POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a
3000 CELJE
SN00032
9
Nekdo je rekel, da hodimo v hribe zato, ker tam pa< so
977035
JOŽICA BLATNIK
Ko smo snemali s Primožem Ekartom, smo imeli veliko težav z najstniškimi oboževalkami
7. božično novoletni j£k
Logarska dolina 30. december 2002 ob 17. uri
Na koncertu prijateljstva bodo sodelovali: ^
KMicert
NUŠA
DERENDA
SLOVENSKI OKTET MANCA URBANC
RUDI ŠANTL
CASINO KANO HAPPY KANO TRIO ČRNA MAČKA VI VA LA MUSICA SAVINJSKI MUZIKANTJE OTROCI IZ VRTCA SOLČAVA OTROCI IZ OŠ SOLČAVA Voditelj: Franci Podbrežnik
VSTOPNINE NI,
VLJUDNO VABLJENI!
Avto Aktiv
/s>#s
-=#=• Sopokrovitelji: Avto Aktiv d.o.o.,	nATr, m vc\nV
W ERA d.d. in Savinja Mozirje d.d.,	HOTEL PLESNIK
_ _ Zavarovalnica Maribor, Savinjske novice, *	*	*	*
if	Občine: Solčava, Luče, Ljubno, Nazarje, Organizacija in informacije:
R A TtVVZ/ViV	Mozirje, Gornji grad Hotel Plesnik (03) 839 23 00
SPARKASSE
Moderna evropska banka
S Leasing
Moderna evropska storitev

-:r-
k-

"5F
~:r>
'«r
;r>
-Y,



Zadruga mozirje
'j*?
*2$f
Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje z.o. o.




■*:š>
'm


‘.'.f
3F
-;r-
Praz ni ki so zaukazani tudi zato, da se ustavimo, sl vzamemo čas za svoje drage In v-v poklonimo lepo misel ljudem, ki jih srečujemo na naših življenjskih In poslovnih poteh:
jčaj bo praznik vsak dan v letu 2003.



* 'ir



<2-
757

Zadruga Mozirje
GRAFIKA GRACER

3000 Celje, Lava 7b
Tel.: 03/545-26-66, Fax: 03/547-31-66 E-mail: grafikagra<er@siol.net
Če#*	'pikovo /eČO'
2003

OSREDNJA
KNJIŽNICA	Tretja stran
liut	..................
Aktualno:
Kdo trka na vrata?
Intervju:
Aleš Kovač, alpinist
Korupcija v zdravstvu
So domače klobase in jajčka že korupcija?......
Gornji Grad:
Sneg in poledica presenetila
zimsko službo
Kokarčanka Jožica Blatnik:
Producentka filmske in
televizijske produkcije.....:....
Franc Mlačnik iz Krnice
Znanec šahovskih olimpiad.
Mali nogomet:
Nazarčanke na državno prvenstvo.38
Astrološki kotiček
Kaj podariti
posameznim znamenjem...
Črna kronika:
Zagorelo na podstrešju
Na naslovnici: Praznično vzdušje v izložbi
V javnosti je odločitev Zdravniške zbornice, da se zdravniki javno odpovedo darilom, požela veliko zanimanja, Ukrep je predvsem reakcija na rezultate javnomnenjskih raziskav, ki so zdravnike postavile v vrh lestvice po korupt-nosti. Ne glede na to, kaj so ljudje pod pojmom korupcija razumeli pri odgovarjanju na anketo, srž problema gotovo ni v drobnih darilih, ki jih pacienti v znak zahvale prinašajo zdravnikom.
Zaupanja, kakršnega so zdravniki (skupaj z duhovniki, župani in učitelji) nekoč bili deležni, ni več in ga tako kot pri ostalih poklicih najbrž tudi ne gre več pričakovati. Vzrokov za spremenjene odnose je več, od padca nekdanjih (krščanskih) vrednost, ki sojih v preteklosti ljudje osvojili z vzgojo (družbeno in družinsko), do tega, da imamo danes na voljo dostop do širokega spektra informacij, ki nam omogoča, da se skorajda o vseh zadevah lahko sami poučimo. Dokler si na določenem področju bos, ti ne preostane drugega, kot da se v zaupanju pustiš voditi tistim, ki (vsaj tako verjameš) vedo. Sivari se zasukajo, ko se nepismeni naučijo brati. Potrošniki so danes bislveno bolj zahtevni kot so nekoč bili.
Človeku ni več dovolj, da mu rečeš, tako pačje, verjemi in zaupaj mi. Nekoč sem s svojim sorodnikom,
ki si kruh služi v medicinski stroki, načela pogovor na to temo. Na očitek, da zdravniki prehitro vzamejo pero v roke, da bi zapolnili obrazec (recept) in se premalo poglobijo v vzroke zdravstvenih težav, mije ne-jevoljno odvrnil, da moram zdravniku zaupati. Odgovorila sem mu s primeijavo iz stroke, v kateri sama delam: "A ti slepo verjameš vsemu, kar pišemo v časopisih?" Jasno, da ne. Če bi, bi ga kvečjemu ocenila za medijsko nepismenega človeka, ki se medijskih vsebin ne loteva kritično. Vsako besedilo, najsi se novinar še tako trudi biti objektiven, vsebuje tudi subjektivne elemente, zaradi človeškega faktorja zmotljivosti prihaja tudi do dezinformacij ali objave delnih informacij in konec koncev vsak medij je vpet v neko okolje, ki nanj vpliva in od katerega je eksistencialno odvisen. Razlika je v tem ali se zmotljivosti zavedaš in jo priznaš. Med zdravniki se zdi, daje pojem napaka (ali morda zmota...) ena vulgarnejših besed v slovenskem besedišču, opravičilo pa nedopustno in skrajno sramotno dejanje.
V vseh poklicnih strokah se najdejo taki, ki z vsem srcem, privrženostjo in ljubeznijoopravljajosvojedelo in tudi listi, ki jim je glavni cilj denar in ugled (v kolikor jim ga leta nudi). Konec koncev smo vsi zgolj ljudje.
Bralcem Savinjskih novic želim, da bi praznike preživeli v miru in harmoniji, v novem letu pa predvsem trdnega zdravja.
j/-
ISSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 51,20. december 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, ' 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Marija Sukalo, Jože Miklavc, Franjo Pukart, Aleksander Videčnik, Igor Solar, Igor Pečnik, Tatiana Golob, Franjo Atelšek, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Milena Kozole, Nastasja Kotnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje
J
Aktualno
wmmm------
PRODAJA OD VRAT DO VRAT
Kdo trka na vrata?
Mesec december je čas praznovanja in veselja, to pa znajo izkoristiti tudi akviziterji, ki so v tem mesecu še posebej aktivni. Kupci so nemalokrat izpostavljeni vsiljivemu prepričevanju prodajalcev, ki na vsak način želijo vstopiti v stanovanje in seveda izdelek tudi prodati, pa če ga kupec želi ali ne.
Kaj nas torej žene, da v stanovanje spustimo popolnega tujca? Mogoče radovednost, lahko celo želja po nakupu, ali pa preprosto ne znamo odsloviti človeka, ki nas prijazno ter vztrajno nagovarja k ogledu ponu jenih izdelkov. Skozi leta prakse se je prodajna tehnika akviziterjev mo-čno spremenila.
Nerodne in vsiljive prodajalce so zamenjali uglajeni ljudje, ki dajejo vtis, da so prišli na obisk k prijatelju, če pa mi mogrede še kaj prodajo, pa toliko bolje. Akviziterska podjetja svoje zastopnike pošiljajo na raznovrstne seminarje, kjer se naučijo, kako prepričati (prelisičiti?) potrošnike v nakup izdelka, ki ga v resnici sploh ne potrebujejo.
Res je, da niso vsi akviziterji tako agresivni, a priznajmo si, da nas ima velika večina največ izkušenj prav s tipom odločneža, ki
Tina Miklavčič, univ.dipl. pravnica. Svetovalna pisarna Zveze potrošnikov Slovenije:
Zelo pomembno je, da potrošnik pozna svoje pravice. Zavedati se mora predvsem, da ima po Zakonu o varstvu potrošnikov pravico razdreti pogodbo brez navedbe razlogov za takšno odločitev, in sicer s pisnim obvestilom podjetja v 8 dneh po prejemu blaga. V naslednjih 15 dneh mora vrniti tudi blago. Podjetje pa mora takoj, ko izve za odstop potrošnika od pogodbe, vrniti plačani znesek. Ge tega ne storije dolžno potrošniku, poleg zneska z zakonitimi zamudnimi obrestmi, plačati še eno desetino kupnine za vsakih dopolnjenih 30 dni zamude pri vračilu.
ga lepe besede prav kmalu ne spravijo iz stanovanja.
Če obisk sicer mine brez hujše škode kot je olajšanje denarnice, takšne pripetljaje hitro pozabimo. Žal pa je mnogo podjetij in njihovih zastopnikov, ki nočejo poznati zakonskih določil in poskušajo delovati po svojih
prodajalcev od vrat do vrat, a vendar so kupci pri tej vrsti prodaje še vedno velikokrat oškodovani.
Zato so razvite države sprejele posebne pravilnike, ki naj bi kupca še posebej varovali. Zastopnik mora kupcu vedno izkazati svojo identiteto, predstavitev mora biti jasna in nedvoumna; cena in
ostali pogoji morajo biti jasno navedeni, prodajalec vas mora opozoriti na pravico do odstopa od pogodbe. Taisti pravilnik določa, kateri izdelki se ne smejo prodajati od vrat do vrat. To so predvsem živila, tekstil, zdravila, škropiva itd.
Včasih pa se izkaže, da prijazni prodajalec, ki ga spustite v stanovanje ter mu mogoče celo skuhate kavico, sploh ni to, za kar se izdaja. Več o tej problematiki nam je objasnil Simon Gorazd
V glavnem gre za oškodovanje starejših ljudi, ki jim akviziterji mnogo predrago prodajo poceni izdelke. Tu pa moram poudariti, da ob takšnih prodajah policija težko ukrepa, saj se kupec sam strinja, da opravi nakup po tej ceni. Ljudje naj se prepričajo o dejanski vrednosti izdelkov predenjih kupijo.
Posebej problematični so goljufi, ki pod pretvezo prodaje pridejo v stanovanje, stanovalca zamotijo in ga oropajo vrednejših
Simon Gorazd Trbovšek, pomočnik poveljnika PP Mozirje:
V glavnem gre za oškodovanje starejših ljudi, ki jim akviziterji mnogo predrago prodajo poceni izdelke. Tu pa moram poudariti, da ob takšnih prodajah policija težko ukrepa, saj se kupec sam strinja, da opravi nakup po tej ceni. Ljudje naj se prepričajo o dejanski vrednosti izdelkov predenjih kupijo.
pravilih, ki so le njim v korist. Zakon o varstvu potrošnikov jasno opredeljuje dolžnosti in omejitve
Trbovšek, pomočnik poveljnika Policijske postaje Mozirje: »V lanskem letu smo obravnavali kar nekaj takih goljufij, v letošnjem letu pa zaenkrat še ne. Kaže, da bo takšnih kršitev letos manj ali pa nič. Ljudi bi predvsem opozoril, da si tujce, ki jih spustijo v stanovanje, dobro ogledajo, prosijo za legitimacijo, si te podatke zapišejo, po možnosti naj si tudi zapišejo registrsko številko njihovega avtomobila. Le tako jim policija lahko dobro pomaga pri iskanju osumljenih ob morebitnih goljufijah s strani teh prodajalcev.
predmetov. Ljudje šele naknadno ugotovijo, da so bili okradeni in takšne primere je težko raziskovati. Zato bi ob tej priložnosti rad svetoval, da si vedno oglejte človeka, ki ga spustite v stanovanje. Ker so takšni roparji lahko tudi nasilni, je bolje, da neznanca ne spustite v stanovanje, sploh, če ste sami doma.«
Zlato pravilo o prodaji od vrat do vrat pravi: Vzemite si čas za temeljit premislek pred nakupom in seveda ostanite trdni, če ponujenega izdelka ne želite kupiti.
Tatiana Golob
Ženski pevski zborSirenia z Ljubnega ob Savinji se zahvaljuje vsem sponzorjem:
Občini Ljubno, Kulturnemu društvu Ljubno, Projektivnemu biroju Velenje, Zadrugi Mozirje, Savinji Mozirje, Šport centru Prodnik, Šiviljstvu Zupančič Bernarda, Pekarni Kramer, Slikopleskarstvu Špeh Anton, Fotu Ugovšek-Bastl, Savinjskim novicam
in jim želi veselja in pesmi polne praznične dni.
Naša anketa
Kakšne so vaše izkušnje s prodajo od vrat do vrat?
Sergeja Lamut, prodajalka
Te vrste prodaje ne maram In če bi vedela, daje pred vrati akviziter, verjetno ne bi niti odprla vrat. Vsekakor pa jih ne spuščam v stanovanje, ampak jih takoj odpravim. Precej teh prodajalcev je vsiljivih, nekateri ne razumejo besede ne. Seveda se najdejo tudi prijazni akviziterji, vendar si človek bolj zapolni slabe izkušnje kot dobre. Rajši od prodaje od vrat do vrat imam telefonsko prodajo, saj je krajša in manj vsiljiva.
Hazim Ramič, prometni tehnik
Veliko izkušenj s to vrsto prodaje in nakupa nimam. Marsikaj, kar se prodaja na ta način že poznam, oziroma podobne izdelke se da dobiti ceneje ter so kvalitetnejši. Nekateri akviziterji so zelo vsiljivi, mislim pa, daje več prijaznih, saj zelo slabih izkušenj z njimi nimam.
Tea Ramšak, frizerka
Ker delam v frizerskem salonu, kamor imajo vsi dostop, sem imela res že veliko takšnih obiskov. Izkušnje so različne, prodajalci, ki delajo za priznana podjetja so ponavadi zelo profesionalni ter nevsiljivi, najdejo pa se tudi takšni, ki veliko govorijo, navsezadnje pa nič ne povedo. Predvsem me moti, če mi vsiljujejo svoje mnenje, samo, da bi kaj prodali. Najslabšo izkušnjo sem imela z akviziterjem, ki je prišel v salon vinjen in se kar precej časa ni pustil odgnati. Zaradi takšnih prodajalcev lahko ljudje dobijo precej slabo mnenje o tej prodaji.
Franc Žagar, strojni tehnik
Zavedam se, da se ljudje ukvarjajo s to prodajo zato, da bi kaj zaslužili, vendar je to po mojem mnenju čisto prisiljevanje ljudi v nakup nečesa, kar ne potrebujejo. Danes je na razpolago ogromno trgovin v vsakem malo večjem kraju in če bom kaj potreboval, si bom to sam kupil. Večina teh prodajalcevje precej nadležnih, zavedajo se, da so napol že uspeli, če jih le spustiš v stanovanje. In zato jih ponavadi odpravim že pri vratih.
Darja Štiglic, fizioterapevtka
Nekateri akviziterji imajo prijazen in nevsiljiv pristop do potencialne stranke, spet drugi pa so zelo nadležni. Moti me, da se nekaterim ne da dopovedati, da ponujenega izdelka ne mislim kupiti, včasih se jih res ne da znebiti. Rajši imam telefonsko prodajo, saj poteka hitreje, prek telefona jih je tudi lažje odpraviti.
Albina Rajter.vrtnarka
Akviziterje ponavadi spustim v stanovanje, da povejo svoje. Če se nato odločim, da izdelka ne bom kupila, ponavadi niso vsiljivi in se poslovijo.
Najdejo se tudi takšni, ki te še kar prepričujejo za nakup, vendarzelo slabih izkušenj sto vrsto prodaje nimam. Tudi pri telefonski prodaji počakam, da mi izdelek predstavijo, saj so prodajalci ponavadi zelo prijazni.
_________________________________________ Pripravila Tatiana Golob
NAZARSKI OKOLJEVARSTVENIKI SE ŽELIJO POVEZATI Z VSEMI EKOLOŠKO USMERJENIMI LJUDMI
Civilna pobuda želi sodelovati pri
sanaciji iverice
Pred dnevi so se sestali predstavniki nazorske civilne pobude, ki želijo z vsemi pravnimi sredstvi doseči začetek dejanske ekološke sanacije tovarne ivernih plošč, in predstavniki Glin Pohištva ter Petrola, na katerem je bil sklenjen načelen dogovor o sodelovanju. V kolikor tega ne bo, so v civilni pobudi pripravljeni zaostriti pritiske, preko slovenskega ekološkega gibanja pa bodo v Nazarje pripeljali strokovnjake z bogatimi okoljevarstvenimi izkušnjami.
Vsem je jasno, da je sanacija iverne tovarne povezana s precejšnjimi finančnimi sredstvi, kijih družba nima, zato bi si želeli slišati predstavnika lastnikov Bresta iz Cerknice, ki mora imeti prihodnjo vizijo nazorske tovarne, pravi Zvone Jelen, eden od ustanoviteljev civilne pobude in član slovenskega ekološkega gibanja. Veliko vprašanj je ostalo brez konkretnih odgovorov, pravi Jelen. Civilno pobudo namreč zanima proizvodnja in vprašanja, ki se nanašajo na tehnologijo več kot trideset let stare iverne tovarne. Finančne težave firme krajanov ne zanimajo, ampak okolje, zato so predvsem pomembni skrajni roki sanacije. Po mnenju tehničnega direktorja Pohištva je zadeva izvedljiva do leta 2004, pri tem pa bi morali več pozornosti posvetiti tudi ostalim onesnaževalcem zraka v Nazarjah, saj tovarna ivernih plošč še zdaleč ni edini grdi raček, ki upravičeno razburja ljudi, ki si zaslužijo čisto okolje.
V civilni pobudi so seveda prepričani, daje minil čas, ko so prosili, zato bodo tudi v prihodnje od pristojnih zahtevali informacije o reševanju ozračja. Kljub temu, poudarja Jelen, ne želimo medsebojnih odnosov zaostrovati. V preteklosti so bili priča precejšnjemu zavajanju v smislu, da dokler ni bil znan last-
nik tovarne, niso mogli pričeti s pričakovano sanacijo - sedaj koje lastnik znan, bistvenih premikov ni opaziti. Zvone Jelen je prepričan, da se v preteklih letih o sanaciji iverne
Zvone Jelen, eden od ustanoviteljev civilne pobude v Nazarjah je prepričan, da v kompleksu Glinovih tovarn šepa osnovni red (foto: EMS)
tovarne sploh ni razmišljajo in da na kompleksu Glinovih tovarn šepa celo osnovni red. Pri tem naj bi vidnejšo vlogo odigrala pravna država, ki bi morala preko pristojnih inšpekcijskih služb poskrbeti za ekološko neoporečno proizvodnjo.
Savinjčan
Želimo, da se Antonija Terbovšek iz Florjana 13 javno opraviči družini Robnik zaradi govorjenja neresničnih besed.
Naročnik: Katarina Robnik, Krnica 21, Luče
®

Pred dnevi se je Aleš Kovač vrnil iz svoje pete alpinistične odprave. Tokratna je bila tista prava, saj se je s prijatelji podal v neskončno Himalajo. Ob vrnitvi je z veseljem spregovoril tudi za bralce Savinjskih novic.
■ Najprej bi te prosil, če se lahko v dveh stavkih predstaviš našim bralcem.
Doma sem iz Ljubije, star blizu 30 let in malo zasvojen s hribi. Rad se zadržujem v naravi. Alije to gorništvo, kolesarjanje, smučanje, če pa ostane še kaj časa, pa grem tudi v službo.
-	Imaš pa malce nenavaden hobi, kajne?
No, temu jaz ne bi rekel ravno hobi, to je zame postalo že način življenja. Brez hribov enostavno ne gre več. Pa ne da bi sedaj moral hoditi v ne vem
Najprej me je pot zanesla na najvišji vrh črne celine Kilimandžaro, potem sem šel v Bolivijske Ande, kjer sem v Kraljevi verigi opravil nekaj lepih vzponov, nato pa smo štirje Zgornjesav-injčani naskočili Aconcaguo, ki je najvišji vrh Južne Amerike. Letos januarja pa sva z Janezom Maroltom plezala po argentinski Patagoniji.
kakšna gorslva, ali plezati skrajno težavne smeri. Velikokrat grem sam v hribe, pa če tudi samo na Goro Oljko ali Mozirsko pianino, samo da sem lahko sam, se sprostim, naužijem čistega zraka in tišine. To je zame ventil za sproščanje vseh napetosti in slabih misli. Eni pa tudi pravijo, daje zdravo hoditi v hribe!
-	Od kod izvira tvoj čut, tvoja ljubezen do gora?
Začelo se je približno tako. V prvem razredu osnovne šole si moral obiskovati vsaj en krožek, in izmed množice nekih dejavnosti sem izbral planinski krožek, čisto po naključju. Doma so bili nad mojo odločitvijo seveda »navdušeni«, saj so me morali opremiti od nog do glave, pa še vedeli

ALEŠ KOVAČ JE ALPINIST OD GLAVE DO PETA
»Če dolgo ne grem v hribe, postanem že kar malo tečen«
niso, s kakšnimi ljudmi grem v hribe in kdaj točno bom prišel domov. Tako seje začelo, nato pa sem padel v pravo družbo in smo začeli redno zahajati v hribe.
-	Marsikdo ima rad planine, vendar se s tem tudi zadovolji. Ti si šel veliko dlje, ko si vzljubil za nas navadne smrtnike dokaj ekstremne višine. Kako to?
Kmalu smo začeli zahajati v hribe tudi pozimi in vtujino. Tam smo se srečevali z drugačnimi razmerami kot so pri nas. Uvidel sem, da potrebujem dodatno znanje za gibanje po takem terenu. Tako sva se s prijateljem Metodom vpisala na alpinistično šolo v Mariboru. Tam pa sem se dokončno »zastrupil« s hribi in s plezanjem.
No, bolj kot ekstremne višine so mi izziv stene. Premagati steno po neki liniji, ki sijozačrtal vglavi. Nato pa si s soplezalcem sam v steni, si kakor v labirintu in poiskati moraš prehode, ki te popeljejo na vrh. Vedno ne gre lahko, prepuščen si svoji iznajdljivosti, sposobnostim in razmeram, ki vladajo na gori.
-	Kaj te žene na vrhove?
Kaj pa vem? Nekdo je rekel, da hodimo v hribe zato ker pač tam so! Sedaj pa je to postala že kar nuja. Če dolgo ne grem v hribe, postanem že kar malo tečen. V hribe ne hodim zato, da bi se hotel dokazovati. Enkratjeto prekrasen razgled, drugič iz samega užitka, ki ga nudi plezanje po lepi steni, včasih pa je to tudi zaradi druženja s prijatelji.
-	Pravijo, da gora ni nora, da je nor tisti, ki gre gor. Se strinjaš s tem?
Ne čisto. Mislim pa, da je nor tisti, ki gre gor nepripravljen. V hribih dostikrat vidim tako slabo opremljene ljudi, da se kar zgrozim. Hribe jemljejo neresno, kot kakšen nedeljski izlet. Ne zavedajo se, koliko nevarnosti preži v hribih, ki pa se jih lahko da s pametnim ravnanjem in ustrezno opremo zmanjšati na minimum.
-	Pred dnevi si se vrnil s Himalaje. To ni bila tvoja prva takšna pustolovščina. Kje vse si že bil?
To je bila moja peta odprava izven stare celine. Najprej meje pot zanesla na najvišji vrh črne celine Kilimandžaro, potem sem šel v Bolivijske Ande, kjer sem v Kraljevi verigi opravil nekaj lepih vzponov, nato pa smo štirje Zgornjesavinjčani naskočili Aconcaguo, ki je najvišji vrh Južne Amerike. Letos januarja pa sva z Janezom Maroltom plezala po argentinski Patagoniji, ki slovi po izredno slabem vremenu. Nama je bilo vreme
naklonjeno in opravila sva lep vzpon v Fitz Royu, ki pa ga žal nisva mogla kronati z vrhom. Tukaj pa je še cel kup vzponov v naših gorah in po Evropi.
-	Himalaja je prav gotovo pojem, ki ga želi izkusiti vsak alpinist. Kako je to tebi uspelo?
Na tihem sem si res želel doživeti tisti pravo odpravarsko življenje, kije značilno predvsem za Himalajo. Lepa priložnost se mije ponudila letos in kljub temu da sem bil že na eni odpravi, sem
Bili smo že preko stene, do vrha nas je ločilo le kakšnih 100 višinskih metrov. Imeli smo ga praktično na dlani. Bila je težka odločitev, dolgo smo tehtali. Ni bilo vredno tvegati in se izpostavljati nevarnosti, priložnosti bo še veliko.
se takoj ogrel za idejo. Ekipa je bila super, cilj je bil tudi zelo zanimiv, saj še nihče ni stal na tej gori. Prav tako pa smo dobili tudi generalnega sponzorja, ki nam je pomagal, da udarec po žepu ni bil preveč boleč.
-	Lahko na kratko opišeš svoje osvajanje Pika 41?
Na pot smo šli 19. septembra, v času, ko bi se naj jesenski monsum nehal. Pa se še ni čisto. Tako nas je celo pot do baznega tabora po malem močilo. Ekipa je bila sestavljena iz šestih članov, vodja Matic Jošt, nekdanji Mozirjan, sedaj pa živi na Primorskem, Urban Golob, znani fotograf, ki se tudi ni sramoval savinjskih korenin, Boštjan Jez-ovšek iz Šentjurja, Matej Kovačič iz Muljave, Ljubljančan Uroš Samec in moja malenkost. Za zdravje pa sta skrbeli zdravnica Anja Jazbec in medicinska sestra Ela Aristovnik.
-	Pisana druščina. Gotovo ste morali preložiti tudi veliko papirja, predno je bilo vse pripravljeno za pot?
Najprej smo morali v Kathmanduju opraviti administrativne zadeve, pridobiti vsa dovoljenja in plačati vse takse in depozite, ki jih ni bilo tako malo. Druga skupina se je medtem odpeljala z letalom v Luklo, kjersmo nakupili hrano in poiskali nosače, ki jih je bilo kar 43. Do baze smo potrebovali pet dni. Nato smo hitro postavili šotore in začeli iskati najprimernejšo pot do platoja pod steno. Sam dostop do stene je predstavljal
veliko težavo že mnogim prejšnjim odpravam. Moram povedati, da so na to goro poskusile splezati že štiri odprave in nekatere so se morale obrniti zaradi težkih razmer in slabega vremena, še preden so prišle pod steno.
- Kaj pa aklimatizacija?
Za aklimatizacijski vzpon smo si izbrali bližnji Mera Peak, ki s svojimi 6476 metri pomeni najvišji trekinški vrh. Moram priznati, da smo se gor »švercali«, saj v Nepalu nič ni zastonj. Za ta vrh bi morali plačati 500 dolarjev, ki pa smojih lahko prihranili, saj zveznega oficirja, ki ponavadi spremlja odpravo, ni bilo zraven. V tem predelu se zadržujejo zloglasni maoisti, ki niso v najboljših odnosih z vladnimi organi. Po tem uspešnem vzponu smo takoj poskusili z vzponom. Z Boštjanom sva postavila vmesni tabor na ledeniškem platoju in takoj poskusila. Zaradi slabega vremena in pokvarjene svetilke sva se vrnila v bazo, Nato pa je sledilo obdobje slabega vremena, ki pa je bilo primerno za kvartopirce in knjižne molje.
Drugi poskus pa je že bil kronan z vrhom. Maticu, Urbanu in Urošu je uspelo kot prvim zemljanom stopiti na vrh 6654 metrov visokega Pea-ka 41. Nato smo poskusili še ostali trije in uspeli smo preplezati novo smer v 1000 metrski steni, vendar smo se vrhu morali odreči zaradi nenadnega poslabšanja vremena. V močnem sneženju smo se zato raje odločili za sestop.
-Vrh. Izpolnjena želja. Občutek moči. Še kaj?
Bili smo že preko stene, do vrha nas je ločilo le kakšnih 100 višinskih metrov. Imeli smo ga praktično na dlani. Bila je težka odločitev, dolgo smo tehtali. Ni bilo vredno tvegati in se izpostavljati nevarnosti, priložnosti bo še veliko.
Odločitev smo lažje sprejeli zaradi dejstva, da so pred nami prijatelji prišli na vrh in da nismo imeli opreme za bivakiranje, brez katere bi težko prestali noč. Bili smo pa tudi na polovici poti, saj seje bilo potrebno še vrniti. Imeli smo srečo, da smo našli vsa sidrišča, ki so jih postavili kolegi.
Pripravljala se je velika stavka, zato so uvedli policijsko uro. Za generalko so zrušili eno hišo, ravno v trenutku, ko je eden od nas šel mimo.
Vseeno smo se veselili našega vzpona in uspeha prijateljev, na vse skupaj pa gledam kot uspeh celotnega moštva, saj smo vsi delali za isti cilj. Presenetil nas je izjemen odziv ljudi, ki so spremljali potek odprave preko interneta. Čestitke smo prejemali tudi iz tujine. S pomočjo satelitskega telefona smo lahko redno pošiljali informacije o poteku naše odprave v Slovenijo, kjer jih je nato Branko Ivanek objavil na spletni strani http:// 41.ice-climbina.net.
- Kako je izgledala pot domov?
Ko smo prišli v bazni tabor, smo takoj počistili vse alkoholne zaloge. Hoteli smo si še privoščiti par dni poležavanja, ampak nas je naš kuhar takoj naslednji dan spravil na pot. Na ušesa mu je prišla vest, da naj bi se v bližnji vasi zadrževali maoisti, s katerimi pa se ni želel srečati. Tako smo hitro krenili nazaj proti Lukli, kjer smo z letalom odleteli nazaj v Kathmandu. Šele tam smo si prvič lahko v miru nazdravili, pa še tam ni bil pravi mir, saj seje pripravljala velika stavka in so zato uvedli policijsko uro. Za generalko so zrušili eno
hišo, ravno v trenutku, koje eden od nas šel mimo. Na srečo je bil dovolj proč, mi pa smo takoj naslednjo jutro odleteli v New Delhi in od tam nato domov.
-	Odveč je vprašanje, kako so te sprejeli domači in prijatelji, ko si se vrnil z dolge in nevarne poti. Pa vendar. Kakšni so bili tvoji občutki?
Ja, res sem se že veselil snidenja s svojimi prijateljicami in prijatelji. Vedel sem, da me bodo prišli čakat na Brnik, a nisem si mislil, da vtakem številu. Za dobrodošlico so nam zaigrali Terra-folk, zelo znani slovenski muzikantje, pa še cel kup drugih prijateljev in fotografov. Krasen občutek je bil spet nazdravit s prijatelji. Res pa je, da se še nisem popolnoma aklimatiziral na naše okolje. Včasih mi misli uidejo nazaj tja v Himalajo.
-	Sedaj prav gotovo sledi počitek. Kaj pa potem? Že imaš kaj v mislih ali si s tem dogodkom zaključil osvajanje svetovnih očakov?
Seveda sem potreboval nekaj časa, da sem se spočil. Dolgoročnih planov nikoli ne delam, vsaj kar se hribov tiče. Če se bo ie dalo, bom še šel na kakšno odpravo. Tisti, ki me dobro poznajo vedo, da ne morem biti dolgo pri miru.
-	Kaj bi, glede na svoje bogate gorniške izkušnje, svetoval tistim, ki si želijo podobnih avantur, kot jih ti doživljaš?
Predvsem je treba prehoditi dolgo pot, tako kot sem jo moral tudi jaz. Bližnjic ni dobro ubirati, se lahko kje predčasno nehajo. Najboljše je, da se dekleta in fantje vpišejo na kakšno alpinistično šolo, ki jih prirejajo alpinistični odseki. Tam se boste naučili potrebnih veščin, izkušnje pa nabirali s prekaljenimi gorniki.
Pogovarjal se je Benjamin Kanjir
PROGRAM PHARE ČEZMEJNEGA SODELOVANJA SLOVENIJA/AVSTRIJA 2000:
Izboljšajmo kakovost Izdelkov podeželja
Oktobra je Razvojna agencija Sora, ki pokriva škofjeloško regijo, skupaj s Savinjsko-šaleško območno razvojno agencijo in A.L.P. Peco (na območju koroške regije) ter avstrijskim partnerjem Kmetijsko gozdarsko zbornico Celovec začela z izvajanjem projekta Izboljšajmo kakovost izdelkov podeželja. Projekt je financiran s strani Programa Phare čezmejnega sodelovanje Slovenija/Avstrija 2000, Sklad za male projekte. Skupna vrednost projekta znaša 60.288 evrov, pri čemer je prispevek Evropske skupnosti 44.939 evrov oz. skoraj 75 %.
Skupno vodilo projekta je predvsem oblikovanje sistema standardov in kontrole izdelkov malih proizvajalcev vključenih vskupne blagovne znamke. Bernarda Prodnik, strokovna sodelavka iz solčavske občine, je pojasnila, da se bo med drugim formirala komisija, ki bo podeljevala pravico do uporabe blagovne znamke, za njeno pridobitev pa bo potrebno izpolnjevati določene pogoje. V projekt so vključene blagovne znamke Dedek Jaka in Babica Jerca (naravni izdelki iz škofjeloških hribov z območja občin Gorenja vas - Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri), Dobrote izpod Pece (z območja Koroške regije) ter Latvica Solčavskega in Flosarska rihta z območja Savinjske regije.
V prvem delu projekta so že bile izvedene delavnice na temo predelave sadja, predelave mleka, peke kruha in peciva. Sledila bodo senzorična ocenjevanja, nekateri rezultati bodo znani že
v januarju. V nadaljevanju projekta, ki bo trajal predvidoma do konca junija 2003, bo malim proizvajalcem ponovno omogočeno, da dopolnijo manjkajoča znanja, ki jim bodo pripomogla k izdelavi izdelkov še višje kakovosti. Izvajale se bodo tudi delavnice o senzoričnih lastnostih posameznega izdelka.
Poleg tega je namen projekta tudi okrepiti sodelovanje in izmenjati izkušnje med organizacijami, ki pospešujejo razvoj skupnih oblik trženja v obmejni regiji. Tudi stem namenom je bilo med prvimi aktivnostmi v začetku novembra izvedeno srečanje partnerjev projekta v St. Andražu v Avstriji. Na srečanju je avstrijski partner predstavil tudi sadjarski center, ki deluje že preko 30 let. V tem delu Koroške so se, kljub temu, da sadjarstvo pri njih ni prioritetna kmetijska dejavnost, v začetku 80 let odločili, da bodo začeli spodbujati pridela-
vo sadja v kmečkih sadovnjakih in predelavo sadja na tradicionalen način ter s tem poskušali uspeti na trgu. Danes imajo v okviru sadjarskega centra nasad starih sort sadnega drevja, ki ga uporabljajo kot gensko banko in v njem kmetje, ki nameravajo izgraditi nov nasad, z omejitvijo maksimalno 100 dreves na ha, dobijo sadilni material, ki v tem delu Koroške daje kvaliteten pridelek in s tem tudi kvaliteten izdelek.
Namen povezovanja proizvajalcevje doseganje večje prepoznavnosti na trgu. V okviru projekta bodo izdelali promocijske zgibanke, same proizvajalce pa predstavili na spletnih straneh. Sredi junija bo organiziran zaključni, promocijski dogodek, na katerem se bodo nosilci blagovnih znamk iz vseh treh regij v Škofji Loki direktno predstavili potrošniku.
Vesna Petkovšek
ZDRAVNIŠKA ZBORNICA PROTI DARILOM, S KATERIMI PACIENTI IZKAZUJEJO ZDRAVNIKOM HVALEŽNOST
So domače klobase in jajčka že
korupcija?
V zadnjem času se v Sloveniji veliko govori in piše o tako imenovani korupciji v zdravstvu. Slovenski zdravniki so se sicer javno odpovedali darilom, ki jih ljudje za opravljene ali želene storitve prinašajo v ambulante. Domače klobase, jajčka in bonboniere še verjetno niso korupcija v pravem pomenu besede, prej stvar hvaležnega odnosa, vendar vprašanje plavih kuvert z velikimi zneski s tem ni preseženo.
Dejstvo je, da tudi v Zgornji Savinjski dolini, kjer se praktično vsi poznamo med seboj, nekateri zdravniki o teh vprašanjih nočejo govoriti. Bodisi zato, ker mislijo, da korupcije ni, torej ni kaj povedati, bodisi zaradi prepričanja, da so tudi zdravniki samo ljudje, torej tudi podkupljivi in bi si z razkrivanjem teh stvari ustvarili med kolegi
in v javnosti nepotrebne zamere.
O tem, da so tudi zdravniki krvavi pod kožo, ni nobenega dvoma, torej so tudi oblike "hvaležnosti" lahko zelo različne. Vendar nesporno dokazanih nečednih dejanj ni, saj se je v vseh teh letih končal s pravnomočno sodbo en sam primer. Torej je slovensko in z njim zgornjesavinjsko zdravstvo tako rekoč neomadeževano. Takšna trditev bi bila seveda krepko pretirana, težje je oporekati, da seje korupcija zalezla v vse pore našega življenja, od vrha navzdol, in zato so domače klobase in kurja jajčka prave malenkosti. Prava korupcija se skriva drugje, v bitki za položaje, v naročilih določene opreme in še bi lahko ugibali. Ljudje na ulici vedo veliko povedati, seveda brez trdnih dokazov,'kako si je ta ali oni zdravnik pomagal pri gradnji hiše: pravim mojstrom ob pravem času bolniški stalež v obojestransko zadovoljstvo. Gre za težko dokazljive zadeve, zato ostajajo
na nivoju uličnih govoric.
UPNIKOVA PODPIRA ODPOVED DARILOM
O korupciji vseh polna usta, ko pa je potrebno spregovoriti konkretno in povedano argumentirati, zmanjka dokazov. Ni jih malo, ki se zavedajo, da se zdravniku ne kaže zameriti. Podobno kot je pri
vseh poklicih, od katerih smo tako ali drugače vsakodnevno odvisni. Irena Blažič Lipnik, dr. med., specialistka splošne medicine v ambulanti Gornji Grad je na vprašanje o korupciji v zdravstvu odgovorila: "Na srečo od mene niso odvisne nobene velike odločitve kot so operacije, zdravilišča, invalidske in o korupciji ne morem govoriti. Zdi se mi, da je ta tema preveč napihnjena in bi bila bolj vesela, če bi se več govorilo o bolj pozitivnih stvareh. Mislim, da gre za stvar, ki zelo krha odnos med pacientom in zdravnikom, kar ni dobro za nobenega, še najmanj za pacienta. Podpiram sklep Zdravniške zbornice in simpozija v Portorožu, po katerem se zdravniki odpovedujemo vsem darilom, tudi tistim, ki so izraz hvaležnosti. Vedno sem poskušala biti enaka do vseh pacientov in to želim biti tudi v prihodnje, ne glede na kavo ali čokolado. Vem, da teh razlik ne delam in jih tudi v bodoče ne nameravam. Še ved-
no namreč velja Hipokratova prisega, da so zdravniki dobri ljudje, ki znajo medicino in mislim, da nas tudi sedanja kapitalistična naravnanost ni pokvarila."
URLEP VERJAME, DA DRUŽINSKA MEDICINA BAZIRA NA ZAUPANJU
Za mnenje o korupciji v zdravstvu smo vprašali tudi upokojenega primarija mag. Franceta Urlepa, dr. medicine in višjega svetnika: "Veste, koristi, kijih zdravniki pridobijo z drobnimi darili so tako malenkostne, da se o njih ne splača govoriti. Mislim, da je hvaležnost zelo raztegljiv pojem. Ko sem prišel iz mesta na deželo, nisem nikjer nič vzel, ker sem bil prepričan, da se to ne spodobi. Ljudje so hitro dejali, da sem gosposki in nedostopen. Še vedno
sem prepričan, daje hvaležnost v očeh ljudi tisto pravo, ki pomaga, da z veseljem opravljaš svoj poklic. Včasih hoče človek s svojim darilcem na nek način povedati, da tudi on s svojimi pridelki enako pomaga ljudem kot zdravnik s svojim delom. Užalil bi ga, če bi ga oholo zavrnil,« pojasnjuje svoj pogled Urlep.
»Prepričan sem, da bodo odločitev Zdravniške zbornice zdravniki pozdravili, čeprav je verjetno resnica tudi v tem, da kdor je bil prej navajen jemati
večja darila ali zneske, se temu tudi v bodoče ne bo odrekel. A taki hodijo po nevarnem robu kriminala. Obstaja debela knjiga o etiki, ki jo je napisal naš rojak, profesor dr. Anton Dolenc, in v kateri je napisano vse o tem, kaj zdravniki smemo in česa ne.
Trditve o korupciji v osnovnem zdravstvu in družinski medicini so precej privlečene za lase. Družinska medicina je v glavnem zgrajena na zaupanju med zdravnikom in pacientom. Kdorkoli podira te odnose, dela predvsem bolnikom medvedje usluge. Uspehi zdravljenja so v veliki meri odvisni od stopnje zaupanja, ki ga s poštenimi partnerskimi odnosi leta in leta gradita zdravnik in bolnik. Ker bolnik ni le zbirka bolnih organov, ampak tudi človek z vsemi svojimi duševnimi, duhovn-
imi in eksistencialnimi stiskami, je še toliko pomembnejše, da se celostni pristop, ki ga pri svojem delu uveljavlja družinska medicina, ne ruši s pavšalnimi, površnimi in nedokazanimi trditvami. Seveda pa ne kaže zavreči osnovnega razmišljanja in možnosti korupcije, ki je je v eni veji zdravstva več in v drugi manj. Z veliko verjetnostjo bo držalo, da zdravniki, kljub zanje precej neugodnim rezultatom javnomnenske raziskave, niso edini ali celo največji grešniki.«
Savinjčan
Irena Blažič-Lipnik, zdravnica v Gornjem Gradu:
"Mislim, da kava, bonboniera ali kaj podobnega ni korupcija, prej znak hvaležnosti pacienta. Moram priznati, da to doživljam in da vsakemu rečem, da naj tega ne dela. To spravi v zelo neprijeten položaj mene in tudi tistega, ki želi nekaj darovati, enako tistega, kije prisoten in misli, da mora naslednjič tudi on nekaj prinesti,"
France Urlep, upokojeni primarij:
"Če ti nekdo podari klobaso ali deset jajc in ti prinese savinjski želodec, je to že tista raztegljiva meja, ko nisi več prepričan. Če zavrneš, se mu lahko zameriš, če sprejmeš s pretiranim veseljem, pa ljudje mislijo, da bodo imeli zaradi tega večje ugodnosti. Pri menijih zaradi tega nihče ni imel."
Kršitelji v mišjih luknjah
Z zakonom o eksplozivnih sredstvih je zakonodajalec striktno opredelil uporabo pirotehničnih izdelkov, ki so za mnoge še posebej aktualni in zanimivi okoli novega leta. Do sprejetja zakonskih podaktov je v veljavi še vedno stara uredba, po kateri se bodo ravnali tudi policisti. Dejstvo je, da prihajajo v stik z nevarnimi sredstvi predvsem otroci in mladoletniki in le v redkih primerih starejši. Uredba daje policiji pravico nadzirati uporabo pirotehničnih izdelkov, medtem ko so za nadzor prodajaln zadolženi tržni inšpektorji. Na območju policijske postaje Mozirje doslej večjih poškodb, ki bi nastale zaradi uporabe oziroma zlorabe petard in ostalih 'veselih" pripomočkov, ne beležijo, kar pa ne pomeni, da ne bodo tudi tokrat budno spremljali dogajanje na terenu.
"Če izsledimo otroka ali mladoletno osebo pri uporabi pirotehničnih izdelkov na prepovedanih območjih ali izven za to določenega časa med 26.12. in 2.1., podamo predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Predvidena kazen je od 5 do 50 tisoč tolarjev, medtem ko polnoletnega občana kaznujemo na kraju dogodka s 10 tisoč tolarji," razlaga Simon Gorazd Trbovšek, pomočnik komandirja PP Mozirje.
Praviloma policisti pirotehničnih izdelkov ne zasegajo, razen v primeru kršitve zakona o javnem redu in miru, po katerem je zagrožena celo zaporna kazen. V to kategorijo kršiteljev sodijo tisti objestneži, ki z metanjem petard in podobnih sredstev "razveseljujejo" množice. Po še veljavni uredbi se smatra za prekršek tudi uporaba pirotehničnega sredstva
v nasprotju z njegovim namenom oziroma v nasprotju z navodili proizvajalca.
Skladno z izkušnjami in vsakoletno prakso so policisti tudi letos sprožili določene preventivne aktivnosti. V sklopu akcije Zvezda bodo delili zloženke, o nevarnostih in posledicah, kijih prinaša nespametna uporaba pirotehnike pa bodo policisti spregovorili tudi otrokom po osnovnih šolah.
Kljub vsemu imajo občani še vedno občutek, da policiji zadeve uhajajo iz rok, oziroma, da kršiteljev sploh ne obravnava. "Največji problem je te prekrške dokazati. Policist mora kršitelja videti pri dejanju, kar je v praksi skoraj nemogoče. Ko pridemo na kraj dogodka "grešnika" ponavadi ni in ga tudi nihče ni videl,” dodaja Trbovšek.
Savinjčan
Ludvik Es:
"Vse bolj priljubljena oblika druženja v najdaljši noči seje v zadnjih letih tudi v Sloveniji razširila iz večjih mest v manjše kraje in tako tudi v našo dolino. Organizatorji se vsako leto bolj trudijo za kvalitetno ponudbo in veselo razpoloženje, žal pa je bilo zelo malo storjenega za varnost udeležencev z ozirom na množično uporabo pirotehničnih sredstev na prireditvenih prostorih.
Opozoriti velja, da bi v primeru kakršnekoli nes-rečeoziroma poškodbe kazensko odgovaijal tudi organizator prireditve. Nikjer ne manjka brezobzirnežev, ki ne glede na vse zakonske predpise mečejo petarde med ljudi, pod noge ali za hrbte udeležencev. Zelo nevarno je lahko tudi spuščanje rakets prireditvenega prostora, saj neustrezno usmerjena raketa ne ogroža le ljudi, ampak lahko zaneti celo požar.
Upoštevajoč vsa navedena dejstva je na prireditvenem prostoru nujno potrebna učinkovita redarska služba, ki skrbi za spoštovanje zakona o uporabi pirotehnike ter s tem za varnost in dobro počulje vseh udeležencev praznovanja. To bi pripomoglo tudi k večji udeležbi na že uveljavljenih silvestrovanjih na prostem in s tem k večjemu prihodku organizatoijev. Pirotehnika pa naj se uporablja v skladuzzakonom na prostorih, kjernikogarne ogroža in ne vznemirja tistih, ki želijo v veselem razpoloženju dočakati prihod novega leta."
OBČINSKI PRORAČUNI V IZDATNI MERI ODVISNI OD DRŽAVNIH SREDSTEV
Skromna bera lastnih sredstev
Novembra je vlada na novo izračunala koliko sredstev bodo letos občine dobile iz državne blagajne. V primerjavi z lani je finančno ministrstvo izračunalo, koliko denarja lahko občine same zberejo. V preteklem letu se je namreč pokazalo, da so nekatere občine zbrale več, kot so načrtovali. V letošnjem proračunu je za neposredno delovanje občin oziroma tako imenovano finančno izravnavo med tistim, kar lahko same zberejo, in denarjem, ki ga potrebujejo za normalno delovanje, namenjenih 34 milijard tolarjev.
V Sloveniji je od 193 samo 27 občin, ki lahko delujejo finančno samostojno, brez denarne pomoči države. V Zgornji Savinjski dolini takšnega primera seveda ni, še najbolj samostojna je občina Nazarje s 141 milijoni lastnih prihodkov, sicer pa občine ob Savinji in Dreti ustvarijo med 20 in 30 odstotki lastnih sredstev. Primerna poraba je v finančnem ministrstvu izračunana vsota, koliko denarja potrebujejo občine na glavo prebivalca, da bi normalno delovale. Za letošnje leto je to 79.340 tolarjev. Med lastne prihodke sodi 35 odstotkov pobrane dohodnine, davki na dediščino in darila, davki na dobitke pri igrah na srečo, promet nepremičnin
in na premoženje, upravne, turistične, komunalne in posebne takse za uporabo igralnih avtomatov, razne pristojbine, odškodnine zaradi spremembe kmetijskega zemljišča in gozda ali za onesnaževanje okolja ter z zaslužki občinske uprave. Iz navedenega je jasno, da z izjemo dohodnine zgornjesavinjske občine kakšnih posebnih stalnih virov lastnega denarja nimajo, karjih seveda na drugi strani preprosto prisili, da poleg redne finančne izravnave, iščejo dodatna sredstva preko raznih javnih razpisov. Ugotovitev je, da precej uspešno, sodeč po investicijah, ki so se v preteklih letih zgodile praktično v vseh šestih občinah.
Savinjčan
Tečajnica vzajemnih skladov sedaj tudi na teletekstu 438
Letošnje izjemno povečanje kapitala v upravljanju (za 250%) dokazuje, da so vzajemni skladi varčevalni hit letošnjega leta. Temu sledi tudi rast števila vlagateljev, ki se bliža 2% populacije in dokazuje, da smoSlovencitovrstne produkte sprejeli kot primerno dolgoročno varčevalno alternativo bančnemu varčevanju.
V novembru so pričeli objavljati ažurno tečajnico vzajemnih skladov tudi na teletekstu RTV Slovenija, na strani 438. Gre za skupen projekt slovenskega spletnega servisa na temo vzajemnih skladov www.vzaiemci.com. teleteksta nacionalne televizijske hiše in družb za upravljanje. Projekta so se lotili na željo mnogih vlagateljev in tudi upravljavcev vzajemnih skladov, saj ugotavljajo, da si oboji želijo čim bolj ažurnega informiranja o donosnosti njihovih naložb v vzajemne sklade. Dnevno aktualni tečaji so na voljo okoli 17.00 ure tudi za tiste, ki nimajo dostopa do interneta, medtem, ko so v tisku objavljeni naslednji dan.
VP
hhbbhhmh^
J|Z^BČIN, OglaS^b||—^^
PRVI SNEG IN POLEDICA PRESENETILA GORNJEGRAJSKO ZIMSKO SLUŽBO
Neskladja in nesoglasja pri dobavi peska
V občini Gornji Grad so v dogovoru z občinsko upravo zadolženi za zimsko vzdrževanje posameznih odsekov občinskih cest predvsem kmetje, ki storitev opravljajo kot dopolnilno dejavnost oziroma so registrirani kot samostojni podjetniki. Gre predvsem za hribovit teren, kjer so razmere pozimi neprimerno slabše ob tistih v dolini, zato naj bi vsi, ki sodelujejo pri urejanju lokalnih cest delovali usklajeno. To pomeni, da naj bi bile ceste prevozne in primerno oskrbovane. Očitno si slednje vsak razlaga nekoliko po svoje, saj je prvi letošnji sneg s poledico precej razburil Nov-oštifčane, predvsem v tistem predelu, ki dnevno uporabljajo tako imenovano senčno cesto mimo farne cerkve.
Glavna težava se pravzaprav im-
enuje "Jernejev klanec", ki s skoraj pravokotnim ovinkom in več kot 15 odstotnim naklonom dejansko predstavlja problem tudi voznikom, ki svoje jeklene konjičke primerno opremijo z zimsko opremo. Poledenela cesta je pred dnevi terjala "žrtve". Avtomobil, ki gaje upravljal Andrej Repenšekseje ustavil v dva metra globokem jarku, župnik Lojze Ternar je obtičal v zgornjem robu ceste, medtem koje voznici za njima uspelo ukrotiti vozilo še preden bi to skočilo v jarek. Na srečo seje vse skupaj končalo brez hujših posledic, seveda pa se takoj postavi vprašanje, zakaj cesta, po kateri vsaj dvakrat dnevno vozijo tudi šolske otroke, ni bila primerno vzdrževana in zakaj ni nevaren ovinek zavarovan z ograjo. V preteklih letih je menda najbolj nevarno mesto varoval kup gramoza, ki bi vsaj delno ublažil zdrs, letos pa je očitno vse skupaj prehitela zima.
klanec" najmanj spoštujejo domači uporabniki te ceste. Poznič je prepričan, da v zimsko opremo sodi še kaj drugega kot samo primerne pnevmatike. O ograji, s katero bi preprečili zdrse direktno v potok, na občini sicer razmišljajo, vendar lahko takšna ograja pomeni za voznike iz tehničnega vidika večji problem. Zanimivo je
hteval povračilo stroškov od Občine Gornji Grad. Otroci pa seveda niso pločevina in ne morejo biti odvisni od ocen posameznikov, ali seje po klancu primerno zapeljati ali ne." Andrej Repenšekje o problemu obvestil tudi cestnega inšpektorja, ki pravi, da je najkrajša pot do primerne varovalne ograje peticija krajanov. Še krajša pa bo v primeru prve žrtve, ki si je verjetno nihče ne želi.
Savinjčan
Zanimivo je tudi razmišljanje, da so glede prevozov otrok dogovorjeni z ravnateljem, da vozniki sami ocenijo, kdaj je varno peljati otroke. V kritičnih dnevih naj se otroci sprehodijo 150 metrov peš, kar je v osnovi povsem sprejemljivo, čeprav je verjetno potrebno poskrbeti za večjo varnost, kot je subjektivna ocena voznika kombija.
Za pojasnilo smo poprosili Jožeta Pozniča, tajnika občine Gornji Grad, ki nam je pojasnil, da vseh odsekov pač ni mogoče posuti istočasno. Za vzdrževanje cest v Novi Štifti je zadolžen Boštjan Rihter, ki pri najboljši volji ni mogel storiti ničesar. Pri dobavi peska za peskanje je, po besedah Pozniča, prišlo do določenih nesoglasij in neskladij. Kaj to pomeni nismo izvedeli, smo pa slišali, da "Jernejev
tudi razmišljanje, da so glede prevozov otrok dogovorjeni z ravnateljem, da vozniki sami ocenijo, kdaj je varno peljati otroke. V kritičnih dnevih naj se otroci sprehodijo 150 metrov peš, kar je v osnovi povsem sprejemljivo, čeprav je verjetno potrebno poskrbeti za večjo varnost, kot je subjektivna ocena voznika kombija. Župnik Ternar je bil glede tega povsem jasen: "Če bi na avtu nastala škoda, bi za-
Kakor utrinek izginjajo leta v neskončnost časa.
Naj Vam minejo v zdravju, sreči in zadovoljstvu, naj bodo dnevi in naše skupno delo polepšani s prijaznimi odnosi in dobrim sodelovanjem, naše družine pa naj preplavi bogato doživetje Božične noči.
Veliko uspehov in osebne sreče v novem letu 2003 želimo vsem
občanom in bralcem Savinjskih novic.
V .'Tr:	'v-'	;	Mr:.;	4®?:	Vv
9. SREČANJE DRUŽINA KLJUČ SREČE
Snidenje pevcev in ljubiteljev petja
Božično novoletni čas je potrebno prebiti v medsebojnem druženju, saj danes ob prehitrem tempu življenja preradi pozabljamo na tople medčloveške odnose. Adventni čas prinaša s sabo veliko sladke vznemirjenosti, pričakovanj, sreče in miru. In prav v tem času so sredi decembra v Nazarjah nastopili številni mladi obetavni pevci in instrumentalisti ter družine na prireditvi Družina - ključ sreče, ki ga je letos že devetič zapored organizirala mozirska izpostava javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti.
Na odru nazorskega delavske- Avbreht iz Cirkovc pri Ve-
ga doma so se kot naš največji zaklad predstavili prvi otroci in najstniki, ki so jim vile rojenice v zibel položile ljubezen do glasbe in lepega petja. Iz Zgornje Savinjske doline so to bili Zvončki, Mat-
lenju ter bratje in sestre Štern iz Vogelj pri Šenčurju. Med malimi pevskimi skupinami, ki so se poslušalcem predstavile za konec, so bili Habrovi
Družina Brinovšek iz Gneča nad Mozirjem
Završka dekleta s Crete
jemo veselo snidenje, teljev petja, ki so lahko uživali v
Snidenje pomeni spoznavanje ljudi. Tudi letošnje srečanje Družina - ključ sreče je bilo svojevrstno snidenje pevcev in Ijubi-
prepolni dvorani nazorskega Delavskega doma.
Marija Šukalo Fotografije: Ciril M. Sem
ija Veninšek, Jožko Tlaker in Primož Bitenc ter Saša Zamernik, iz Loč pri Poljčanah pa trio Franje Marguč. Mladi virtuozi so poslušalcem dokazali, da na mladih
svet stoji. Med družinami naše doline so svoje glasovne in instrumentalne spretnosti pokazali Zavolovškovi iz Bočne, Bri-novškovi z Gneča nad Mozirjem in Završka dekleta s Črete, medtem ko so v goste prišli trio
fantje iz Luč in Savinjski rožmarin iz Nazarij ter kvartet Vigred z Dobrne, nonet Grič iz Dobja pri Planini in skupina Pavza iz Šmartnega pri Litiji. Moderator
nedeljskega popoldneva, kjer so nastopile male pevske skupine in družinski sestavi, je bil znani televizijec Andrej Hofer, ki je prepričan, da so tovrstna srečanja v resnici praznik. Prav prazniki pa so tisti dnevi, ko lahko pričaku-
Franci Kotnik s p.. Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje
Del sredstev, zbranih s prazničnfhii volejlnicami v Savinjskih novicah, bomo namenili društvu Sožitju JV{o£jrrfe.
za v a soj
Jaslice v Bočni
Ze lansko leto smo v župnijski cerkvi sv. Petra v Bočni občudovali lepe jaslice, ki so jih postavili mladinci ob pomoči nekaterih staršev. Po dolgih letih so bile jaslice res vredne ogleda. Župnik Janko Ivančič je z velikim veseljem priskrbel nove, večje in lepše figure. Tako so se stari kipci v dobro premišljeni postavitvi lepo dopolnili z novimi.
na praznik sv. treh kraljev. Oblečeni
Tako kot lanske bodo tudi letošnje jaslice v Bočni nekaj posebnega
Letos so farani Bočne sklenili, da bodo poleg jaslic, za katere mladinci pravijo, da bodo zopet nekaj posebnega, pripravili še nekaj presenečenj. Cerkveni pevski zbori župnij Bočna, Šmartno ob Dreti in Mozirje bodo pripravili božični koncert in sicer v četrtek, 26. decembra, ob 15.uri. Na koncertu bodo ob spremljavi orgel prepevali izključno
v kraljeva oblačila in s spremstvom bodo 5. in 6. januarja hodili od hiše do hiše in s pesmijo ljudem voščili obilje božjega blagoslova v novem letu. Ohranjanje in oživitev starih običajev, ki so kot dopolnilo ob praznovanju Božiča, je veliko vredno, zato so še toliko bolj dobrodošle nove ideje in zaželeno je sodelovanje čim več ljudi, ki bi do-
stare slovenske božične pesmi. Nekatere od teh so bile že skoraj pozabljene. Prav tako bo po dopoldanski sv. maši v Bočni blagoslov konj, kakor se na praznik prvega mučenca, sv. Štefana, tudi spodobi. Blagoslov konj se v Sloveniji zadnja leta vse bolj obnavlja.
Na novo so s svojim delom začeli tudi koledniki, ki se pripravljajo
prinesli k razvoju duhovnega in kulturnega življenja v župniji. Že sedaj se v župniji na različnih področjih angažirajo številni farani, načrtov in novih pobud za dobro kraja in ljudi pa je še veliko. Tako bo idilična vasica Bočna lahko medse privabila širši krog ljudi, ki se bodo skupaj s prijaznimi domačini poveselili in vsaj za trenutek odložili vsakdanje skrbi.
Anton Petek


t
I ^
22.12.2002 bo upihnila prvo svečko
ŠPELA KRAJNC.
Želimo ji veliko
^ zdrav j a in otroškega veselja.

Vsi njeni
/J**

TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35,
Tel:703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do 12. ure, SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI
IZREDNO UGODEN UREDIT za belo tehniko in tv gorenje na 6 ali 12
MESECEV EOM 7.00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!!
T» 0
*
HLADILNIK IN ZMRZOVALNIK 284 I 59.900 SIT
PRALNI STROJ GORENJE
600 obratov 69.900 SIT
*	' Ä
fsgm stfsnktnti to pe®l©«ntm partnerje»« želimo vesele
feežfiis!© neveJeine pmzitilse to zdravja, sreše ter nssjpefeevv leto
V MESECU DECEMBRU ZA PROGRAM
BELE TEHNIKE GORENJE NUDIMO 10% POPUST to RAZEN ZA ARTIKLE KI SO
VIDEOREKORDER GOLDSTAR (2 GLAVE) 24.900 SIT
□ i
BTV EVELUX 70 cm 69.900 SIT
(D
C
BTV GORENJE 55 cm| stereo TTX, srebrn 49.900 Sit
V AKCIJSKI PONUDBI
Si
—
ÌHLADILNIK GORENJE 50X85 cm, 140 I 39.900 SIT
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG
ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!!
-	RTV SERVES
-	ROOBLAŠČEIV
SERVIS SESALCEV VORWERK...
REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
54 X
3RADNA VALNA OMARA cm, 4 predalna 39.900 SIT
SREČANJE STAREJŠIH KRJANQV NA LJUBNEM OB SAVINJI
Prijetne melodije ogrele srca sivolasih
poslušalcev
Sredi decembra so se v ljubenski osnovni šoli na vsakoletnem srečanju zbrali starejši krajani iz cele občine. Organizatorju srečanja, društvu upokojencev, sta bili v pomoč osnovna šola in občina.
Mali pevci, pod vodstvom Anite Lakner, so starostnikom pripravili pester kulturni program, s katerim so se hoteli oddolžiti za vse, kar so starejši v aktivnem življenju prispevali za skupnost. Mlada nadebudna harmonikarja sta poskrbela za dobro razpoloženje. V uvodu sta udeležence srečanja pozdravila predsednik društva upokojencev Franc Povh in županja Anka Rakun. S priložnostnim darilom so razveselili tudi najstarejše na srečanju, 88-letno Marijo Hudej - Ivaničko mamo in 92- letnega
Florjana Jordana. Posebne pozornosti so bili deležni tudi pari, bili so kar štirje, ki so v letošnjem letu praznovali pol stoletja skupnega življenja. Mnogim ni dano tako dolgo uživati življenja v dvoje.
Ker je december čas
Z glasnim ploskanjem so razpoloženi starostniki pospremili čestitke ljubenske županje Anke Rakun najstarejši udeleženki srečanja Mariji Hudej
praznovanj, bodo predstavniki upokojenskega društva obiskali tudi krajane v domovih za ostarele in jim voščili ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih. Prijetne melodije Jožice Grudnik pa so ogrele srca sivolasih poslušalcev in jih popeljale v čas njihove mladosti in zabave. Mnogi med njimi so se ob tem tudi zavrteli.
Tekst in fotografije: Marija Šukalo
150 upokojencev je v nadaljevanju srečanja uživalo v pestrem dogajanju
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV V NAZARJAH
Otroci pripravili bogat kulturni program
Sredi decembra so se v nazorskem Glin Gostinstvu na vsakoletnem srečanju zbrali starejši krajani iz nazorske krajevne skupnosti. Osnovnošolci in malčki iz vrtca so pripravili bogat kulturni program, s katerim so se hoteli oddolžiti za vse, kar so starejši v aktivnem življenju prispevali za skupnost.
Ker so letos potekale volitve v občinski svet, je predsednik KS Matej Pečovnik podrobneje predstavil deio sveta. December je čas praznovanj, zato bodo predstavniki KS obiskali tudi krajane v domovih za ostarele in jim voščili vse lepo ob bližajočih se božičnih in novoletnih praznikih. Poskočne melodije in samozavesten nastop malih Zvončkov, mladega zgornjesavinjskega ansambla, pa so ogrele srca marsikaterega sivolasega poslušalca in ga popeljale v čas njihove mladosti.
Marija Šukalo
Otroci so starejše krajane zabavali s pesmijo in plesom na poskočne melodije
(foto:vMarija Šukalo)
	
	
	r f
\	
k	
Piše: Igor Pečnik
Vsi vemo, daje megane evropski avto leta. Vidimo, da oblika izvira iz vel satisa in avntima. Torej smo je že malce navajeni. Večina še razmišlja, kakšen je, meni osebno pa je blazno lep. Posebej kupe! Če sprednji del deluje kar nekako klasično, megane preseneti z zanimivim zadkom, erotično izbočenim in elegantno navpično zaključenim. Opaženost je zegotovljena, tema za dolge debate pa dana! Na zunaj ne deluje prevelik, znotraj pa preseneti z radodarnostjo pri prostoru. Le na račun oblike je prtljažni prostor v zgornjem delu malce utesnjen.
Notranjost krasi radodarnost oblike in kvaliteta materialov, ki je do sedaj pri renaultu nismo bili vajeni.
VOZILI SMO
Renault megane
Se spomnite twinga? Moj oče je rekel, da zgleda malce »prizadet«. Ampak prodajne številke govorijo zelo, zelo drugače. Postal je hit In uspešnica. Podobno se je izrazil za novega megana, da je »čuden«! Bo posta hit? Pri RSL Levec so nas poskusili prepričati o tem.
oprijemom, sedenje voznika je udobno. Pregledeost je dobra, le zadnja šipa je malo majhna, so pa stranska ogledala zato razkošna. Potovalni računalnik razvaja voznika, brisalci so v tej opremi opremljeni s senzorjem in luči .vam po potrebi osvetljujejo parkirni prostor, ko ste že zapustili vozilo. Motor deluje tiho in nežno. Dovolj prožen, kdor pa bi rad več, ga mora priganjati v višje območje vrtljajev. Progresivni servo volan skrbi za mehkobo na mestu in občutek pri večjih hitrostih. Šuma vetra okoli karoserije je malo, zavore so nadpovprečne in lega na cesti prav tako. Pelje se kot po tirnicah, kaj bi šele bilo z malo širšimi pnevmatikami? Udobje je OK, čeprav adijo francoska mehkoba.
Skratka, res meje ganil tale megane!
preprečujeta zdrs izpod varnostnega pasu. Kot vemo je megane ocenjen s petimi zvezdicami za varnost, kot prvi v svojem razredu.
Paketi oprem so bogati, saj lahko izbirate med tremi paketi osnovne opreme - pack, confort, luxe in štiri-
Za testno vožnjo je bila na vrsti limuzina 1.4 16V 80KSzopremo comfort in notranjostjo expresion. Ključ je nadomestila kartica (vse verzije), vtaknem ga v reži in pritisnem gumb in avto lepo vžge. Sedeži so nemško trdi z dobrim
Vse na svojem mestu. Lepo in na dosegu roke, meteriali pa mehki na otip ali plastificirani. Volanski obroč je končno bolj navpičen (čestitam) in nastavljiv po višini in globini. Za varnost skrbi že v osnovni verziji šest varnostnih blazin, pri kupeju celo osem, saj sta dve v sedežih, ki
mi paketi notranje opreme-authen-tique, expression, dynamique in privilege. Motorjev je šest: 1.4 16 V 80 KS, 1416V98KS, 1.6 16V 115 KS in 2.0 16V in 136 KS, pa dva dizla 1.5 dCi 80 KS in 1.9 dCi 120KS.
ATRIJ Stanovanjska zadruga z.o.o.
Lava 7, Celje Tel.:42-63-122 GSM: 031/342-118 www.sz-atrij.si
ZAZIDLJIVE PARCELE NA LJUBNEM
LUČ MIRU IZ BETLEHEMA
Dar sosedu
Projekt Luč miru z Betlehema se je pričel leta 1986 v Avstriji. Na avstrijski nacionalni televiziji ORF je takrat potekala oddaja z naslovom Luč v temi. Namenjena je bila invalidnim otrokom, sodelujočim pa so namesto daril organizatorji delili plamen iz votline Jezusovega rojstva v Betlehemu. Pobudniki projekta si takrat verjetno niso upali pomisliti, da bo akcija v desetih letih razširjena že po skoraj celotni Evropi.
Že decembra 1991 so plamen luči iz Betlehema člani Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov ponesli prvič tudi po Sloveniji. Sporočilo prve slovenske luči je imelo naslov Mirje čas brez vojne. Z raznašanjem plamena so tradicionalno nadaljevali tudi v prihodnjih letih. Vsakokrat so plamen sprejeli tudi predstavniki države in cerkve. Akcija je dobila svoja zunanja znamenja, svoj znak in himno. Ob raznašanju plamena se zbirajo prostovoljni prispevki. Namenjeni so raznim dobrodelnim organizacijam. Leta 1996 so se katoliškim skavtinjam in skavtom prvič pridružili tudi taborniki. Od takrat so soorganizatorji akcije.
Na božični večer v lanskem letuje plamen iz Betlehema gorel v okoli 150.000 slovenskih domovih. Med
drugimi so se akciji pridružili tudi predsednik države Milan Kučan, državnozborski poslanci in metropolit Franc Rode. Skavti so plamen ponesli tudi na Triglav. Zbralo seje slabih 450.000 tolarjev prostovoljnih prispevkov. Sredstva so bila podarjena skladu Iskrica, ki pomaga otrokom iz revnih družin.
Letošnja akcija bo potekala z naslovom Dar sosedu. S tem naslovom želijo organizatorji pozornost ljudi usmeriti na bližnje. Prav z njimi so zaradi stalne bližine stiki včasih pod ravnjo, kot bi si zaslužili. Letošnja lučka želi zato pomagati k ustvarjanju prijetnih odnosov s sosedi, sodelavci in v družinah. Plamen iz Betlehema prihaja v roke vsakogar zato, da je lahko darilo za bližnjega. Vsem, ki ga bodo razdeljevali zagotavlja, da
bolj, ko ga bodo delili, več bo miru v njihovih srcih.
Luč miru iz Betlehema bodo mozirske skavtinje in skavti v Zgornjo Savinjsko dolino prinesli že v tednu pred božičem. Ponesli ga bodo v vse kraje. V Mozirju ga bodo delili v nedeljo, 22. decembra, pri obeh nedeljskih bogoslužjih in tudi popoldan, na popoldanskem božičnem sejmu. Plamen bo potoval po Sloveniji vse do božičnega večera. Mozirski skavti in nazorski taborni-
ki bodo poskrbeli, da bo prišel tudi v našo dolino. Taborniki rod Sotočje Nazarje bodo luč miru delili na svojem tabornem prostoru na Lazah v soboto, 21. decembra, ob 16. uri.
Akcija plamena iz Betlehema poteka z namenom, da bi v času veselega pričakovanja prinesla mir v vsa srca, Mir je dobrina, ki jo je potrebno gojiti in deliti, saj se z razdeljevanjem le še utrjuje in množi.
Benjamin Kanjir
OBVESTILO
Naročnike Savinjskih novic obveščamo, da si kot imetniki tekočih računov pri NLB in SKB banki lahko odprete trajni nalog za brezgotovinsko poravnavanje naročnine za Savinjske novice.
Več informacij boste dobili na svoji matični banki ali na telefonski številki 03/83-90-790.
OBČINA GORNJI GRAD VABI OBČANE IN VSE LJUDI DOBRE VOLJE NA

SILVESTROVANJE
NA
GORNJEGRAJSKEM
TRGU
Z ANSAMBLOM
DAN IN NOČ
PROGRAM:
-	DNE, 31.12. 2002 OD 20.00 DO 21.30 ure OTROŠKI GLASBENI PROGRAM ZA ŠOLSKE IN PREDŠOLSKE OTROKE
-	PROGRAM SILVESTROVANJA BOSTA POVEZOVALA g. Mišo MELANŠEK in Metka BRAČKO
-	PRIHOD DEDKA MRAZA Z DARILI ZA NAJMLAJŠE
-	V DRUŽBI ANSAMBLA DAN IN NOČ BOMO PRIČAKALI NOVO LETO
-	OB POLNOČI BO NEBO RAZSVETLJIV OGNJEMET
ZA JEDAČO IN PIJAČO POSKRBLJENO!
V_____________________________
VLJUDNO VABLJENI!
J
9{ajpomembnejše, česar se ččove^ mora naučiti v svojem življenju, je ljubezen.
Samo v Cjubezni čCovei^ (abjp postane človef^
Naj vas zapisana misel spremlja v prazničnih božičnih dneh in vse leto 2003.
Župan Občine Mozirje Ivan SUHOVERŠNIK s sodelavci
J
Zgodovina in narodopisie_____________________________
Ih————————~wmiiiiH il' um um h imi— i wim »i ■ iii ' i iiihiii ii i ii hi i i i mihi i i i iw iw i i ai—m' hi iìiii i ing'winn
Piše: Aleksander Videčnik
Dogodek, kije davnega leta 1923 dodobra razveselil Lučane in okoličane. Znanoje, da so avstrijske vojaške oblasti med prvo svetovno vojno zaplenile vse cerkvene zvonove, saj so bron potrebovali za izdelavo orožja. Taka usoda je doletela tudi lučke farne zvonove in tudi tiste pri sv. Antonu v Podvolovljeku.
Prebivalci so takoj po končani vojni, predvsem pa tedaj, ko so se vrnili gospodarji iz vojne, pričeli zbirati denar za nove zvonove v farni cerkvi in v Podvolovljeku. 22. avgusta 1923je bil praznik za ljudi od blizu in daleč - zvonovi so bili pripeljani v Luče, kjer sojih nadvse slovesno pozdravili. Lučka učiteljica Pavla Zabovnikje dogodek opisala dobesedno takole:
"Dolgo smo čakali, a naposled smo tudi Lučani dočakali nove zvonove, ki smo jih tako iskreno želeli. Na dan sprejema zvonov in že par dni poprej je vse delalo s polno paro, vsak je pomagal, kolikor mu je dopuščal čas. Možje in fantje so postavljali visoke mlaje in pribijali slavoloke, pridna dekleta pa so jih kinčala in kar tekmovala med seboj, kateri bodo lepši in okusnejši. V ponedeljek, ko so šli vozniki v belo Ljubljano, so povsod streljali s topiči in jim želeli srečno vrnitev. V sredo zjutraj so se peljala dekleta do Gornjega Grada in nesla s seboj cvetje in zelenje, da so okinčale mile zvonove. Tudi Podvolovljenčanke niso zaostajale, svoj zvon so hotele okrasiti kar najlepše in zato so se podale čez Volovljek in so že na Kranjskem v Črni okinčale zvon svetega Antona, vozove in tudi ostale zvonove. Tako okrašeni so se pomikali vozovi s konji po lepi cesti, vvsakem kraju so pinkali (pritrkavali, op. A.V.) in streljali ter občudovali in nam celo zavidali res krasne zvonove. V sredo popoldne so ljudje kar vdrli v vas od blizu in daleč, da pozdravijo novodošle zvonove. In kako svečano je bilo vse razpoloženo v Lučah! Sprejem je bil napovedan pri Savinjskem mostu med 4. in 5. uro. Ljudi je bilo vedno več, streljalo seje na večih krajih, z zvonika sta se oglasila zvona v pozdravtako svečano, kot da pozdravljata prihajajoče brate.
In naenkrat so se prikazali izza ovinka konji - trije pari in za njimi krasno ovenčan voz z največjim zvonom in za tem po vrsti na drugem vozu Marijin zvon, kije bil posebno lepo okrašen, nato zvon svetega Alojzija, Podvolovlješki zvon svetega Antona in nazadnje mrtvaški zvon. Nepopisno krasen je bil pogled na most, na katerem so se ustavili vozovi, marsikateremu Lučanu seje že v tem trenutku utrnila solza radosti in sreče... Prvi je pozdravil novodošle zvonove župnik g. Franc Lekše v jako gan-
Ilovi zvonovi v bučah
Ijivih besedah, druga je deklamirala mala šolarka kratko pesmico, nato je nastopila kot govornica učiteljica Pavla Zabovnik, kije pozdravila zvonove v imenu rojakov Lučanov, za njo je govoril župan jako lepo in prisrčno in nazadnje načelnik gasilskega društva v Lučah. Vsem so se oglašali tudi pevci - mešani zbor - in zapeli so pevci v pozdrav zvonovom. Koje bilo vse to končano, se je jel pomikati svečani sprevod po vasi v cerkev, kjer je bil blagoslov, kije zaključil prelepi dan 22. avgusta 1923.
Tanka zarjica se je kot zlat pajčolan pletla na večernem nebu, ko so se ljudje zadovoljni in veseli prelepih zvonov razšli na svoje domove. Drugojutro so Podvolovčani odpeljali svoj zvon k svetemu Antonu in ostali so v vasi štirje zvonovi,
A Lučane je čakal še en slovesen in znamenit dan. Angeijska nedelja, dan obešanja novih zvonov. Dnevi so potekali in prišla je tudi zaželjena nedelja. Vreme ni bilo ravno vabljivo, nebo je bilo oblačno, kerje prejšnji dan in celo noč deževalo, a kljubtemu je prihajalo mnogo tujcev iz sosednjih far. Seveda tudi niti eden domačin ni izostal. Pred cerkvijo je bilo vse lepo okinčano. Krepki fantje so prav pridno v soboto postavljali mlaje, brhka dekleta sojih zopet kitila, kakor tudi slavolok in oder za pridigarja in pevce. Navzlic slabemu vremenu je bilo vse prav Židane volje. Ob 10. uri je bila pridiga in darovanje okoli velikega zvona, med tem so pevci peli, nato je bila slovesna maša v okusno okrašeni in vsej lepi cerkvi, nazadnje pa obešanje zvonov. Kar ganljivo je bilo gledati mlade fantiče, ki so na vso moč vlekli vrv in se čutili pri tem opravilu silno počaščene in povišane. Zvonovi so se dvigovali eden za drugim v višino in pet ur za tem so nam že peli svojo prvo pesem.
Botri in botre zvonov, katerih je bilo deset parov, so bili povabljeni v župnišče na svečano kosilo.
Fantje so streljali in pinkali še celo popoldne in celo ponoči, koje že vse mirno počivalo, so peli naši ljubi novi zvonovi.
Tedaj, leta 1923 so bili: Franc Lekše, župnik; Janez Letner, p.d. Kladski Janez, župan; Ivo Rop, organist; Franc Kaker, p,d. Mlakar in Franc Robnik, cerkvena ključarja; Vinko Jezernik, p.d. Fločevar, predsednik gasi Iškega društva; botri zvonovom pa so bili: Franc Lekše, Ana Žolgar, Franc Krivec, p.d. Stoglej, stara Mežnarca, Vinko Jezernik, oba stara Jerovčnika, Polda in Francka, p.d. Martinca, Žagarja iz Podvolovljeka, Kladski Janez, Raduška Mica, Žfča p.d. Avžlakarca, stara Hribernica, Riherca in stari Vavdi, Kovnik in Metul.
Za prevoz zvonov so poskrbeli: Jakob Plaznik, p.d. Riher, Albin Zamernik, Janez Resnik, p.d. Obcir, Breznik Anton, p.d. Remše, Franc Robnik in Gabrš iz Strmca. Mali zvon je kupil sam Hriberski oče in je zato bila stara Hriberska mati botra temu zvonu in z njo tudi Kovnik."
Tako je torej opisala učiteljica Pavla Zabovnik veliki dogodek v Lučah. Ko človek prebere ta sestavek, je lahko ponosen na svoje prednike, ki so znali in zmogli pripraviti tako pomembne praznike v domačem kraju. Tudi učiteljici Zabovnikovi gre čast za tako skrbno opisano dogajanje davnega leta 1923 v Lučah. Posebno razveseljivo pa je, daje Marija Mlinar iz Podvolovljeka ohranila zapis, ga prinesla meni in tako poskrbela, da ga naši bralci lahko berejo. Ob tem bi poudaril, da kaže podobne listine ponatisniti, kertako ostanejo dogodki davnih dni živi. Naši bralci so torej naprošeni podobne zanimivosti posoditi za objavo, saj bomo tako nadomestili vsaj delno izgubo nekdanjih občinskih arhivov in ohranili domačo zgodovino. To pa se tiče nas vseh!
Od lastnice fotografije, kije bila objavljena v prejšnji številki, smo dobili popravek, da peta gospa, v drugi vrsti z leve, ni Cigalova Zeta, ampak frizerka Tilka, poročena Voščič.
Veroučna skupina iz Rečice ob Savinji s kaplanom Toplakom in učiteljico, slikana leta 1931. Sliko nam je poslala Jožefa Venek.
Kako do več kvalitetnega javora?
Piše: Damjan Jevšnik
Za turnirsko javorovo hlodovino debeline nad 48 cm, brez grč in drugih napak, ponujajo različni od-kupovalci od 140.000 do 150.000
tolarjev za kubični meter. Običajna hlodovina javorja dosega ceno okrog 30.000 tolarjev za kubični meter. Ali niso te številke dovolj velik razlog za to, da lastniki vsvojih gozdovih nekaj naredijo tudi za listavce?
Res je, povpraševanja v prihodnosti ni mogoče napovedati. Sklepamo pa lahko, da bodo v prihodnosti razlike v ceni med povprečno hlodovino (smreke) in najkakovostnejšimi sortimenti javorja, češnje, jesena, hrasta, breka še večje. Zavedati
se moramo, da je povprečnega lesa na trgu veliko in da ga bo veliko tudi v prihodnje.
Delež najkakovostnejših sorti-mentov listavcev v sestoju je mogoče znatno povečati z izbiral-nimi redčenji. Z redčenji je potrebno začeti dovolj zgodaj, ko v sestoju še ni sortimentov, in ga nadaljevati večkrat skozi vso rastno dobo sestoja. Jakost redčenja ne sme biti prevelika, da ne povzročimo rasti vej po deblu izbranih dreves in dovolj velika, da izbranim
drevesom dovolj pomagamo. Prav je, da drevesa za posek pred izbi-ralnim redčenjem že v najmlajših razvojnih fazah gozda označi revirni gozdar.
Predpostavljamo, da se bo strošek dela večkratno povrnil v obliki bistveno višje povprečne cene lesa ob končnem poseku, ki bo zaradi redčenj nastopil prej.
Še en nasvet: drva se izplača pridobivati z izbiralnimi redčenji listavcev.
Damjan Jevšnik
Piše: Edita Arh
Rak na dojki je najpogostejši rak pri ženskah. Letno pri nas na novo zboli približno 80 od 100.000 žensk. Ker je dojka organ, ki je zlahka dostopen samopregle-dovanju, je zelo pomembno, da se tega naučijo vse ženske starejše od 20 let.
Tako bo verjetnost, da odkrijemo morebitno začetno obliko raka velika, s tem pa tudi zdravljenje bolj uspešno in manj naporno za bolnico.
Ženske starosti od 20 do 50 let na tri leta pregleda tudi zdravnik, po 50 letu pa so pregledi na dve leti z mamografijo v centrih za bolezni dojk.
Zgodnje odkrivanje raka na dojki
Oglejmo si, kako in kdaj si same pregledamo dojke:
KDAJ?
-če imate menstruacije, izvedete pregled enkrat mesečno do 10. dneva ciklusa (prvi dan ciklusa je 1. dan menstruacije);
- po menopavzi pregledamo dojke enkrat mesečno, vedno na isti dan v mesecu.
KAKO?
otip nekoliko drugačna, ker so tam predvsem mlečna izvodila. Pretipamo tudi pazdušno jamo in postopek ponovimo na drugi dojki. Pomagamo si lahko tudi tako, da roko namilimo, da prsti lepše drsijo (slike 3-5).
Z nekajkratnimi ponovitvami se boste naučile, kakšne so vaše dojke. Če ob pregledih v kateri od
-opazovanje dojk pred ogledalom	~\
stoje: z odročenimi, vzročenimi	
rokami in uprtimi v bok opazujemo	M
morebitne vdrtine kože, bule, rdeči-	nsŠr
no kože... (slike 1-2)	»
-otipavanje leže z odročeno roko *	1 * m.
ali v pokončnem položaju z roko za vratom, druga roka pa otipa nasprotno dojko.
NA KAJ PAZIMO?
Dojko sestavlja maščobno in vezivno tkivo, mlečne žleze in izvodila, zatoje dojka na otip vozličasta. Z
dojk opazite kakšno spremembo, obiščite zdravnika. S pomočjo nadaljnjih preiskav nato opredelimo, za kakšno vrsto spremembe gre, od tega pa je odvisno tudi zdravljenje.
Popravek
V 50. številki Savinjskih novic je pri prepisovanju zahvale ob slovesu od Marice Hlačun prišlo do tiskarske napake. Zahvala sestre Ane je poleg ostalim naštetim veljala (trem) govornikom in ne govorniku, kot je bilo objavljeno.
rahlim pritiskom prstov pretipamo področje, ki sega (od zgoraj navzdol) od ključnice do gube pod dojko in (od sredine navzven) od prsnice proti pazduhi. Prsna bradavicaje na
Zenska je kakor vesolje; privlačna, dok-SNICKE lerje nedosegljiva.
Savinjčan

GLASBENA DELAVNICA OSMINKA
»Moje poslanstvo je razvijati ljubezen
otrok do glasbe«
V ponedeljek, 23. decembra zvečer, bo v prostorih Galerije Mozirje, sedaj že tradicionalni Božično-novoletni koncert, na katerem se bodo tokrat s svojimi drobnimi prstki sprehodili po črno-belih tipkah tudi najmlajši pianisti Glasbene delavnice Osminka: Žan, Maks, Tina, Kristina in Alen.
Po mnenju Mire Kelemen igra umetnost v našem življenju posebno vlogo, zato moramo biti nanjo pozorni že v samem otroštvu, saj se z umetniško usmerjenim delom otroku odpirajo pomembna vprašanja, katera mu pomagajo spoznavati samega sebe, njegove želje in hotenja, hkrati pa mu to delo nudi psihološko zatočišče in oporo. Koliko pa se njegovo glasbeno obzorje širi, pa je odvisno od zunanjih okoliščin, to je od osveščenosti, interesov in zmožnosti njegovih staršev.
»Moje poslanstvo je razvijati ljubezen otrok do glasbe in jih naučiti uživati v njej. Z glasbeno vzgojo ne spodbujam le njihovih glasbenih sposobnosti, ne učim jih le novega znanja, temveč jim nehote pomagam odkrivati mogoče tudi njim prikrita zanimanja za druge umetniške zvrsti. Vsi ti faktorji pa povečujejo njihovo verbalno kot neverbalno komunikacijo, zbranost, kreativno mišljenje, domišljijo in predvsem ustvarjalnost. Lahko rečem, da se starši mojih učencev zavedajo dobrohotnega in koristnega vpliva poudarjanja kreativnosti. Ker se otroci približno okrog tretjega leta starosti začnejo zavedati svoje osebnosti, je dobro, da postanemo vtem času bolj pozorni na njihove možne potencialne darove s področja glasbe.«
V zadnjih letih se število najmlajših nadebudnežev, starih od 3 do 6 let, ki jih Kelemenova poučuje, povečuje, kar pa je po njenem mnenju odraz starševskega vedenja, kako pomembno je razvijati to umetniško vrednoto. Za vse "draguljčke", kot jih ljubkovalno imenuje sama, lahko trdi, da so hitro dojemljivi za nova učenja in delo z njimi ji je v pravi užitek. »Sama se pri poučevanju klavirja in petja pesmic najmlajših vsakodnevno poslužujem pravljic, saj otroci doživljajo sebe skozi razne junake, se z njimi identificirajo, kar pa
povečuje njihovo osebno svobodo, sproščenost, ustvarjalnost. Vse to se zrcali na likovnem in glasbenem področju. Otroškim risbicam pripisujem posebno vrednost, velik poudarek dajem predvsem njihovi govorici pestrih barv in izbiri prostorske (ne)omejenosti, kajti prav ti
dve lastnosti sta ogledali otroškega trenutnega počutja. To spoznanje mi odpira pot v njihov svet, kateri me uči odzivanja na njihova razpoloženja. Ker imajo otroci neustavljivo potrebo po gibanju, jo samoumevno uvrščam v moje vsakdanje delo, Istovetenje mojih učencev s podobami iz pravljic bogati njihovo fantazijo in povečuje natančnost njihovih gibov, rezultat tega pa je boljši ritmični odziv.«
Miri Kelemen sta v velik ponos učenca Alen Žehelj in Kristina Golob, ki imata vse možnosti, da bosta nekoč vstopila v glasbeno elito. Komaj šestletni Alen spoznava igranje klavirja že tretje leto. »Posluh, izjemen glasbeni spomin, motorične sposobnosti, nadarjenost, ustvarjalnost, izvirajo iz njegove spontane želje po učenju, želje po uspešnosti, kar pogosto vodi v tekmovalnost, fantazija - vse to so značilnosti malega moža, ki ga delajo drugačnega od drugih.
Hkrati je intelektualno zelo radovedna oseba, saj dobesedno hlasta po novem znanju, zato mu vsaka povratna informacija pomeni mentalno motivacijo in navdih za njegovo nadaljnje učenje klavirja. Alen v glasbi očitno uživa, saj se njegovo celotno telo odziva na
njegovo igranje klavirja. S svojim načinom igranja kot s svojo posebno karizmo zna pritegniti poslušalce, ustvariti pri njih napetost in izzvati njihov čustveni naboj. Njegov ton je presenetljivo svež.«
V dobrem letu učenja klavirja je mala umetnica Kristina Golob po besedah Kelemenove dosegla lepe uspehe, kar se kaže predvsem v
njenih samozavestnih nastopih. Igra in muziciranje osemletne pianistke sta odraz njene velike predanosti glasbi, obenem pa Kristinino glasbeno izpovedovanje pričara velik razpon razpoloženj, od lahkotnosti do njene globoke čustvenosti. »V glasbo vlaga veliko dela, časa in energije, vsako novo spoznanje ji vzbuja veselje in vedno znova navdušeno odkriva skrivnosti in lepote svojega malega sveta glasbe, sveta hrepenenj in želja. Ne vrednoti se s svojimi uspehi, ker se zaveda, da so to le posledica njenega truda. V njenem igranju je čutiti tehnično doslednost in tonsko subtilnost. Sama si postavlja visoka merila kakovosti, katera dosega, istočasno pa jih tudi presega.« Mlada pianistka se posveča predvsem glasbi 18. stoletja, s posebnim poudarkom na skladbah W. A. Mozarta, katerega ceni zaradi njegove preprostosti, čistosti in prefinjenosti. Je odlična učenka, saj njena doslednost in natančnost prideta do izraza pri vsaki njeni klavirski uri, skratka je perfekcionistka.
Ob koncu pogovora je Mira Kelemen poudarila, da je z učenci ne veže le sodelovanje, temveč tudi močna čustvena nit, ure polne smeha in prijateljskih pogovorov, sama preprosto pravi, da so velika družina prijateljev.
Tatiana Golob

‘Božičniprazniki naj Vam v /{ropu domačih minejo mirno in v veselju ter naj Vam zadnja decembarska noč odnese vse, bar žditepozabiti. Vaj Vam prvo januarsko jutro prinese Vase prve želje.
Iz srca se zahvaljujemo vsejty bistev letu 2002 sodedovaCiz nami innampomagalL
TURISTIČNO DRUŠTVO Rečica ob Savinji

MHHMNNHBHÌÌKÌIIiMRRHmI
Izjemna učenca Alen Žebelj in Kristina Golob
(foto: Tatiana Golob)
B/S/H/
Hišni aparati d.o.o.. Savinjska cesta 30,43331 Nazarje; tel.: 03/ 8398 222; fax: 03/ 8398 194
Jf
#
GflFMNr ««»»;*
03/703-71-31
Pohištvena industrija d.d.	POLZELA
Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA
VELIKA NOVOLETNA AKCIJSKA PRODAJA POHIŠTVA od 2.12.2002 do 25.1.2003
NAGRADNO
ŽREBANJE
50 BOGATIH NAGRAD
Cenjenim kupcem želimo vesel Božič
IN SREČNO NOVO LETO 2003!
Nudimo pohištvo za opremo:
spalnic, dnevnih sob, predsob,
omare v različnih barvah,
kosovno pohištvo,
kuhinje,
računalniške in
pisalne mize, ter vzmetnice.
-	Znižane cene omar z drsnimi vrati ZENA
-	Ugodna ponudba sedežnih garnitur in kavčev
Ugodni plačilni pogoji: čeki, krediti
Informacije na telefon: 03/70 37 130 03/ 70 37 131
Delovni čas prodajalne: pon - pet od 8. do 18. ure sob od 8. do 12. ure
E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM!
Praznična mcila
PEK4RNA I l lVii l
Janez Kramer s.p.	q
Attemsov trg 30	^
4442 Gornji Grad
■2 /-

3


'W/co- wed te orfeóic- mzfrmefij vcdca fofifo- teže- nap v- favcavaVj /teóeda, my- /te&edo o/w^affj /ju/tewm-j teečej Julr-OAM^a zaželi/
Voščimo vam vesele božične praznike ter vse najlepše v
lili sil;
" ^ ssP^$žf- mi
Kolektiv pekarne KRAMER
PODJETJE S TRGOVINO ISSTAIACIJE IX STORIO!
Trgovina Cizej Parižlje 1,
3314 Braslovče Tel.: 03/70-33-130
WLE
Gostilna Cizej Studence 46 3310 Žalec Tel.: 03/714-80-60
Vsem našim kupcem, cenjenim gostom in vsem, s katerimi sodelujemo, želimo vesele božične praznike in srečno novo leto 2003.
SPOŠTOVANJ OBČANI IN KORISTNIKI NAŠIH STORITEV, ŽELIMO VAM
PRIJETNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO 2003
PODJETJE ZA IREJANJE PROSTORA il.d. VELENJE
Koroška cesta 3 7-'h. 33201'elenje. tel: (03) 8981700. fax (03) 8919136 E -pošta: info@pup.si, www.pup.si
ar
fiZu^a^x-;
^e-caž/ v&n^as/iO' cčme/u' č^/iožčcf


> Vitti dvoj obraz, itilo,
e Vanj dtneje, /e&regct dopotniku.
pobite nodiwejani in potujte z nami
tu&i V (etu 2.003!	,«	.
kul ^
§TEL. 03/83-90-810	|J|i|	^
irifo@agencija-svit.com
Vsem občanom občine Nazarje in vsem uporabnikom naših storitev želimo prijetno praznovanje in srečno novo leto 2003!
JAVNO PODJETJE
ARJE d.o.o.
son^
i	m	»üi mm, mmmm	mm®/m
s§a»g@i ®m im Sfessog ®@© %% @<s
Ranč Burger-Venise ■	ISKJ5KÌ5ZSS.
Laga vas 22 f 3 3 31 Nazage	■	teM*a*xxicom
GSM^O^t/ćS 8 4 24	H	ZaliValjUjSiliO sJ6 VäHi Za Zaupanje
™	7 letu 2002 in vam želimo
wr^A/i i^n.AA m,,	H veeele in prijetne božične praznike.
VS6M L6PIM Z€UfìM,	f	Prihajajoče leto 2003 ki bo
KI VfìM JIH NfìM€NJfìJO	J	letoupov in pričakovanj,
VHŠI ZNfìNCI, PRIJfìT€UI	I	novosti in sprememb,
IN POSLOVNI PRRTN6RJI,	H velikih dogodkov in novih začetkov.
S€ PRIDRUZUJ6MO TUDI Ml:
SREČNO 2003
SPIX Ék TIPLES d.o.o.
ŽAGA - KOPUŠAR Zg. Pobrežje 25 Tel.: 839-03-20, 041/624-771
Vsem dobaviteljem lesnih
asortimentov in kupcem
naših proizvodov se zahvaljujemo
za izkazano zaupanje.
\/
Želimo Vam vesele božične praznike in srečno ter uspešno
novo leto 2003.
Pl
T1
PNEVMATIK CENTER
VfìM Z6LI V€S€l BOŽIČ IN SR€ČNO NOVO l€TO 2003
	{dzcrski Sg/	
L?	.ndrej« VaGoteb*n	■’H 1 là
Telefon:
584 45 90, 031/65 87 84
Delovni čas:
ponedeljek: zaprto
torek - petek: od 8.00 do 19.00 ure
sobota: od 7.00 do 14.00 ure
Andreja Golob s.p. Luče 31, 3334 Luče
Vsem svelili stentai, pnjarteljem, znancem in sosedom se zahvaljujemo za zaupanje in Yam v pribfižajodfi se praznikih želimo vse najboljk, obilo sreče, zdravja in medsebojnega zadovoljstva.
Kovinska galanterija
Podjetje za proizvodnjo in prodajo kovinske galanterije, d.o.o.
3331 Nazarje, Savinjska c. 12, tel.: 03/ 839-00-80, tel./fax: 03/ 58 33 Ó37
Tel.: 03/839-54-90 Faks: 03/839-54-91 GSM: 041/635-199 E-pošta: mik.avto@s5.net
Marjan Miklavc s.p.
Cvetlična ulica 2. 3331 NAZARJE
.
a -; / -
in vse najlepše v novem letu 2003!
Janez Marolt, s.p. Moziije
Naslov: SERVIS GUM MAROLT s.p.. Csstav Lok« 10, 3330 Mozirje Telefon; 03/ 839 43 TO, tax 03/ 839 42 71, GSM 041/ 690 004
Vsem Zgornjesavinjčanom želimo vesele praznike, v novem letu pa veliko zdravja, medsebojnega razumevanja in uspeha na vseh področjih!
Zahvaljujemo se Vam za sodelovalne in dosedanjo zaupanje. Vsem zgornjesavinjčanom želimo blagoslovljene božične praznihe, v novem letu pa obilo zdravja, uspeha in sreče.
kolektiv pekarne Rednak
Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 03/705-30-52 Faks: 03/705-30-51 GSM: 041/626-116
SLIKOPLESKARSTVO Z^> IN IZDELAVA	'JR
PLASTIČNIH FASAD Ä
p,®.-
BARVE, LAKI, ČISTILA
trsov ina
Hmaljarika 16 PREBOLD-----
Tal,: 03/672-45-54
mms
•jf
#
#
glinIPP
Podjetje za usposabljanje in zaposlovanje invalidov, d.o.o.
3331 NAZARJE, Lesarska 10 tel.: 03/839 85 50, fax: 03/839 85 65 E pošta: info@glin-ipp.si www.glin-ipp.si
If!
V§iM mmm vmmvmm
partniimem» prmateukm m
mSkMSMtm §AV9N«JS9C9IH M©WÌ© ìbumo vi sil i ožic» n®wim muren t®®§ pa# mm©m©	p®sl®vin9[h
öiPin@v m ppiPViiM ©sil©
©silil 9in družinski sreči.
ZAVAROVALNICA
MARIBOR
PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE
3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel.: 03 839-45-00, faks: 03 839-45-01 GSM: 031/695-208
Dm socjint	m
In àlrnm
tytnji^Minjtkt Ulm
klim /itijtkn H>cki Ut mm	inmtlcn
KOLEKTIV ZAVAROVALNICE MARIBOR MOZIRJE
Ribiška družina Ljubno ob Savinji
želi svojim elanom in njihovim družinam ter vsem ribičem vesele božične praznike m * srečno novo leto, ^
# » #
Dober prijem tudi
v letu 2003!
Ribiška družina ljubno ob Savinji
Vsem bralcem želimo vesel Božić in vse najboljše v prihajajočem letu 2003!
AVTO ŽUNTER, Maks Žunter s.p. Okonina 18, Ljubno ob Savinji Telefon 03 839 16 30
..pi
computers ' leäEMCTn®Mi#o
Franček Grudnik s.p., Šmiklavž 3a, Gornji Grad
Delovni čas: od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure
V mesecu decembru vam na vse artikle na božičkovem pultu nudimo 5% gotovinski popust,
BOZICKOVO PRESENEČENJE!!!
Na dan 23.12.2002 in 24.12.2002
super ugodnost za vse,	\
ki še nimate D¥D enote ¥ sašili
piacilo z gotovino.
Vsem skupaj se zahmem za sodelovanje v letu 2002.
V novem letu 2003 vam želimo obilo osebnih in poslovnih uspehovl
Podjetje za	/ZOSs. VP SP B
proizvodnjo	§ i L
prodajo in	VTfljjr/ JIJL JL
storitve	L_^===d_J PSPPSPE
Dobletina 7a, 33B1 Nazarje, feL: 038390600,
Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, še posebno Poljanškovim (Prmoži) in Praznikovim (Goveki), za potrpežljivost in sodelovanje v času adaptacije poslovnih prostorov.
7 mi iiiUìjjìiWii
'izitiiu
YJUMsswis&mmwim,
. v i'ta'JMnvrtti
Koléktiv Jim st u d i a lo kalije tèi evfeijeV T'V1O^Kflozi rj e ’ ;
Snežni kodri srebrnijo nočni čas, Jata razigranih zimskih sap, tiho lega na nebesni prag. Visoka zvezda dela svojo pot.
Sveti mir nalije se v dolino, svet se skrije v dolge sanje. A vest življenja hoče dalje, med ljudi hiti s toplino.
CASLES predelava in trgovina z lesom d.o.o
Praprotnikova ulica 6, MOZIRJE
^ PA OBILO $j 9	ZDRAVJA,
POSLOVNIH USPEHOV IN OSEBNE SREČE!

iüB®i
Ljubija 55, 3330 Mozirje, tel.: 03/ 839 46 46, 839 46 45, 5833 681 Delovni čas: 8.00 -13.00; 15.00 - 18.00, sobota 8.00 - 12.00
18.00, sobota 8.00
www.mizarstvo-kovac.com

CERTIFIED
QUALITY
'stria
Z okni in vrati opremljamo tudi večje objekte
OKTOBER
	6	13	20	27
	7	14	21	28
1	8	15	22	29
2	9	16	23	30
3	10	17	24	31
4	11	18	25	
5	12	19	26	
1	8	15	22	29
2	9	16	23	30
3	10	17	24	
4	11	18	25	
5	12	19	26	
6	13	20	27	
7	14	21	28	
3	10	17	24|
4	11	18	25
5	12	19	26
6	13	20	27
7	14	21	28
1 8	15	22	29
I 2 9	16	23	30 i
				
	7	14	21	28 S
1	8	15	22	29
2	9	16	23	30
3	10	17	24	31
4	11	18	25	
5	12	19	26	
I 6	13	20	27	
				
	4	11	18	25 j
	5	12	19	26
	6	13	20	27 1
	7	14	21	28 ;
1	8	15	22	29
2	9	16	23	30
I 3	10	17	24	31 I
TX?	[»T|			
	1	14	21	28|
1	8	15	22	29
2	9	16	23	30
3	10	17	24	
4	11	18	25	
5	12	19	26	
	10	17	24 31
4	11	18	25
5	12	19	26
6	13	20	27
7	14	21	28
1 8	15	22	29
2 9	16	23	30
f 5	12	19	26 j
1 6	13	20	27
r 7	14	21	_28	I
JANUAR	FEBRUAR
6 13 20 27	3 10 17 24 Éj
7 14 21 28 M	4 11 18 251
1 8 15 22 29 xf.	5 12 19 26 2
2 9 16 23 30	6 13 20 27 *1
3 10 17 24 31	7 14 21 28 M
4 11 18 25 p	1 8 15 22
5 12 19 26	2 9 16 23 BS
1	8	15	22	29 m]	5	12	19	26
2	9	16	23	30 ILi	6	13	20	27
3	10	17	24	31	7	14	21	28
4	11	18	25		8	15 m	22 r&jf1	29

Izdelava vrat
f * , X	%	$
41
in oken po meri
j»-*- J.	%.
::v;' ; - "iv’:	
	
glifi) GOSTINSTVO d.o.o. NAZARJE Lesarska 10, 3331 Nazarje, tel. št.: 839 85-70
Où umtiU pmzn 'mth i>mU 1hm žetim petìh h§Mi pozommti, midi m teci,
ki Dum ùofo pomagale dozi pse tete, 6mno lete 2003 psi h čjtin pestimi»» Umrnje
bad GBABENCEK 1
'Pni Petni"

Mozirje, Na trgu 7
GDABNEDJEVA HIŠA
9
Naj prijazni nori čas prinese vse,	|
kar je staro leto zamuMoi	f
mir, ljubezen, srečo, zdravje m veselje, to je nase novoletno je voščtbl
Prt Petri ste vedno v dobri družbit

ANDRAGOŠKI ZAVOD
UUDSKA UNIVERZA
VELENJE
Titov trg 2,33320 VELENJE
V času, ko se oziramo po uspešnem delu in kujemo smele načrte za novo obdobje, si prijatelji stisnemo roke in zaletimo iskrenih, prijetnih stikov.
Ob tem želimo izreči zahvalo vsem, s katerimi smo uspešno sodelovali, v naše izobraževalne programe pa vabimo tudi vse druge.
MOGOČE SE SREČAMO ŽE PRAV KMALU?!
Ob začetku leta 2003 vam ponujamo različne možnosti izobraževanja in usposabljanja za delo.
Pokličete ali oglasite se, prijazno vas bomo pospremili v svet znanja in uspehov!
Srečno v novem letu vam leti Kolektiv Ljudske univerze Velenje!
Ljudska univerza Velenje, www.lu-velenie.si Titov trg 2, Velenje; tel :,03/ 898 54 50
K O V I N O P L A S TIKA
Vsem zaposlenim, poslovnim partnerjem, kooperantom in občanom
Zgornje Savinjske doline želimo
prijetne božične praznike in poslovno uspešno leto 2003!
MIZARSTVO REMIC
PRIHOVA 45 NAZARJE 3331 tel./faks: 03 583 18 25
NUDIMO VAM:
•	VHODNA VRATA
•	NOTRANJA VRATA
•	OKNA RAZLIČNIH DIMENZIJ IN OBLIK
•	NOTRANJA OPREMA
• MONTAŽA V NOVE ALI STARE OBJEKTE rSESSKSa.
VSEM STRANKAM IN POSLOVNIM PARTNERJEM
ŽELIMO OBILO ZDRAVJA IN USPEHA V LETU 2003!
jP>#'
j Vodovod In ključavničarske storitve Dolinar Branko s.p.,
Spodnja Rečica 3,
3332 Rečica ob Savinji I Tel.: 03 58 35 359, 041/394 659
Vesel božič in srečno novo leto 2003!

" . ...... :
Praznima mala
NAZARJE
-	računovodstvo
-	svetovanje
-	administracija
-	posredništvo

Vesele božične praznike, v novem letu pa mnogo uspehov in osebnega zadovoljstva vam želi kolektiv


www.input.si

'[PODU*
OPTIKA
PRODAJAORTOPEDSKIH PRIPOMOČKOV IN SONČNIH OČAL
MATEJA LIKEB-TERNIKs.p.
ObTrnavM .Mozirje tel.839-49-53
IS5 ri srčno so zahvaljujemo za zaupanje, in želimo prijeten in vesel <SBa&č ter srečno novo letol
OZolektiv optike I.Ililtli - TERME Mozirje
mmimsTvo in
AVTOOPTIKA NOVAK
Novak Jože s.p.
Okonina 9, Ljubno ob Savinji 3333 Tel.: 03/838-10-70 GSM: 041 783-661
Cenjenim kupcem in vsem poslovnim partnerjem želimo prijetne božične praznike, v letu 2003 pa obilo sreče in dobrega poslovnega sodelovanja.

NOVO: a kom ulatorji TOPLA
glin □ Žagarstvo Nazarje
Podjetje žagarskih in stavbno-mizarskih izdelkov d.o.o.,
Lesarsta 10, 3331 Nazarje, tel.: 03/83-98-600, 03/83-98-604,03/83-98-605, 03/83-98-606, 03/58-32-442, faks: 03/83-98-644
#
Vsem poslovnim partnerjem, sodelavcem in vsem bralcem JU. Savinjskih novic želimo prijetne božične praznike, ter veliko zdravja in uspeha v
letu 8003.

Mesnica in ribarnica
Prihova 36, NAZARJE, | tel, 03/839-48-86 faks; 03/839-48-87
v itovom Ioni. pa vanr/oiimo veliko /d. m v ja, srbed, naslovnih uspehov in osobnopa zadovoljstva!
mesHfca
KRAJNčR Matej s .p. Zadrcčka c. S, 3331 NAZARJ£ Te!.: 03/S39 23 33
ŽELIMO VAM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN BOGATO OBLOŽENE MIZE. V NOVEM LETU PA VELIKO RADOSTI, ZDRAVJA IN MEDSEBOJNEGA RAZUMEVANJA.

DELOVNI CAS: ponedeljek: 7-18 torek, sreda in četrtek: 7-18 in 14-18 petek: 7-18 in 14-19 sobota: 7-13
NUDIMO VAM ODLIČNO SVEŽE MESO IN MESNE IZDELKE.
INSTALATERSTVO TEIP
PODJED PETER s.p.
Te». 01/83 25 144 Mob. 041/694 183 (zjutraj ali zvečer)
/
VSEM ZGORNJESAVINJCANOM ŽELIM VESELE PRAZNIKE IN
V NOVEM LETU 2003 VSE DOBRO.
VSEM LOVCEM PA DOBER POGLED!
> fla ŽtjflgftS) ffitoMKKD
BOJANA Trogar s.p.
Na trgu 27, 3330 Mozirje
031 /7/7618
©
DELOVNI CAS: pon. - petek: 8.00-19.00 sobota: 8.00-12.00

ìAZELA 2002

GAZELA 2002
OPRAVIČILO
Cenjenim kupcem naših izdelkov se iskreno opravičujemo, ker ne boste mogli za božično- novoletne praznike (to je 25.,26.12.2002 in 1.,2.1.2003) kupiti naših izdelkov. Odločili smo se, da bomo za praznike družinam naših zaposlenih dali posebno darilo, to je, da bodo imeli svoje mame/žene in očete/može doma.
Upamo, da se boste z našimi dobrotami oskrbeli že pred prazniki.
Vsem občanom želimo, da lepo preživite božične praznike, obilo sreče in zdravja v Novem letu, obenem pa se vam tudi zahvaljujemo za vašo zvestobo ter upamo, da boste še naprej radi segali po naših izdelkih.
Družbeniki MIŠMAŠ d.o.o. Na Trgu 52, Mozirje
/
GAZELA 2002
:EB3ZSSBi
/
GAZELA 2002
1*1
Praznična voščila
#
ŽELIMO VAM VESELE PRAZNIKE TER SREČNO, ZDRAVO * IN USPEŠNO, PREDVSEM PA VARNO NOVO LETO 2003
Milica STEGU
Organizator prodajne mreže za področje Upravne enote Mozirje 041/513-797
Mojca ŠMAJS
Referent v . Predstavništvu Mozirje
Alenka KORPNIK
Primož 79, Ljubno ob Savinji 031/630-476 Ljubno
Boris LAMUT
Kropa 12, G. Grad 041/454-626 Bočna -
Šmartno ob Dreti
Božo PLESEC
Šolska 12, Mozirje 041/691-938 Rečica ob Savinji
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST
Marko POTOČNIK
Bočna 102, G. Grad 041/629-917 Gornji Grad
Ivan SOVINŠEK
Rosuljska 5, Ljubno 041/698-260 Nazarje
Benjamin MLAČNIK
Krnica 24, Luče 031/396-639 Luče - Solčava
Cvetka OMLADIČ
Cesta na Rožnik 53, Mozirje 041/736-493 Mozirje
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, d.d.
OBMOČNA ENOTA CEUE
Mariborska cesta 1,3000 CELJE,tel. 422 61 00 e-mail:triglav.celje@eunet.si PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE Hribernikova 2,3330 MOZIRJE, tel. 58310 30 ZASTOPSTVO GORNJI GRAD Attemsov trg 3,3342 GORNJI GRAD, GSM 041/629 917
Dušan ŽUNTAR
Zadrečka 11, Nazarje 041/735-143 Lepa Njiva - Šmihel
Praznična mcila
HabiT
upravljanje s stanovanji, d.o.o.
VMimr
Novo leto naj nakloni vsem Zgornjesavinjčanom čim več dni, ki bodo ostali nepozabni.
Želimo vam veliko sreče, zdravja, strpnosti in da bi se vam uresničili vsi zastavljeni cilji!

03/ 898 1600, GSM: 041 665 223 http://www.rlv.si/habit/
Naj čas v novem letu 2003 ne mine tako hitro, da ne bi pomislili na prijatelje, se nasmehnili in zdravi občutili lepoto tega, da iammo drug drugega.
	1^ t) Si \/^ c3l C Ferdinand Krbavac s.p.
Rečica ob Paki 45,3327 Šmartno ob Paki, Tel.: (03) 891-51-23	
TRGOVINA 1
STVO LUKAČ
'	Miloš LUKAČ, s.p.
Sp. Rečica 59, 3332 Rečica ob Savinji - Tel.: 03/ 839 48 40, faks: 03/ 839 48 41
Kolektiv mizarstva Lukač
se vsem svojim kupcem in poslovnim partnerjem zahvaljuje za izkazano zaupanje.
Želimo Vam prijetne in blagoslovljene božične praznike, v letu 2003 pa obilo sreče in zadovoljstva!
{7 ^ TRG O VINA IN PEKARNA j? W V	"Pri Štefki"
Danijel Tomaž s.p.
Aškerčeva. 53, MOZIRJE Tel, faks: 839-40-20
Vesele božične praznike ter zdravo in uspešno leto 2003.
Za obisk se priporočamo tudi v novem letu.
Kolektiv trgovine in pekarne "Pri Štefki"
ZLATARSTVO
JLS/
ZZZ'
Ul B\0 OB SAVINJI
Plac 12, Ijubno ob Savinji Tel. 03/58-41-707
Ubrana melodija svetlobe naj ob božiču z nasmehom vodi Vaše misli, ter jih s stiskom rok v letu 2003 spremeni v delanja!
Vesel božič in srečno novo leto!
Turistično društvo Rečica ob Savinji
VABI
na ogled ŽIVIH JASLIC,
ki jih bomo postavili v Dol-Suhi, v neposredni bližini Rečice in gostišča Atelšek.
Igrane predstave s ponazoritvijo Kristusovega rojstva bodo v sredo. 25., v četrtek. 26.. in v petek. 27. decembra 2002. vse dneve ob 17. in 18.30.
OBMOČNA
OBRTNA
ZBORNICA
MOZIRJE
želi
vsem svojim članom, njihovim delavcem, upokojenim obrtnikom, kot tudi vsem občanom
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO 2003
TRGOVINA
KRM CENTER
Marija Križnik s.p. Na trgu 28, Mozirje
Tel. št.: 58-33-323 PE OKONINA
Tel, .št.: 58-41-441
blagoslovljene božične praznike in srečno ter uspešno novo leto 2003 vam želi
Kolektiv Krim
TUDI LETOS SMO ZA ZADNJE DNI V LETU V TRGOVINAH KRIM POPESTRILI PRAZNIČNO PONUDBO.
Pridite in se prepričajte, tie bo vam žali
ANŽE
AVTOSERVIS
Janez Janže, s.p.
Letuš 81,3327 Šmartno ob Paki,
Tel.: 03/891-50-60, 891-50-61 in GSM: 041/707-287
Vsem svojim cenjenim strankam *§f§ se zahvaljujem za izkazano zaupanje ter jim želim blagoslovljene božične praznike in veliko uspehov ter srečno vožnjo v novem letu 2003!
AKCIJA ZIMSKIH PNEVMATIK
VETERINA MOZIRJE d.o.o.
Cesta na Lepo Njivo 10, Mozirje, tel.: 839-02-20
Vesel Božič ter uspešno in srečno Novo leto
j V'7) L d
c, r ' :-.y /
2003
£WA f *
želimo vsem rejcem, uporabnikom naših uslug
;	l I	\ ■	/
\ \ i	\	...	\
ter vsem občanom ) Zgornje Savinjske doline.
Jožica Blatnik je Kokarčanka. Želja po znanju jo je že zelo zgodaj odpeljala v prestolnico in jo tam še vedno zadržuje. Vso njeno dosedanjo delovno kariero je zaznamovalo delo v medijskem svetu, najprej na Inštitutu za raziskovanje medijev, sedaj pa na AGRFT, kjer dela kot producentka filmske in televizijske produkcije. O tem, kako nastaja študentski film, pa še o čem, nam je spregovorila tik pred obsežnim snemalnim načrtom, ki sledi v tem študijskem letu.
-	Kakšen je vsebinski plan vašega dela v tem študijskem letu?
Pripravljamo se na snemanje sedmih kratkih igranih študentskih filmov, od tega je eden podiplomski in deset kratkih TV dram. To je produkcija študentov tretjega in četrtega letnika filmske in televizijske režije.
Vsako leto se udeležimo festivala slovenskega filma, ki pa bo drugo leto predvidoma blizu nas, v Celju. Na tem festivalu v posebni kategoriji »tekmujejo« tudi študentski filmi. Odhajamo tudi na najpomembnejši in največji festival študentskega filma v München, pa v Lodz na Poljsko, prijavili se bomo na izbor študentskega oskarja v Los Angelesu, sodelovali bomo v Beogradu in na drugih festivalih.
Ravno v teh dneh pa predstavljam prostorsko problematiko poslanskih skupinam v parlamentu in močno upam, da se bomo v doglednem času selili na novo lokacijo, kjer bodo prostori omogočali nemoteno izvedbo študijskega programa.
-	Kakšna je vloga producenta pri snemanju filma? Kaj pravzaprav počnete?
Vključim se vfazi priprav na snemanje. Začnem s sestavljanjem predračunov, skupaj z režiserjem zbiramo filmsko ekipo, igralce, statiste, iščemo snemalna mesta in pridobivamo dovoljenja za iz-

JOŽICA BLATNIK, PRODUCENTKA FILMSKE IN TELEVIZIJSKE PRODUKCIJE NA AKADEMIJI ZA GLEDALIŠČE, RADIO, FILM IN TELEVIZIJO (AGRFT)
Rada povem, od kod
sem doma
brane lokacije, usklajujemo termine nastopajočih. Sledi priprava plana snemanja, kjer se za vsak snemalni dan določi natančen urnik - čas pričetka snemanja, predvideni odmori, sekvence, ki se bodo posnele, prisotnost igralcev, specialni efekti, seznam rekvizitov, kijih potrebujemo... Priprave za en film trajajo tudi do enega meseca in so vedno zelo intenzivne, veliko je dogovorov, usklajevanja... Vedno se veliko dogaja in to mije zelo všeč, čeprav je včasih naporno.
-	Kakšen je povprečen snemalni dan? Kaj se dogaja?
Vsak študent ima na voljo pet snemalnih dni z vso ekipo. Snemalni danje dolg največ enajst ur. Vse je odvisno od sekvenc, ki so predvidene, marsikaj je odvisno tudi od vremena. Včasih je potrebno tudi nočno snemanje. Dnevno snemanje se prične običajno okoli 7. ure zjutraj. Igralci se pripravljajo v garderobi in v maskirnici, snemalna ekipa pa medtem pripravlja sceno, kamero, luči. Za vsak kader se najprej naredi vaja, da se uskladijo kamere, luči in igralci ponovijo tekst, potem pa snemamo en kader tako dolgo, dokler ni režiserju dovolj všeč. Včasih je zelo naporno. Vloga producenta v fazi samega snemanja je kontrola poteka snemanja in reševanje nepredvidenih situacij.
-	Tako najbrž nastajajo tudi celovečerni in hol-lywoodski filmi?
Ja, le da z veliko večjo ekipo in težjim proračunom.
-	Kaj se dogaja s posnetim gradivom preden je
zbrano v končni izdelek?
Sledi postprodukcija.Vtej fazi je najpomembnejša montaža, ko se »zmontira« posneti material. Za boljšo predstavo naj povem, da posnamemo povprečno 1500 metrov filmskega traku, koje izdelek »zmontiran« ostane le še 200 metrov traku ter od 15 do 20 minut dolg film. V procesu post-prodikcije sodelujemo z agencijami iz Zagreba in Dunaja. Študenta, ki je film posnel, pa čaka še zagovor pred komisijo in ocena.
- Kakšne uspehe beležite na festivalih v zadnjem času?
Letos smo najbolj ponosni na nagrado Efebo D'oro, ki smo jo dobili na Siciliji kot filmska šola, kije po mnenju žirije v tekočem letu imela na festivalih najboljši izborfilmov. Podoben uspeh smo pred leti dosegli že na festivalu študentskega filma v Munchnu. V Beogradu je bil nagrajen film Dražena Štaderja Orgazmus. Moram pa na tem mestu poudariti, daje Akademija v svetu priznana kot zelo dobra filmska šola.
-Ti je kakšen dogodek s snemanja ostal posebej v spominu?
Na vsakem snemanju nastane kakšna zanimiva zgodbica. Ko smo snemali s Primožem Ekartom, s Samom iz nadaljevanke TV Dober dan, smo imeli veliko težav z najstniškimi oboževalkami, ki so hotele avtogram. Pravi šok smo doživeli, koje nekega dne prišel igralec na snemanje obrit, mi pa smo posneli že pol filma z njegovo poraščeno brado. Včasih kakšen igralec tudi zaspi in zamudi na snemanje. Poglavje
S snemanja filma Zlato srce z igralcema Primožem Ekartom in Jurijem Součkom

zase so tudi filmski krsti. Po končanem snemanju so vsi, ki so sodelovali pri snemanju filma prvič, politi z vodo.
-Je med tvojimi študenti tudi kakšen Savinjčan?
Žal ne. Na celi Akademiji ni nikogar od tod. Pa bi bila vesela, da bi lahko snemali tu kje v bližini.
- Če bi imela priložnost, da posnameš predstavitveni spot o naši dolini, na kaj bi posebej opozorila?
Ravno včeraj, ko smo bili na ogledu snemalnih lokacij za naslednje snemanje, mije kolega profesor rekel, da bi lahko šli snemat v Zgornjesavinjsko dolino, ki je tako lepa. V spotu bi morali opozoriti na Logarsko dolino, Savinjski gaj, Golfe...Vsekakor pa je potrebno
predstaviti tudi utrip življenja in zgornejsavinjskega človeka, njegovo klenost in talente, prireditve, ki oživljajo običaje, kulturo... Jaz vedno zelo rada povem od kod sem doma. Mislim pa, da se premalo zavedamo lepot in potencialov, kijih ima ta dolina in ki jih v sebi nosijo tukajšnji ljudje.
- Kaj meniš o filmski kulturi v našem lokalnem okolju?
Ne vem, kdaj sem nazadnje obiskala kakšno zgornjesavinjsko kinodvorano. Vendar vedno, ko sem doma, v našem časopisu preverim, kateri filmi se prikazujejo. Moram reči, da so predvajani filmi še kar aktualni in ni več toliko časovnega zamika kot je bilo to še pred leti. Je pa res, daje predstav
v dolini malo, predvajajo se izključno komercialni filmi in na sporedih ni evropskih in umetniških filmov. Predvidevam pa, da te pomanjkljivosti vsaj študentje in dijaki nadomestijo s filmsko ponudbo v mestih.
-	Greš rada v kino? Kateri film si gledala nazadnje? Kateri je tvoj najljubši?
Ja, v kino hodim zelo rada. Včasih pride obdobje, ko sem v kinu tudi dvakrat na teden. Odkar sem zaposlena na Akademiji pa gledam filme z drugimi očmi. Nazadnje sem bila na premieri novega slovenskega filma Slepa pega. Letos meje zelo navdušil Čudoviti um in seveda Nikogaršnja zemlja.
-	S kakšnimi občutki prihajaš
nazaj v domači kraj in s kakšnimi odhajaš nazaj v mesto?
V Zgornjesavinjsko dolino oz. v Kokarje grem vedno rada, z veselimi in dobrimi občutki. Še vedno je moj dom tukaj, tukaj so moji domači, ki mi veliko pomenijo. Lep je občutek, da se lahko v Kokarje odpeljem kadarkoli si to zaželim in vem, da bom vedno lepo sprejeta. Ko se vračam nazaj v Ljubljano, odhajam v mesto, kjer živim, delam, se izobražujem, imam prijatelje in mi je zato lepo. Zaradi tega mi pot nazaj v Ljublajno ne predstavlja kakšnih večjih pretresov.
- Se boš kdaj vrnila nazaj?
Če bo obstajal dovolj močan razlog, ni izključeno...
Pogovarjala se je Polona Šporin
JAVNA RAZPRAVA DRUŠTVA ZA VARSTVO VODA DRETA
Skozi institucije lastnega razvoja ne bomo rešili
Društvo za varstvo voda Dreta je pretekli petek organiziralo in izvedlo novo javno razpravo, na kateri so sprejeli skupna stališča, ki so izhodiščna osnova za zaščito vodnega ekosistema v nadaljnjem izvajanju zastavljenega projekta.
Franc Basti je zadovoljen, da so predstavniki kmetijske ter gozdarske stroke na razpravi že izrazili željo po sodelovanju
(foto: Tatiana Golob)
Po uvodni besedi vodje projekta, Franca Bastia, ki je prisotne opomnil, da je uspeh možen le ob skupnem deluje v imenu Društva ekologov Slovenije najprej spregovorila mag. Olga Urbanc - Berčič. Predstavila je stanje voda pri nas ter poudarila, da je bogata le tista država, ki ima dovolj vode. Pritiski na vodne vire se povsod povečujejo in le na tistih območjih, kjer prevladujejo naravni procesije mogoča trajna in uravnotežena preskrba z vodo. Njenemu mnenju seje pridružil tudi župan občine Gornji Grad Toni Rifelj, kije dodal, da bo njihova občina še naprej podpirala obravnavani projekt ter podobne projekte tudi v nadalje vključevala v občinske razvojne programe.
O stanju kmetijstva v naši dolini je spregovorila Štefka Goltnik iz Kmetijske svetovalne službe Mozirje ter v svoji predstavitvi izrazila zadovoljstvo, da kmetije v porečju Drete niso dosegle takšne intenzitete kot drugje, saj so še v okvirih sonaravnega delovanja in tako ne obremenjujejo okolja. Svoja prizadevanja za ohranitev pristnega podeželja
je predstavila tudi Zadruga Zrno, v imenu gozdarjev oz. Zavoda za gozdove, pa so spregovorili Vid Preložnik, Marija Sodja Kladnik ter Damjan Jevšnik. Slednjije vsvoji viziji, ki je vsekakor vredna nadaljnje obravnave ter se vsebinsko zelo navezuje na vizijo Franca Bastia, predstavil več možnih rešitev problemov v gozdarstvu, hidrologiji,
kmetijstvu ter turizmu.
Ob koncu razprave so vsi prisotni prišli do zaključka, da je potrebna uvedba lokalnega razvojnegajedra, ki se bo dogovarjalo z občinami in ostalimi ustanovami, saj lastnega razvoja ne bodo rešili skozi institucije, ampak le z organiziranim delom samih prebivalcev doline. To posvetovalno telo bi sestavljali predstavnF
ki nevladnih organizacij ter okoljskih društev, torej tistih, ki se ukvarjajo s problematiko okolja.
Franc Basti je zadovoljen, da so predstavniki kmetijske ter gozdarske stroke na razpravi že izrazili željo po sodelovanju, v svetovalno telo, pa bi radi vključili tudi predstavnike drugih okoljskih društev, predvsem planinskega, gobarskega ter ribiškega. Basti je izrazil upanje, da bodo k sodelovanju pritegnili tudi predstavnike lovskih družin ter živinorejcev, ki se razprave žal niso udeležili, saj je vzajemno sodelovanje vseh društev ključnega pomena.
V tem trenutku poskušajo ustanoviti lokalno mrežo okoljskih društev, iz te mreže pa bi se nato delegirali predstavniki v razvojnojedro. V tem jedru bi bili tudi strokovni sodelavci predvsem iz gozdarske in kmetijske stroke ter predstavniki Zavoda za naravno in kulturno dediščino, ki pa na lokalni ravni sicer ne deluje.
Predlog za ustanovitev tega jedra gre na gornjegrajski in nazorski občinski svet z upanjem da bo podprt.
Tatiana Golob
FRANC MLAČNIK IZ KRNICE PRI LUČAH
Igra belih in črnih figur
Franc Mlačnik iz Krnice je šestintridesetletnik, poln energije, z vrsto hobijev. Ukvarja se z glasbo, igra v gledališču, šahira. Nič nenavadnega, boste rekli. Seveda, če... če ne bi tega človeka, polnega optimizma, že skoraj celo življenje obdajala tema. Franc Mlačnik ima namreč redko bolezen oči, ki povzroča odmiranje ene od treh plasti celic, in je popolnoma slep.
Težave so se pričele že v rosnih otroških letih: »Osnovno šolo sem obiskoval do tretjega razreda v Lučah. Tedaj sem že tako slabo videl, da mi je pri košarki žoga pogosto padla na glavo in ne v roke. Nato sem šolanje nadaljeval v ljubljanskem zavodu za slepo in slabovidno mladino, kjer je bil že moj starejši brat Ivan.« Navajen podeželja seje Franc, kljub bratovi prisotnosti, le stežka navadil mestnega okolja. Pogrešal je svoj dom in planine. Srednjo zdravstveno šolo v Celju je obiskoval z videčimi sošolci, ki so mu bili v veliko pomoč. Tudi njegova obvezna praksa in pripravništvo se nista kaj dosti razlikovala od prakse videčih sošolcev.
Pred petimi leti seje Franc skusil na odrskih deskah. V Kranju seje priključil Kulturnemu društvu France Prešeren in njihovemu gledališču Nasmeh, kjer so vsi igralci slepi ali pa slabovidni. Vaje so bile ob vikendih, tako da so lahko delali vsi udeleženci predstave. »Igre smo prepisali in jih stiskali v našem zavodu na posebnem printerju z brajlico. Tudi korake na odrih smo se postopno naučili. Za varnost pa je bil na koncu odra vedno malo višji tepih. Na gostovanjih smo doživeli veliko lepih trenutkov. Ljudje so nas dobro sprejeli,« je o svojem igralstvu pripovedoval Mlačnik. Igri Dan oddiha in Častni povabljenec so v treh letih odigrali kar 64-krat po vsej Sloveniji. Predstavili so se tudi Zgornjesavinjčanom v Lučah in na Ljubnem, kjer so doživeli topel sprejem.
LJUBEZEN DO GLASBE IZVIRA IZ DRUŽINE
V Mlačnikovi družini je doma tudi glasba. Vsi po vrsti so odlični pevci. Franc igra bobne in harmoniko, medtem ko seje brat Ivan posvetil kitari. Z domačimi je
večkrat nastopil že tudi pred zgornjesavinjskim občinstvom na božično-novoletnih koncertih Družina-ključ sreče. Z igranjem seje intenzivneje pričel ukvarjati pred tremi leti, ko sta z bratom ustanovila ansambel, kjer so vsi
glasbeniki slepi. Not ne pozna, zato se igranja nauči po posluhu. Kljub temu pa lahko verjamete, da so njihove skladbe dobro, ubrano odigrane in kar je najpomembneje - v živo, kar smo se tudi sami prepričali.
FRANC JE ZNANEC ŠAHOVSKIH OLIMPIAD
Že v zgodnjem otroštvu so ga domači »okužili« s šahom. »Ne spomnim se več, kdo meje za to kraljevsko igro navdušil, alijeto bil ded ali oče, oba sta namreč bila zelo dobra šahista,« se smeji Mlačnik. Sprva je to bil navaden šah za videče, danes pa je to posebna reliefna šahovnica z luknjicami, ki ima črna polja malo dvignjena, oziroma bela vbočena, šahovske figure pa imajo v podaljšku nastavek, ki se lahko zapiči v šahovnico. Za razpoznavnost belih in črnih figur imajo slednje na vrhu žebljiček.
Ljubezen do šaha in dobra igra
sta ga pripeljala na številna tekmovanja za slepe in slabovidne. Sprva občinska, pozneje pa tudi različna prvenstva po krajih takratne Jugoslavije. Po osamosvojitvi Slovenije si je s kakovostno igro in dobrimi uspehi prislužil
mesto v slovenski državni reprezentanci, s katero seje udeležil kar nekaj šahovskih olimpiad in svetovnih prvenstev za slepe. Pot ga je vodila na Malorco, v Španijo, Brazilijo, Češko, Poljsko, Nemčijo... Z udeležbo na šahovski olimpiadi za slepe, letos na Bledu, si je prislužil mesto v svetovni reprezentanci, kije nastopila novembra na svetovnem prvenstvu v Carigradu. Vtisi iz
Carigrada so še sveži: »Udeleženci šahovskega prvenstva smo bivali v dveh različnih hotelih. Ker domačinom vera prepoveduje uživanje alkohola, smo tudi mi imeli s tem kar nekaj problemov. Ni se dalo dobiti niti pivo. Mesto samo pa je zame bilo zelo obremenjujoče. Gostega prometa in velikega mestnega vrveža nisem navajen. Turnirji se niso razlikovali od dosedanjih. Po zajtrku so sledile priprave na partijo, po kosilu počitek in razmišljanje, popoldne partija in ob koncu, pred večerjo, še analiza igre. V desetih dneh, kolikor je prvenstvo trajalo, smo odigrali devet partij. Vseskozi sem bil uvrščen med prvih dvajset. Sedmo kolo sem igral več kot pet ur, v osmem sem partijo remiziral in zadnjo izgubil. Tako sem s svojo igro pristal na devetindvajsetem mestu od devetdesetih udeležencev prvenstva.«
Šahovski uspehi vsekakor niso prišli sami od sebe. Potrebno je bilo veliko vaj, treningov s trenerjem tudi ob vikendih. »Na svetovno prvenstvo me je pripravil moj trener Matjaž Brezovar, intenzivne priprave so potekale po pet dni v Ankaranu in Okroglem in tri vikende pred odhodom na prvenstvo. Otvoritvene partije se moram vedno naučiti na pamet. Ob igranju morata igralca na glas
www.savmja.com
Portal Savinjsko dolino
Vesel Možic in srečno o letu 2003!
Franc Mlačnik iz Krnice se redno udeležuje šahovskih olimpiad in svetovnih prvenstev za slepe (foto: Marija Šukalo)
napovedati potezo, ki jo želita narediti. Kako dober je posamezni igralec, pokaže njegov »rating«, 2200 je tista meja, s katero se ločijo vrhunski mojstri. Moj je bil pred osmimi leti 2198, danes pa je že malo slabši,« je ob partiji, ki jo je odigral v enem dnevu na prvenstvu, razlagal Mlačnik, kije prepričan, da je šah ena redkih stvari, kjer se slepi lahko enakovredno kosajo z videčimi.
SKRB LJUDI ZA SLEPE SE MU
VČASIH ZDI ŽE PRETIRANA
Sicer pa se Mlačnikov vsakdanjik skoraj ne razlikuje od marsikaterega posameznika med nami. Rad pohajkuje po naravi, obišče domači Rogatec, seveda po cesti, saj ga skozi gozd ovirajo različne korenine in ovire. Pogosto ga pot zanese tudi v Ljubljano ali kako drugo slovensko mesto, kjer se ob pomoči svoje bele palice včasih bolje znajde od videčih. »Kadar pridem v neznan kraj, mi ljudje pogosto priskočijo na pomoč. Vendar se mi včasih zdi, da je njihova skrb za slepe pretirana. Doživel sem, da meje na semaforju v Ljubljani ogovoril neznanec, ki meje popeljal čez cesto. Povprašal meje, kam sem namenjen in ko sem mu odgovoril, da na avtobusno postajo, meje spremljal vse do avtobusa ter šoferju naročal, kako mora poskrbeti zame,« se spominja in nadaljuje: »Ob slabem vremenu, koje sneg ali pa dežuje pa se mi zdi težko hoditi po ulicah, saj dežne kaplje po dežniku delajo toliko hrupa, da se bojim, da bom izgubil občutek zvoka palice, če naletim na oviro.«
Kljub svojim letom in energiji pa je Mlačnik žal brez službe, prijavljen na zavodu za zaposlovanje, kjer dobi le nekaj podpore. »Ne znam »jamrati«, da bi se komu smilil. Potem bi verjetno lahko imel več denarja. A tudi s tem, kar imam, sem zadovoljen. Ob letošnjem obisku okulista v Ljubljani sem se razveselil novice, da moja bolezen ni dedna. Tako sedaj upam, da si bom lahko ustvaril tudi družino,« nam je ob koncu pogovora zaupal Franc Mlačnik, ki je ob našem obisku potarnal na račun države in njene skrbi za slepe, saj je veliko stvari še vedno nedorečenih, Marija Sukalo
DOBRA VOLJA IN MODROST
Zbranih skoraj 100 mozirskih starostnikov
Na drugo decembrsko nedeljo se je v večnamenskem prostoru mozirske osnovne šole zbralo okoli 100 Mozirjank in Mozirjanov, ki so dopolnili vsaj sedem življenjskih križev. Tradicionalno srečanje organizira krajevna skupnost, otroci in šolski kolektiv pa jim z veseljem odpro vrata svojega hrama.
Srečanje ostarelih krajanov je praznik pred praznikom. Vsakoletno tradicionalno druženje poteka ravno včasu pred božičem in novim letom, kar napoveduje obilo dobrih želja in voščil. Udeležence srečanja so najprej nagovorili otroci, njihova svetla prihodnost in ponos. O prisrčnih besedah in pesmih mozirskih tretješolcev in njihovi mentorici Jar ji Irman Kolar ne gre Izgubljati
kfiva izrekel ravnatelj Anton Venek. Čestitkam sta se nato pridružila tudi predsednik KS Mozirje Roman Čretnik in mozirski župan Ivo Suhover-šnik. Poleg šolarjev so za kulturni program poskrbeli tudi Koledniki KD Jurij Mozirje ter Grega in Andrej Rak. Slednja sta »urezala« par domačih, ob katerih seje razpoloženje ostarelih krajanov še stopnjevalo.
Modrosti osivelih glav ne gre zanemarjati. V njih se skrivajo izkušnje in doživetja, s katerimi bi lahko napolnili cel kup knjig. Takšnih, z veselo vsebino in tudi drugačnih, pojnih gorja. Življenje pač piše različne zgodbe, s katerimi se je potrebno sprijazniti in po njih živeti.
Benjamin Kanjir
V mozirski osnovni šoli so sprejeli Mozirjanke in Mozirjane, ki so dopolnili vsaj 7 življenskih križev (foto: Benjamin Kanjir)
besed, saj so v njih zagledane oči	dobrodošlico je v imenu ostalih 340
starostnikov povedale vse. Prijazno šolarjev, ki obiskujejo to šolo, in kole-
SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI REČICA OB SAVINJI
Pripravili predlog investicij
Sredi decembra so se na svoji drugi redni seji sestali člani sveta KS Rečica. Po uvodnem pozdravu predsednika sveta Petra Kolenca so obravnavali obsežni dnevni red in se odločili, da bodo krajane o svojem delu informirali preko medijev in oglasne deske v kraju.
Dotaknili so se okrasilve zaselkov v KS, saj je dosedanji izvajalec, turistično društvo, na svet naslovilo dopis, s katerim so seznanili svetnike, da tega letos ne bodo storili. Do marca prihodnje leto naj bi v stari osnovni šoli uredili prostore rečiške krajevne skupnosti in krajevnega urada mozirske upravne enote. Na seji so imenovali nadzorni in pokopališki odbor ter inventurno komisijo) določili pa so tudi nov delovni čas
pisarne, ki naj bi veljal od januarja prihodnje leto.
Predlog finančnega načrta za prihodnje leto so svetniki dopolnili z nekaterimi postavkami, dopolnjenega pa bodo v prihodnjih dneh posredovali na občino. Pripravili so tudi predlog investicij v krajevni skupnosti Rečica po posameznih zaselkih, ki naj bi bil podlaga za sestavo proračuna občine Mozirje v letu 2003. Rekonstrukcija cest v nekaterih krajih, jav-
na razsvetljava v Varpolju in ureditev zazidalnega načrta na Rečici so le nekateri od številnih prioritetnih investicij, kijih bodo člani sveta KS Rečica poskušali uresničiti v svojem štiriletnem mandatnem obdobju. Pri tem bodo upoštevali pravilnike, spremljali razpise in izkoristili vse informacije, ki jih bodo pripeljale do finančnih sredstev, potrebnih za realizacijo zastavljenih nalog.
Marija Šukalo
Kultura^ Oglasi
Pričarali prelep svet španske božične glasbe
Pretekli petek so v celjskem Narodnem domu člani Društva prijateljev umetnosti Celje, katerega podpredsednik je znani pianist Gregor Deleja iz Mozirja, pripravili veliki božično novoletni koncert z naslovom Španski božič.
S pomenljivim naslovom so koncert naslovili zato, ker je bil glavni gost večera znani slovenski basbar-Itonist Juan Vasle, ki seje rodil v Argentini in tam tudi začel svojo glasbeno kariero. Danes je Vasle član ansambla ljubljanske opere. Poleg svetovno znanega umetnika so se s prikupnim programom poslušalcem predstavili še izvrstna vokalna skupina Canticum pod vodstvom dirigenta Jožeta Fiirsta, kvartet pozavn Fourtissimo iz mariborske glasbene šole, pianista Olena Bolju-baš iz Ljubljane in Otmar Plavčak iz Maribora ter trobentač Tomaž Go-renšek, študent ljubljanske glasbene akademije. Med domačini pa se je predstavil Mladinski orkestri prve celjske gimnazije, ki sta ob pomoči profesorja Antona Šepavca
pred tremi leti ustanovila Simon Dvoršak in Gregor Deleja. V njem sedaj sodeluje skoraj trideset mladih uslvarjalcev iz prve celjske gimnazije pa tudi od drugod. Orkestru dirigira Simon Dvoršak.
Glasbeniki so publiki pričarali prelep svet španske božične glasbe, ki je doma na ibersko - ameriškem področju. Na koncertu, ki so ga pripravili virtuozi so zazvenele znane melodije, kot so El condor pasa, argentinski tango Papa Baltasar in številne druge. Društvo ljubiteljev umetnosti je tako že drugič letos pripravilo glasbeno zanimiv in pester večer, s katerim so opravičili osnovni namen društva -razvijanje in spodbujanje kulturno-umetniških dejavnosti.
Marija Sukalo
Spoštovani fotografi in fotografinje Zgornje Savinjske doline. Naznanjamo, da se začenja nov fotonatečaj, v katerem se bodo ponovno lahko predstavili vaši talenti. Po uspešnem odzivu na Naj poletno fotografijo, bomo tokrat izbirali najboljšo praznično fotografijo. Vabimo vas, da se v božično-novoletnem času predate fotografskemu navdihu in nam ‘ likih pc' jete .
i (en) izdelek. Seveda lile privlačne nagrade za zmagovalca oziroma zmagovalce. Na vašo željo vam bomo fotografijo, ki jih lahko pošljete po pošti ali v elektronski obliki, tudi vrnili. Ne pozabite razmisliti o naslovu fotografije in pripisati vaš naslov in telefonsko številko!
po p
nail
iafc.
0Sg? nagradna igra
" SESTAVLJANKA
Čestitamo Cirilu Pečovniku, Dol 39, Gornji Grad! Izžreban je bil med številnimi prispelimi pravilnimi rešitvami prejšnje sestavljanke, ki je skrivala portret igralca Janeza Hočevarja-Rifleta. Želimo mu dobertek v piceriji Četara, kamor je vabljen s še štirimi osebami na družinsko pico (nagrajenec prejme potrdilo po pošti).
Pred vami je pomešan portret.
Pravilno sestavljenega nalepite na dopisnico in ne pozabite na drugo stran dopisnice pripisati, kdo je oseba na sliki.
izmed do ponedeljka, 23. decembra, prispelih
dopisnic s pravilnimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca, kateremu bomo podarili kosilo za dva. Kje, vam bomo izdali v naslednji številki...
2,
3333 Ljubno ob Savinji
TGL 03 838 11 67

REČIŠKO PREDPRAZNIČNO RAZPOLOŽENJE
Glasbeniki in
sejmarji
Rečiški osnovnošolci se v novi šoli zelo dobro počutijo. Z njo in preko nje živijo trdno povezani tudi s svojim krajem, saj z veseljem sodelujejo na vseh krajevnih prireditvah, marsikatera izmed njih pa je kar njihova lastna domena. Med njimi tudi Miklavžev sejem. Prvič so se organizacije lotili v lanskem letu, letos pa so doslej videno znova nadgradi-
li.	Prireditev dobiva pridih tradicionalnosti, za katero se ob dobri udeležbi krajanov ni bati, da bi prišla v zaton.
Letošnji Miklavžev sejem je bil 13. decembra. Otroci in kolektiv so ga morali namreč prestaviti za teden dni, saj je bilo na miklavžev predvečer deževno vreme. Sejma so se z lastnimi izdelki udeležili vsi učenci. Vsak razred je imel postavljeno stojnico, na kateri pa je bilo kaj videti. Izpod drobnih rok so nastali mavčni odlitki, izdelki iz naravnih materialov in lepenke, slike na steklu, keramiki in svili, umetelno predelani izdelki, ki sojih našli med sprehodom po gozdu, izdelki iz tkanin, volne in podobno. Obiskovalci, ki so napolnili šolske prostore, so bili s
ponujenim izredno zadovoljni, saj so se oddelčni mošnjički pridno polnili. Otroci so namreč s prodajo ustvarjenega zaslužili kakšen dodaten tolar za organizacijo ekskurzij, izletov in podobno.
Po sejmu se je prireditev nadaljevala v večnamenskem šolskem prostoru. Šolarji so s pomočjo mentorjev pripravili izvrsten božično obarvan program, s katerim so toplo potrkali na srca vseh obiskovalcev. S pesmijo so se predstavili tudi najmlajši, ki obiskujejo prvi razred devetletke.
Benjamin Kanjir
S4H_ ® SAM NAZAR/E
Podjetje za komercialni inženiring d.o.o.	Lesarska 16, Nazarje
Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE.	J
Telefon: 03/839 41 90, 839 41 91 839 4 7 71; fax: 03/839 4 7 72
Vsem krajanom Zgornje Savinjske Mine se nujtepše zakvuljujemo za izkazano zaupanje v letu 2003.
V letu ki prihaja pa Vam želimo,
Ha hi hi li stem tet ila hi se Vam izpoluili vsi zastavljeni cilji.
Obiščete nas lahko vsak dan med 7. in 19. uro ob sobotah med 7. in 13. uro.
Fantje glasbene skupine ČRNA MAČKA
so izdali svoj tretji album z naslovom Naša k e I n a r c a .
Naslovno skladbo ste gotovo že slišali, saj seje uvrščala v vrhove lestvic radijskih postaj širom po Sloveniji. Jani in Dušan Čerček ter Jože Sadek so v glasbi našli veselje, zabavo in življenjsko poslanstvo, pravijo.
Prvo kaseto so fantje izdali pred osmimi leti, druga, Le pesem še živi, je prišla na piano leta 2000, letos pa so med ljudi pospremili še dvanajst novih skladb. Na zgoščenki lahko poleg teh slišite še deset starejših zabavnih in narodno zabavnih viž.
Skupina Črna mačka nastopa največ kottrio, na večjih nastopih se prelevijo v kvintet, lahko pa jih slišite tudi v manjšem sestavu. Veliko nastopajo na poročnih slovesnostih, veselicah in ob drugih priložnostih v Sloveniji, nastopali pa so tudi v Nemčiji in ZDA.
NATALIJA KOLŠEK
vsekakor ena najuspešnejših ženskih izvajalk v Sloveniji, je vteh dneh izdala svojo peto ploščo. Ta nosi naslov "Migaj, migaj".
Zagotovoje primeren za približno polovico tokratnih skladb, ki so našle prostor na albumu. So namreč prav ustvarjene za veseljaško vzdušje, ali, če rečemo po domače, za miganje! Druga polovica je za tiste, ki so morda bolj razneženi, saj gre za čustvene balade. Datuma prihajajočih koncertov: 21.12,- Športna dvorana Ljutomer, 22.
12.	- dvorana Golovec - Celje.
Prva dama slovenske zabavne glasbe
seje pred dnevi mudila v Beogradu. S svojim petjem je navddšila 10.000 glavo množico ljudi, ki je prišla na svečano odprtje nove Mercatorjeve veleblagovnice. V živo je zapela arijo Va Pensiero iz opere Nabucco, ki se nahaja tudi na njenem novem albumu Za vedno ženska. Beograjska publika obožuje pevske zvezde. Že po nekaj uvodnih taktih skladbe so spoznali, da je Helena pevka s karizmo. Požela je prave ovacije, zato so jo takoj po nastopu obkrožili predstavniki sedme sile. Dobila je tudi številne ponudbe za nastope, med drugim tudi stamkajšnje zabavne televizijske postaje Pink.
SHAKI RA
je svojo rodno deželo Kolumbijo zapustila pred dvema letoma in se tja ne namerava več vrniti.
Pevki tamkajšnja matija namreč grozi s smrtjo ali ugrabitvijo ter zahteva zajetno odškodnino (na Shakirinem računu naj bi se valjalo okoli 30 milijonov funtov). Čeprav sedaj živi v Miamiju, jo dan in noč varuje cela vojska telesnih stražarjev. Viri navajajo: "To ni obnašanje dive, to je obnašanje ene največjih svetovnih zvezd, kiji strežejo po življenju - te grožnje niso takšne vrste, ki bi se jih zlahka ignoriralo."
HELENA BLAGNE
Alenka
MALI NOGOMET PODROČNO ŠOLSKO TEKMOVANJE - STAREJŠE DEKLIC
MALI NOGOMET - ČETRTFINALE POKALA SLOVENIJE
Slovo od pokala
Področnega tekmovanja so se udeležile po dve najboljši ekipi iz omenjenih regij, ki so se med seboj pomerile po sistemu vsak z vsakim. Zanimive igre s presenetljivimi preobrati in rezultati so se vrstile ena za drugo, na koncu pa so si, z enakim številom točk, napredovanje zasluženo priigrale starejše deklice iz Nazarij in Velenja, tretje mesto so osvojile vrstnice iz Šmartnega ob Paki, četrte pa
Nazarianke na državno prvenstvo
v G6T1T6K, i*> aecemDra, je v sporrni uvoroni v Nozurjcin pociiu ouiocirev, Kureru oq osnovnin sol 5QvinjSK(rSQi6SK6 rsyijs S6 j@ uvrsnio v Cßti fiinoi©
flnnimAAn nnMHRtiMi li mnlAm nnnnmAhi »m nlfirnižn <IaI«IÌaa ||m iiaIiI/a kaaaIìa Aimnlnik «lAMHAik nniiiiHMAu Sa« 1a mahaIa Akin! aahauaa XaIa ■■■
arzavnega prvensTva v mciiom nogometu za srarejse aeKiice. Na velino veselje steviinm aomacin navijačev je to uspelo eKipi osnovne soie iz Nazarij, nastao na državnem nivoiu oa so si zaaotovile še noaometašiee osnovne šole Miha Pinter Toledo iz Velenia
"Wwiv^i iiu ui mH i i ivi 11 mvviH pu w ^pi Aiiiu vi v v iiv ■ i\iie w, 111# 1 utipiiü, nwi iy v 111# »wiw ivisnu 1 ■ 11s i#i	ifc v «a i 1# ill vi »
Rezultati četrtfinala:		
Svea Lesna Litija : Nazarje	7	2(3:0)
Sevnica : Lovrenc na Pohorju	9	5(2:2)
Napoli I. Pernica : Oplotnica	11	6(5:2)
Gip Beton MTO : Puntar Alpkomerc	3	1 (2:1)
KMN Svea Lesna Litija : KMN Nazarje 7 : 2(3:0)
Litija. Športna dvorana. Gledalcev: 60. Sodnika: Silvo Borošak (Spodnji Duplek) in Niko Vivod (Velenje). Delegat: Rok Pogačnik (Škofja Loka)
Strelci: 1:0 Perendija (8), 2:0 Perendija (9), 3:0 Horvat (13), 4:0 Džafič(23), 5:0 Kristan (27), 5:1 Adamič (29), 5:2 Kolar (31 ), 6:2 Kurtič (32), 7:2 Kurtič (32).
KMN Svea Lesna Litija: Pavšek, Perendija, Zorč,
Horvat, Macanovič, Kos, Ibrišimovič, Simič, Kristan, Tokič, Kurtič, Džafič.
KMN Nazarje: Zagožen, Delamea, Adamič, Serrane J., Uršnik, Kolar, Šemenc K., Ipavec, Vreš, Hren, Metulj, Slaviček
V obračunih najboljših osem ekip pokalnega tekmovanja Slovenije je klub malega nogometa Nazarje izgubil v Litiji. Izredno dobro organizirana in uigrana ekipa »lesarjev« trenutno nima prave konkurence tako v državnem kot pokalnem tekmovanju in kakšnega večjega presenečenja ni bilo za pričakovati.
Če vemo, da imajo Litijani v svojih vrstah kar sedem reprezentantov, da so aktualni državni in pokalni prvak in da že nekaj pomenijo tudi v Evropi, smo jo še tako kar dobro odnesli. Njihova igra temeljima dveh uigranih četvorkah, ki z agresivno igro v obrambi in s strpnostjo v napadu polnita nasprotnikove mreže. Nazarčani niso igrali slabo, je pa razlika v kvaliteti očitna in visoka zmaga Zasavcevje povsem zaslužena. V polfinale slovenskega pokala so se tako poleg Svee uvrstili še Sevnica, Napoli Intelsat Pernica in Gip Beton MTO iz Zagorja.
Franjo Pukart
so bile Ljubenke. Četrtfinale državnega prvenstva je tako izenačen, največji športni uspeh nazorske osnovne šole, vendar pa ta nadarjena generacija starejših deklic še ni rekla zadnje besede. Pod vodstvom športnega pedagoga Primoža Jelšnika so se že uvrstile na regijska tekmovanja v odbojki in rokometu, kjer tudi veliko obetajo.
Franjo Pukart
LOKOSTRELSTVO
Turnir v Novi Gorid
Rezultati mozirskih lokostrelcev iz zadnjega letošnjega mednarodnega turnirja vdisciplini indoor, ki ga je organiziral lokostrelski klub Nova Gorica:
1. mesto: Bernarda P. Zemljak s 554 krogi, Primož Perhač s 538 krogi in Dušan Perhač s 574 krogi, kar je bil rezultat turnirja. Miran Borštner je z rezultatom 544 krogi osvojil 3. mesto in Janja Perhač, kije prvič streljala med kadeti, 4. mesto z 426 krogi.
V petek, 20.decembera, ob 18 uri bo v sindikalnem domu v Zagorju zaključek tekmovalne sezone lokostrelske zveze Slovenije. Med dobitniki priznanj je 9 mozirskih lokostrelcev. Lokostrelski klub Mozirje prejme posebno priznanje kot najuspešnejši klub za leto 2002, Bernarda P. Zemljak pa priznanje športnice leta za vrhunske dosežke v letu 2002.
DP
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE 3. SKL CENTER - 9. KROG
Črna sobota tudi za košarkarje
Po porazu nogometašev v Litiji se ni nič bolje godilo košarkarjem Davidovega Hrama, ki so v zadnjem krogu jesenskega dela centralne skupine 3. Slovenske košarkarske lige izgubili v Velenju. K uspehu jim žal niso pripomogli niti njihovi številni navijači, ki so do zadnjega kotička zapolnili športno dvorano osnovne šole v Šaleku.
KK Era Velenje : KK Davidov Hram 100 : 93 Velenje. Športna dvorana osnovne šole Šalek. Gledalcev 150. Sodnika: Robert Oberlajt (Maribor) in Rok Kermat (Brestanica). Komisar: Andrej Vahen (Ruše).
KK Davidov Hram: Weiss 7 (2-1), Majstorovič 13, Zakrajšek 1.13 (4-3), Sarhatlič 32 (9-5), Brinovšek 3 (1-1), Kramer 5 (4-1), Pečovnik, Goltnik 13 (4-2), Zadravec, Grebenšek, Glušič, Zakrajšek M. 4.
Prosti meti: 26:13 - 50 %
Meti za dve točki: 33:22 - 67 %
Meti za tri točke: 25:12 - 48 % (Weiss 3-0, Majstorovič 7-4, Zakrajšek 1.1-0, Goltnik 6-3, Sarhatič 8-5).
Košarkarji Davidovega Hrama so zaključili jesenski del 3. Slovenske košarkarske lige (foto: Franjo Pukart)
Ključna oseba srečanja je bil nedvomno ostrostrelec Velenjčanov, Pungartnik, ki je »Hram-ovcem« nasul kar 50 točk in bil nerešljiva uganka za njihovo obrambo. Trener Vaupotič nikakor ni našel prave peterke, s svojim povprečnim vodenjem ekipe pa tudi ni bil na nivoju in ko na sceno
stopi še nenaklonjen sodnik, je poraz res neizbežen. Ker so neposredni konkurenti za naslov prvaka v centralni skupini tokrat zmagali, čaka Nazarčane v spomladanskem delu veliko težje delo, vendar je napredovanje še vedno dosegljivo.
Franjo Pukart
JU-JITSU
Prednovoletni turnir v Šoštanju
V soboto, 14. decembra, je v Boštanju pri Sevnici potekal prednovoletni turnir v ju-jitsu borbah. Tekmovalo je 10 klubov iz vse Slovenije. V eni najmočnejših kategorij, člani do 77 kg, sta naš klub Ju-jitsu Samuraj iz Gornjega
Gradu zastopala David Sedušak, kije dosegel odlično 3. mesto in Gregor Ročnik, ki je zaradi poškodbe tekmovanje predčasno končal in dosegel 7. mesto. Zaradi bolezni, poškodb in ostalih obveznosti se ostali člani našega kluba tekmovanja niso udeležili.
Anja Hren
Rezultati 9. kroga:
Era Velenje : Davidov Hram 100 : 93 Kranjska Gora : Žiri	68 : 90
Pingvini Šmartno : Šenčur 69 : 93 Tinex Medvode : Gorenja vas 88 : 95 Prosta ekipa: Celjski KK
Lestvica po jesenskem delu prvenstva:
1. Šenčur	8	7	1	684	: 513	(+171 )	15
2. Gorenja vas	8	7	1	692	: 617	(+75)	15
3. Era Velenje	8	6	2	747:	617	(+130)	14
4. Davidov Hram	8	6	2	689	: 567	(+122)	14
5. Pingvini Šmartno	8	4	4	645	: 661	(-16)	12
6. Celjski KK	8	3	5	584	: 585	(- D	11
7. Tinex Medvode	8	2	6	610:	655	(-45 )	10
8. Žiri	8	1	7	541 :	675	(-134)	9
9. Kranjska Gora	8	0	8	463	: 765	(-302)	8
SAVINJSKA ODBOJKARSKA LIGA
Lestvica še vedno nespremenjena
Rekreativni odbojkarji nadaljujejo s tekmami v telovadnici OŠ Ljubno v mrzlih nedeljskih popoldnevih, eni bolj, drugi malo manj uspešno. A žoga je pač okrogla in nekdo na koncu mora kloniti. Vse ekipe prikazujejo lepo odbojkarsko igro, polno lepo organiziranih in atraktivnih akcij.
Rezultati tekem 4. kola (8. december): 1. Varpolje : Šmartno 0:2,2. Taborniki Gornji Grad : Gornji Grad 0:2,3. Mozirje : Nazarje 2:1,4. Veterani Mozirje : Lepa Njiva 0:2, ekipa Ljubnega je bila prosta.
Lestvica: 1. Mozirje z 11 točkami, 2. Nazarje z 10 točkami, 3. Lepa Njiva s 7,4. Veterani Mozirje s 6,5. Šmartno in 6. Ljubno, oba s 5 točkami, 7. Gornji Grad ima 4 točke, 8. Taborniki Gornji Grad in 9. Varpolje pa sta še brez točk vtem delu tekmovanja, Tekme so se nadaljevale tudi teden kasneje, rezultati pa so naslednji: 1. Lepa Njiva : Taborniki Gornji Grad 2:0,2. Nazarje : Veterani Mozirje 2:0,3. Šmartno : Mozirje 0:2 in 4. Gornji Grad : Ljubno 0:2. Odbojkarji Varpolja so bili prosti. Naslednjo nedeljo tekem ne bo, tekmovalci pa se bodo srečali spet v soboto, 28. decembra, na turnirju.
Hajdeja Brglez
Oglasi
Z5Ä
Slavica MARN, s.p.
Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06,041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
Vsem bralcem želimo vesel Božič in vso srečo v letu 2003!
Turistično društvo Nazarje
NAJ VAM NOV LETO NAKLONI SREČO,
DA BOSTE SPOZNAVALI UUDIDOBRIH MISLI,
DOŽIVLJALI VESELJE OB OTROŠKEM SMEHU IN SPREJELI MIR IZ STISKA PRIJATELJSKE ROKE!
SREČEN JE, KDOR VERJAME V SREČO. VERJEMITE VANJO!
Srečno v letu 2003 in hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam v tem letu kakor koli pomagali!
IZDELAVA MOŠKIH, ŽENSKIH IN OTROŠKIH PLETENIN
PLETENINE
/ '• INDUSTRIJSKA PRODAJALNA BOČNA 79, 3342 GORNJI GRAD, TEL. 839-09-60
VRSERE BOŽIČHE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO RETO 2003!
Konjerejsko društvo Zgornje Savinjske doline
vošči blagoslovljene božične praznike in obilo uspehov v letu 2003. Obenem pa se zahvaljuje za sodelovanje v preteklem letu.
VE6ELE BOŽIČNE IN NOVOLETNE POMNIKE TEP VSE DOBPO V LETU 2003 VAM ŽELI
NAČELNIK UPKAVNE ENOTE MOZH2JE Vinko POLIČNIK s «sodelavci
KINO MOZIRJE
Sobota, 21.12. ob 20.00 in nedelja 22.12. ob 17.00:
POT V POGUBO - gangsterska drama
Režija: Sam Mendes
Vloge: Tom Hanks, Paul Newman, Jude Law
KINO NAZARJE
Sobota, 21.12. ob 20.00 in nedelja, 22.12. ob 17.00
PAJKI NAPADAJO - akcijska grozljivka
Režija: Ellory Elkayem
Vloge: David Arquette, Kari Wuhrer, Scott Terra
Četrtek, 26.12. ob 17.00 in petek, 27.12 ob 17.00
XXX - TROJNI X - akcijski triler
Režija: Rob Cohen Vloge: Vin Diesel, Samuel L. Jackson, Asia Argento, Martori Cs

POT V POGUBO
Dva očeta. Michael Sullivan je ubijalec in dela za irskega mafijaša v Chicagu v času depresije. Gospod John Rooney je Sullivanov šef, ki ga je vzgojil kot lastnega sina. Dva sinova:
Michael Sullivan mlajši in Connor Rooney, ki si oba obupno prizadevata za očetovo naklonjenost. Zaradi ljubosumja in tekmovalnosti pride do tragedije in Sullivanovo življenje se preplete z njegovim delom, saj sta ubita njegova žena in mlajši sin Peter. Zdaj se Si iiiivnn starejši sin Michael podata na pot, žene ju maščevanje.
PAJKI NAPADAJO
Prebivalci podeželskega rudarskega mesteca odkrijejo, daje razlitje škodljivih kemičnih odpadkov povzročilo vdor stotine strupenih pajkov, ki zrastejo do neslutenih razsežnosti. In te žverce so pošteno lačne. Ko se sproži alarm, je usoda celega mesta odvisna od rudarskega inženirja Chrisa McCormacka in lokalne šerifinje Sam Parker, ki organizirata divjo bitko proti krvoželjnim osem nožnim pošastim.
Kako obdarujemo predstavnike različnih
znamenj?
Včasih ne vemo. kaj bi komu kupili. Zato sem vam pripravila nekaj nasvetov, kaj podariti kateremu znamenju. V skladu z zodiakalno tipologijo, sem za vsako znamenje pripravila tri vrste daril, in sicer pomembna darila za šefa, odvetnika, zdravnika ali profesorja, med nežnimi darili boste našli darila za ljubljeno osebo ali sorodnike, med duhovitimi darili pa nasvete, kaj kupiti prijateljem, ko ne želite veliko zapraviti, a želite podariti nekaj izvirnega.
OVEN: Pomembno darilo: Žepni računalnik, v katerega lahko hrani pomembne naslove, telefonske številke, datume. To bo zanj zelo koristno, saj je tako zaposlen, da si težko zapomni pomembne podatke. Nežno darilo: Glasbilo, ki ga želi igrati, ali športni rekvizit, ki si ga že dolgo želi imeti. Lahko mu kupite nahrbtnik ali slušalke. Duhovito darilo : Vstopnici za košarkarsko tekmo ali koncert njegove najljubše glasbene skupine. Posebno mikavno bo, če si bosta tekmo ali koncert ogledala skupaj.
BIK: Pomembno darilo: Pomembnemu biku lahko kupite namizno stojalo za vizitke, da jih bo imel vedno pri roki. Lahko mu kupite tudi lično pisalo, a biti mora drago. Nežno darilo: Če si le lahko privoščite, mu kupite kaj zlatega. To ga bo zelo razveselilo, zlasti ker vrednost zlata nikoli ne pade. Bikici lahko podarite lepo belo čipkasto posteljnino. Duhovito darilo: Biku lahko podarite darilni bon za večerjo v razkošni restavraciji.
DVOJČKA: Pomembno darilo: Če veliko dela z računalnikom, mu podarite priključek za internet. Tako bo radovedni dvojček končno lahko spoznaval nove ljudi in se seznanjal z novicami z vsega sveta. Nežno darilo: Če imate dovolj denarja in računalnika še nima, mu ga kar kupite. Zadovoljen pa bo tudi z glasbenim stolpom ali CD ploščo. Duhovito darilo: Ker za duhovita darila ponavadi nočemo zapraviti veliko denarja, mu lahko kupite knjižico mastnih šal.
RAK: Pomembno darilo: Rak bo najbolj vesel kakšnega predmeta, ki ga boste našli v starinarnici in mu bo polepšal lično opremljeno stanovanje. Nežno darilo : Očetu raku lahko podarite domačo haljo, mami rakinji lepe copate ali kremo za obraz. Pri ljubljeni osebi pa se odločite med broško ali usnjenimi rokavicami. Duhovito darilo: Ne boste zgrešili, če boste prijatelju raku kupili zbirko karikatur, zadovoljen bo tudi z izbrano bombonjero.
LEV: Pomembno darilo: Če z denarjem nimate težav, za leva izberite izviren pulover, za levinjo pa veliko svileno ruto znanega modnega oblikovalca. Nežno darilo: Po nežna
darila vsekakor zavijte v katero mestnih zlatarn. Za levinjo bodo primerni uhani v obliki slončka, za leva zlat obesek za ključe. Duhovito darilo: Napihnjenemu levu podarite ploščico, ni nujno da zlato, na kateri bo pisalo.... Najlepšemu levu na svetu.
DEVICA: Pomembno darilo: Če devica kaj zbira, se pozanimajte, kaj in skušajte dopolniti zbirko. Tudi knjiga o sobnih rožah bo dobrodošla. Nežno darilo: Posušene dišeče rože so kot nalašč za nežno devico. Če pa se vam to zdi premalo, ji kupite kaj za njen priljubljeni konjiček. Za devičnika bo nadvse primerna ura na verižici. Duhovito darjJo:Devičini značilnosti sta natančnost in točnost. Tako se darilo ponuja kar samo od sebe. Budilka, ki pa mora biti čimbolj nenavadne oblike in čimbolj norega zvoka.
TEHTNICA: Pomembno darilo: Nikoli ne boste zgrešili, če ji kupite steklenico najdražje penine. Vedite pa, da mora biti za tehtnico darilo tudi lično zavito. Nežno darilo: Lepe usnjene rokavice bodo kot nalašč za tehtnico, razveselila pa se bo tudi fotoaparata ali najnovejšega parfuma. Duhovito darilo: Ker je tehtnica malce eksentrična, ji podarite nenavaden klobuk ali kapo.
ŠKORPIJON: Pomembno darilo: Škorpijona privlači vse kar je povezano z orožjem. Zatorej mu lahko kupite knjigo o starem orožju ali zbirko svinčenih vojakov. Nežno darilo: Zanjo izberite knjigo o aromatski terapiji, spodnje perilo, če vam denarno stanje dopušča, diamantni prstan. Njega boste razveselili z boksaricami iz rdečega satena. Duhovito darilo: Ker ga privlači, vse kar je skrivnostno, mu kupite karte za tarot ali knjigo o čarovništvu.
STRELEC: Pomembno darilo: Steklenica vrhunskega vina in kaviar, to bo pravo za strelca na katerega želite narediti vtis. Nežno darilo: Razveselil se bo vseh daril, ki so uporabna na potovanjih. Od neseserja znanega oblikovalca, to je strelcem zlasti všeč, do kuhalnika za taborjenje, ne boste se zmotili tudi če mu kupite nahrbtnik. Duhovito darilo: Če prijatelju strelcu kupite kompas, ga bo imel vedno na dosegu roke.
KOZOROG: Pomembno darilo: Poslovnemu partnerju kozorogu podarite leseno uro ali vazo v obliki roga, to je simbol dobrega zaslužka, ki kozorogu veliko pomeni. Nežno darilo: Kozorog obožuje uporabna darila. Ker ima rad gore, ne boste zgrešili, če mu podarite vetrovko ali smuči. Kozoroginja bo vesela biserne ogrlice. Duhovito darilo: Podarite mu morskega prašička ali hrčka, zelo se bo razveselil.
VODNAR: Pomembno darilo: Vodnarje nor na tehniko, zatorej ga boste razveselili z daljnogledom ali fotoaparatom. Razveselili ga boste tudi s kristalnim pepelnikom.
Nežno darilo: Vodnar ima rad starine, naj se še tako čudno sliši. Vodnarka bo navdušena nad starinsko broško. Zanj izberite svileno kravato. Vedno jih ima premalo. Duhovito darilo: Vodnar bo zelo vesel, če boste darilo izdelali sami, pa naj bo karkoli.
RIBI: Pomembno darilo: Steklenica arhivskega vina, najdražje cigare ali elegantno nalivno pero bo ribonu zelo všeč. Nežno darilo: Izberite kaj romantičnega, blazino v obliki srca, okvir za poročno sliko ali eleganten rokovnik. Riba se bo najbolje razveselila nakita. Duhovito darilo: Prijateljici ribi lahko kupite toplo pižamo ali copate. Njemu lahko podarite svilene robčke.
#
#
#
Podjetje FIRŠT ROTOTEHMKA je v letu 2003 denarna sredstva za novoletna darila namenilo v dobrodelne namene in sicer: Varstveno Delovnemu Centru Mozirje in Zvezi Prijateljev Mladine Slovenije za pomoč socialno ogroženim družinam.
»FIRST
FIRŠT-ROTOTEHNIKA, *.p„ Radegunda 64. SI-3330 Italije,
PE VELENJE, Koroška c. 56a, SI-3320 Velenje, tel. 03/ 898 35 00, fax. 03/898 35 35 e-mail: info@rototehnlka-sp.si, hftp://www.rofotehnika-sp.si
DRUŠTVO RADMIRJE
ŽELI VSEM SVOJIM ÈMN0M M KRAJANOM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TEU SREČNO, ZDRAHO M USPEŠNO NOVO LETO 2003.
TO ŽELIMO TUDI VSEM SPONZORJEM,
VSEM NASTOPAJOČIM NI VSEM KI STE HAM POMAGALI PRI RAZNIH PRIREDITVAH.
SRČNO ŽELIMO, DA BI NASE POMOČI NIKOLI NE POTREBOVALI
ELEKTRIKA IN ELEKTROINSTALATERSTVO
Hribernik Ida s.p.
Rečica ob Savinji 135 3332 REČICA OB SAVINJI Tel..: 838-80-48, faks: 838-80-49
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, SODELAVCEM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM ŽELIMO VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER SREČNO IN USPEŠNO
NOVO LETO 2001
H SPLOŠNO MIZARSTVO IN ŽAGARSTVO
JANEZ POTOČNIK
Rečica ob Savinji 57, tel.faks 05/858-80-72, 5552 Rečica ob Savinji
ZahvaCjujemo se Vamza dosedanje zaupanje in sodefovanje in Vam zeCimo büßosfovtjene (Božične praznike, v novem [etupa obilo zdravja, uspeha in osebne sreče.
KOLEKTIV
MAßSTVA
poročm
wmmmmammamammmmmmKumammmm
>RNA KRONIKAj
mnmam m m. i m
Zahvale,
glasi
ČRNA KRONIKA
•	KRAJA MOTORNE ŽAGE
Šmartno ob Dreti: 9. decembra je D.V. iz Šmartnega ob Dreti ugotovil, da mu je neznani storilec iz nezaklenjenega prizidka stanovanjske hiše ukradel starejšo motorno žago. Škoda znaša okoli 30.000 tolarjev.
•	POŠKODBA STROJA
Nazarje: 10. decembra med 20. in 20.30 uro je neznani storilec v podjetju Glin Nazarje namerno poškodoval sekalnik lesnih odpadkov. Zaradi poškodbe je prišlo do izpada proizvodnje, materialna škoda pa znaša okoli 350.000 tolarjev.
•	ZAGORELO NA PODSTREŠJU
Ljubno: 11. decembra okoli 5.30 ure je, kot vse kaže, zaradi napake na dimniku zagorelo v podstrešnih prostorih stanovanjske hiše, last J.V. iz Primoža pri Ljubnem, V požaru sta v celoti zgoreli dve sobi, del predsobe s stopnicami, zaradi vročine pa sta razpokali stena kuhinje in strešna kritina na polovici hiše. Uničena je ludi eleklro inštalacija. Ogenj, kije povzročil za okoli 3.500.000 tolarjev škode, so pogasili gasilci domačih in okoliških društev.
•	ODŠEL NA VOŽNJO
Rečica ob Savinji: B.G. z Rečice ob Savinji je 11. decembra opazil, da mu je neznani storilec ukradel kolo z motorjem znamke tomos BT 50. Objestnež seje z ukradenim motorjem odpeljal do Spodnje Rečice, kjer pa ga je odvrgel v reko Savinjo.
•	OHLADILI RAZGRAJAČA
Mozirje: Odgovorna delavka restavracije Gaj Mozirje je 15. decembra obvestila policiste, da K.Z. z Rečice ob Savinji pri njih razgraja in grozi ostalim gostom. Ker se omenjeni ni umiril niti ob prihodu policistov, so ga le-ti odvedli v prostore za iztreznitev.
PETARDE NIKAR!!!
Vsako leto, še posebej pred prazniki, se srečujemo z množičnim metanjem petard in uporabo drugih pirotehničnih izdelkov. Določenim posameznikom in skupinam je takšno početje v zabavo, za večino državljanov pa predstavlja svojevrstno nasilje. Premislite, ali so opekline, raztrganine in poškodbe oči vredne poka petarde?
Kogar imaš rad, nikoli ne umre.
Le daleč je a v srcu nam ostane zavedno, vedno še.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in dedija
Franca ČEPLAKA
(10.12.1933-4.12.2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč in izrečena sožalja, darovane sveče in sv. maše. Posebna zahvala velja g. župniku, cerkvenemu pevskemu zboru, govorniku, praporščakom in gasilcem PGD Bočna. Vsem skupaj najlepša hvala.
Žalujoči: žena Tončka, hči Zorka in sin Igor z
družinama
Niti zbogom nisi rekla, niti roke nam podala, tiho, mirno si zaspala, v naših srcih vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše mame
Marije TEVČ
p.d. Možičeve Micke iz Strmca (14.12.1919-6.12.2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem znancem, sorodnikom, sosedom in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji poklonili cvetje, sveče, darovali za sv. maše in nam izrekli sožalje.
Žalujoči domači
V	življenju ste veliko pretrpeli, vedno steza otroke in dom skrbeli.
V	veliki žalosti ste lani sina in hčerkopokopali, letos pa ste vi v bolečinah za vedno zaspali.
Frančiška TERBOVŠEK
iz Krnice
(12.9.1917-14.11.2002)
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam izrekali sožalje, prinašali cvetje in sveče, darovali za maše in našo mamo v tako velikem številu pospremili na božjo njivo. Še zlasti zahvala dobrim sosedom, znancem, pevcem in organistu, govorniku in gospodu župniku.
Brat Matija, sinova, hčerki, vnuki, pravnuki in ostalo
sorodstvo.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041 665-329
r
Z A RAZVKPRILO
■■■■■BraÉBBBHHBni BS» S SHBE \
mmm notice

Da ne bi izgubljala časa, prosim, da mi takoj pokažete samce!
IMMffiMgiME
Nič ne pomaga, če otrokom poveste vso resnico o Miklavžu, dedku Mrazu in Božičku - igrač vam ne bodo vrnili.
Ce so kmetje, ki so bili osumljeni, da so dajali v mleko antibiotike, krivde oprani, ali to pomeni, da je v mleku zdaj voda?
Jožek pojasnjuje svojo zadrego receptorju hotela: "Ko sem ponoči zlezel k njej v posteljo, je bilo vse v redu. Ko pa se mi je zaradi utrujenosti dvakrat zgodilo, da sem zaspal, me je prijavila zaradi nadlegovanja.
trtTETOi
Vodilni Elana delavcem dobička ne razdelijo samo zato, ker bi jim s fundacijo za štipendije radi pokazali, da bodo za njihove otroke poskrbeli sami. Možje že ljubosumno gledajo svoje žene.
wiite
Jest bi pa prosu, da vodilni v Elanu ne namenijo dobiček podjetja za šolanje otrok, ampak za šolanje mojega direktorja, ki vodi firmo z uspehom samo zase.
"Franc! Krzno, ki si mi ga podaril za novo leto, je umetno!" se žali žena.
"Kaj res?_To me pa res preseneča. Še v naravi ni nič več naravnega! Gotovo je bila ravno ta uboga ustreljena žival proti nošenju naravnega krzna."
Kako moreš reči, da sem prišel z zabave domov pijan?
V uredništvo smo dobili nepodpisan list. Od anonimneža zahtevamo, da nam sporoči, kaj je s tem sporočilom mislil, saj na papir ni napisal nič. Takšni prazni listi, kijih dnevno najdemo vsak dan več, nas ustrahujejo.
Za vsak slučaj smo se šli cepit proti ošpicam in obvestili ameriškega predsednika NATA - Busha, da zbiramo dokaze proti teroristični papirnici, ki nam pošilja te anonimke.
Uredništvo ZN
"Zdaj, ko sem ti povedala svoje ime, priimek in naslov, povej, frajer, ali greva k meni ali k tebi?"
"Kar k meni bova šla na odvzem krvi, gospodična Micka Kovačeva," reče policaj.
"Zakaj so te z zabave ob zaključku leta odpeljali policaji?" vprašajo Tineta.
"Moj šef se ga je nalil in začel galamiti. Šef strežbe ga hotel umiriti, on pa je njega udaril po nosu."
"Zakaj pa so odpeljali tebe in ne njega?"
"Ker sem policajem priz-Priznaj, Sonja, daje bil letos	nal, da sem jaz šefova des-
zaključek sijajen! Ampak saj ti sploh	na roka !"
nisi Sonja!	Blenda Tavrl
»
Cvetke in koprive
PRIDI Z MANO V IZBICO
Predsednik društva upokojencev Ljubno Franc Povh seje na srečanju starejših krajanov z mnogimi predstavnicami nežnejšega spola pobliže spoznaval (beri kušval). A ko smo ga z objektivom zasačili v temnem kotičku v prijetni družbi, seje naenkrat sramežljivega delal...
(LE KAJ BO REKLA ŽENA PRESS)
VSI TRIJE SO EN ČEDEN PAR
Ivo Suhoveršnik, župan mozirski, seje takoj vživel v svojo novo vlogo. Poleg zunanjega videza (lastne garderobe, opremljene z nasmeškom) je vjavnosti pokazal tudi svojo boljšo polovico,
(BOLJŠA POLOVICA JE LEPŠA PRESS)
JE TO ZRAČNA BLAZINA? IMAM OBČUTEK, DA Sl SPET
DnaniTMii zvcriiMi e musi
SESTAVIL
PEPINO
KRAMA,
ROPOTIJA,
ŠARA
USTANOVITELJ
SAMOSTAN/
V BIZANCU
SEZNAM
NASLOVOV,
ADRESAR
(KNJIŽ.)
PRIPRAVA
SKLADBE
TANČICA,
PAJČOLAN
(ZAST.)
GL. MESTO PROVINCE ADRAR
IVAR
AASEN
RAZUZDA-
NEC.
RAZVRATNEŽ
(EKSPR.
POMNILNIK
RAČUNALN.
KAREL
OŠTIR
ZDRAVLJENJE S
ČEBELJIM
STRUPOM
KAJAKAŠKI
ŠPORT
ŽELATINA
IZ
ALG
AVSTRIJSKI
SMUČAR-
HERMANN
TOVARNA
SLADKOR-
JA
(STAR.)
OLUŠČENA
ŽITNA
ZRNA
ANGLEŠKI
SLIKAR-
GODFREY
KRAJ
PRI
BOLZANU
POTOMCI
STARIH
EGIPČANOV
BRUSNI KAMEN ZA KOSO
PESNIŠKA
VRSTICA,
VERZ
NA CE PAŠMANU
BIVŠI SLOV. NOG TRENER-
-^S-REČKO...
SLOVENSKI SLIKAR (ŠUBIC S
ZNAMENITI SLAPOVI V ZDA
ODISEJEVA
DOMOVINA
GORSKE
REŠEVALNE
SANI

LADIJSKA
KABINA
MODEL,
OBLIKA
REKA V ITALIJI, PRITOK TIBERE (V ANTIKI)
SPAČENA,
NENARAVNA
PRIKAZEN
PLAT, TUDI DEL KNJIGE
ENOTA
ZA
ČISTINO
ZLATA
SOBNA
RASTLINA.
ŠKRNICELJ
ENAKI
ČRKI
TETA
(STAR.)
VERSKI
POGLAVAR
ŠIITOV
POVRŠINSKA MERA
VELIKI
HAVAJSKI
OTOK
NOSILEC
DEDNIH
LASTNOSTI
AFRIŠKA DRŽAVA Z GL. MES - KAIRO
MONGOLSKI
VLADAR
SIPI PODOBEN GLAVONOŽ-EC
KROŠNJAR
FORDOV
MALČEK
(KNJIŽ.)
GROB,
GROBNICA
(ZAST.)
GRŠKI
BOG
PASTIRJEV
AMERIŠKI
IGRALEC-
JAMES
GLAVNO
MESTO
JORDANI-
JE
KRIŽANKA NI NAGRADNA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Altmark, paralel, otepalo, tan, raš, mesto, TA, sak, Alžir, sultanat, LV, Ariela, Kareni, Pilat, Poredoš, Ane, zvonik, stock, Kobor, salta, SF, pult, tri, Mozartovo, tar, arenga, Itkina, stik, Železnik, hena, Atal, ata
MINI SLOVARČEK:
ORTISEI- kraj pri Bolzanu MAUI-veliki Havajski otok KNELLER- angleški slikar- Godfrey BERETA- italijanska manjša pištola SALVIJA- vrtna rastlina, žajbelj (bot.) KTITOR- ustanovitelj samostana v Bizancu
DIANA 1X0*0*
OB RT NITKA ULICA 8, 3331 NAZARJE @03/58-33-626 WWW.PTPDIANA.J1
PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN /REČNO NOVO LETO 2003
# : €
Ob bližajočih praznikih naj vsakdo poišče košček sreče in jo deli med svoje najbližje.
# ■
Tudi mi vam jo v znak zahvale poklanujamo polno vrečo, z željo po sodelovanu tudi v prihajajočem letu.
HVALA VAM Z NAILEPŠIMI ŽELJAMI!
Kinološko društvo
Zgornje Savinjske doline
Napovednik, Oglasi in Mali oglasi
----------^01.....................
Napovednik
•	Petek (20. december), ob 21.00. Športna dvorana Nazarje
Tekma v malem nogometu - KMN Nazarje : KMN Zalog Eko Stil
•	Sobota (21. december), ob 18.00. Slomškova dvorana Mozirje
Igrica: Čevljarčkove sanje
(otroška dvoranska skupina iz Rovta pod Menino)
•	Nedelja (22. december), ob 14.00 in 15.30. Kulturni dom Mozirje
Božiček obdari otroke
•	Nedelja (22. december), ob 14.00. Telovadnica športnega drušlva Mozirje
Novoletne ustvarjalne delavnice
•	Nedelja (22. december), ob 16.00. Trg v Mozirju
Kulturno-zabavni program in prihod Božička s spremstvom
•	Ponedeljek (23. december), ob 18.00. Delavski dom Nazarje
Božično-novoletni koncert glasbene šole Nazarje
•	Torek (24. december), ob 16.00. Cerkev sv. Valentina v Mozirskem gaju
Blagoslov jaslic v cerkvi - ogled jaslic vsak dan od 17. do 20. ure
•	Sreda (25. december), ob 17.00 in 18.30. Dol Suha
Žive jaslice na Rečici ob Savinji
•	Sreda (25. december), ob 18.00. Mozirski gaj
Nastop pevskega zbora pred cerkvijo
•	Četrtek (26. december), ob 17.00 in 18.30. Rečica ob Savinji
Ogled živih jaslic
•	Četrtek (26. december), ob 18.00. Mozirski gaj
Nastop pevskega zbora
•	Četrtek (26. december), ob 19.00. Dvorana OŠ Šmihel nad Mozirjem
Veselo pričakovanje božiča in novega leta
•	Četrtek (26. december), ob 19.00. Cerkev sv. Jurija v Mozirju
Študentsko koncertiranje
• Petek (27. december), ob 17.00 in 18.30. Rečica ob Savinji Ogled živih jaslic	
• Petek (27. december), ob 18.00. Mozirski gaj Nastop pevskega zbora	
	
ŽIVALI-PRODAM
mesecu brejosti. Tel: 031 416 193
Prodam telice simentalke, breje. Cena po dogovoru. Tel: 041 783 963 Prodam teličko sivorjavo staro 10 dni in zajce. Tel: 041 783 489 Prodam bikca sivca, težkega 110 kg. Tel: 5 835453
ŽIVALI-KUPIM
Kupim telico črno belo ali sivko, v osmem
DRUGO-PRODAM
Prodam svež svinjski Špeh ali mast. Tel: 5 845 449 zvečer
Prodam domače rdečo vino. Tel:041767410 Prodam konjski voz, 12 col., nov. Cena po dogovoru. Pokličite po 18. uri zvečer. Tel: 041 990734
Prodam fižol stara sorta. Tel: 5 841 891
wm13'

NA SMUCISCIH
CENE UGODNE
ril ^{i	
	
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT
Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamktelevizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388. Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji.
PIROTEHNIKA
Rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle, pištole za rakete, pasje bombice... Tel. 03/58 33 626.
Proizvodno trgovsko podjetje DIANA d.o.o., Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje.
ODKUPUJEMO
javorjevo in češnjevo hlodovino do 160.000 sit-m3. Tel. 041/678-221.
Kostanj d.o.o., Medlog 63,3000 Celje.
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV
Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861.
Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p., Žlabor 8,3331 Nazarje.
ODDAM V NAJEM
Poslovne prostore cca 300 m2 v kraju Bočna. Tel. 041/610-798.
Milena Božič, Podvrh 15,3330 Mozirje.
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE d.d.
Poslovnim partnerjem, gozdnim posestnikom in sodelavcem se ob koncu leta zahvaljujemo za sodelovalne in zaupanje pri pridobivanju in odkupu lesa, gozdnem transportu in gradnjah gozdnih prometnic.
ŽELIMO VAM PRIJETNO
*4^
d.d.
PRAZNOVANJE
m
ma
PRAZNIKOV TER VELIKO USPEHOV V LETU 20031
mm
^IVVMV'
MOZIRJE d.d.
preprosi in iskrena besetz
kA
mj vis rivedi in vatu fceU t>obro. Vsak v novem letvi.'

Želimo vam prijetne božične praznike ter zdravja in uspehov v novem letu, ki prihaja!
Kolektiv Savinja Mozirje d.d.
Vabljeni v salon pohištva z ugodno ponudbo:
■ dnevnih sob - računalniških miz predsob - komod
Ob zaključku leta se vam zahvaljujmo za sodelovanje in izkazano zaupanje. Želimo vam vesele praznike, v novm letu pa veliko sreče, poslovnih uspehov in osebnega zadovoljstva!
kolektiv glin K&M
-	pisarniškega pohištva - otroških sob
-	garderobnih omar - spalnic
Celje - skladišče D-Per
7/2002
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHII
5000010830,51
COBISS o
Obiščite nas v našem salonu vsak dan od 9. -16. ure in v soboto od 8.-12. ure.
Od 15. novembra dalje mali gospodinjski aparati podjetja B/S/ H / Nazarje na voljo tudi v naši prodajalni.
Glin K&M d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.glin-km.si * e-mail: prodaja@glin-km.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341
‘Podjetje za obdelavo lesa in trgovina Ljubija SS,
3330 Mozirje,
Mizarstvo *Kpva£, £o.o.
Usem kmetom
kupcem naših proizvodov, sorodnikom, prijateljem in bralcem Savinjskih novic želimo lepo doživete božične praznike, v novem letu pa sreče, zdravja, zadovoljstva in uspehov pri delu!
Kolektiv mizarstva Kovač
OSREDNJP KNJ. CELJE