STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA SL 301 tatu namm VH tmurnu M t mum. v soDOtOt«. amn»ra 1926. Posamezna številka 30 stok Letnik Ll LM MoJa mk d*n Efuftnf 8 m—o L 22.—, pel teta L L »80 vel — Poaimezne » v IMkO 1 betone (72 m ■vitoiN, ubvaie, poster«, Mali oglasi: 3t Nerebrtaa: se 1 mesec L S.—, 75.—» v hrasemstro iimtfrn tanina a 1 mm prostora obrtne oglase 75 stol, n denarnih zavodov L 1-aajmanj L 3» EDINOST DrtdMiho is npraTmiSbros- Tr*t (3), ulica SL Frmnce«co 4'AaaM SL Tm leto« 11-51. Dopisi as) m pofiljajo izltlfuČM uredništvo, oglasi, rtkla -"T is inv pa apravalit^. Rokopisi so as vrt£tja NcfraakirsaO' pisma se ae spre cm«jo. — Last, založba In tisk TIskarne „Edinost-PodaredniStvo ▼ Gorici: ulica Glosue Oardocd it. 7, L n. — Telet SL S2? Gtev.: ln odgovorni urednik: proL FIHp Peric. Zanimiva polemika o jugoslovensko-bolgarskem zbližanju V praškem listu «Prager Presse» od 9 t. m. je bil objavljen na uvodnem mestu članek, ki ga je napisal za omenjeni list znani bolgarski pesnik K. Hristov. Članek je nekaka očitna izpoved in javno kesanje za napake, ki so bile zagrešene v preteklosti. K. Hristov je mnenja, da je sedaj nastopil kip, ko se mora začeti z resnim delom za zbližanje med Jugosloveni in Bolgari, in sicer potom književnosti. Med drugim piše Hristov: «Mnogo smo preživeli v zadnjih trinajstih letih, mnogo napak so napravili politiki. Mnogo nesramnih brato-moreev so opevali pesniki, namesto da bi bili oni prvi, ki naj bi jih obsojali in grajali. Jaz, ki se približujem h koncu težkog-a življenja, se čutim zelo knv in odpovedujem se vsemu, kar sem napisal med 1913. in 1918. letom. Zdi se mi danes, da samo kak slep voditelj kake šovinistične organizacije ne more videti, kam vodijo razvoj in zreli sadovi Jugoslovenstva, med katere spadajo tudi Bolgari. Morda je danes pod jasno perspektivo bodočnosti medsebojno poznavanje znamenitih jugoslovenskih književnikov bolj na mestu nego nikdar poprej». Članek K. Hristova ni ostal brez odziva, kajti že 15. t. m. je objavila «Pra#er Presse« drugi članek, ki je odgovor na poslanico Hristova. Uredništvu omenjenega lista je poslal znani jugo slov. književnik Gustav Krkloc daljše pismo, v katerem zavzemlje stališče napram pobudi 'Hristova. Radi zanimivosti predmeta samega kakor tudi važnosti in zasežnosti vprašanja odnošajev med jugoslovenskim in bolgarskim narodom objavljamo v naslednjem celotno vsebino pisma g. Krkleca. «Ena lastovica ne dela pomladi — pravi Krklec — pač pa pomeni, da je pomlad blizu. Zato je potrebno, da se tudi s te strani iz Jugoslavije sliši glas pobude povodom članka bolgarskega pesnika Kirila Hristova. Razume se, da ni Jugo slovenstvo popolno, če manjka eno jugoslovensko pleme. Toda vprašanje je tudi: zakaj manjka in po čigavi krivdi? Za katero ceno bi stopilo to pleme v večjo ali širšo jugoslovensko zajednico na Balkanu: v Jugoslavijo? Meni se je posrečilo imunizirati se od domače, uradne politike, ker se zavedam, da je ta politika začasna, kakor je prehodno «. politično opredeljenje mnogih novih držav, ki so nastale po vojni. Pravi ustvarjajoči duh je še le v povojih po vseh slovanskih državah: .v Rusiji, Čehoslovaški, Poljski, na Bolgarskem in pri nas. On zori v krvi mladih pokolenj, ki prihajajo. Zato moram tudi jaz začeti v tem slučaju platonski, kakor se sicer začenja platonski vsaka ljubezen. Mi smo tu po večini Še vedno Srbi, Hrvati in Slovenci s krajevnimi obeležji, dasi ie v vseh nas, vsaj v nas mladih, volja za lintogralno J u go slovenstvo. Na umeten način razdeljeni pred vojno, smo imeli različne in celo nasprotne si interese. DuŠevnost se je obrazovala na različne načine, življenje se je razvijalo v različnih razmerah. Sedaj, ko nas skupne nevarnosti ali skupne radosti zbližujejo ter dozoreva naraščaj, rojen v skupnih novih mejah in ki se razvija v enakih razmerah, pod istim solncem, bomo imeli drugačne nazore o življenju in njegovih kulturnih in socialno-političnih manifestacijah: mi bomo vsi — kolektivno — gledali na stvari z enega stališča, z ene točke — in jaz mislim da ne samo ž vidika medsebojnega zbližanja Bolgarov in Tugoslovenov, temveč tudi z vidika širšega in zasežnejšega občes'o-vanskega zbližanja. Ali nas — razen uradne politike — ne boli srce, da smo tako kruto odsečeni od velike Rusije, v katero nismo nikdar nehali verovati? Ali nas ne boli, da mi Jugosloveni bratje živimo drug poleg drugega kot sosedi, ki so ograjeni z visokimi zidovi, izpodkopavajoč svoje moči in radosti, namesto da bi jih z ujedinjenjem jačali? In kakor na oBlgarskem tako je tudi pri nas želja po kulturnem sodelovanju, da popravimo, kar so zakrivila v preteklosti politična nasprotja. Že 1. 1923. sva se bavila g. Milan Fogdanović, urednik «Buktinje», in jaz z mislijo,« .da bi se izdala arttologija jugoslovenske lirike, v kateri bi bili zastopani tudi Bolgari. Toda ta ideja je propadla, ker se je rodila prezgodaj. Donos se bavi z njo, če se ne varam, Matica Srpska, in čim dozori, bo ost varjena Nismo seveda za to, da bi sprejeli idc jo Kirila Hristova, pač pa si jemljemo predvsem pravo, da se malo pogovorimo, kako bi se našla pot k medsebojnemu duševnemu sodelovanju. A ta pot je: da mi književniki delamo v svojih deželah in pripravljamo tla za idejo zbližanja. Pred kratkim je beograjski klub P. E. N. poslal pozdrav sofijskemu klubu P. E. N. po Rabindranath Tagori. Ali ni čudno, da je prva oljkova veja prišla preko Caribroda v rokah indijskega modrijana, ki v resnici ne pozna ne Bolgarov ne nas? Ta druga vejica, ki jo pošilja bolgarski pesnik nam, gre po mnogo ljubši poti: preko čehoslova-ške republike, ki je bratska država enemu in drugemu narodu. Tretja poj de gotovo direktno in tedaj bomo zopet začeli graditi moste, ki so jih razdejale predvojne, vojne in povojne nevihte... To je vse platonsko, a v stvari je treba povedati še to: Kdor pozna bliže psihologijo naših odnošajev — vseeno po čigavi in kakšni krivdi so takšni, kakršni so — bo moral priznati, da je Bolgarska moralno obvezana, da pride prva s pobudami za medsebojno zbližanje. K sreči je pobuda tako tudi prišla, in to od človeka, od katerega bi bili — da bomo iskreni — najmanj pričakovali tako pobudo. Zato je zelo umestna izjava Kirila Hristova, da se čuti zelo kriv in da se odpoveduje skoro vsemu, kar je napisal med 1913. in 1918. letom. V tako važni1! hipih, kakor so sedanji, je treba preteklost pozabiti in jaz nimam namena, da bi raziskoval delo Kirila Hristova, ki se mu on odpoveduje. Važna je bodočnost hi aorhltekiov is Julijska krajina RIM, 17. (Izv.) Generalni tajnik intelektualnih sindikatov Di Giacomo je odpotoval danes zvečer v Trst, kjer bo predsedoval važnemu sestanku inženirjev in arhitektov iz Julijske Krajine. V nadaljnjem bo predal inženirjem in delavstvu tržiške ladjedelnice pohvalo konfederacije za njihovo delo pri novem morskem velikanu «Vulcania», ki bo v nedeljo splovljen v morje. Pri nedeljskem splovljenju v Tržiču bo za/-stopal vlado prometni minister ono-revole Ciano, poslansko-zbornico pa on. Giunta. _ Nadaljevalna šola v Idriji RIM, 17. (Izv.) Današnja «Gazzetta Ufficiaie* prinaša tfr. dekret z dne 10. avgusta 1926., ki določuje ustanovitev kr. nadaljevalne šole v Idriji. Letni prispevek, katerega bo morala dajati občina Idrija erar j u za vzdrževanje nadaljevalne šole, je bil znižan za dobo 5 let v letnem znesku 10.000 lir. Pospla za rešitev ilata krize v Jugoslaviji Pogoji Demokratske zajednice za vstop 'v vlado - Stališče radićevcev in SLS BEOGRAD, 17. (Izv.) DanaSnji dan Tool^or smo"zaČeli - ena lasto4*e * zakida z mn^o^ve*jim vica ne dela pomladi. Mi, ki lahko re- , . .. - . . - . - Cemo po pravici - ne da bi se odpo-i»»^L™ vedovali čemurkoli, kar smo napisali od 1. 1914. do danes — da smo zamogli ustvariti v sebi integralne Jugoslovene in da smo šli celo dalje v smeri Slovan- jnizmom, da bi se Uzunoviću posrečila pe bo U«movicu posrečilo obnoviti čtaro koalicijo RR. Zvečer pa je še ta kombinacija postala dvomljiva. Okrog j?oldne je Uzunovič imel precej dolgo stva in človečanstva, odgovarjamo go- ^nferenco z Ilijo Mihajlovićem m Aco spodu Hristovu skozi veliko metropolo> Sta noj evicem^ Nato je novinarjem iz-Slovanstva, zlato Prago: ustvarjajte Javil, da je M ta njegov razgovor v bratje bolgarski pesniki v svoji deželi;^ezi z mnogimi težkočami, ki so se tla L razumevanje in zbližan e, a mi izrodita m^ beograjskimi radikali, J jiamreč med bobicevci in maksimovi- jih bomo ustvarjali tukaj. Ko bodo tla rodovitna in trdna, tedaj bo vse drugo igrača in tedaj bo rodila dozorela ideja mnogo boljše sadove, ne^o M jih sedaj, koje treba pokopale ■ J^j*« vati za vse čase zablode preteklosti. Vera v bodočnost Jugroslovenstva je vera, ki se bo rodila iz zablod njegove preteklosti. Predvsem je torej treba začeti z možatim pozabljanjem vsega, kar je bilo in bi ne bilo moralo biti». Seja poslanske zbornice Novi fašistovski pokrajinski tajniki Veliki svet se bo sestal 6. januarja RIM, 17. (Izv.) Današnja seja poslanske zbornice je potekla proti pričakovanju brez sleherne zanimivosti. Odobreni so bili brez vsake debate nekateri zakonski načrti in dekreti, med katerimi sta dekret-zakon, ki uvaja za vsa mesta in občine države institucijo občinskega načelnika, in dekret-zakon v prilog šolskih zgradb v Istri, o katerih smo svoj čas že poročali. Današnja seja ni bila poslednja v tem zasedanju, ker je za jutri popoldne določena nova seja zbornice. Mogoče bo prinesla jutrišnja seja pričakovane zanimivosti. Nocoj je izšel «Foglio d'Ordini», ki prinaša imenovanja novih pokrajinskih tajnikov. Pred' imenikom novih tajnikov se nahaja kratek uvod, v katerem je rečeno, da je bilo dolgo in skrbno izbiranje novih pokrajinskih fašistovskih tajnikov pravzaprav le natančna revizija, pri kateri so se pre-tehtavali različni elementi in rasžhe zasluge. Mnogi dosedanji tajniki, kakor na pr. on. Farinacci, ostanejo na svojih mestih, mnogi pa so bili zamenjani z novimi močmi. Za reško pokrajino je bil imenovan kapetan Host-Venturi, za tržaško pokrajino ostane na svojem mestu ono-revole Carlo Barduzzi, za puljsko pokrajino je bil imenovan on. Ivan Mrach, za videmsko on. Zimolo. Za novo goriško pokrajino, kakor tudi še za tri nove pokrajine še niso bila izvršena imenovanja, ker še ni dovolj proučen položaj v dotičnih pokrajinah. Novoimenovani tajniki bodo morali izbirati svoje sotrudnike v pokrajinskih vodstvih ter predlagati njihova imenovanja v odobritev generalnemu j tajniku. Čas ustoličenja novih pokra*-Jjinskih vodstev bo določil veliki faši-istovski svet. Današnji «Foglio d'Ordini» prinaša cevci, med katerimi je vladalo do sedaj premirje. Sedaj pa je med njimi vzopet prišlo do novih sporov radi se- tudi naslednje poročilo o sklicanju velikega fašistovskega sveta: »Predsednik in vodja fašizma je sklical za 6. januarja ob 22. uri veliki svet. Spored tega važnega zasedanja je sledeč: 1) Politični položaj; 2) notranji in mednarodni položaj; 3) «karta dela*; 4) predpisi za fašistovske nabore v letu 1927. in predpisi za ceremonije ustoličenja pokrajinskih vodstev; 5) praznovanje 8. obletnice ustanovitve fašjev in predpisi o prehodu naraščaja v vrste stranke. _ Francoska banka znižala eskomptno mero PARIZ, 17. Francoska državna banka je znižala eskomptno mero od 7.5 na 6.5 od sto. stranke v Beogradu. Ob 5. popoldne je bil pri Uzunoviću Stjepan 'Radić, ki je nato sporočil novinarjem: «Obvestil sem Uzunovića o onem sklepu, ki ga je sklenil naš klub. Ostali smo pri tem, da bomo nadaljevali kakor smo delali doslej v prejšnji vladi. Najvažnejše je samo to, da se je pojavilo vprašanje, kdaj se skliče narodna skupščina. Mi nismo proti temu, da bi še drugi stopili v vlado. Naj stopi kdor hoče*. Zvečer je Radić odpotoval v Zagreb. Za Radićem je bil pri Uzunoviću Davidović. Po tem sestanku je demokratski klub objavil komunikč, da je Davidović sporočil Uzunoviću glavne točke pobojev. Davidovićevci zahtevajo razširjenje samouprave, svobodno delo anketnega odbora, nadalje izpre-membe v notranjem ministrstvu, posebno radi stanja v južni Srbiji, in nameščanje boljšega uradništva. Demokratska zajednica zahteva 5 ministrskih portfeljev: zunanje ministrstvo, prometno ministrstvo, prosvetno in še dve drugi manj važni ministrski mesti. Ob 19. uri je prišel v predsedstvo vlade dr. Korošec, ki je konferiral z Uzu-novićem pol ure, nakar je novinarjem sporočil: «Naše želje gredo predvsem za tem, da se čim uspešneje reši današnja težka gospodarska in socialna kriza. Pri tej priliki sem Uzunoviću .izročil pismeno naše predloge«. Po sestanku z dr. Korošcem je Uzunović ostal v predsedstvu vlade do 8. ure zvečer. Konferiral je z radikalskimi ministri. Nato se je Uzunović podal na svečan ples, ki so ga danes priredili .beograjski oficirji v proslavo kraljevega rojstnega dne. Temu svečanemu plesu je prisostvoval tudi kralj s kraljico in dvorom, nadalje vlada, diplo-matični zbor itd. Državni prevrat m Utvuskcm KOVNO, 17. (Izv.) V Litvi je izreden državni prevrat. Vlada je bila odstavljena od puntarjev in istočasno je hila proglašena vojaška diktatura. V deželi, v kateri je bilo proglašeno obsedno stanje, vladata zaenkrat jmir in red. Litvanski komunisti so sicer poskušali prirediti nemile, ki pa so bili takoj udu-šenL Odstavljeni ministri so aretirani. Gospodar položaja je načelnik vstašev Smetona, katerega podpirajo vojaški krogi. V nekaterih diplomatskih krogih se zatrjuje, da pomeni ta preobrat v Litvi veliko nevarnost za vojno med Litvo in Poljsko ker se nkčelniku Sme toni pripisuje namen odvzeti Poljski Vilno. Prva skrb Smetone je bila odpošiljatev čet na poljsko mejo. Iz previdnosti je tudi Poljska ojačila svoje obmejne čete. dolžniki WASHINGTON, 17. (Izv.) Vlada Združenih držav ni dovolila nikakrh kreditov onim državam, ki niso dosedaj uredile svojih vojnih dolgov z Ameriko. Tako je hotela Francija najeti v Združenih državah posojilo, toda proti najetju se je uprl zakladni minister Mellon, Marxov kabinet dobil nezaupnico Socijalisti napovedali boj Marsovemu kabinetu - Živahna seja državnega zbora BERLIN, 17. Nemški socijalni demokrati so predložili vladi svoje zahteve glede rešitve latentne krize, v kateri se vlada že nekaj časa nahaja. Med drugim so socijalisti zahtevali, naj vlada izjavi, da bo do 15. januarja podala ostavko, če pogajanja za veliko koalicijo, torej za vstop socijalistov v vlado, ne bodo uspela. Na včerajšnji seji pa je ministrski svet sklenil, da se bo uprl zahtevam socijalistov. Zato je bilo gotovo, da bo seja državnega zbora, ki se je vršila eno uro pozneje, potekla precej živahno, kajti socijalisti so se pripravili za napad na vlado. Takoj po otvoritvi seje državjiega zbora je kancelar Marx prečital izjavo glede stališča vlade. Naglašal je, da bi se bilo treba sedaj izogniti vladni krizi in sicer iz razlogov zunanjepolitične nravi. Vlada je že pred časom pričela s socijalisti pogajanja za razširjenje vladne koalicije. Socijalisti so na zadnji seji vodstva sicer izjavili, da bi bili pripravljeni sprejeti pogoje, ki jih je predložila vlada, zahtevali pa so obenem, naj kabinet poda ostavko. Vlada pa je sklenila, da prostovoljno ne de-misijonira in zato prepušča odločitev državnemu zboru. Besedo je dobil nato socijalistični poslanec Scheidemann, ki je izjavil, da je socijalistična stranka, ki je najmočnejša stranka državnega zbora, do sedaj zmerom podpirala zunanjo politiko vlade. Ce se je pa sedaj odločila zahtevati demisijo Marxovega kabineta, se je to zgodilo zato, ker se v državtni hrambi še zmerom zbirajo elementi, ki nočejo nič slišati o republiki in ki se pro-tivijo razorožitvi, katero zmagovite vlasti zahtevajo od Nemčije. Zato pa nastajajo razne komplikacije, ki bi za-mogle kompromitirati vso zunanjo politiko Nemčije. Razne osebnosti, ki imajo pri državni brambi mnogo besede, so skušale organizirati v Rusiji tovarne za izdelovanja vojnega materiala. Nekateri Častniki državne brambe so se v to svrho podali s ponarejenimi potnimi listi v Rusijo. Tako podvodno rovarjenje vodilnih krogov državne brambe bi zamoglo onemogočiti Strese-mannovo politiko. Monarhistične športne organizacije so pod vplivom državne brambe in v rokah reakcijonarnih elementov. — Socijalni demokrati za-htevatjo poleg drugega, naj prenehajo vse vezi med državno b ram bo in med desničarskimi organizacijami ter naj se odpuste vsi oni častniki, ki bi se družili s protirepublikanskimi elementi. Scheidemann je svoj govor zaključil z izjavo, da socijalisti nimajo zaupanja v sedanjega vojnega ministra Gessler-ja. Pripravljeni so sicer sodelovati v vladi, vendar pa je treba sestaviti kabinet na novo. Tekom Scheidemannovega govora je prišlo mestoma do viharnih scen. Lju-dovci so mu kričali, da je izdajalec naroda, dcsnica ga je ob vsaki priliki prekinjala. Mnogo poslancev je v znak protesta zapustilo dvorano. Scheidemannu je odgovarjal najprej Marx, ki je pobijal njegove trditve. Za kancelarjem je govorilo več monarhi-stičnih poslancev, nakar je dobil besedo načelnik katoliškega centra bivši kancelar Wirth. Rekel je, da Scheidemann ni prav storil, ko je tako delikatno vprašanje sprožil baš v državnem zboru, priznal pa je, da je treba državno brambo reformirati. Zagovarjal je ustanovitev bloka strank, ki so zveste republikanski ustavi, nakar je bila seja zaključena. Danes bo državni zbor najbrž že glasoval o predlogu, ki so ga predložili socijalisti glede nezaupnice Makovemu kabinetu. BERLIN, 17. (Izv.) Pri današnji seji državnega sveta je ob napetem pričakovanju doživela vlada poraz. Z 249 glasovi proti 171 je bila izražena vladi nezaupnica. Iz notranje političnih razlogov so glasovali proti njej komunisti, socijalisti, nemški nacionalci in monarhisti. Po glasovanju je bil državni zbor odgoden do 19. januarja. Novo vlado bo najbrž sestavil bivši kancelar Wirth. Rosenhoiz — Kraslnov naslednik LONDON, 16. (Izv.) Iz verodostojnih virov se doznava, da je bil imenovan za Krasinovega naslednika na poslani-škem mestu v Londonu tajnik ruskega poslaništva Rosenhoiz. Sovjetska vlada se je odloČila za to imenovanje radi tega, ker se angleški konservativci upirajo imenovanju kake uglednejše osebnosti komunistične stranke, ker bi to znalo imeti za posledico, da bi angleška vlada ne dala svojega «placet» dotični osebi. Mifcndni na smrtni postelji TOKIO, 17. (Izv.) Danes je bilo izdano zdravniško poročilo, ki ugotavlja, da se nahaja japonski mik ado t agoniji. s \mm RATA mm \ L Trst: S razproda Jalalc. | Gorica: Via deli Arcivaacovado 7. I -------------- ------ 111 r Revolucija na Portugalskem PARIZ, 17. (Izv.) Po semkaj došlihi vesteh je nastala na Portugalskem no« ,va revolucija. Ker je uvedena na Portugalskem najstrožja cenzura, so si vesti, ki prihajajo iz Portugalske znatno nasprotne. Po enih vesteh so se uporne čete zabarikadirale v svojih vojašnicah, po drugih pa so se proti upornikom poslane vladne čete ž njimi združile. Uradna vest pa zatrjuje, ^da je bila vstaja udušena ter da povsod vpostavljen mir in red. Uspehi kantonskih tel Angleške vojne ladje namenjene v kitajske vode PEKING, 17. (Izv.) V pokrajini IIo-Nang na vzhodu od Šanghaja se izvaja veliko premikanje čet Čang-Tso-Lina ^Pokrajina je namreč nevarno ogrožena od zmagovitega prodiranja kanton-skih čet, ki se vedno bolj približujejc Šanghaju. LONDON, 17. (Izv.) 9 torpedolovcev katerim bo priključena še ena križarkai Caradoc čakajo na povelje da odplovej zakonski možje so se naselili v Združenih državah že pred 1. julija 1920 in izjavili, da se nameravajo stalno naseliti v Ameriki ter da hočejo postati ameriški državljani. Drobne vesti Clemencean-jeva pokojnina. Georges Clemenceau, ki je bil večkrat minister in ministrski predsednik na Francoskem, dobiva za u si utre. ki jih je napravil francoski republiki za časa svojega političnega delovanja, tudi pokojnino in sie V Trstu, dne 18. decembra 1926. DNEVNE VESTI Proglas novega prefekta Novi prefekt tržaške pokrajine kom. Fornaciari je izdal ob svojem prihodu v pokrajino na oblastva, uprave javnih Ustanov in fašist o vske hierarhije sledečo pozdravno poslanico: «Poklican po zaželjenem zaupanju vlade, da vodim prefekturo te pokrajine, prevzemam danes posle. Jasna je moja naloga: izvajati in skrbeti, da se bodo izvajale na vseh poljih svetle smernice Nj. E. načelnika vlade. Na to nalogo se spravljam in jo bom vršil z navdušenim in vnetim prepričanjem uradnika, Italijana, fašista. Za delo, ki mi je odrejeno in katerega zadnji cilj je popolna obnovitev in najvišje ojačanje domovine, obenem z obnovitvijo direktnega blagostanja te pre-lestne dežele, ljubljenega dela države, katere usoda je slej ko prej vladi posebno pri srcu, kličem Vaš pristanek in Vaše dejansko sodelovanje. Gotov, da bom deležen enega in drugega, pošiljam oblast vom, upravam kupite svojim znancem in prijateljem za božično darilo. Iz tržaškega življenje Smrtno ponesrečil pri delo. Včeraj predpoldne se je dogodila v kamnolomu v Nabrežini smrtna nesreča, katere je bil žrtev 29-letni kamnosek Leopold Motta. Ko je delal pri stružnem stroju, je gonilni pas nenadoma zdrsnil s kolesa, radi česar je stroj nehal delovati. Namesto da bi poklical mehanika, kakor je predpisano v sličnih slučajih, je mladenič hotel sam popraviti napako. Ta neprevidnost ga je stala življenje. Ko je bil skoro že gotov s svojim poslom, se je Motta nehote preveč približal gonilnemu pasu, ki ga je zgrabil za obleko in ga treščil s tako silo ob zid, da je siromak obležal na mestu mrtev. Počila mu je lobanja in je razen tega zadobil tudi druge nevarne poškodbe. O nesreči so bili obveščeni orožniki, ki Govnl thlivnl To je tretji proces y tej igra glavno vlogo — blaznost. In to je tretji proces — razen Hlapseta — v tej seeoni. Blaznost postaja za poroto ebUgaften predmet. To je proces strasti, bo rekla bramba. Toda mi moramo razločevati strasti. So na eni strani čisto surove strasti, na drugi .svetost čustev. Imamo obravnave, iz katerih se izcimi najodurnejši egoizem. Proces radi strasti bi bil tudi tisti, kjer ljubimec lepe in bogate deklice umori njenega očeta, ker noče ta slišati o ženitvi. Tu smo na polju nizkih instinktov. Vidite sami obnašanje obtoženca, gospodje porotniki. Je H ta človek žrtev — saj se mu ne posreči niti simulirati tega Psihijatri so dognali, da je vzrok udarcu z nožem bila jeza. Obe osebnosti te drame sta živeli skupno šest mesecev ali več. Del Tedescova gre iz hiše — soproga pride v hišo, kakor bi to bilo nekaj čisto navadnega. Toda duša Del Tedescove se polagoma utruja — spozna, da je Hicatolosi poročen in mora živeti sama brez upanja. To je bilo so se takoj podali na lice mesta, da izvrše J ^jV^i^J^^J1?JSif1U£i Htl?*?? predpisane ugotovitve. Pozneje je prišel na ?ico karabiner Salvo Anton. In njena du- 1 ša misli najti v osebi tega človeka rešitev in morda še mogoče frečo. Tudi tu treba nekoliko psihologije. Ni pred vami varan ljubimec! Ne! Ker Del Tedescova je stvar priznala Licatolosiju. Torej nikako varanje, nič skrivnega. Tvrv*™« n-HVi v«OTviii TM'oViiviii ki puMel ~ iz slabo dell,j°če vstran? Zakaj je šel na komisarijat z no- Za izmenjavo se lahko prizadeti onr- G,5ngek m bil žai^tno končal, da ni pravo- Ižem v roki? V roki? Saj ni mogoče? V ženejo na denarne zavode 0)anke, poso-^^ prige, prijatelj, ki je naglo odprl ok- |pu suknje? Ni krvava suknja- s jilnice itd.). __j ns in nato. ko je videl, da Glinšku noče Nen-imeravan umor? Gospodje — imamo ; odlf-či, poklical na pomoč zdravnika rešil- pred seboj človeka iz južne Italije. Vsem ne postaje. Ta je dognal na Glinšku znake Kolek za favne oglase Finančna intendanca opozarja, da se I zastrupljenja s plinom, zato ga je dal premora plačati pristojbina za leto 1927, ki jo peljati v mestno bolnišnico. Njegovo stanje določa zakon o kolkih za oglase, naprav- ' pa ni nevarno in ako ne nastopijo kake je /liano, da se v deželi, od koder je obtožene c, kaznuje nezvesta ljubimka z zarezo na obrazu i. j. s takozvanim «slreggioj>. Kdor. niiua namena moriti, ne sme z nožem v bolnišnico. ne smrtonosne. Tn on je nameraval še zasledovati že ranjeno žensko. Imamo sovzrok smrti? To pravi hramba — toda vi gospodje porotniki ste slišali iz-Branitelja Licatoiosi j a zahtevata novo pre- vedence - kirurge, ki so izključili katego-i&kavo izvedencev. - Razsodba pade morda j rično vsako možnost rešitve nesrečne Vir- Tržaška porota ljene v obliki slik ali s katerimkoli drugim komplikacije, bo mož v kratkem zapustil trebuh, kjer so tudi po mnenju lajikov ra sredstvom, različnim od papirja, ako so ti - * * -- * " * oglasi obstajali 31. decembra 192G, najkasneje do kosnca tega meseca pri pristojnih registrskih uradih (v Trstu pri kol kovnem uradu Ufficio del Bollo). Prizadetim se priporoča, da poskrbijo pravočasno za plačilo te pristojbine, da se izognejo na ta način globi, ki je določena najmanj na 30 lir za vsak oglas. Poleg tega določa zakon o kolkih, da ima oblastvo pravico dati odstraniti neplačane reklamne oglase dn jih uničiti na stroške zamudnikov. SDlovitčv novega motornlHa v Tržiču V tržiški ladjedelnici se bo spustil jutri v morje nov motornik «Vulcania». Splovitvi ogromne ladje bo kumovala Nj. kr. V. prin-cezinja Marija Savojska. Nova ladja je sestra «Saturnie», ki je bila spuščeoia v morje v decembru 1. 1925. ter se sedaj opremlja za uporabo kot potniškega motornika, ki bo začel v kratkem voziti med Trstom in Južno Ameriko. Težina «Vulcanie» je ista kot «Saturnie», namreč 24.000 ton. Nova ladja ima devet mostov in je dolga 192.45 metrov, 24.23 m široka — in 14.17 m visoka Zgrajena je vsa iz jekla Martin - Siemens, a v svojih gornjih delih iz posebnega jekla z visoko odpornostjo in prožnostjo. Novi motornik bo opremljen z vsemi modernimi sredstvi in iznajdbami, tako da bo vsaka nevarnost potopljenja že vnaprej izključena. Kljub temu pa bo imela Se toliko rešilnih čolnov na motor in na vesla, da bodo v slučaju potrebe lahko sprejeli vse osebe, ki bodo na njej. Na «Vulcanii» bo prostora za okoli 3000 potnikov, torej danes zvečer. Incident za incidentom poživlja to po svoji vsebini žalostno obravnavo in ji ne daje priti do konca. Tako je včeraj doživela ta obravnava nevarnost, da se pranese na prihodnje zasedanje. Temu je bil v prvi vrsti vzrok izvid izvedencev. Kakor že znano, sta izvedenca dr. Ferrari in -dr Xydias v svojem poročilu in pri zaslišanju govorila o rani, ki je segala do 14 cm v notranjost jeter nesrečnice, in izključevala potemtakem vsako možnost rešitve iste. Smrt je nastopila radi izkrva-vitve, katere po mnenju dveh odličnih zdravnikov kot sta dr. Ferrari in dr Xy-dias, ni bilo mogoče preprečiti. Včeraj se je porotnikom prečital imenovani kirur-gični kartel. Ta je splošne narave, lakoni-čen, toda ne toliko razumljiv kot kratek, Izključuje celo na nekak način, možnost zaslišanja zdravnikov, ki so izvršili operacijo na Del Tedescovi — sicer pa bi tudi zaslišanje teh ne prineslo luči v vprašanje smrtonosnosti rane, kajti od dneva operacije sta pretekli skoro dve leti. Bramba — oziroma odvetnik Gianini dvigne radi kartela mnogo prahu — zanj j je izredne važnosti, da se za trdno dožene smrtonosnost rane. Državni pravdnik ne daje temu nikake važnosti in prosi predsednika, da zavrne incident, ki ga je izzval odvetnik Gianini. Predsednik objavi koj nato, da mora v toliko, da bi lahko tvorili majhno mesto. smit$lu zakona zavrniti incident, ker zakon j Na ladji bo tudi mogočna radiobrzojavna postaja. Kakor Saturnia tako bo tudi «Vulcania» imela štiri razrede za potiiike. V prvem razredu bo prostora, za 280, v drugem za 260. v tretjem za 360, in v četrtem za 1300 oseb. Posamezna poslopja bodo združevala ginije. Vemo, da so storili vse, kar se je moglo storiti. Vemo tudi, da niso zdravniki vsemogoči. Vrnimo se na blaznost. Čudno je, da postanejo vsi, ki pridejo pred poroto, naenkrat blazni. Znano nam je skoro vse obnašanje v življenju obtoženca Blaznost degenerira in mi bi morali slišati zanimiv življenjepis tega človeka. Tega nismo slišali — vse je bilo nekaj vsakdanjega, navadnega. Njegov oče je bil bolan in izgubil vid, obtoženec je bil bolan. Nasledstvo — pravijo, da je bil daljni prednik obtoženca blazen. Gospodje, ko bi preiskali vse prednike, ki so bili blazni, bi malokdo med nami ne užival ugodnosti blaznosti, pred poroto. Popravite, gospodje porotniki, pravorek zadnjih obravnav! To zahteva vsako človeško Čustvo. Ne izdajte svoje .naloge-! Govori odvetnik NapoU. 2e od začetka obravnave je vse naše obnašanje skrajno nezaupanje do obtoženca. Licatoiosi ni moril radi samega egoizma. Moril je, ker je hi] prisiljen od svojih strasti. Do dneva, ko se je srečal z Del Tede-scovo, je bil Licatoiosi najboljši človek. To vemo od mnogih prič. Toda Licatoiosi je šibak človek, značajno šibak. Zato razmerje Licatolosija in Del Tedescove ni bilo normalno. Licatoiosi je žrtvoval vse za svojo ljubimko — družino in življenjski mir. Licatoiosi je bil ljubosumen m srečanje prepušča zadnjo besedo izvedencem, ki so j Del Tedescove s karabinirjem ni moglo pu izvršili avtopsijo. S tem je nevarnost prenosa obravnave odpravljena. Vsaj trenutno___ Obleka umorjene je došla. Suknja, bluza perilo in spodnjo krilo. Skozi vse te dele , obleke je šlo morilno orožje. Toda vse luk- j rane dvigala. Ker je ladja namenjena za vožnjo j nje so j^te, tako da bi se o širini v toplih krajih, bo bogato preskrbljeno tu- j težko moglo govoriti, di za zračenje prostorov. Po vseh kabinah j obravnava je izčrpana, bo napeljana voda m kabrne I. razreda bo- j Državni pravdnik naznani tezo namera- stiti Licatolosija mirnega. Čutil je, da mu polagoma ljubimka uhaja, in on jo začenja že zasledovati. In že teden pred zločinom ______ je začela tragedija dobivati svoje oblike. te dele j Priče govore, da Licatoiosi ni bil več isti. Zvedel je v zadnjem trenotku od nje sa- do imele tudi kopel. «Vulcania» bo rabila; iz Evrope v Južno Ameriko 13 dni. BRAT FRANČIŠEK, delo pisatelja Franceta Bevka, ki je požel v par tednih, je v drugi izdaji iznova izšel in ga dobite pri Goriški Matici v Gorici, via S. Giovanni št. 6. : vanega umora. i Branitelja bodeta govorila o popolni ne-j odgovornosti Licatolosija, o vzrokih iste : (bolezen) in nasledstvo, o nenameravanem umoru in o splošnih olajšavah, s Predsednik naznani vsa vprašanja, ki se bodo stavila porotnikom. Teh je dvanajst. V rokah predsednika so izjave izvedence v-psihijatro v, ki suho in kategorično pravijo, da .je bilo duševno stanje Licatolosijaj v trenutku zločina popolnoma normalno mo, da je večer pred zločinom bila s kara-binerjem in to je uničilo vse, kar mu je dalo možnost misliti. Govornik bo nadaljeval danes zjutraj. Državni pravdnik je naznanil odvrnitev. ČUKOV KOLEDAR za 1. 1927, ki bo prinesel na 112 straneh ce- . _____________________________ _ k) zbirko humoresk, smešnic in karikatur, in da je tudi sedaj obtoženec popolnoma v pripravlja za nedeljsko srečanje. Ne sme- k« MoiKnUjf«. * - — —j« ----- ----------1 mo pozabiti, da je «Concordia» četa pre- SPORT NOGOMET. «Obzar»-«Concordia». Popoldne ob 14.30 uri se srečata omenjeni četi v prvenstvenem tekmovanju I. divizije. Pred dvema mesecema je bila «Con-cordia» vreden tekmovalec «Obzora». Ta mlada vedno napredujoča četa se pridno bo izšel te dni. Najboljša prilika, da ga redu s svojim duhom. aeneSenj in jutri nam lahko dokaže, da ni zgubila svojega časa. HHOftČE V HOCOIftU. a ploičo S. U. Ljubitelji ženskega sporta bodo imeli Ju-,tri priliko prisostvovati zanimivi tekmi hazene in sicer: *Adria»-«Prosveta» katera se odigra na dobro znanem igrišču «Obzora». Napetost bo velika, ker si bo vsar ka hotela pridobiti zaželjeno nagrado ter hrabro braniti društvene barve. Začetek točno ob 11. uri. M. D. Rocol Hazena. S. D. ^Primorje«, Vam daje na znanje, da jutrišnje tekme hazene ne odigra, ker so v predpoldanskih urah igralke zaposlene. Toliko na znanje Vam in tudi S. U. — Predsednik. Vesti z Gorlikega Goričke mestne vesti Pripravljanje nove prefekture. Uradi nove goriške prefekture ne poslujejo še, ker so v teku prireditvena dela. — Dosedaj je na mestu samo prefekt Cas-sini. Naši ljudje naj se zaenkrat obračajo Še na prefekturo v Videm, dokler jih ne obvestimo, da so začeli goriški prefek-turai uradi poslovati. Radi razsežnosti novih uradov ne bo zadostovala več dosedanja «Kresija» na Travniku. Kvestura se bo premestila iz sedanjih res neprimernih prostorov. DORNBERG Zakasnelo V sredo, 24. t. m. se je poročil naš sova-ščan Fr. Šinigoj z ugl. gdč. Marijo Roge le iz Lipe na Krasu. Isti dan se je poročila nevestina sestra Ida na domu. Razume se, da je bila ta dvojna poroka nadvse veličastno slavje ne samo za družino, ampak tudi za vso vas. G. župnik iz Škrbine je zvezal novoporočenca v zakonski stan v cerkvi v Lipi in ima posvetil kratek, pa lep govor, da je bilo vsem prisotnim prijetno pri srcu. Nevesta Marija je bila v vasi svoji zelo priljubljena. Zvečer so došli vaški fantje na njen dom in so z lepim slovenskim petjem razveseljevali goste dolgo v noč. Novoporočencema želimo obilo sreče v zakonu. BUKOVO Smrtna kosa V sredo smo pokopali ob številni udeležbi sovaščana, posestnika in gostilničarja Antona CeMka. Umrl je v najboljših letih in sicer ga je precej oslabila vojna. V mlađih letih je bil v Ameriki, kakor mnogi sovaščani in tako mu je že Amerika izpila najboljše moči, ostalo pa vojna. Globoko užaloščeni družini naše sožalje. Iz triaike pokrajine SEŽANA. Na trgu v Sežani dne 13. 12. t. 1. je bilo na prodaj 1472 glav živine in sicer: Volov in krav 518, telet 107, konj 299, prašičev 548. Cene govedini od 350—380 lir stot, teleta od (3(50—700 L stot mrtve teže. Konji lepi boljše pasme od lir 1500—4000 — glava. Prašički 5—8 tedenski od 70—100 lir glava. Prašiči odrasli 4—6 lir kg žive teže. Kup- MALI OGLASI DEDI ITT tranm vl* Fab(o Filzi 23, pouk iti DEKLI K Ir&inUUL prevodi v vMh jezikih. (1518 BRIVSKI pomočnik, prva moč, se sprejme. 2gavec, brivnica v Vipavi it. 54. 1895 SEDLARSKI mojster išče pridnega učenca, poštenih in dobrih starišer, za sedlarsko obrt. Robert Mršaik. IL Bistrica «. 169. 1894 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Gitatia 29. Telefon 33-19. 1517 SAMO energičnega zdravljenja z Glyfcolom se ozdravi glavobol, Šibkost, malokrvnost, Obnemoglost i. t. d. Izdelek lekarne Castel-Janovich, Trst, Via dei Giuliani 42. 1900 Čija v splošno dobra. Dan prav ugoden u kupčijo. n Prihodnji tržni dan (sejm) bo dne 22. decembra t. 1. LINOLEUM ITALIfl = Trst, Via Mazzlnl 40 = blizu prodajalne GentfUi & Crismanctcfe Reelnl popust 40% na LI note um, Povoščenem platnu ta Igračah vslcd opostitve predmetov. 1312 daje (do preklica) fia itak skrajno ugodne fiksne cene, označene na slehernem predmetu. Patent za šoferja Popoln tečaj L 200.—. Posebni tečaji: v Gorici, botel «FriuK», pri južni postaji, začetek v pondeljek 20, t. m. — V Bistrici; hotel «Ilirija», začetek 23. t. m. — V Opatiji; hotel «Quarnero», začetek 24. t. m. Vsi oni, ki želijo vpisati se, nai pustiio naslov v dotičnem hotelu. n ■ I 1= Mehko bariunasto kožo dobite z rabo novega neprenosljivega mila BANFI = znamka. Zlati petelin Poskusite ga, ker je najfinejše na svetu. Škrob, boraks Banfi je najbojše za likanje perila. 1277 n y Prodno prodate KRONE, GOLDINARJE ZLATO in SREBRO obiščite zlatarno CTEDMIM v ^stu, J I CKrlirS VI« Mazalni«. 49 kjer dobHe najvišje cene. — Kuoujem listke mestne zastavljalnice. 12*4 lnseriralte u „Edinost!" CEVUflMflCn FORC Trst - Via Gius. Caprin - Sv. Jakob Hitljše oMo za Mi dečko ie it!ii Slovenci! Kupujte obuvalo pri FORCESSINU □□□□□□ Specijaliteta za OTROKE □□□□□□ PODLISTE (5) .V. L KRIŽANOVSKA: • ' EMEZA ROMAN , — Vi veste, gospod Meier, da je vrednost i teh papirjev zelo dvomljiva, — je pripomnil agent: — oba grofa sta igralca; njih posestvo je zadolženo in oba nimata nič. — Vse to ne izpreminja mojega sklepa; i priskrbite mi te papirje, pa če bi imel pri njih še : talko izgubo. Ko boste zbrali vse te obveznice, izročite jih mojemu sinu, ker se ta zadeva tiče njega. — Zdaj, — se je obrnil k Samuelu, — pojdi, sinko, odpočij se. Danes nisi za delo, ali ne?-. Jaz pa bom delal za oba. Cez tri tedne po tem razgovoru je sedela Valerija plem. M. s svojo prijateljico grofico Antua-neto pl. Eberstein v prelestnem buduarju, ki je bil prevlečen z višnjevim atlasom in ozaljšan z množico najredkejših cvetlic. Mladi deklici sta tvorili pravo nasprotje. Majhna, nežna, dražestna Valerija pl. M. s svojo oslepljajočo belino obličja in pepelnimi lasmi, ki so jo nazivali z «vilo», je bila otrok napram visoki, veličastni Antua-neti z gostimi črnimi lasmi, ognjevitimi očmi in odločnimi potezami. Prijateljici iz otroških let, vzgojeni v istem zavodu, sta se iskreno ljubili in prebili skupaj po cele tedne, ker so v hiši grofa M. smatrali Antuaneto kakor za svojo bližnjo sorodnico. Antuaneta je bila videti v skrbeli in raztreseno je listala po ilustriranem časopisu. Od časa do časa je radovedno premotrila svojo prijateljico, ki je ležala na majhnem divanu in zami- šljeno vprla pogled v daljavo. Dasi je že odbila dvanajsta ura, je bila Valerija še vedno v beli vrhnji jopi in njena majhna roka se je poigravala z zaponko pri pasu, ki objema njen bok. Nenadoma je Antuaneta odložila časopis, vstala in rezko odgovorila: — Ne, to ni mogoče! Kaj je s teboj, Valerija? Nisi brez vzroka bleda, otožna in vedno zamišljena. Povej mi resnico. Saj sva se zakleli, da ne bove imeli nobenih skrivnosti druga pred drugo. Valerija je vztrepetala. — Kako odločna'si, — je rekla, sedla in privlekla z roko prijateljico k sebi na divan. — Sicer pai imaš prav; ničesar ti ne smem prikrivati. Najprej pa se zakolni, da ohraniš zase, kar ti bom povedala, ker moj nemir je v zvezi z denarnimi zadevami Rudolfa Pri imenu mladega častnika je obličje Antua^ ne-te pokrila močna rdečica, toda Valerija, ki je bila zatopljena v svoje misli, ni ničesar opazila in je rekla: — Da, povem ti vse, toda začeti moram z dogodkom, ki se mi je pripetil proti koncu septembra, tri tedne pred tvojim povratkom. — Vem, padla si s konja? Tvoj brat mi je o tem pravil. No, pri tem padcu ni bilo nič nevarnega in ni vplivalo na tvoje zdravje. — Motiš se, bila sem v nevarnosti za življenje; no, ti ne veš, komu sem dolžna hvalo, da se je vse tako srečno končalo; nikoli ne imenujem imena tega človeka, ker je neprijetno mojemu očetu in mojemu bratu. — Čudna reč! Sicer pa je res: nihče ni izpre-govoril imena onega, ki vam je izkazal takšno veliko uslugo.