;{/Kakor kmetic spomladi veselo na svoje ' '	pogleduje in mu je srce veselih nad
»^fpolnjeno, kajti obeta mu vsega česar mu je treba, da bode mogel svojo gospodarstvo dobro opravljati in svojo rodbino preskrbeti, — enako se predstavlja nam sedanja doba, v kteri se od novega deržavnega zbora vse dobro pričakuje* Slovani smo od nasprotne gospodstva željne nemške stranke uže tako tlačenja navajeni, da, ako se bode vendar enkrat za nas stvar na bolje zasuknila, se nam bode zdelo, da smo prerojeni. Novi deržavni zbor, prenaredil bo, tega se trdno nadjamo, politični obraz Avstrije tako, da bode zadovoljnost mej narodi. Nemci bojo počasi potihnoli se svojimi lažnjivimi pritožbami. „Vsem enako, in vsakemu svoje", moralo se bo praktično spolniti in ta naloga ki jo hn imel novi deržavni svet iavršiti, nasla bode pri naših nasprotnikih obilno zaprek. Prihodni deržavni zbor vtrdil bode cesarstvo znotraj, da bode res mogočno postalo na zunaj, za kterega prijateljstvo bojo sosedje tekmovali. Tudi bode novi deržavni zbor zboljšal blagostanje, ker ne bode vladi nepotrebnih stroškov dovolil. Naj nepotreb-neja potrata v deržavi pa je dispozicijons-fond, s kterem je nasprotna nemška umetna večina Slovanom usta mašila, podkupovala židovske liste, da so jo hvališali in lagali svetu da je vse zlsto kar še pri njih sveti. Novi deržavni zbor moral bo skrbeti za to, da se bo volilni red prenaredil v pravičnem smislu ; naša stranka ne bode po nemškem kopitu tlačila Nemcev.
Vestno in pošteno bode spoštovala pravice vsacega naroda.
Od novega deržavnega zbora pričakujemo da bode brambovsko postavo tako predrugačil, da ne bode preveč tlačila nobenega stanu, kar zdaj po tej postavi vsi stanovi brez izjemka veliko škodo terpijo.
Kakor kmet zapuščeno zemljo na n ovo obdelati mora, ker so jo prejšni gospodarji zanemarili, da je vse ginilo, ravno tako je z Avstrijo. Ministerstvo, imenovano „Laser-Auersberg", kvarilo je deržavo da je skoro na boben prišla.
Strankarstvo je vladalo, in deržavne finance niso zadostovale, dolg na dolg se je kopičil, da ni mogoče skoraj obresti plače-
vati. Koliko nepotrebnih naprav je lahko-miseleno ministerstvo ustvarilo! universiteta v Cernovicu, in brez številne nemške šole, kterih ni bilo treba; še pri nas v Trstu vzdržuje se na vladne stroške gimnazija, realka zraven male šole, ali za Slovence se ni poskrbelo.
V okolici in Trsta prebiva čez 50 tisoč našega naroda na kompaktni štirjaški mili, pa še „ene štiri razredne šole nemamo.
Dajemo si nado, da bode sedanje ministerstvo nepristransko, da ne bomo več čakali rešenika, ko nekdaj verne duše pred peklom. Deržavni zbor bode stvar gotovo vredil, zatoraj uže danes naše poslance na to opozornjemo. Ker jc bil nemški minister Bizmark na Dunaji ta teden sijajno sprejet je jasno znamenje, da avstrijski Nemci še ne mislijo na mir v Avstriji; ko bi Gorča kov na Dunaj prišel, gotovo bi židovski listi ščuvali, ker je Slovan. Avstrijski Slovani smo robovali pod raznimi vladami, zatoraj se je nam uže herbet od ptujega jur-ma tako utrdil, da smo neobčutljvi postali in vse terpeli, kar nam je naložil ta ali oni sovrag.
Dan danes stojijo stvari drugače, začeli so Slovani svojo moč spoznavati, in tir-jati kar je pravo, zatoraj stavijo vse zau-panjev v novi deržavni zbor.
--Mim--
Angleži in Rusi v Aziji.
Angleška ima v Aziji, to je v Indiji velikansko državo z nad 150 miljonov prebivalcev, ktero si je osvojila se svojo grabežljivo kramansko politiko. Kako je angleška armuda pri osvojinji Indije z ljudstvom postopala, to nam zgodovina kaže. Turki so grazoviteži toda, zmagonosni angleški generali in častniki so prekosili v svoji krvoločnosti in razuzdanosti turške paše. Lord Ilartington je zaradi nečloveških činov nad Indijani vsled tožbe v London pozvan bil, da se opraviči, pa potlačilo se je vse. Da divji in napol divji prebivalci Azije že od nekdaj ptujega usiijenca Angleža merze, je dokaz to, da se mora Angleška v Indiji vedno bojevati. Ker pa vojske obilno ini-Ijonov stanejo, zatoraj angleška vlada tudi po svoji skopuhosti novce iz Indije stiska a za ljudsko omiko se malo briga, vse jej velja le lastni interes. Anglija ima ob mor-
skih bregovih vse boljše položaje, a gleda ukljub temu s poželjivimi očmi v notranjo dežele. Rusija klera kot velikan vedno proti izhodu pritiska, je iztočnim narodom bolj priljubljena ko angleška, ker ume tergovino širiti ceste napravljati, relie regulirati in sploh vse v korist človečanstva in tergovinc storiti. Zatoraj sta si Ktisija in Angleška v Aziji žugajoča tekmeca, ki se bosta prej ali slej z orožjem spopadla. Da ima Rusija opravičeno sovraštvo proti Angleški, je slehernemu znano, posebno nam Slovanom, ker jc pri rešitvi iztočnega vprašanja vselej zavirala Rusijo, da ni mogla svojih namer izvršiti popolnoma v prid južnim Slovanom. Koliko slovanske krvi sc je prelilo vsled angleške krivde in dobičkarije. Koliko škode je Anglija Rusiji storila v devetnajstem stoletji na denarju in ljudeh? Vse to kliče na maščevanje, nedolžna kri Kristjanov ni še maščevana. Ko se bode začelo Angležem v Aziji na slabo obračati, kar se ravno zdaj začenja, od me valit bo jek Indijana v Ameriki in tudi tam sc bodo znebili ptujega jarma. Zatoraj stojimo na pragu novih iztočnih za-pletk in zmešnjav, ktere bode le meč rešil. Kdo bode zmagovalec iz boja šel anglež uže sumi mogočna Rusija ne bode prej mirovala, dokler ne bo plačan stari dolg, ki se je na obalih černega in egejskega morja nakopičil. Dokler ne bo zadostila svojemu orožju, ne bo vtaknila onega meča v nožnice, s kteri m je uže večkrat častno svojo nalogo spolnila. Naj sovragi Rusije vse poskusijo, mirno in previdno bode ona vsem zanjkam odšla in potegnola nasprotnika v
nje, da ga doleti plačilni dan.
----
Dopisi.
Iz Istre.
O revna, tužna milovanja vredua Istra ! Kdor ima priliko, jo zdaj ogledavati, rekel bi, da je gola puščava^ — vso zelenjad na gorah in v dolinah umorila je suša, vse pos-modilo je vroče solnce!
Ubogo ljudstvo uže zdaj jaduje in premišljava, kako bo živelo? Vina ne bode, koruza je še taka, kakoršna jc iz zemlje pognala, brez steržev. Davek je treba plačati, a s čem?! Več kmetov sem slišal govoriti, da bi sc mogle prošnje na Dunaj od po-
»lati, naj bi se jim letošnje leto davek odpustil, Ker ima politično društvo Edinost" svoj delokrog tudi v Istri, do!>ro bi bilo, da bi sklicalo v ta nemen občni zbor v Koper-škem okraju ; naj gospodje odborniki stvar v prevdarek vzamejo, in prej ko je mogoče, na pomoč pritečejo.
Istra seje začela zavedati; zraven dične Doline, ki je prva trdnjavica v deželi je Pasjavas kot druga sestrica. Tu najdeš pevski zbor pod vodstvom marljivega učitelja Bitenca, ki je nekdaj v tržaški okolini bil, pa je vsled svoje nevstrašljive izgledne narodnosti od lahonskega magistrata odstranjen bil iz okolice, da ni mogel širiti narodne ideje po okolici.
Tam v bližini je Uizan, sv. Anton, in druge vasice v kterili je treba probuditi narod. Mora se pa posebno na duhovščino ozir jemati, da tudi nekteri gospodje h zboru pridejo, zato pa se mora prej odbor /njimi sporazuiniti. Žalibog, da je še mnogo zasponcev, več bi morali učitelji in č. duhovščina storiti. Sosedni kraji okrog Kopra so vsi nekako po tamošnjih lahonih podjarmljeni, in pri vsaki priliki se jim žuga, ako slovenski značaj pokažejo. Teinu se mora v okom priti, okolica ko-perška mora se zdatno probuditi, da bo zajezili* lahonskemu gnjezdu škodljivo lahonsko pritiskanje, ter postala bran pološčevanja!
Iz Verdele, 25. sept.
Prevdarjalo, čertalo in | rerajtulo se je nekuj let, kako da bi se mogla primerno popraviti stara cerkev sv. Ivana v tej okra-jini, ki se je hotela uže razsuti in se v grobljo spremeniti. Pa poprava je bila nazadnje vendar sklenjena, in, hvala Bogu ! leta 1876 tudi začela in v pervi polovici leta 1877 končala, in to na stroške našega domačina Josipa Godine. Zdaj pa prikazuje se nek hudič, ki žuga z razrušenjein in s poder-ijem te cerkve. Mlač, Božič in Vatovac (Bumba) imajo zgoraj in ne daleč od nje svoje kamnolome, pa nakopičujejo nepotrebne jim kose otesanih kamnov v bližini te cerkve (sicer pa tudi še druga poslopja) tako, da po svoji teži znižujejo tla okoli cerkve, pa tudi pod njo po tem pokazovale so se uže dozdaj veče ali manje špranje, in bati se je, da se ona po malem razvali. Ako bi res padla, ali pa tudi le jako pohabila, ojatro tirjala bi pravica, da se cerkev na stroške omenjenih kamnolomcev znova sezida ali pa popravi, kakor bi bilo. Al ne morda? Cerkev je nain vendar preljuba od nekedaj bila, da bi se je mogli zdaj znebiti. Nesrečna cerkev 1
Lovro Žiberna. ---
Kritični politični pregled.
Naj važneja stvar v notranji politiki je, da so se pri grofu Hohenwartu vodje avstrijskih Slovanov zbrali k skupnemu pogovoru, kako se imajo v prihodnjem der-
žavnem zboru vesti. Sklenoli so, da se u-stanovi pod močno desno stranko več klubov. Bismark nemški minister zunajnih zadev, prišel je na Dunaj, kjer ga je nemško ljudstvo dobro sprejelo, ko bi pa došel ruski Gorčakov, gotovo bi vsi židovski listi proti njemu zalajali ko pasjad, ker nas Slovane sovražijo, Bismark je gotovo se svojo zvitostjo poskušal Avstrijo zveziti z Nemčijo, kar se nadejamo, da se ni zgodilo. Kakor pa časniki semtertje ugibljejo in ter-dijo, da je Bismark vendar le Avstrijo z Nemčijo zvezal (?) Vsak trezni politikar si mora misliti, da je Hismarka le strah pred severnim velikanom na Dunaj prignal. Naša deržava se ne bode na vrat na nos dala rabiti za nemške interese, treba je ozir na Slovane jemati, kajti ožje prijateljstvo z Nemško deržavo skleniti, se pravi Kusiji nasprotovati.
Deržavni zbor je dne 7, t. m. s cesarskim patentom sklican. Poslanci desnice sešli se bodo en dan prej, da se o važnih stvareh dogovore.
Ker se je okupacija Navipazara brez boja izvršila, odpustilo se bode 8000 mož iz Bosne, ker je prebivalstvo mirno.
.Laški listi iz Kima so prinesli novico, da se bode knez Bismark iz Dunaja v Be-nedke podal, kar je pa še neverjetno.
Angleži imajo polno posla z Afgani-stani, vse je nekako nejasno o zaderžanji emira, inorda jih bo zadela huda šiba na zimo, da bojo Afganci v soteskah napadli njih vojsko in jo vničili, kakor se je to pred nekimi leti zgodilo, da je od vse armade le en sam pete odnesel, da je znal povedati, kako se je zgodilo z armado.
V	Kumeliji ni Še miru, vedno se še popadajo kristjani z mahomedanci; dokler bode le košček one dežele pod turškim zaščitam, ne bode konec klanja.
Cehi vstopijo v državni zbor, to je novica, ki nam je baš došla. Kakor se nam te* legrafira namreč, je klub češkik poslancev v Pragi 23 t. m. se 67 glasovi zoper 5 glasov sklenil vstopiti brez garancij a s pridržkom svojega prava v državni zbor, ker zdanja vlada hoče spoštovati z odobrenjem cesarjevim pravice vseh narodov in jih hoče pomiriti. Tedaj je zložena velika avtonomistiška stranka, s katero bo moral Taatfe vladati.
Denes beremo tudi po uradnih listih cesarski patent, s katerim se določuje otvor-jenje državnega zbora na 7. dan meseca oktobra.
„P. C.tt objanlja zopet dve depeši v priznanje grofu Taaffe-ju in sicer jedno od mestne občine v Rihnovu pri Pardubicah in drugo od tabora, kateri je bil v Vrbateku na Moravskem.
V	Lvovu je bil 22. t. m. dr. Smolka skoraj jednoglasno voljen za državnega poslanca; dobil je izmej 1577 glasov 1501 glas,
---
Poročilo
o XXI. zboru političnega društvo mEđino*tu za Primorsko v Sežani 7. Septembra 1879.
(Dalje in koneo).
G. Stok župan iz Dutovlj se vjema s predlogom, samo poduarja, da bi naj taki dijaki visokih šol kot enoletni prostovoljci na državne stroške uzderžani bili.
G. vladni komisar pojasni, da uže obstoji brambooska postava v tem smislu za uboge dijake.
G. dekan Jan predlaga, da anj se preide čez točko na dnevni red, kar je bilo pri glasovanji soglasno sprejeto.
G. Nabergoj pojasni 4, točko; o oproš-čenji edinih sinov kmetovalcev.
G. Suč A. deželni poslanec is Plis-kovice je te misli, da naj se v prošnjo pristavijo zraven edinih sinov tudi se lasini gospodarji.
Sancin J. ugovarja temu rekoč, da bi potem bogataši svojim sinom poskrbeli lastua gospodarstva in bi jih vojaški dolžnosti od-tegnoli.
G. Suč pove, da le misli na gospodarje, kterim so pomerli stariši.
G. Urbančič iz Bazovice se strinja s tem predlogom, pa dostavi še : oni sinovi ki nemajo starišev.
G. Mohorčiš K. povdarja da se pri takih stvareh večkrat ne ravna po pravici, on predlaga tedaj, da naj bi v takih slučajih okrajni glavar z dvema zaupnima možema sodil, je li dotični res vojaščine oprostiti, ali ne ?
G. vladni komisar pojasni, da je postava tadi tu ozir jemala, in je taki sin oproščen vojaščine. Predlog g. Šuca z dodatki g. Urbančiča in Mohorćica je bil potem pri glasovanji soglasno sprejet.
G. Gorjup predlaga, naj prošnjo odbor izdela, in na dotično mesto odda. Ta predlog podpira g. Sancin z dostavkom, da je dosedaj še vedno odbor delal take stvari, toraj naj tudi sedaj, kar je zbor soglasno odobril.
Za drugo točko dnevnega reda je seja za en četvrt ure prenehala, občinstvo stopilo je v več oddelkov, da bi se o kandidatih zedinili za vse tri dežele Primorske. Ko se zborovanje zopet prične, predlaga g. Z vab L. iz Dutovlj: Da se ne bomo preveč zamudili, ker je uže kesno, predlagam slavnemu zboru sledeče kandidate za ozbor-nike, da jih blagovoli „per acclamationem" poterditi. Potem čita: Za predsednika g. Nabergoj Ivan, za odbornike : Dolenec Viktor, Nadlišek Štefan, Sancin Ivan, Purič Ivan Marija, in Primožič Jože za Trst in okolico. Suc Anton iz Pliskovice, Gaber-sček Janez iz Tolmina, in Delena Josip iz Sežane za Goriško. G. Jan Jurij, dekan v Dolini, Šabec France, tergovee pod Gradom, za Istro. Odborovi namestniki pa gg. Trobec Anton, umetnik kamnosek, Ivan Gerlanec, Ivan Dolinar, Križanec Anton, posestnik v Zavijah, Lampe Eduard, dolinski nadžupan, Stok Andrej, župan v Du-
tovljah, Obersnol Jakob iz Divače, in Pu-rič Jože iz Repna.
Občinstvo je predlog soglasno sprejelo.
G. Nabergoj se zalivali za skazano zaupanje, da so ga za predsednika izvolili, in povdarja, da bo po slabih močeh vedno deloval za blagor naroda; povabi odbor, da naj ga krepko podpira, kakor vse društve-nike, da naj uplivajo mej znanci, nasprotnikom pa naj dokažejo, da je naša stvar sveta in pravična. Preide potem na „Slogo" na Goriškem, obžaluje, da so se pri nabre-žinskem shodu ravno oni protivili blagi i-deji združenja v eno celoto vse Primorske, kteri bi morali krmilo v roke vzeti. Stvar bode pa kljub temu napredovala, in ni daleč čas, ko bomo vsi Primorci enih misli. Predno pa sejo sklene povabi zbor, da izrazi za dobroto postave, po kleri se sinemo v društvih zbirati, Njih Veličanstvu zahvalo s trikratnim „živio \u
Občinstvo je klicalo stoje „živio" in seja je bila končana.
V Sežani 7. septembra 1879.
------
Domače stvari.
Vabilo k veselici katero napravi lio-janska Čitalnica m 28. Septembra 1879 sledečim programom :
1. Predsednikov govor. — 2. Petje — 3. „Sam ne ve kaj hoče" vesela igra v djanja. — 4. Deklamacija. — 5. „Nevem« Burka v 3 prizorih. — G. Deklamacija. — 7. Tombola. — 8. Društvena zabava.
Vstopnina za neude 20 nov. — Začetak točno ob 7 uri zvečer.	Odbor.
Nadvojvoda Rainer je prišel pred-včeranjem zvečer iz Ljubljane, da inspicira tukajšnji bataljon deželnih brambovcev.
Domači delavci, čedalje bolj se pritožbe množijo, da še vedno Furlani dela dobivajo namreč ptujci. ki niso našega naroda ne avstrijski podaniki. Stvar je uže tako daleč prišla, da celo kmetje sosedne Istre pretijo, kar je pisatelj teh verstic o-sebno slišal, da, ako ne bode vlada poskrbela za domače delavce dela, in začela resno zabranjevati ptujcam vhod v Trst, se znajo pripetiti silne stvari. Isterski kmet je ob vse svoje pridelke, živino je večjdel prodal, lakota terka na vrato, išče dela v Trstu, kamor po več ur daleč priie, pa ga ne dobi; toraj nij čuda ako mu kri kipi, ko vidi kako mu pritepen Furlan kruh pred nasom poje, o-tročiči pa doma stradajo. Naj bi visoka vlada stvar temeljito rešila, ker drugače utegnejo nastati homatije, ktere bodo imele žalostne nasledke. Mi že zdaj kličemo : pozor in po moč! da poznej morebiti ne bo prepozno! V Trstu je najpotrebneje, rešiti delavsko vprašanje, ktero nad vsemi ko skala teži.
Slovansko podporno društvo, je
začelo uže dobro napredovati, in upisujejo se delavci v to društvo ročno. Slovanski delavci le urno, da bode društvo čedalje močneje!
Renegatsko društvo, o kterem smo uže pisali, obstoječ iz samih naših nasprotnikov, ponuja svojo knjižico „Sloga in pomoč tržaški okolici," da bi s tem imenom vlovili nektere neumneže. Moramo še enkrat povedati, da to društvo ni veja našega drevesa, in nima naše zastave. Na koncu svojih pravil ima pisano, da če društvo pr eneha, društveno premoženje magistratu pripade!! Mislimo, da je vsakemu že iz tega jasno, kaj da je to društvo, posebno pa nam kažejo to osobe, ki je ustanovljajo, kteri so sami lahoni!!!
France Sterle. Te dni smo v Trstu k pogrebu spremili moža, kteri je mnogo za človeštvo in narod zertvoval, ali vendar pri vseh velikih zaslugah ni kinčal njegovih pers noben red.
Uojen v Premu na Notranjskem leta 1801, šolal se je na ljubljanski gimnaziji, , visoke šole izvršil pa je v Gradcu. Prva njegova šlužba je bila pri deželni sodniji v Trstu, šel je potem v Podgrad za avskul-tanta, v Teržič za zapisnikarja, in v Sežano za adjunkta in vodja okrajne sodnije. Od ondot je prišel ua Goriško v Kviško za o-krajnega komisarja, od koder se je v Ajdovščino preselil, kjer se je posebno v težavnih vojnih čašili leta 1848 in 49. ko je na sto tišoče vojakov skoz ipavsko dolino marširalo, posebno v tem odlikoval, da je točno vse potrebščine, prenočišča in proviando o-skrboval, V Gradišču je bil potem okrajni predstojnik od koder so ga Tolminci dobili za okrajnega glavarja.
Na Tolminskem je ranjki začel pridno za šolstvo in ceste skrbeti, in valed tega se ljudstvo so danes spominja njegovih dobrih naprav.
Iz Tolmina preselil se je v Trst kot finančni svetovalec in davkarski ravnatelj. Pri ustanovi finančne deželne direkcije bil je imenovan prvi svetovalec, ktero službo je poldrugo leto zvesto opravljal, dokler ni bil leta 1871 v pokoj dejan, in od Njih Veličanstva za obilne zasluge pohvaljen. Do zadnjega dneva opravljal je zlužbo cesarskega komisarja pri večih bankah.
Mož, o kterem smo to napisali, je bil v pravem pomenu c. k. uradnik, kakoršni bi morali danes uradniki biti. Prijazen, od kritosrčen, rahločuten, je večkrat pomagal ubogemu kmetu, ko ga je slaba letina zatirala, da ni mogel davkov plačevati.
Zapustil je dva sinova, Gustava in Ferdinanda, in eno hčer. Prvi je predstojnik pri banki (Comerciali) v oddelku menjic, in drugi doktor in okrajni zdravnik v Trstu.
Akoravno se o vspešnem delovanju ra-njcega ni mnogo pisarilo, bilo je vendar v njegovih blagih persih plemenito srce. Naj mu bode zemljca lahka!
Pogreb je bil sijajen in vdeležilo se ga je ogromno število uradnikov in druzih gospodov vseh stanov.
Obletnica laškega delavskega društva, ktera se je veršila pred malim časem, bila je v pravem pomenu pod masko obletnice le demostracija proti avstrijskem duhu.
Za tombolo so bile stvari razstavljene, ktere so jasno kazale, kam vse to meri. Mej razstavo dobitkov bi zastonj iskal kako podobo avstrijskega dvora, a videl si laškega kralja, kraljico, Viktor Emanuela, Garibaldija in vso robo skoro v laških barvah. Mi steni ne kličemo po policajih, ampak hočemo označiti laški „patriotizem", kterega je nekdaj vlada proti nami tako podpirala, da je zdaj svoje rožičke proti njej nastavil. Upamo, da se bode pod novim namestnikom bolje pazilo na rovarje proti nam in Avstriji.
Odlikovanje. Veselim srcem oznanimo da je c. k. šolski nadzornik za Primorsko, in slovenski naš pisatelj, G. Anton Klodič prejel zaradi svojih velikih zaslug za šolstvo, red železne krone in z njim dedno viteško plemstvo. Čestitamo verlemu gospodu, ki se vedno neumorno trudi na sol-skem polji v Primorski. G. J. Revelante, vodja koperskemu učiteljišču je pa prejel vitežki križ Franc Josipovega reda; tudi on se je mnogo potrudil na ondotnein zavodu in tiže imamo nektere izvrstne učitelje iz njegove šole.
Hajdriliovih „Jadranskih glasov",
II. zverek je ravnokar na svitlo prišel, posvečen deržavnemu poslancu g. Nabergoju. Pesmi so lepe, in kakor je vsacemu znano, je bil prerano umerli Hajdrih ženijalen mož; izrazil je v svojih skladbah vsa blaga čutila, zatoraj so tudi njegova dela vsacemu draga. Ker je g. Kosovclj željo ranjkega izvršil, in se toliko potrudil, gre mu vsa hvala, da se je slovenska glasba z II. delom J. glasov pomnožila. Ker pa izdavanje veliko denarja in truda stane, moramo vsi stvar tudi podpirati in priporočati, da se, „Jadranski glasovi" v vsaki čitalnici in v vsakem društvu dobe. Narodnjaki podpirajte domačo umetnost!
Prodajalci in prodajalke, ki v Trst iz bližnjih krajev blago donašate, pozor! Neka žena iz Iiifenberka imela je v jerbasu eno kakoš na prodaj, ko magistratov berič to vidi reče jij, da naj kokoš v utico komisarju na ogled prinese. Ko žena kokoš odda v utici, reče jij komisar, da je bolana, in da jo bode zdravnik preiskal; naj za malo časa pride, da jej bo zdravnik en listek dal, in bode smela prodajati. Zena se res v določenem času verne, ali kokoši ni bilo več.
Rekli so jej, da je bila bolna, in da so jo morali zavreči (?), in če ne odide ona hitro stran, da jo bodo zaperli. Uboga žena se ve, da je bila prestrašena in šla je stran. Tudi smo dobili več pritožb, da večkrat one stvari, ktere komisarjem prodajalci v utico izroče, poznej manjkajo. Zatoraj opo-zorujemo vse prodojalce in prodajalke, ki imajo opraviti s tržaškimi lahonskimi ter-žnimi komisarji, da se nij treba vstrašiti, ampak vselej, ko se mora blago v takem slučaju izročiti, naj je zvaga, ali prešteje, da se ga ne bodo izncbili.
„Svoji k svojim", to je bil izrek naj-plemenitejŠega Ceha Dr. Palackija. Tudi
nam velja, in moramo kot narodnjaki vedno le to pred očmi imeti, da zahajamo k takim kupovat, ki so našega naroda, in ki ga ljubijo. Današnja dva inserata sta od vrlih narodnjakov, prvi kot trgovec vedno podpira narod v vseh stvareh, zatoraj ga tudi priporočamo vsakemu. Drugi, gostilničar, iskren narodnjak kar je uže večkrat pokazal, odperl je na splošno željo Slovencev „Narodna pivarno" zraven kavarne Bot. — Zdaj bode nam vsaj prilika dana, zahajati v domače prostore in ni treba skrivati se po vseh kotik mesta, kakor je dosedaj ža-libog bilo. Slovenci! pokažimo da tudi mi podpiramo domačine, zabajajmo v Narodno pivar no.
Iz Černogore z lojdovim parnikom došli so v Trst udje komisije za vrejenje mej raznih dežel, da se vernejo domu, ker jim je Turčija zaprečila po svojej terdo-
vratnosti daljno delovanje na meji.
------
Razne stvari.
Srbska statistika. Staro srbsko zemljišče je znašalo 687 kv. milj in štelo 1,352.000 prebivalcev. Na berlinskem kongresu je Srbija pridobila 210 kv. m. in 280.000 prebivalcev, tedaj ima zdaj 897 kv. m. in 1,600.000 prebivalcev, med katerimi je 127 540 Rnmun-cev, pa tudi neknj Ciganov, Nemcev, Judov, Grkov in Bolgarov. Srbski budget leta 1875 je kazal 35 tniljonov grošev dohodka in 34 Va miljonov stroška. Knez je dobival 1,200.000 grošev (pijastrov) na leto. Turkom so plačevali vsako leto 1,176.255 grošev. Do vojske I. 1876 Srbija ni imela dolga, temveč še nekaj gotovine. Vsled vojske je zlezla v dolgove in tako tudi v tem ozirn stopila v vrsto modernih držav ; upati hočemo, da se tega dolga v mirnih teh časih zopet iznebi.
Dvojen samoumor. Iz Celja sc nam piše dne 21. t. m.: V petek dne 19. septembra so na tukajšnjem pokopališči mrtva našli 45 letnega Edvarda Ravšarja, uradnika pri mestnem svetovalstvn mariborskem in njega ljubimko Hcnrijeto Zakuškovo. Zavdala sta si bila s cijankalijem. V suknji mrtve-čevej najdeno pismo je ime!o naslov župana celjskega, dr. Neckermana. V njem ga po-oblaščuje, da izvrši njega poslednjo voljo in pravi, da so slabe novčne razmere dotirale ga do tacega dejanja. Tudi župništvu v Ce-Iji je pisal samoumorilec in je prosil, da njemu in tovarišici njegovej poskrbc o „kr-ščansko-katoliškem pokopu." Ravšar je v Mariboru ostavil žene in pet otrok.
Lahonska sirovost proti Slovanom se večkrat v javnih gostilnah in kavarnah razodeva.
Nek naš prijatelj je bil minoli teden v novi kavarni zraven novega ribjega terga. Ko po „SI. Narodu" vpraša, ga sirovo za-verne strežaj rekoč, da oni nemajo s sčavi opraviti, in da jim tndi ni dosta mar, čo ščavo v kavarno zahaja. Dobro Slovenci, o-
gibajte se takih lahonskih gnjezd, in ne podpirajte nasprotnikov jaaših, saj je kavarna Bot blizo, kamor zahaja večji del Slovencev. Priporočamo to v resni prevdarek vsem našim prijateljem !

Gospodarske stvari.
Pomoček zoper trakuljo. Zoper tega silnega nadležnika pri ljudeh in živini sc nasvetnje sledeče sredstvo, ki si ga vsakdo sam lahko napravi. Vzame l/3 kilo bučinih ali tikvinih košic. Te se posušijo v prav topli peči in se izluščijo. Na to se stolčejo ali drobno zrežejo in se jim '/l6 drobno stolčenega cukra ali sladkorja primeša. Tako je pomoček napravljen. Zvečer, predno se to zdravilo vzame, se mora bolenik pustiti okoli deset ur dolgo. Sprva košice še precej dobro dišijo iu boleni jih radi jetnljo, pozneje se jim pa začnd ustavljati. Toraj je treba za jemanje zdravila dve uri porabiti in kolikor mogoče čistega zraka dihati, ker zdravilo lakko stori, da boleniku hudo postane. Na rano, ko bi trakulja se še ne bila odpravila, se vzame še po dve žlici rierno-vega olja in trakulja (Bandvurm) je odpravljena.
Vino v toplih prostorih brez škode hra' niti. Dobro staro, precej močno in v steklenice pretočeno in trdno zamašeno vino se da v taki toplini, kakoršno imajo navadno sobe, v kteri h stanujemo, dobro hranjevati. Će je pa prostor še toplejši in če se dalj časa v njem hranuje, postane nekoliko bolj temne barve in s časom dobi popolnoma tako barvo, kakoršno imajo navadno umetno ponarejena vina. Večidel se tudi troha drožja na dnn steklenise usede. Ako stekleniee ležijo, se v takih ležečih steklenicah vino boljše hranuje, kakor v postavljenih.
Kako se smerdljivemu mesu odvzame slabi duh. Kader kuhaš smerdljivo meso, treba da izmečeš vse penje iz penjenico iz
lonca. Ko je vsa pena odstranjena, vrzi v juho gorečo ogle, kteri se ne kadi in naj ostane cez uro v loncu . Ogle vzame ves smrad nase, meso bode dobro in juha okusna.
Spoznati ali je jaja zdravo ali okvarjeno, se to s tankim koncem pritekne koncu jezika. Ako je jajce na tem koncu mrzlo občutiti, je zdravo in dobro, ako je pa toplo, potem je skvarjeno. Na debelem koncu je jajce vedno nekaj bolj toplo občutiti, kakor na nasprotnem tankem.	(SI. Gosp.)
Oznanilo.
Ker se je g. Dolinar poverjeništvu slovenske matice odpovedal, prevzame podpisani ta posel za Trst. Kedor hoče letošne knjige dobiti naj se oglasi v tržaški Čitalnici via della Posta št. 10. a.
Gr. Jereb
tajnik tržaške (čitalnice.
V Štacuni Ivana Valenčiča, po domače „pri Slovencu", nove ulice št. 3, dobiva se vsake verste manufakturnega blaga, kotonine, frustanja (barhenta) plavine, vsake verste robcev (fačolov) in drugih stvari po prav nizki ceni.
Vsem č. č. gospodom, kteri so me v prejšnih prostorih gostilne vpri konjiču" počastili, naznanjam, da sem prevzel „narodno pivarno" zraven kavarne Bot prej Progresso Imel bom vsakovrstna dobra vina, teran, re-fošk, bersamin okusno pivo, kakor dobro kuhinjo in točno postrežbo priporočam se č. č. občinstvu.
Janez Jerina
gostilničar.
Prodajo „mlatllnih strojev"
(Dreschmaschinen)
od dobro znane fabrike
1111^ laJUt-S3^
iz Manheima na Nemškem, je za Gorenjsko stran na Kranjskem prevzel
JOSIP DEMSCHER
v Železnikih (Eisnern),
in vabi toraj na obilno naročbo ker stroje prav po ugodni ceni oddaja.
Lastnik, izdate!) in odgovorni urednik: Ivan Dolinar.
Tisk avstrijskf*£n Llovila.