^d^rum-obÄ^eU ^ U» praznikov. ^ daily except Satu«*W, Sunday» and Hoüdif«. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški ln upravniiki prostori: 1607 South Lawndala Ave Office of Publication 2007 South Lawndale Ava Telephone, Rockwall 4004 Cena lista je $6.00 fcUiUrwl m Mcuttë-cUa matur J«uu*ry 1«. 1(11. ml tlx puat-uffiM * OMaaa» im—*». n»«Tiiei ra/.bili ^ i h tankov popadi so liani reke ' '••!<■! so iZ" ' mosto- fronti s< med Ho-' ' 'hajajo na i« |M-r it • jaški kro-' ' sovjet ' "'jo, ob-1 v nem-l>ombe si) ruskij i'ii te lu '.ernšk .ti Ma ' no m,. ( ' rie^a ' 'Ti» Ji- V ka\kaš Tovarnarji za federalni prodajni davek Washington, D C., 21 avg — Reprezentantje Zveze ameriških tovarnarjev so pričeli pritiskati na kongres, naj naloži prodajni davek in zniža davek na dohodke. Prodajni davek naj bi postal glavni vir federalnih dohodkov. Levingston W Houston, načelnik finančnega odseka organizacije tovarnarjev, je pri zaslišanju pred kongresnim odsekom dejal, da se ljudje ne bodo upirali plačevanju prodajnega davka Angleži zasegli test francoskih parnikov London, 21 avg — Angleži so zasegli k«»*t francoskih parnikov. ki a» vzdrževali promet med Francijo in njenimi kolonijami v Afriki, v zadnjih tednih Štiri franc<*ke parnike je zaae-gla holandska bojna mornarica, ki kfKiprrira z angleško Naznanili) o zasegi parnikov je fx»dal v parlamentu minister /a ekonomsko vojno Hugh I>alt«»n Avstralija biča ►japonsko agresijo Napetost na Daljnem vzhodu se povečala Canberra. Avatralija. 21. avg. — Premier Robert G. Menzies je dejal, da Avstralija, Velika Britanija in Amerika smatrajo japonsko okupacijo letalskih in mornaričnih baz v Indokini za agresijo in ogražanje angleških in ameriških interesov na Pacifiku. Premier je govoril pred poslanci v državni zbornici, ki so se sestali v izrednem zasedanju. Menzies je obdolžil japonske militariste odgovornosti za povečanje napetosti na Daljnem vzhodu. "Ne želim reči ničesar, kar bi škodovalo miru na Pacifiku," je dejal Menzies. "Trditve tokijske vlade, da skušajo Velika Britanija, Amerika, Kitajska in holandska Vzhodna Indija obkrožiti Japonsko, nimajo nobene podlage. Japonska je pro-vocirala napetost; če jo hoče o-lajšati, ima sredstva v svojih rokah." Premier je pohvalil mirovni program Anglije in Amerike, ki sta ga formulirala predsednik Roosevelt in angleški premier Churchill na konferenci na severnem Atlantiku. Dejal je, da ta - predstavlja fundamentalne težnje evotodoljubečih ljudstev po vsem svetu. Kot deklaracija človeških pravic je napravila o-gromen učinek. Masne aretacije v Franciji Nacijske avtoritete zatirajo nemire Vichy, Francija. 21. avg. — Deset tisoč "komunistov" in njihovih "simpatičarjev" je bilo v zadnjih dneh aretirunih v nezasedeni Franciji in nadaljnjih 30,- 000 v zasedeni Franciji na obtožbo sabotaže na železnicah. Ju-visy-sur-Orge, važno železniško križišče osem milj južno od Pariza, so sabotainiki poškodovali. Francoske policijske oblasti ao razpisale nagrado $20,000 za informacije, ki bi omogočile aretacije sabotažnikov. Opozicija proti Petainovemu režimu zaradi kooperacije s Hitlerjem narašča Poučeni krogi trdijo, da je pod predsednik vlade in zunanji minister Jean Dar-lan na sestanku z nemškimi voditelji v Parizu razpravljal o represivnih ukrepih proti upornim elementom. Izgredi so izbruhnili že dva krat v Parizu in nepokoj se opaža v drugih mestih. Skupni napori francoske polici.ie in nemških vojaških avtoritet, da zlomijo odpor, ao se izjalovili. Komunisti ao našli novo kurivo za f>odžiganjc <>dpora, ko Je Petainova vlada pretrgala diplomatics- odnošaje h sovjetsko Rusijo in sf izrekla za poglobitev kooperacije z nacljsko Nemčijo v borbi proti boljševikom. Sede* državne zbornice je bil premeščen i/ Vichyja v malo mestece Montdore. da poslanci ne morejo agitirati proti Petainovemu režimu Sto tisoč Rumuncev te vrne v Besarabijo Bukarešta. Romunija. 21 avg — Sto to**' Humunccv. ki so ae umaknili iz Ffc-narabije ko so jo sovjeti okupirali. bo vrnilo na sv'»j<- domove ht glasi na /nanil" Hurnunuke < «-t« no re 1 okupiral« to pokrajino angleški delavci nočejo korakati s komunisti Izjava strokovnih unij in delavske stranke NEPOKOJ V GLAS-GOWU IN LIVER-POOLU London. 21. avg. — Kongres strokovnih unij in delavska stranka sta ponovno demonstrirala, da nočeta imeti nobenega opravka s komunisti, čeprav je Rusija zavojevana v vojni z Nemčijo. Resolucija sicer hvali junaško borbo ruskih armad proti Hitlerjevi oboroženi sili in izraža prepričanje, da bo kooperacija med Veliko Britanijo, in sovjeti rezul-tirala v strmoglavljenju nacij-skega režima, Meno pa naglaša, da Kongres strokovnih unij in delavska stranka ne vidita ničesar v sedanji situaciji, ki bi e-pravičevalo sodelovanje angleških delavcev s komunisti. Objavljena deklaracija našteva izpremembe v stališču komunistov. Preden je Hitler sklenil pakt s Stalinom, so komunisti vodili boj proti nacizmu in fašizmu. Potem so se obrnili na peti in pričeli kričati, da je borba proti nacizmu in fašizmu imperialistična vojna Komunisti v vseh državah so ovirali vojne napore proti Hitlerju. Ko je Nemčija napadla Rusijo, so se komunisti začeli navduševati za vojno. To je bil nadaljnji dokaz, da nimajo nobonlh načel in da obračajo plaič pf> vetru. Delavski nepokoj je nastal v CJlasgowu in Liverpoolu in delo je bilo ustavljeno na več pomolih. Delavci sb odložili orodje v znak protesta proti novemu sistemu, ki prepoveduje iskanje boljšega dela. Cez dvesto po-molskih delavcev v Liverpoolu je zastavkalo. Bojazen je, da se bo stavka razširila tudi na druga pristaniŠčna mesta. Amerika ponuja posojilo Rusiji Denar za kupovanje bojnega materiala Waahington. D. C.. 21. avg. Amerika je povabila Rusijo, naj vpraša za posojilo v dolarjih. Jesse Jones, trgovinski tajnik, ki je tudi upravitelj federalne posojilne ustanove, jt na konferenci z reporterji dejal, da je A-merika pripravljena posoditi denar Rusiji za plačevanje orožja in bojnega materiala, ki ga naroči v tej deželi Sovjetom ne bo treba dati nobene garancije za posojilo. Doslej ho Jones, predsednik Rooaevelt in predstavniki administracije trdili, da Ima Rusija dovolj zlata za financiranje nakupa orožja v Združenih državah Jones je namignil, da bo konferiral o tej zadevi m sovjetskim poslanikom. Dejal je, da bo Rusija dobila posojilo, če bo vprašala zarij. Preden je Jones govoril z reporterji, ao se hlišale kritike v kongresu proti t« mu, da bi aovje-ti dobili finančno pomoč v Ameriki. Glavni kntik je bil a«-ne. tor B«*nnett C (Mark demokrat iz Miaaourija In nasprotnik Roo-aeveltove zunanje politike. Italijani mirijo "neodvisne" Hrvate! Poglavnik Pavelič je brez moči . . . London, 21. avg.—Semkaj je nocoj prišlo radijsko poročilo, da se je rebelno gibanje v "neodvisni" Hrvaški razširilo v tolikem obsegu, da je vlada poglav-nika Paveliča brez moči in Pavelič je bil primuian prositi Mussolinija za pomoč. Italija se je odzvala in poslane so bile italijanske čete na Hrvaško, kjer so že zasedle več mest. Poglavnik je najprvo apeliral na Hitlerja, naj mu pošlje pomoč, toda odgovor iz Berlina Je bil, da nimajo vojaštva na razpolago za uporne Hrvate in naj se obrne na Italijo . . . (Približno enako poročilo Je bilo danes objavljeno v Stock-holmu na Švedskem na podlagi podatkov iz Berlina.) Foster napadel Lewisa in Thomasa Zveza med Ameriko, Anglijo in Rusijo Chicago. 21. avg. — William Z. Foster, načelnik ameriške komunistične stranke, je na shodu, katerega se je udeležilo 4500 o-seb, silovito udrihsl po Normanu Thomasu, socialističnemu voditelju, Johnu L. Lewisu, predsedniku rudarske unije UMWA in drugih izolacionistih. Udaril je tudi po Člkaikl Tribuni ln pozival poslušalce, naj bojkotirajo ta list. Poudarjal je, da morajo Združene države, Velika Britanija in Rusija vzdržuvati cvezo za poraz nacijske Nemčije. "Hitlerja je treba potisniti v precep na dveh frontah", Je dejal Foster. "Ameriško ljudstvo zahteva konvoje, čeprav ve, da Je Roosevelt povedal resnico, ko je dejal, da konvoji pomenijo streljanje in streljanje vojno. O-ni, ki so za pomirjenje agresorjev, podžigajo razkol. Vse te Je treba likvidirati." Morris Childa, pokrajinski tajnik komunistične stranke, ki je tudi govoril na shodu, je dejal, da so smeriiki "Quisllngi" in "Lavali" bivši predsednik Hoover, Norman Thomaa, Charles A Lindbergh, senator Burton K Wheeler, John L. Lewis in Ro-1 bert R McCormick, izdsjatelj ln urednik Tribune. Ta list je patron Caponejeve gange in ponavlja propagando, ki jo bruha Goebbels v Berlinu. Senatorju Hrookxu Je treba povedati, da ne more represent i rat i Hitlerju in illinoiskegu ljudstva. Nadaljnja govornika sta bila Alfred Wu Igenknecht in William Pateraon Amerika dobila imenik članov nacijske stranke v Mehiki Mexico City, 21 avg — Tajni imenik članov nacijske stranke je dobilo ameriško poslani štvo in ga poslalo v Washington Tu bo služil ameriški vladi pi i ekonomski ofenzivi proti Intrr«'-som ohiš< a v Mehiki. Poučeni krogi trdijo, da se bo kampanja, katere cilj bo uničenje političnega in ekonomakega vpliva otiš< a v Mehiki, kmalu pričela, Koliko članov Ima nacijska atranka. ni bilo i a/krito Domače vesti Nov grob v Waukeganu Waukegan, III. — Dne 19. avgusta je v bolnišnici umrla Mary Barle, roj. Oblak, stara (17 let in doma iz Ohomice pri Borovnici na Notranjskem. V Ameriki je bila 42 let in tukaj zapušča dva sinova in tri hčere. Ii Montane Walkerville, Mont — Pred dnevi je tu umrla Neža Malen-šek, stura ft5 let in rojena v Za-podju pri Črnomlju v Beli Krajini, Tu zapušča moža, dva sinova in pet hčera. la Clevelanda Cleveland. — Dne 16. avgusta se je gostilničar John Šuštar^ ponesrečil z avtom. Peljal se Je v Akron in med potjo se mu je avto prevrnil in on je bil precej poškodovan. Nahaja ae v bolnišnici. Oblaki Chicago. — Gl. urad SNPJ in uredništvo Proavete so 21. t. m. obiskali: Louis in Mary Pike Iz Clevelanda ter Olga Kangas s hčerko Joyce iz Chisholma, Minn., ki je bila na potu v Ann Arbor, Mich. Mrs. Kangas je hči Franka Kluna iz Chisholma. McNatt obsodil rasne predsodke (Jposlitev zamorcev v obrambnih industrijah Washlagton. D. C.. 21. avg. — Apel, naj obrambne industrije uposle večje število zamorcev, je naslovil Psul V. McNutt delodajalcem ln voditeljev delavskih unij, ki so prtiU sem« da konferirajo z njim o problemih, ki jih je potisnila na površja na redba, da morajo imeti industri je, ki producirajo bojno opremo, prednost pri dobavljanju surovega muteriala. "Plemenski predsodki morajo /leteti .skozi okno pri graditvi in ječanju ameriške obrambe," Je rekel McNutt v razgovoru z reporterji. "Treba je odpraviti diskriminacije, katerih žrtev so zamorski delavci." Glavni problem na konferenci reprezentuntov industrijskih korporaeij in delavskih u-nij Je vprašunje uposlitve delavcev, ki ao izgubili delo v no-gavičarskih tovurnuh, v drugih obratih. Veliko število nogavi-čarskih tovarn Je zaprlo vrata, ko je vlada omejila porabo svile za vojaške jx»trel>e Konferenea je prvu svoje vrste. Njena nulogu Je rešitev razrvanosti v industrijah, ki je nustalu kot posledica zapiranja nogavičarskih tovarn. Ako bo uspels, bodo sklicane pokrajinske konference v vseh večjih mestih. Ureditev meje med Mandiurijo in Mongolijo Tokio, 21 avg Komisija, kateri je bilu poverjena ureditev meje med Mandžurijo in Mori-golijo, Je dokončalu svoje delo. Komisijo tvorijo reprezentantje Japonske, Rusije. Mongolije In Mandžurije Opazovalci piavl-jo. da Jr ureditev nifje odstranila /upreke. ki »o ovirale lz-l>ol j&anje od noša je v med Ju|>on-sko in Rusijo stavka cestnih železničarjev v detroit!) Mest ni usluibenci se morda pridruiijo stavkarjem UNIJA ADF IGNORIRALA ULTIMAT Datrolt. Mick.. 21. avg, — Promet v Detroitu, ki jt po številu ¿prebivalcev četrto največje a-meriško mesto in središče avtne industrije, je bil parallziran kot posledica stavke -častnih železničarjev ln voznikov avtobusov. Mestne avtoritete so se zaman trudile v naporih, da se konflikt izravna. Sporno vprašanje niso mezde in delovni pogoji, tamvač borba med unijo Amtrilks delavske federacije ln unijo Kongreaa industrijskih organizacij, katera naj pobira članarino od ualui-bencev mestnega transportacij-skega sistema. Stavko ja okli-cala unija ADF. Župan Edward J. Jeffries je naslovil ultlmst voditeljem te ,unijt s zshtevo, da morajo takoj priklicati stavko, a je naletel na gluha uiest. Oni so celo zapratili z oklicem splošne stavke mastnih uslužbencev. Okrog 400,000 delavcev sa ja moralo poaluftiti drugih prometnih sredstev, da so prièli na delo v tovarne, Unija ADF ja o-klicala stavko kljub zakonu, ki določa, da morajo biti- drla vsa oblasti obveščana SO dni vnapraj o nameravani stavki. O polnoči v torek so člani odglasovall za oklic stavke in štiri ure posnaje se je pričela. Vsi vosovi cestne železnice in avtobusi so ostali na |M)stujuli, Reprezentantl unije CIO so predložili županu Jaffrissu tri načrte za izravnavo konflikta, toda on Jih najbrit ne bo sprejel Predlog, (is člani te unija operirajo vozova častne železnice in uvtobuse pod salčlto policije, je župan tavrnil. Drugi predlog je bil, naj s« takoj razpišejo volitve, pri katarlh naj bi železničarji odločili, katara unija nuj jih reprezsntlra pri kolektivnih (Higajanjih potem, ko poteče veljavnost sddanja pogodbe med mestom in unijo ADF, Voditelji 172 unij CIO so sklicali /u nocoj masni shod, ns katerem bodo pojasnili članom, da je stuvku borba, ki ima odločiti, kuteiu grupa izida kot zmago-valka. Državne in federalna avtoritete bodo |x>s«gle v konflikt. Thomas J Donahue, načalnik državnega poaredovalnqgn odbora, je naznanil, da gs je guverner Mur l ay Van Wagoner Instruirai, nuj bo pripravljen na posredovanje, če spor ne bo krhalu II-kvidliun Iz Washingtons Je prišla vest, da bo John Q. Jennings, reprezentant federalnega apruvnegu odbora V Detroitu, ko-opeinul / Donahuejem. Nemčija Vpokliče poslanika iz Argentine Buenos Aires Argentina. 21 iivg — Tu krožijo govorice, da bo nemški poslanik Edmund von Th«n mann odp«'klican. Argen tinske avtoritete so ga nedavno obdolžile financiranja nacijskib aktiv nost i med prebivalci v ' nemških naselbinah Ruski general Bluecher umorjen? Berlin, 21. avg — Tu trdijo, da je bil general Vaailij Blue eher, bivši vrhovni poveljnik so vjetske armade v Sibiriji, umor jen po Stalinovi tajni poluiji Trditev ba/iru na članku, ki ga je objavil Ernst Cav»itta V listu Angriff, glasilu nemške deluv-ske fronte Cevotte pravi, da m-je sestal / B|uechrrj#m v intei naeijskern taborišču v Kaborov-sku I 11MW. ko je bil tudi on /m prt tamkaj Molitve za Ruše Rooaevelt odpotuje v Hyde Park Washington, D C., 21. avg —-Predsednik Rooaevelt bo Jutri odpotovul na svoje posestvo v i(yde Parku, N Y, kamor pride Kenuki vojvoda, brat angleške-v angličanskih cerkvah «m ki ulja Jurija. Vojvoda je C prod nekuj tedni prišel v Kana- v Center- '1" " je bila I ¿ondon, 21 avg ( ¿o» don Lang, nadškof buryju je na/nanll, da določena prva nedelja v aeptem' 218,000 Avstralcev bru kot dan molitve v vse», en- ^ jfn „ nrmado glil-anskih cerkvah "Ob pričet-1 ku tretjega leta vojne, ko je več M.lboume Avstralija, 21 avg v/rok v za zahvalo, se moramo - - Okrog 21H.OOO mož je stopilo summiti v svojih molitvah tudi v armado od izbruha aovrainoeti ruskega ljudstva in njegovih ar- v Eviopi, pravi uradno poročilo, m ud, ki a» junaško upirajo mo- V prav tako dolgi dobi v času go^ni nemški vojni mašim," pr« prve svetovne vojne je stopilo v vi l«ang v svojem naznanilu (armado 100,000 mol PROSVETA THE ENLlüHTENMENf ix) lit LABThtnA NU)UMSU MABODNB rooroaxs jtitmorm ohm w m4 »»ml*»« fcr NtnéilM m MruAaoa Sria»« «rU*l»> nt« «o mr~m*ot.—MoMSsrtpte sf »—o»i-«U» s»4 uasoiUMoi ortUiM »1U Hl I» Otto MiMtripu. tuck M ««Mi«. rUrt, i"'—» «to., »lil ko ratorooi to........ NuUt M «M. PROSVETA ISST-SI Bo. UwíííU A»«-. MCHSII or TMB rBDEBATBO Dalum » rlm#r (Aucuat II, 1*41), Imdi na »aalvvu pemml. »»«■ >• • U" 4sUi»s« rafala* P analta Jo prsv oimano. d« m im Uto m Vprašanje Trsta Pred dnevi smo čitali v newyorških listih zanimivo polemiko, katero je »prožil s svojim nedavnim radijskim govorom v Londonu general Simovič, predsednik jugoslovanske vlade, ko je izrekel upanje, da ae Jugoslovani na Goriškem, v Istri, na Reki, v Zadru in Trstu združijo s svojimi rojaki v Jugoslaviji po vojni in zmagi demokracij. 8imovičeve besede glede primorskih Slovencev in Hrvatov pa niso bile po volji grofu Car-lu Sforzi, italijanskemu antifalistu in begunu v Ameriki, ki je bil nekoč zunanji minister Italije, Carlo Sforza je objavil v newyorškem Timesu protest proti omenjeni Simoničevi Izjavi, čel da je Trst italijansko mesto in kdor zahteva Trst za Jugoslavijo, ne zastopa liberalnega sUlišča, temveč je nazadnjak. Na ta protest je odgovoril hrvaški publicist Vlahovič v Slavonic Bulletinu, ko mu je Times odrekel objavo odgovora. Stvar je zanimiva prvič zaradi tega, ker je odkrila, da italijanski liberalci, ki sovražijo fa-lizem in so morali pobegniti iz Italije pred fašističnim terorjem, so prav tako nacionalistični kakor italijanski fašisti glede anektiranega Pri morja; italijanaki liberalci bi morda dali primorskim Slovencev in Hrvatom več jezikovnih in kulturnih pravic, vztrajajo pa, da Italija obdrži anketirano Goriško, Istro in Trst z okolico za vse večne čase. Drugič je ta zadeva zanimiva zaradi tega, ker italijanski antifaiisti računajo — kakor računa general Simovič z druge strani — da bo tudi bodoča Evropa po uničenju hitlerizma in fašizma vsake vrste organizirana iz velikih in malih nacionalnih držav kot jc bila pred sedanjo vojno. To je tisti veliki kamen spotike, zaradi katerega je bolje, da ko jugoslovanski pomožni odbor v Ameriki ogiblje političnega "reševanja" stare domovine, če hoče ostati enoten in res kaj pomagati gmotno žrtvam Hitlerjevega terorja v starem kraju. Stališče italijanskih, jugoslovanskih in drugih nacionalistov pomeni, da ne bo tisočletno vprašanje Evrope nikdar rešeno. Večno premikanje mej sem in tja pomeni večno premikanje krivic. Zdaj se zgodi temu krivica in zdaj onemu. Vsaka nova aneksija znači novo krivico za neko manjšino. Dobra primera je baš Trst. Sam na sebi una Trst slovensko manjšino, ampak Trst r. okolico vred Je po večini slovenski. Ako Italija obdrži Trst, zal«*dje Trsta ae pa združi h Slovenijo, ostane v Trstu samem slovenska manjšina, katera bo morala hlapčevati Italiji; če pa pride tudi Trst v Slovenijo (odnnsno v Jugoslavijo), ostane v Trstu /. zaledjem vred itulijanska manjšina, katera bo «pet javkalu |m» "od reži t vi" in pravega miru in zadovoljnimi! ne tx> nikdar tam. Takšnih krajev z mešanim prebivalstvom je mnogo po Evropi in problem je povsod enak Kako rešiti ta problem? Z nasilno preselitvijo manjšini'1* Nemogoče na pravičen način! To delajo brutalni nacijt, ki so >c nazidalt ogromne gore strašnih krivic |>o Evropi. Kcšitev te^H problema mota hiti demokratična — tako ri čem so. Ti ko je pa le zmerjanje Zaitza in namigava-nje proti socialistom. ... Resnica je, da so pravi socialisti in Proletarec še vedno pomagali povsod, kjer je bila pomoč potrebna. Kavno tako-imajo največ zasluge, ds se je ustanovila Prosveta, ki je do danes napravila ogromnega dela za S. N. P. J. In pošteno delavsko gibanje. In želja večine je, da v tem smislu tudi ostane in brani pravice, ne pa da daje prednosti onim, katerim je delavsko gibanje ali SNPJ deveta briga. Rogelj piše, kdor ne bo prispeval, nima pravice kritizirati. Kaj pa, ko organizacija kot celota prispeva, ali nima član pravice povedati svojega mnenja? Kar se tiče Franka Zaitza, je naredil več dobrega za reveže oziroma za delavstvo kot pa Rogelj. In če z akcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora ne gre tako naprej kakor je bilo pričakovati, ni krivda Zaitza. Odbor naj bi bil organiziran po zgledu Čehov ali Poljakov in bilo bi drugače. Treba je fundamentalne podlage, cilja ln smernic, pa bo šlo. Sem že enkrat pisal, zakaj se ne upošteva Kristana, ki je veščsk v tem, ampak se ga ni. Da ne gre kampanja za zbiranje prispevkov bolje od rok, je vzrok v tem, ker a« ljudje boje, da bi ne dobili pomoči tisti, ki so uprsvičeni, marveč da bi prišla v roke tiranom, ki so siromake zasužnjili. To je glavni vzrok neuspeha. Tako se izražajo ljudje povsod, koder sem že hodil, kakor tudi na aejah. Kar Ne mene tiče, »am propagiram za nabiranje prispevkov za J PO. Pri društvu sem tudi stavil predlog v tem smislu, toda je šlo bolj težko. In Zaitz. ima še toliko demokracije, da lahko pove svoje misli fn komčtotira kakor on vidi, da je bolje za ljudstvo v splošnem. Ako bi bil Rogelj v resnici mislil, ds je Zaitz. v napačnem, bi ga bil na lep način opozoril, seveda javno. Tako pa Je Rogelj udaril po nJem Hkoraj v vseh listih, daai ve, da Je Proletarec slabo razširjen, v marsikateri naselbini ga aploli ni. S tem je Ho^elj naredil pomožni akciji več škode kot pa koristi, ker Je zanesel boj v organizacijo, v kateri bi ua ne amelo biti. Ur Zaitz in Proletarec pa ima- ta še dosti prijateljev, kar je dokaz, da delavska masa zadnje mesece prispeva, da se list topet postavi ne noge. In Proletarec je nam potreben, kot tudi Prosveta Ampak se vidi, da noben liet ni komentiral Rogljevega napada na Zaitza. Je vse proti njemu, ker čisti demokratične in delavske pojme. Br. Kerže, izkušen časnikar, priznava, da je Proletarec najbolje urejevan slovenski list v Ameriki, kar se ti£e komentarjev svetovnih dogodkov In Proletarčeva zasluga jd tudi, da je SNPJ v prejšnjih letih izšla zmagovalka iz neštetih bojev. Pa tudi drugače ima Proletarec velike zasluge za SNPJ, kateri je vedno stal na braniku. Ravno tako bi morala stati Prosveta na strani Proletarca kot je on vedno stal za njo, pa naj bo to Rogelj ali kdorkoli. Ako ae da navadnemu dopisniku komentar, a-ko se malo pregreši, bi bilo treba komentirati tudi tako važno stvar kot je Rogljeva, ali pa vse skupaj priobčiti, na kar se on o-pira, oziroma iz česar je on izluščil en stavek, da je lahko u-diaili po Zaitzu in Proletarcu. Toliko o tem. Kot vidim, gre tudi za spremembo imena SNPJ. Strinjal sem se večinoma z vsem, kar je pisal br. Anton Zaitz iz Chica-ga, ampak z njegovo sugestijo glede spremembe imena se pa ne morem. Vzrokov ne bom ponavljal, ker te je dobro navedel br. A. Garden, pomožni urednik Prosvete, v obligatni številki 13. avgusta. Trditev, da bi se potem dobilo več novih članov, ne drži. Naj bo ime še tako blišče-če, ako ni članstva, ki bi bilo pripravljeno delati in agitirati, ne bo napredka. V tem imam izkušnje kot večni agitator za S. N. P. J. Jaz vem, da ne bi imel več uspeha v agitaciji, če se ime spremeni, in tudi še nikdar nisem slišal kake opombe proti i-menu SNPJ. Da imajo čikaški Pionirji SNPJ in elevelandski Rpartakovci SSPZ toliko uspeha, je to zasluga marljivih članov in članic, ne pa imen. Oni gredo na delo in agitirajo ter razlagajo pomen, cilje in ugodnosti kandidatom, ki jih skušajo pridobiti v organizacijo. Isto delam tudi jaz in se napravi uspeh. UBtroj organizacije je pogoj za napredek, ne pa ime. SNPJ je napredovala s svojim imenom kot nobena druga alovenska organizacija. In ako bo obdržala svoje smernice, bo napredovala tudi v bodoče. Ako smo res za njen napredek, bi šli na delo in podpirali predlog br. Jankovicha, in siccr ne samo delegatje in glavni odborniki, marveč vse članstvo. To bi bilo bolje, kot pa zapravljanje prostora v listu o — ženski enakopravnosti, katere pri jednoti ne manjka. Ampak kot vidim, je par članic, ki bi rr.de prišle v glavni odbor. Zakaj bi ne dale kaj sugestij, kako bi se moglo pridobiti kaj novih članov v SNPJ? Boljše bi bile tudi take re-solucije, ki bi dale podlago in podžgale delegacijo za tako delo kot ga opravljajo žene in dekleta v mladinskih krožkih. In od teh žena in deklet ni zahteve, da bi bile izvoljene v glavni odbor, marveč ao tihe in delajo naprej. Ampak dobro bi bilo, da bi članstvo poznalo njih imena in vedelo, kdo ae žrtvuje z delom v prid mladine in SNPJ. Na ohijskem dnevu SNPJ v Girardu smo videli, kako lepo ao nastopili ti krožki in koliko truda je vzelo, da so jih izvež-bali. Ravno tako je v Clevelan- du, Milwaukeeju, Chlcagu, Wau-keganu, v Coloradu — sploh povsod, kjer imajo krožke. Nekateri ali nekatere nekaj pretijo br. Franku Barbiču. Dostikrat se sam ne strinjam z njim, toda pri vsem tem je Barbič potreben, kajti nekdo mora biti, ki ae ne boji povedati, kar vidi, da ni prav. Dostikrat me ujazi, ko čitam njegov dopis, ali po drugi strani pa napiše dosti humorja in dobrih razprav. In ako vršiš tako delo, boš v večnem boju. Yee, Barbič se drži kot se ni držal še noben dopisnik. Ta ali oni se je že včasih pq£al z vso silo v javnost, toda ako ni šlo, ao utihnili ali pa šli v nasproten tabor, kjer so udrihali po metodah, ki je last vseh oportunistov. Ne pa Barbič. On ae kar naprej drži svoje "linije." Kristina Moseley ima dobra priporočila v Prosveti od 13. avgusta. Seveda priporoča tudi pomoč starim članom in pravi, naj bi nekaj o tem pripravil gl. odbor za konvencijo. Veliko je bilo že takih priporočil, toda še ni-kdo ni omenil, kje naj gl. odbor vzame brez doklad ali zvišanja asesmenta. Zelo važen faktor je Prosveta. Ako začne voziti po drugi poti in zgreši svojo delavsko smer, bo to največji udarec za napredno delavstvo v Ameriki, in to ne samo zu članstvo SNPJ, marveč za ves slovenski živelj v tej deželi. Kdo je bil večji agitator za S. N.PJ. kot Prosveta? Bila je tudi urejevana bolj strogo v delavskem duhu kot je danes. In vendar je jednota rasla. Prosveta je bila tista sila, ki je napravila iz dosti članov dobre agitatorje ne samo za jednoto marveč tudi v prid delavske mase. Delegacija ne sme pod nobenim pogojem dopustiti, da bi Prosveta izgubila smernice, katere so ji začrtali pionirji, katerih že dosti krije črna zemlja. Ne sme posuti navadni list, ki'zasleduje vse prej kot pa koristi čitateljev ali delavskega gibanja. Res živimo v časih velikega svetovnega preobraU, ampak poštena delavska masa in zavedno članstvo SNPJ ima še vedno u-panje, da bo enkrat posijalo sonce svobode, braUtva in enakopravnosti, da bo enkrat pomete-no z diktatorji sveta in da bo prišlo do prave bratske vzajemnosti. Lahko je nekaj podreti, toda nazaj zgraditi je težko. Za to naj Prosveta še uči in budi pravo braUko delavsko zavest. Tudi se lahko malo pocukamo, saj je to naša šola, naša duševna hrana, ki nam je kot zavednemu članstvu SNPJ potrebna. Joaeph Snoy. 13. Še o bolnem članu Clovoland. — Odkar sem zadnjič poročal o nesrečnem rojaku in članu SNPJ Andyju Meletu, je približno mesec dni. Zdaj sem ga zopet obiskal. Kot sem že zadnjič omenil, je on pri delu iz gubil obe nogi nad členki. Bil je tudi drugače pobit, posebno na desni rami. In U poškodba ga najbolj skrbi, in to posebno še, ker se kompanijski zdravnik noče prav nič zanimati za to poškodbo in ga sploh noče Um zdraviti. Drugi zdravniki pa nimajo besede pri njegovi bolezni. Vse opozarjanje nič ne pomaga — je kot bob ob steno. Bolnika resno skrbi in tudi so znaki, da se mu tista roka pričenja sušiti. Zakaj U zdravnik tako poato-j>a, nihče ne ve. Da to ni v korist bolnika, je gotovo, kakor tudi ne v korist družbe. Sedaj je podvzel neke druge korake, ako bodo kaj pomagali. Kar se tiče nog, sta že skoraj zdravi in bi ftel radi njih latiko ie domov k svoji leni, ampak zadržuje ga prej omenjena poškodba. Tudi mi je povedal, kako so ga prikrajševali pri nekaterih privilegijih in deloma tudi pri hrani. Ko je bil na verandi enkrat, dvakrat, trikrat, je vsakikrat videl, da drugi dobivajo tisti del hrane, samo on ne. Pa se je na zmeren način pritožil in naenkrat je bila preiskava. Sedaj Andy dobiva vse, kar mu spada in mu je pripadalo od začetka. Torej tudi tukaj se.vidi, kako delajo na škodo revnega in težko poškodovanega človeka. * Ali ni na mestu, da, bi v to zadevo malo pogledal tudi odbor društva V boj SNPJ in da bi obiskali težko poškodovanega člana in vprašali, kaj in kako? Andy mi je z žalostnim srcem povedal, da ga predsednik omenjenega društva v njegovi dvomesečni težki bolezni še ni obiskal. Menda nima časa, ker je preveč zaposlen drugje, tudi špikanjem. Nesrečni Andy se prav lepo zahvaljuje vsem številnim prijateljem in prijateljicam za obiske in njih simpatije. Vse to in še mnogo drugega mi je Andy povedal in izrazil željo, naj o tem poročam v Prosveti, da bodo čiUli njegovi prijatelji po Penni, kot tudi člani po deželi. Zahvaljuje ae tudi SNPJ kot njen 29-letni član. Prijatelj Meie! Se te bomo obiskali, saj se je prijetno s teboj pogovarjati. In ko ozdraviš, se bomo pa še bolj pošalili. Anton Jankovich, 147, zastopnik. 'Kranj Člani bratevittae električarjev (ADF) piketirajo elektrarno CewUdated Edieoa C* v New Torku. Proletarčov piknik na škem hribčku' Chicago. — Jesen je blizu in sezona izletov v prosto naravo bo kmalu končana. Zadnji po-set to poletje na znani "Kranjski hribček", tik nad Skaviče-vim vrtom v Willow Springsu (Red Gate avtobusna postaja), bo menda ta^ki ga v nedel; 24. avgusta, priredi klub št. JSZ. Udeležite se ga vsi, ki utegnete, da prebijemo to nedeljo v avgustu pod hrasti in drugim drevjem ter se zabavamo. Pravijo, da bomo imeli med gosti tudi rojake z zapada, ki pridejo te dni na konvencijo Zapadne slovanske zveze. Vršila se bo prvič v Chicagu. Za lunč in hladno pijačo naj ne bo nihče v skrbeh, kajti obojega bomo imeli zadosti za vse. One, ki imajo avte, prosimo, da povabijo s~sabo prijatelje ter nam s tem pomagajo povečati družbo. Kdor pa pride busom, naj izstopi na Red Gate od kjer ima par minut hoda na naš izletni prostor. Torej na svidenje v nedeljo 24. avguste na "Kranjskem hribč ku".—Odbor. O oblaku sapeda Strabane. Pa. — Ker se moja sinaha, žena mojega sina Jennie Tomsic nahaja v bolnišnici v Valmoru, N. Méx., kamor se je podaU 24. marca t. 1. iskat si to ljubo zdravje, smo jo šli obiskat. Bili smo jaz, njen mož, njena sedem let sUra hčerka, moja sestra Frances Chesnik in Pa«el Podboy. Odpeljali smo se od tukaj 14. julija in dospeli v Val-moro, N. Méx., 16. julija. Svidenje je bilo prisrčno, posebno ie e malo Margie in njeno mamo, ki sU se zopet objeli. Jennie se že drugič nahaja v tej bolnišnici. Prvič je šla tja 16. nov. 1916 in osUla tam dve leti in pol. Mislila je, da je dovolj zdrava in močna in je prišle domov, po dveh letih pa ae je morala zopet vrniti v samotne no-vomehiike hribe iskat al to ljubo zdravje. Ker se Val moro nahaja v samoti in je do najbližjega mesta 29 milj, smo ee nastanili pri bolnišnici v turističnih kočah, jedli smo pa v bolnišnici, kjer je telo dobra postrežba. Je tako kot v resUvractji, ker tja pridejo ljudje obiskat bolnike in nekateri tudl na počitnice. Ker je šla moja sestra z nami z namenom, da bo obiakaU tudi svojega aina Gvida in zeU Alberta Florjanačiča. ki delaU pri konstrukcijskem delu v Moren -ci. Aniona oddaljena 500 milj od VaUliora. sva IU tudi jas in Pavel Mboy t njo. Odpeljali smo ae SO. julija s busom iz Las Vegaae. Peljali amo se skozi lepa mesta SanU Fe. Alburquer-(D»Ut aa 1 itrsaL) Ženska in njena lepoti Večkrat srečamo ženske ki v. čedne na pogled, toda ne znaj"J ^ še niti naklonjenosti drugih Cf ^ spet žensko, ki ni niti lepa njenost kaj hitro o^ojila N^nT* samo vi, temveč tudi moški svet kokrat srečamo res lepe ženske, prav J bi se bale, da bi jim že sama sap^ j° :pravcato i« S Včasih gredo še. tako daleč, da se L£\ nega smeha. J J0 Poleg naravne lepote se mora vsaka i še negovati Ne samo da se šminka, k« nege koze, oči in las tudi šminkanje ne m mnogo, posebno pa danes, ko se ženske ne kajo več Uko kakor v prejšnjih časih. Kako negujemo oči? Če čez dan mnot lamo, ciUmo ali vezemo, se nam oči uu Z majhnim naporom bodo vaše oči spet n svetle in sveže. Zvečer preden ležete z z oči šminko in denite na očesi vato, nan v mrzli vodi. Vato neprenehoma menja minute. Poleg tega zelo preprostega n vam svetujemo še tole: V liter vrele vod site kavno žličko kuhinjske soli. Ko st ohladi, jo zlijte v manjšo skodelico, na jfe v ta namen kupljena skledica in v u držite nekaj časa odprto oko. To lah navijate vsak dan. Ne samo oči, tudi zobe moramo negovi čiščenje zob nikar ne uporabljajte tople temveč mrzlo. Za zdrave zobe in dlesne trdo ščetko. Z njo drgnite tako močno, boste po dveh mesecih morali zamen novo. Za nego las ni dovolj, da gremo samo na mesec k frizerju ali pa samo takrat, gremo na obisk ali v gledališče. Vsak i morale negovati lase. Zs lase morate jutro in vsak večer žrtvovati 5 minut, ščetkamo pet minut v vseh smereh, po mo s kolinsko vodo in šele potem s teka ljantino. Še prav posebno morate negovi je lase, če ste kadilka ali ste pa veliko v z ljudmi, ki kadijo. Lasje se kaj radi mejo duha po tobaku, ki ga pa s pridnii kan jem kaj hitro odpravimo. Belino svojih rok lahko ohranite, če j kopanjem dobro ščetkate z vseh strani namilite. Ko se skopljete, jih namažit* belo plastjo kreme. Ko se krema dovc v kožo, vzemite mokro brisačo in zbnšitj posebno pa dlani, da vam ne ostanejo Teh nekaj nasvetov vam bo pomaga ohranite sveže in zadovoljni boste sar boj! Zbirateljske strasti Nočemo govoriti o zbiranju stareg* kovin, ki predstavljajo material za usp daljevanje vojne temveč o zbiranju pr ki ne spadajo v področje vojne ter so privlačni le zaradi nagibov, Iti so nap ralce, da so jih začeli zbirati. Na Danskem živi advokat, ki se je ral za zbiranje zob znamenitih osebr mož trdi, da je lastnik zoba, ki je neko v čeljustih Napoleona BonaparU. Ima t zob iz ust maršala Pilsudskega SevedaJ lahka pot, da je prišel do zob obeh zn« mož, vendar pa je njegova zbirka do polna, da se mu zdi vredno nadaljeval ter jo izpopolniti do najvišje stopnje Neka Američanka, ki ima najbržc dovolj časa, se je specialižirala na obrabljenih zobnih ščetk znamenitih lji di njena zbirka je velika. Neki newyoi rinar pa si je zastavil nalogo zbiranji klavirjev. Že zdaj ima na razpolago delov, ki segajo od prvih začetkov kisi tipa do najpopolnejšega klavirskega im Berlinu pa živi možakar, ki zbira predi sodnih katastrof. 2e dvajset let izpoj svojo zbirko, ki se pridno bogati z osu plozij, požarov in uničevsnja ladij.. f" možakar se je spravil nad cvetje * gr« menitih mož. Njegov herbarij jc Mir in ima žc zdaj znatno ceno. Pred dvajsetimi leti (Iz Prosvete, 22 avgusta 1921) Domače vtiti. V New Vorka se je • goslovanska razstava Delavike resfi. V Califomiji * 20,000 oljnih delsvcev ns stavko Inozemstt*>. Novi kralj AJekssnder dil tvojega očeta v Jugoslaviji Sovjetsko Rusifa končno zedinila glede jo svobodno gibanje v Ru«J». ** ^ trifirati (Dalje is prv p*. XkdnocMkf pravk. U federalni l»Uvi Slo»«»» b t oiUlimi Slovrmi vtwI d* v trd «-Kij' Tresei nove pesmi vzela detajl: prvi deklico, ki spi v postelji, in ¡drugi dekle, ki se odpravlja k počitku. Ta ciklus po Preiernu inspiriranih motivov zaključuje Karpellusova ilustracija is leta 1900, ki pa v svoji realistični podobi mesečne noči in zamišljenega pesnika vendaile ni tako slaba in neučinkovite, kakor se zdi komentatorju. • Kakor prejšnja dva zvezka, predstavlja tudi pričujoči lep ilustrativni donesek k poezijam pesnika, ki je prvi genialno izpričal izrazno zmogljivost in pesniško lepoto slovenskega jezika. NOVI GROBOVI Po dolgem hudem trpljenju je preminil poštni ravnatelj v pokoju Alojzij Vernik.—Umrla je v 75. letu šolska upraviteljica v pokoju Klementina Piklova, roj. Kos.—Preminila je v Mariboru nadučiteljeva soproga Marija Krajničeva—V 53. letu starosti je nenkdno preminila Mara Mi-kuluševa. IZ CELJA Laiao poročanje.—Neke inozemske radijske postaje so poročale 2. aprila, da so prispeli v neko tujo državo nemški begunci, ki so pripovedovali, da Slovenci v Celju sramotijo in pre-:epajo člane nemške manjšine, in da so nemški begunci rešili samo golo življenje. Ti begunci da so tudi pripovedovali o plenjenju po stanovaniih Nemcev. Ta vest je od začetka do konca izmišljena. V Celju vlada alej to prej popoln mir in red in nikomur se ni skrivil niti las. Omenjena lažna vest je izzvala tudi med celjskimi Nemci ogorčenje. Celjski odvetnik dr. Valter Riebl je kot zastopnik nemške narodne manjšine v Celju takoj včeraj zjutraj jiodal izjavo, da ;e vest omenjenih inozemskih radijskih postaj docela izmišljena, in je poslal na pristojno mesto v inozemstvu protestno brzojavko z zahtevo, da navedeno lažno vest prekličejc. S svoje strani opozarjamo Celjane, da ohranijo tudi v bodoče mirno cri in popolno disciplino ter se ne dajo begati po lažni inozemski propagandi. Dve neereči. V Šoštanju si je 53 letna dninarica Elizabeta Dvornikova pri padcu zlomila levo nogo v kolenu. Pri delu v Vehovarjevi tovarni pohištva v Celju je žaga odžagala 44 letnemu mizarskemu pomočniku Francu Jerebu iz Vojnika palec desne roke. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnišnici. ftlflPWflkaNarnftna ¡laitpurtui IrhtmU tro obloženo t vsemi dobrotami kot na ohceti, tudi s krofi, štro-delnom in potico. (Cc bi bil tam Joaeph I rman is Akrona, bi mu ne bilo treba prositi »trudelna kot v Clevelandu.) Najlepša Glasovi iz naselbin (Nadaljevanja s I. strani.) que in Hot Springs, N. Méx. Tam je lepa ravnina, poraščena z me-hikanskimi rožami ali kaktusom. Drugi dan ob 2. popoldne smo prišli v Clifton, Arizono, kjer nas je že čakal aestrin sin Gvido z avtom. Pred vhodom v to mestece stojita dva velika skalnata hriba, ki mestece popolnoma zakrijeta. Sploh je tam samo gorovje. Tako se začne tudi naša pot proti Morenci po visoki gori, po kateri se vije serpentinska cesta kot kača. Komaj smo prišli do polovice hriba, že smo napravili 40 ostrih ovinkov. Rekli so, da je šest milj od Cliftona, toda bi bil lahko od tam vrgel kamen vanj. Tam vlada gradi tri velike železne fabrike, kjer delata Gvido Cheanlk in Albert Florjančič. Na tem hribu so tudi dokončavali velik dimnik, visok 600 čevljev. Gvido je rekel: "Zdaj gremo še višje k našim prijateljem, kjer boste prenočevali/' Kar zazeblo me je. Ko zasedemo avto in se zopet začnemo vzpenjati, smo napravili še 28 ovinkov, skupaj torej 68 ovinkov predno smo prišli v Mo-renco. Tu je velika naselbina, toda ni nobenega Slovenca. Tam so veliki bakreni rudniki. Ko-ikor daleč sega oko, so sami veliki hribi. Rekli ao, da ni 80 milj daleč nobenega mesta. Peljali so nas le naprej na vrh gore. Po par dnevih smo se zopet vrnili v Valmoro, N. Méx., na naš začasni dom. Ker smo v Prosve-Ii veliko čitali o coloradskem a-li zapadnem dnevu SNPJ, ki se je vršil 27. jülija v Ryeju, Colo., in kjer je bil glavni govornik Frank Zaitz, smo se tudi mi odpravili tja. Bili smo radovedni, cako tam take priredbe izpadejo, ker so naselbine tako raztresene in oddaljene; če hočeš priti iz ene naselbine v drugo, se moraš peljati od 40 milj naprej. Tako se 27. julija podamo na 200 milj dolgo pot proti Ryeju, Colo. Od Trinidada naprej je velika ravnina in sama goličava, le malo obdelanega polja. Drvimo naprej po gladki cesti, nakar zagledamo napis "Rye" in cesto, ki zavije proti velikim hribom. Kmalu smo bili na Prešernovih prostorih in že smo zaslišali lepo slovensko petje. Gremo tja, kjer so si močili suha grla, toda je bilo vse za tlačeno. Nekaj Časa gledamo okrog kot Izgubljena kura, kar zagledamo Franka Zaitza. Se prerinemo do njega in ga pozdravimo. On se začudi in pravi, kako amo se tukaj znašli. Potem vprašam neko žensko, če je kaj ljudi iz Puebla. Pravi, da so ln me pelje do grupe, kjer so lepo prepevali. Takoj smo imeli polno prijateljev in znancev še iz starega kraja. Sestali smo se z bratrancem mojega moža Knafelcom in njegovo ženo, s seBtrično Mary Fatur in njeno družino, Joevom Dolganom in ženo, mrs. Vavto-vec, mrs. Midmar in Tonetom Medvedom. Veselo imo se pozdravili in se počutili kot bi prišli v stari kraj. Bilo je tudi dosti drugih, toda sem Imena pozabila. Potem nas povabijo pod košato hojo, kjer je bila kamnita miza. Ne vem, kje so Ženske ku-hsle, da so imele mizo tako hl- novim ljubezenskim odnosom do ene izmed hčera gostilničarke v "Peklu" Metke Podbojeve. Komentator Bencina navaja po Ži-gonu objavljene spomine Prešernovega prijatelja Potočnika, ki je 1. 1848 skupaj s predsednikom celovškega deželnega sodišča pl. Vestom zapel Prešernu v Kranju to pesem, kakor jo je v mehki italijanski melodiji kom-ponlrala Vestova sestra Marija. Prefieren se je ob tej priliki bridko razjokal: morda mu je petje njegove trubadurske pesmi pre-živo obudilo spomin na razočaranje v ljubezni in "Želja nespo-ljenih bolečine". Vsekako je pesem "Pod oknam" ena najznačilnejših in najbolj priljubljenih slovenskih erotičnih pesmi. Mesečina, zvezde, speča ljubica, te in podobne pesniške slike so ubrano zlite v pesem, ki zaradi svoje spevne oblike kar kliče po Skladateljih, zaradi rahle in nežne slikovitosti pa nudi takisto slikarjem dovolj oprijemov za njihovo tvorno fantazijo. Za naslovno stran knjižice je perorisba Mihe Maleša, ki že sama vzbuja lirično razpoloženje. Ker bo Maleševa izdaja Prešernovih del obenem najpopolnejša "ikonografija" Prešel na, je pfrav, da je v tem zvezku reproduci-rana pesnikova podoba po lito-graflji v Wagnerjevi izdaji iz 1. 1866, kakor koli je sicer sporen in celo ponesrečen ta poizkus, prikazati Prešernovo človeško podobo. Langusova risba dekleta iz Prešernove dobe se lepo prilega tej izdaji naše najznamenitejše trubadurske pesmi. Nato se vrste posamezne slikarske obdelave Prešernovega pesniškega motiva. Tudi za to >esem, ki se odlikuje po dokaj conkretni vsebini, je značilno, da je navdahnila likovnim oblikovalcem kaj različne izraze, taco da v nekaterih ilustracijah niti ne spoznamo Prešernovega motiva. Prvi je reproducirán lesorez splitskega slikarja in grafika Antuna Zuppe, ki je izrazil nežno poezijo lunojasne noči in ljubezensko hrepenenje z vrsto simbolno nakazanih likov in stvari. Hinko Smrekcr je zastopan kar z dvema variantama istega motiva: v prvem prikazuje čisto realistično Prešerna pred Julijino hišo v Wolfovi ulici, ki se vsa koplje v mesečini. Druga podoba (lesorez) takisto obnavlja sliko ljubljanske ulice iz Prešernove dobe. Prešeren je tu prikazan s čepico na glavi in s pogledom uprtim v okno "deklice nevsmiljene", vendar nas poteze pesnikovega obraza ne zadovoljujejo. Miha Maleš je obdelal motiv Prešernove podokni-ce v izrazito pesniško lirični obliki, združujoč hrepenenjsko razpoloženje s čustvom odpovedi, realnost s sanjskimi simboli. Mira Pregelj in Olaf Globočnik sta postavila — vsak po svoje — v ospredje pevca z instrumentom. Ivan Carko je postavil Prešerna v njegov gorenjski svet in pridružil pesnikovemu bolno zamišljenemu obrazu podobo nageljna, ki visi z okna. Med ilustratorji sta tudi dva Slovaka: Ludo Fulla in že pokojni Mikulaš Galanda. Oba sta si iz (MIh. upravti klonjenost. Izročili smo pozdrave vašim prijateljem. Pozdrav vsem, tebi, Jennie, pu ljubo zdru-vje. Mary Tomšič, 138. frrl Po dolgi bolezni letu starosti preminil steklarski mojster Ju- -Umrla je soproga Koža Pirnatova.—Po ni bolezni je za vedno roje drage višji davč-avitelj v pokoju Fran Japonsko parobro-darstvo pod drlavno kontrolo Tokio, 21. avg. — Člani kabineta so na svoji seji zaključili, da pride parobrodarstvo pod državno kontrolo prihodnji mesec. Ustanovljena bo posebna državna korporacija za nadzorstvo pomorskega prometa, rekvlaicljo parnikov in upoštevanje mornarjev. V njeno področje bo spadala tudi konstrukcija novih parnikov. friTo )• hotels 21 letna (p Kruz iz Jelendola, ki * stražnik v zadnjem tre-I rešil smrti. Kruzova je h, di je hotela prostovolj-finrt Sedaj je v policij- pdiatan doživljaj je imel l&ik Ivan L. iz Sv. Ane v Bikih goricah. Ko je bil po ih v Mariboru, je spo-kbkoživko, ki mu je v netilki ukradla denarnico, v Ijebilo nad 2500 din goto-U tatinsko žensko poizve-poblastva. sku. Na križišču Fran-Bve in Valvazorjeve ulice I motociklist povozil že-hjevo vdovo Alojzijo Per-I je obležala nezavestna s m notranjimi poškodbami, fevo so odpremili v bol-a neprevidni motociklist rbo moral zagovarjati pred Francoski diplomat odpovdal lojalnost Pstainu Ban Joae, Kostarika, 21. avg. — Paul Flsseux, upravnik francoskih poslanlšklh poslov, ln Pierre Ducoron, tajnik poslaništva, sta informirala kostarlško vlado, da no representlrata več Petainovega režima v Vichyju, Odslej naprej sta reprezeutaiita generala Charlesa de (Jaulla, voditelja "svobodnih Francozov." |k življenja. Pri Kapli so »gozdu obešenega mrtve-lldnega preužitkarja Adol-Iriie». Šel je prostovoljno v I »idi neozdravljive bo- HUMOR Na cesti Brezposelni: Gospod, smem prositi ... — Rad bi vam dal, pa nimam niti pare. — To je strašno! Vsak mi ostane dolžan, a dolgov zdaj nihče noče plačevati. a Hudobni set "Zdaj vidiš, Mira, kako strašen človek je tvoj mož! Mojo fotografijo je obesil prav na tisto steno, ki je najvlažnejša, Čeprav dobro ve, kako hudo revmo imam . *0R NA PROGI Prelazu v Podlimbarskega '«ki je 3. aprila izvršila »52 letna učiteljica Ma-■»luseva. Že ponoči je »e delj časa sprehajala * Potem je šla iz hiše in i po šišenskih ulicah. Malo 1 uro, ko je lokomotiva Koti St Vidu se je zna-fl^i in se trenutno po-Mrtroj. Strojevodja ni Preprečiti nesreče. O P£ obvestil čuvaja. Po-■komisija je ugotovila ■JUn. potem pa so tru-JjM v mrtvašnico na I*'1^ 1* ^ dolgo boleli™ je že pred dne-7*» samomor. Sosedje * Počasno rešili. Miku-Jbil* p« rodu iz St. Vi- električni štedilnik s vašim starim štedilnikom • Cena se lahka apr*menl bras obvestila. Koketiranje Dekletce: Ne veš, kako moj u-čitelj klavirja z menoj koketira. Prijateljica: Kako pa? — Če le napačno zaigram, me udari po prstih. Brmplataa instalacija v katerem koli eno, dvo all tri-družinskem, docela re*lden<»nern poslopju v Chieagli, ki rduj do-»dva Kdifton pmtroAbo. knjižica zbirke Franceta Pre-17fl*P Bibliofilska 'Ljubljani, je i^šla pe- Poli UvE , * j* v knjižici ob- ^' ^rno zgodovinski 7}M Benčine, motiva z IV P ter v<* dru-Ifc* v °ku»ni opremi ta £ ,n v tiaku ^ «»urne I?*»« Prešernove pe- * ¿r1 r * tTJV koncertnih * rHernw» truba- d«*rnbr$ 1843. '•►v*' V P i, j / '' ' <*čno Iju-Niih\IJ' V"rJ«tno je, ^ V > Preier- KADAR KUHATE l ELEKTRIKO, SE BISTVENI VITAMINI, RUDNINE IN OKUS.OBDRŽE V JEDI - SE NE IZKUHAJO ' • 3 hitrostne Cal rud |nvršln»ke tft¿nlco, vsaka S, 8 izmerjenimi toplotami. • 5 vročinski varčevalni kuhalnik z neprodul-nim pokrovom. • Zaprta za vac namene. I • Calrod oprima za peko s odvajal« ein vročino. 1 • 7m i W pt ali lee, j • popolnoma s porcelanom emajllran, znotraj In zunaj. PREDNOSTI OyU)t€ si ta moderne vlektrtfne itcdllntkr \tri tvojem ttyoiuu kultrikiAt naših II frpotdn. Commonwealth Edison Company Cual UMblngi c_i ZELENI GRADOVI «» Ljubezenski roman iz južnoameriških divjin Spisal W. H. HUDSON Prevedel ===== IVAN JONTEZ (Se nadaljuje.) Visoko nad menoj, toda na tako visoko, kakor se zdi, lije skozi mehki somrak ene teh soban, med vejevjem zlat snop sončne svetlobe, dajajoč čudežen sijaj vsemu, česar se dotakne. Tako mi ta svetlobni lijak odkriva v odprtini med vejevjem omrežje iz bleščečih srebrnih niti, ki se zde kakor bi visele prosto v zrsku — mrežo gozdnega pajka. Te, na videz tako oddaljene, vendar razločno vidne niti me opominjajo, da more dobiti človeški umetnik svojo razdaljo le s pomočjo monotonega dupliciranja stebra in o-boka, ki ju postavljs v rednih presledkih, če se pa količkaj oddalji od tega reda, pa že uniči ves učinek svojegs dela. Ampak narava ustvarja svoje učinke po mili volji in zdi se, da jih samo poveča s svojo razkošno raznolikostjo, ki se očituje v omrežju anakondam sličnih lijah, ki prepregajo gozd nalik silnim kablom ln med katerimi podrhtavajo pod vetrcem izpod kril mimo letečih žuželk prosojne srebrne pajče- vine. t ^ Tako sem lagodno in s takimi mislimi za druščino prebil nekaj ur v gozdu, vesel, da nI bilo navzoče nobeno drugo Človeško bitje, civilizirano ali divje. Tako prijetno je bilo biti tam, poslušati veselo žlobudranje opic in opazovati njihovo brezskrbno življenje. Njihov jezik, videz In kretnje so se ujemsli z razkošno tropično naravo, z njenimi oblaki zelenega vejevja in iluzornimi zrsčnimi prostorninsml, polnimi tsjinstvenosti; — zdele so se kskor kosmati sngelt y fantastičnih malih nebesih visoko nad zemljo v kronah dreves, ustvsrjenih ns-lašč zanje. Tisto, dopoldne sem videl več opic kot kdsj poprej v enem tednu. Vrh tega sem videl izredno mnogo divjsčine vseh vrst; in gozd je bil poln ptic. Gozd v globeli je bil oČividno izredno bogsto lovišče in jsz sem bil nemslo začuden, ko sem se domislil, ds moji lndijsnski prijatelji po vsem videzu niso nikdsr zshsjsli semkaj na lov. Ko sem se popoldne vrnil domov, sem vašča-nom navdušeno pripovedoval o svojem čudovitem odkritju, pri čemur sem seveds izpustil vtise, ki so tsko globoko vplivsli ns mojegs duhs ter se omejil na stvari, za katere je dovzetna duša guayanskega divjaka — na živalsko hrano, po kateri se mu vedno cede sline, a tako težko pride do nje, da se zdi, kskor bi bi-ls željs Nsrsve, ds shsjs brez nje. Ns moje veliko presenečenje ps so možski resno odmajali z glavo ln v očeh sem Jim videl, da jih je moje pripovedovanja močno vznemirilo. Naposled pa mi je moj gostitelj pojasnil, da je ta gozd nevaren prostor in ds bi jih doletela velika nesreča, sko bi šli tjs ns lov ter ml svetovsl, nsj se nikar več ne podajam tja. Strah, ki se je zrcalil v njihovih očeh in nejasne besede starega moža so mi odkrile, da so morale tlčstl korenine njihove bojsznl v praznoverju. Ca bi živele tem nevarne živali — tigri, divje mačke ali kakšna druga zver — bi ml bl)l to gotovo povedali; smpsk ko sem začel pritiakati na nje s svojimi vpisšsnjl, so zgolj ponsvljsli, ds prebivs tsm neka "zla si-ls" in ds Je Um zsto obilico divjsčine, ker se noben Indljsnec, ki količkaj cent svoje življenje, ne upa stopiti v "zakleti" gozd. Jaz sem jim na to odgovoril, da mi bodo morali vso stvsr bolj nstsnčno pojasniti, sicer se bom zopet vrnil v ta gozd ter se izpostavil nevernosti, pred katero oni tako trepetajo. Brezskrbni pogum, ki so gs videli v meni, jih je presenetili ker so ps že zsčeli rszumevs-tl, ds njihove vrsže nimsjo vpliva name ln da me njihovo pripovedovanje zabava kakor pripovedke za otroke, me trenutno niso več skušali odvrniti od mojega sklepa. Drugi dan sem zopet obiskal gozd, o katerem so krožile tako zle govorice in ki me je zdaj celo bolj fasciniral zaradi tajinstvenosti, v katero je bil odet. Vendar sem bil mnogo bolj oprezen kot prejšnji dan, kajti Runijevo svarilo mi je še vedno zvenelo v ušesih. Strah, ki ga je vzbujal pri teh divjakih U gozd, se mi je zdel nerazumljiv, čeprav mi je bilo znano, da se vzlic temu, da velik del svojegs življe-njs prebijejo v gozdu, prsv tako boje gozda o belem dnevu kakor s storijami o duhovih preplašen otrok temne sobe. Toda ravno tako, kakor se otrok boji biti v temni sobi samo tedaj, kadar je sam, tako se tudi oni boje gozda le kadar so sami, kar je vzrok, da vedno hodijo na lov v parih ali večjih skupinah. Ampak kaj jih je odganjalo od tega gozda, v katerem se jim je nudil tako vabljiv plen? To vprašanje me je nemalo vznemirjalo, istočasno pa sem se srsmovsl te bojsznl in se boril proti nji. Nazadnje sem se ustavil v zatišju, kjer sem bil prebil včerajšnji dopoldan. Komaj sem prispel tja, ko sem bil priča čudovitemu dogodku. Sedeč na tleh v senci košatega drevesnega orjaka, sem nenadoma začul nenavaden šum, sličen vstajajočemu vetru pomešanem s presunljivimi klici in vzkliki. Šum se je naglo bližal in kmalu je privriala silna jata ptičev različne velikosti in barv, toda večinoma majhnih, ki so se ročno spravili nad drevesna debla in vejevje, dočim so nekateri neprestano frčali sem in tjs kakor žvrgoleče pšice. Toda Že nekaj kratkih minut pozneje je bilo drevje ogrog mene obrano žuželk in glasns ptičjs jata se je pognala naprej za novim plenom. Jaz sem bil v hipu na nogah, kajti v meni se je zbudile velike radovednost in hotel sem še o-pszovati jato pri njenem delu. Zanimanje, ki ge je vzbudila v meni ta ptičja vojska, je bilo tako veliko, de sem tisti hip pozsbil ns vsako previdnost in ns vse indijanske storije ter ji sledil, dokler se nisem nenedoms znašel pred neprodlrno goščo grmičevja, gostih ovijalk, ki so prepregsle drevje križem kražem in debelih drevesnih korenin, ki so prepregale tla nalik silnim kablom. Utrujen in zasopljen, sem sedel na iz tal molečo debelo korenino, da se o-hladlm, preden nastopim pot iz tega zelenega labirinta na svoje prejšnje mesto. Ptičjs ivoj*t mi je izginila z vidika in po šumu, ki ga je bila povzročila, se je zdel zdaj gost nenavodno tih. Ampak jaz nisem še dolgo počivsl, ko je tiiino prekinile čudovito čista in čuvstvena samolkla ptičja melodija, kakršne nisem še nikdar čul. Zdelo se je, da prihaja iz-se šlrokolistnatega grma, ki je stal samo nekaj metrov od mene. Z očmi na tem zelenem skro-višču in zadržujoč dih sem čakal, kdaj se bo to petje ponovilo, ugibajoč, ali je že kdaj kako civilizirano bitje čulo tako petje. Moj zaključek je bil, da najbrže ne, ker bi se bil sicer glss o čudoviti melocUji že zdsvnsj rsznesel po širnem svetu. Jss sem se takoj domislil rialeje, čudovitega ptiča, čigar glas spominjs ns orgle in flsvto, in ns različne vtise, ki jih nsprsvi ns svoje poslušalce. Nekateri njih primerjajo njegovo žvrgo-lenje krasnim svokom tajlnstvenega godbene-ge inštrumenta, dočim se zdi drugim kot petje razigranega otroka z izredno melodičnim glasom. (Dalje prihodnjič.) Ruski častniki ogledujejo nacljsko saatavo in uniforme, katere ao nemški vojaki puetill na bojišču. Moja zadeva z Ano Poč (V obrambo) Pr. M Učinek! (Nadaljevanje ia u) V drevored pa zahajam po zimi redno vsak večer, sicer ne ob petih, pač pa po pisarniških urah ob šestih, ker ondi ni gneče in »e mi ni bati, da stopim kaki dami na krilo ali ae izpod-laknem ob kako častniško sabljo, kar se mi včasih pripeti. Ta sprehod sem si privoščil, nič hudega aluteč, tudi oni večer ob svoji običajni uri in že sem, «ioapevši do par|ta, ae bil obrnil m se vračal proti železniškemu tiru, kar prisopiha — seveda naravnost proti meni — ona šaljiva prikazen, mi poda roko, kakor da ava bogve kako stara ?nanra. me vpraša, Če že dolgo čakam nanjo (Jaz sploh nisem čakal nanjo — nasprotno') in pove lia »e je spomnila, da v pisarn . In sploh . . in zato je lia št le ob šestih s doma, i Ob količkaj gnrkejšem vremenu bi bil skočil is kote' Njej pa se je videl ves položaj popolnoma pravilen, kakor da sploh drugačen ne bi mogel biti, Stopicale Je poleg mene skušala ubrati s menoj korak včasih pa ae obrnila s telim obra- zom proti meni, stisnila ustnici i in mi za par hipov nepremično J pogledala v oči, kakor da hoče' na dnu moje duše brati najtaj-nejše moja misli. Zakaj ds sem Jo danes opoldne vprašal po njenih sanjah? Moj odgovor, da niso bili sa tem vprašanjem prav nikaki tajni nameni skriti, |i nI ugajal. Dolg, resen, nezaupljiv pogled — skozi ustnici pa Je pokukal Jeziček Potem kratek molk. Promenada ae ja nadaljevala. Živahni moji spremljevalki se je kmalu zopet rasvozljal jezik, trudni moji možgenl ao ae pe vdali apatičnemu ždenju, katerega ni čebljanje ob moji atrani, enakomerno kakor dež, prsv nič motilo. . . . Pravila je. da se dopoldne uči kuhati, popoldne pa hodi "k ŠVajnu*. Rarmilljen sem omenil, ds Je to prav lepo — nsj le pridno hodi h kuševanju — vae je dobro. kar ae človek nauči v mla-doati. Umolknila je, pogledala me po strani in ae za en korak oddaljila od mene. Vzdramim ae in rečem, da nisem dobro razumel njenih zadnjih !>eaed, K "ši-va-nju" da 'hodi, ponovila je z razburjenim glaaom pretirano razločno, saj zato jo je teta v Ljubljano .. . sedaj ae uči šivati belo, čet oeem dni pa prič- ne s pisanim in tega si ne bi bila mislila od mene ... in sploh ... naj le teto vprašam, z moškimi ni ona nikdar nič ... Tresoči se njen glasek je napovedoval bližajoči se solze. V drevoredu ni bilo videti du fte. Bližnja električna žarnica je svet i Is tako klavrno kakor tleči konček vlažne viržinke — mojega srca se je polotila nekaka ne-znana milina — prevzelo me je sentimentalno sočutje s tem neumnim otrokom ns moji desni strani — dotaknil aem ae rahlo s prsti svoje desnice njenega vratu, hoteč prisloniti njend glavico na moje prsi in ji pritisniti pomirljiv očetovski poljub na nedolžno čelo, — «li ne zasuče ta spak malo svojo glavo tako, da ae nenadoma znajdejo moje uat-nice Ji pod noakom njenih in je brez moje krivde izgubil devetdeset odstotkov očetovskega značaja ter ae mi je isti hip rodila misel, da bi bilo res odveč, če bi se "otrok" še hodil učit "ku-ftevanja". Mešanih občutkov poln aem stopal nem poleg nje, ki je vzdihnila "Jakob"? — vrag vedi. kje je izvohala moje Ime — in se tesno oklenila moje roke. Pričela me je aeveda tikati in rekla. da je aedaj vsa ... In da mi hoče zaupati, kaj ae jI je ainoči sanjalo. Prikazal ae ji je sv. Tomaž v vsi glorljl, kakršen stoji v ka- pelici poleg tetine hiše, jo blagoslovil in ji obljubil, da bo. srečne z menoj, nsj le njemu, sv. Tomažu, zaupa, — h kratu pa se bridko zstožil, da mu že tri tedne, odkar je ona odšla v Ljubljano, ne brli več lučica, ker mu živa duša v naprednem Kamniku ne privošči kapljice olja v njegovo svetilko. To se ji je sanjalo. Pisala je seveda takoj zjutraj na vse zgodaj (menda se je bala, da se sv. Tomaž ne skesa) teti zavoljo velike slatinske steklenice lanene-ga olja za sv. Tomaža in — sedaj sem bil menda že zaoran! Pričelo se mi je zelo muditi v mesto. Po poti pa sem še izvedel, da so Ani Poč — tako je bilo ime "nedolžnemu otroku" — natanko znane moje rodbinske in imovinske razmere, da ve moj poklic, koliko imam plače na mesec, kam zahajam v krčmo in — da sem na <}obrem glasu v Ljubljani. Žalibog, sem si mislil. Tako sem se nalezel Ane Poč. Ne pišem mehkužne povesti za lahkomiselne ljudi, ali moral sem biti obširen, da se spozna prava mera moje krivde. Ane Poč se nisem mogel več iznebiti; držala se me je kakor klop. Poudarjala je rada svojo brezmejno srečo, da sme ljubiti tako "značajnega" moža kakor mene. "Značajnega" imenujejo ženske namreč tistega, ki "osreči" svojega dekleta, to se pravi, da ga po rimsko-katoliškem obredu poroči. Druge vsebine pojem "značajnosti" za ženske sploh nima! Prestajal sem neizrečne muke. Spanje se me je ogibalo in spominjam se, da sem tačas tekom dveh strašnih noči iznašel pet popolnoma izvirnih, grozovitih kletvic, ki se je vsaka pričenjala z vsaj dvajsetštevilčnim brojem Reči pa nisem smel niti najmanjše besedice. Na enem najinih prisiljenih večernih izpre-hodov sem s šaljivim glasom namigaval, da sem že prestar za ženitev, pa je krčevito zaihtela, izpustila mojo roko in bila pripravljena, se takoj vreči na železniški tir in ondi Čakati, da se jo pravočasno dvigne in s tira spravi. Preveril sem se, da brez hrupnega škandala ne bo mogoče končsti najinega "nežnega rsz-merjs". TRArriC tlps and QOIPS Neznansko poala ji je prizadevala tudi ureditev najine bodočnosti, v kateri sta dekoracijski divan in umivalna miza z velikim zrcalom — "tramo", je rekla — igrala odlično vlogo. Sestavila je tudi natančen mesečni proračun o dohodkih in izdatkih, za smodke mi je od kazala cele tri krone in odredila, da bova vsako nedeljo večerjala iz ven doma, n. pr. pri "Domačem zajcu" v krogu mojih prijateljev. Moral sem se zasmejati. "V krogu mojih prijateljev!" — na; jih koklja brcne — ki so pričeli zadnji čas, osobito oženjeni, take nedostojne dovtipe zbijati da je zunaj pred durmi vedno življenja nevarna gnjeca pri sluškujočih natakaric. Oporekal pa nisem. Saj je bi lo vendar vse skupaj izključeno! Zakaj da bi baš jaz mora vzeti Ano Poč?! Na tisoče je mladih mož, ka teri so za to in imajo čas in vse naj bodo ti značajni in jo osrečijo! Kaj sem pa storil tako hu dega, da bi moral baš jaz sirota pobrati vse nadležne babnice celega sveta! Osobito pa Ano Poč ki bi se zakon z njo končal naj kasneje v treh dneh vskj z ubojem! Saj so naši preiskovalni sodniki itak že preobloženi z delom! ^ Ani Poč se je zazdelo, da jo moram enkrat seboj vzeti v gledališče ali v koncert ali na ples, ker ona ... in sploh tudi teta skratka pokazati se je hotela lju dem v moji družbi! Kako pa! In pri vsakem sikavcu se ji je jezik zadel ob zobe! Ds ji ga vsa, za nekaj časa zavežem, sem jo vedel v panoramo; — bilo je to v soboto popoldne okoli petih ko je najmanj občinstva. Sedla sva v najtemnejši kot in ko sem jo podučil, kako na, gleda, je hitro posvetila vso svojo pozornost slikovitim bosan skim pokrajinam, ki so se vrsti le mimo njenih začudenih oči Bil sem zelo slabe volje. Raz vedriti me ni mogel niti pogled na Mosta r z jugozapadne strani niti oni s severovzhodne s pogledom na gorovje, niti bodreča navzočnost mladega sodobnika na moji desni strani, na čigar nosne sluznice ¿e bilo menda vlažno vreme zadnjih dni zelo neugodno vplivalo, tako da je le z zelo energičnim, pri vsski sli ki dvakrat se ponavljsjočim, precej hrupnim potekanjem sape navzgor mogel za ailo preprečit da mu nos ni delal neprostovolj ne konkurence bogaboječi za drugi svečarjev. - Zelo točno in enakomerno: pri vsaki sliki dve krat! Pričela me je skeleti koža. Ali sem zato prišel v panoramo? Ob taki godbi je vendar vsska ilu zija nemogoča? — Jaz mislim da bi panoramako podjetje, ki na lepakih poživlja kadilce, na od lože smodke, moralo izdati sličen poziv tudi ns teke mlade sodobnike. Naj tudi odlože — potem šele prisedejol Saj Je res! Imel aem dovolj; tiho sem zapustil panoramo, namenjen, še-taje ae zunaj počakati na Ano Poč. A komaj dospem do šolskega drdVorcda in ae baš obrnem, sli- šim od panorame sem ženski trik. Obidejo me čudne slutnje. 31ižam se oprezno in vidim v temi veliko gručo žensk — menda so se bile baš končale lita-nije v Senklavžu — iz gruče pa se je čul razburjeni glas moje Ane Poč. Ihtela je — razločil sem svoje ime — "zapustil .. . v turških hribih ... nesrečna ... sv. Tomaž ... teta ..hitro vse vprek. To prismojeno bitje je torej mislilo, da sem mu nalašč ušel, in zavoljo tega uprizorilo ta skrajpo smešni in mučni škandal! O! Ker se škandala ni dalo več s sveta spraviti, sem takoj sklenil, da porabim vsaj njegov dozdevni vzrok — in nisem šel bliže. Pač pa je1 pristopil mestni stražnik, ki jo je potolažil in spremil domov. Kako mu je popisala v svoji bujni domišljiji najino razmerje, ne vem. Pač pa sem izvedel, da je prišel tisti večer v krčmo "Santovi žabi" policijski komisar in da je bilo potem toliko krohota, da niso mogli prebival ci sosednjih štirih hiš do pol noči zatisniti očesa. Smejalo se je seveda meni! Naj bo! Prestal sem brez pritožbe vso sramoto, smatrajoč jo zasluženi kazni za svojo krivdo Kar sem zagrešil, priznavam in ne iščem -«rilosti. Odložil sem brez poziva vsa odborništva in izstopil iz šestih društev in ene bratovščine, kar me je bilo stalo na leto 112 K in 6 očenašev Ustrašil se nisem nobene kon-sekvence. Javnost pa, v katero se zatekam, naj sedaj sarfia sodi, kolika je moja krivda v tej odkritosrč no razodeti zadevi — a hkratu naj sodi, kako je označiti poče-njanje onih ljudi oziroma "meščanske stranke", ki je iz malenkostne muhe napravila rjo-večega slona in mi podtika dejanja, katerih bi bil zmožen kvečjemu kak novostrujnik svoji drami, nikakor pa ne dostojen človek X. činovnega raz reda. V Ljubljani, februarja meseca 1901. Jakob Lazar. se hum< NaJnovaifc Skot pride pohiti do prve g^ dajajo bencin, m dajalca po ceni. cena previsoka vodjo. Poslovodji hiti, toda Škot ne more pogoditi va, naj pride ravr se tudi z njim i zumeti. Zahteva raže. Po dolgem prere tom šef garaže odi liko zniža ceno, sitni Škot vzel zek čino. Tedaj Skot pa vžigalnik in "Prosim, nalijte . tj Desetnik rekruti pišete?" Rekrut: "Mihael Desetnik: "Kaj Rekrut: "Koasi kološki polikliniki." i Desetnik: "Ka-a za danes; toda to če ne boste do jutr ga, kar bom lahko vedal, vas dam zai Ameriški V nekem ameri bil med drugimi ogj slednji: "V globoki Žale da mi je za ljubljena žena. Za"j vorojenega sinčka dojiljo, dokler ne na življenjske tovariSic 000 dolarji, ki jih polj vodstvo svojega rega odjemalcem sj sem začel s cenenir janjem, ker se selim | šo na 12. cesti, kj< nekaj praznih: stanov dolarjev in kjer vestnega vratarja." "Ali veš, kaj je no "Kaj pa?" "Bi že po pravici j se ne upam, da me kc Najzanesljivejša di lavske vaatl so v dnav aveti." Ali jih čitate TISKARNA S.N.I SPREJEMA VSA v tiskarski obrt spadajoča k Tlaka vabila sa veselice ln shode, visitalco. čssal* koledarje, letake Ud. v alovenakom, hrvatskem. flori čielteom, angleškem Jeziku ln drugih. VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI J * " ■ : * J Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerna, ualjako d* Pišite pe Informacije na naslovi SNPJ PRINTER CHICAGO,] 2857-58 S. LAWNDALE AVENUE TEL. ROCKWELL 4S04 naročite si dnevnik PROSI Pa sklepu 11. redne konvencije sa lahko naro« n. lisi P« prišteje eden. dva. tri. štiri ali pot članov Is ono društoo» Llat Proavota atone m vaa enako. sa člane ali to naročnino. K« pe ftlani fto plačajo pri a» ao jim to prišteje k naročnini. Torej da ja Hat predrag sa člana SNPJ. Llai ProseeU gotovo jo v esakl društni nekdo. Id bi rad člial U» Pojasniloi—Vsolej kakor hitro kateri teh članov SNPJ, ali če se prooali proč od drullne ln bo «h*™ "JL tednik, bodo moral tisti član is dotične družin«, ki )* naročena na dnevnik Prosveto, to takoj naznaniti upr^n in obenem doplačati dotično vsoto listu Prorveta. a" stori, tedaj mora upravništvo milatl datum u to v»ou> "1 Cona Hala Proavoto Jot Za Zdruš. dršave ln Kanado St.00 Za Cleero lo Chleto» 1 tednik trn_iN 1 S tednika In t tednike la 4 tednike In.__IM jo- prlločlte potrebno In rt naročite Proavete * ' lkLldJa PROS VETA SNPJ. MIT Sa. Lawndala Ava. Ckloago. ttL Prtloéeoo pošilja» naročnino m 1*» y ^___________ _________________ Čl t) •I. 4). »I. Ms k .____ČL __tU ___a _ ČL »¿mik