List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote.	
47. številka	Joliet. Illinois. 1. novembra 1907	Letnilf X\ I
PLAZ ZASUL MESTO VSLED POTRESA.
1,500 prebivalcev živih pokopanih pod razvalinami v, ruski Aziji.
POTRES NA ITALIJANSKEM,
800 ljudi usmrčenih in ogromna škoda napravljena.
Taškend, Ruski Turkestan, 30. okt. Mesto Karatagh v Bokhari je popolnoma razdejal drsalni plaz zemeljski, ki je sledil potresu dne 21. oktobra.
Po zadnjih poročilih o nesreči je večinoma mestnega prebivalstva storila smrt. Prva poročila o nezgodi so bila pretirana, ki so se glasila, da je bilo usmrčenih 15,000 oseb; ampak Karatagh ima samo kacih 2,500 prebivalcev, in prav verjetno je, da je bilo okoli 1,500 živih pokopanih.
Med tistimi, ki so strašno nesrečo preživeli, sta guverner karataški in njegova mati.
Karatagh leži v samoti in potreben je cel teden, da se dobi novice od tam; ampak neki sel, ki je prihitel čez ogromno gorovje, je povedal, da se je čez mesto viseča gora utrgala in da je treščila navzdolu in dejansko zasula mesto.
Karatagh slovi vsled svoje obrti s sabljami, nožarstvom in izborno svilo. Obenem služi kot letovišče za prebivalce mnogo večjega mesta Hussar v okraju istega imena. Leži pa v gorati deželi 2,500 čevljev nad morsko gladino.
Potres na Italijanskem.
Rim, 28. okt. — Uradno je razglašeno, da je kacih 30 krajev razdejal zadnji potres v Kalabriji. Število in imena usmrčencev še niso natanko dognana, a toliko je gotovo, da je bilo nad 800 oseb usmrčenih; da, cele družine so zajedno storile smrt v podr-tinah svojih hiš. Bati se je, da je še na stotine mrličev pod razvalinami. Do včeraj je še bilo slišati ječeče klice na pomoč, ki so prihajali iz podrtin. Najdena trupla so povečini strašno okrnjena, da jih skoro ni spoznati. Nekatera trupla pa so neizpremenje-na, iz česar je sklepati, da so se dotič-niki pod razvalinami svojih hiš zadušili. Neprestani dež pospešuje gnitje trupel in bati se je, da nastanejo kuge. Sila mnogo živine je tudi poginilo. Reševanje se vrši le počasi, ker povodnji otežujejo dohod reševalcev. Nesrečniki zametajo podporo v denarju; kruha hočejo, ne denarja.
Strašni potres se je pripetil zadnji četrtek, kakor omenjeno, v Kalabriji. V mestu Catanzaro je potres prebudil jetnike v kaznilnici; hiteli so k oknom, trgali ob omrežja in kričali in javkali; osvoboditi pa jih ni mogel nihče, ker so jetničarji že pobegnili.
Papež je poslal, bržko je slišal o strašni nesreči, denarja in živil v razdelitev. Nadalje je odredil, da naj bodo cerkve noč in dan odprte, da morejo nesrečneži pod streho. Tudi kralj je poslal denarja.
Vezuv spet bljuje.
Neapolj, Italija, 26. okt. — Kmalu po potresu v Calabriji je začel Vezuv spet izmetavati žareč pepel in lavo na okoliležeča sela. Mnogo hiš je razdejanih in doslej se poroča o kacih 20 osebah kot ranjenih.
Bogat delavec.
Trenton, N. J., 30. okt. — V starosti 83 let je umrl tukaj železolivec John Brouch. Delal je skoro do svoje smrti kot želez'olivec, čeprav si je po nekaterih iznajdbah, katere so mu odkupili njegovi delodajalci, pridobil o-gromno premoženje. Tako je dobil med drugim za iznajdbo jekla, ki se je rabilo za puškine cevke, od neke tvrdke nad $100,000 kot delež dohodkov.
Smodnik eksplodiral.
Lorain, O., 26. okt. — Vsled eksplozije skladišča za smodnik v Krant-zovi trgovini z železom je bil usmrčen neki mož,čegar ime se ni moglo dozna-ti, in skoro vsaka hiša v South Lo-rainu je bila poškodovana.
Črnci in belci
San Augustin, Tex., 29. okt. — Oddelek državnih lovcev je semkaj dospel, da posreduje, ako treba, ob izbruhu sovražljivosti med črnci in belci. Pred nekaj dnevi so črnci ustrelili ne-cega belca in druzega hudo ranili. Kmalu potem so našli blizu strelišča trupli dveh črncev. Črno prebivalstvo misli na maščevanje.
Delavci odslovljeni.
East St. Louis, 111., 29. okt. — Tukajšnje tovarne “American Steel Foun dries”-kompanije bocio za dlje časa zaprte. Premalo naročil odstrani železnic navajajo kot vzrok. Družba ima 9 tovarn, v katerih je skupaj zaposlenih 6000 delavcev, in samo v East St. Louisu nad 1000 mož.
Štrajk končan.
Peoria, 111., 30. okt. — Štrajk zaposlencev v tukajšnjih žgalnicah, 700 po številu, je končan. Delodajalci so privolili v zahteve delavske izimši ono glede priznanja unije.
Dinamit eksplodiral.
Canonsburg, Pa., 30. okt. — Eksplodiralo je 500 funtov dinamita danes blizu 9 milj severno od tu od Wabash-železnici ležečega kraja. Štirje delavci so bili raztrgani v kose in šest drugih je bilo hudo ranjenih. Usmrčeni so: Nichols Breden, Filton Thornton, Stefan 01šavsky in Andrej Mihaljevič. Šesteri ranjenci, besni vsled silnih bolečin, so zbežali s kraja nesreče in odtlej jih ni bilo več videti.
Mitchellov dan.
Shamokin, Pa., 29. okt. — Desetti-soč rudarjev tukaj in v okolici je danes obhajalo Mitchellov dan v čast predsedniku rudarske zveze Johnu Mit-chellu. Na mnogih shodih so molili za ozdravljenje Mitchella (ki je bil zadnjič operiran na slepem črevesu); tudi so bili sprejeti sklepi s pozivom na Mitchella, naj ostane še nadalje na čelu zvezi.
Wilkesbarre, Pa., 29. okt. — V Wyoming-dolini je bil danes splošno obhajan Mitchellov dan in vse delo je počivalo.
Pravda proti Pettibonu.
Boise City, Idaho, 28. okt. — Sodnik Wood je danes določil obravnavo pravde proti Pettibonu radi sokrivde na umoru bivšega guvernerja Steu-nenberga na dan 21. novembra. Če bo potrebna zopetna preložitev, se bo vršila obravnava v januarskem obroku.
Sprejeli znižano plačo.
Butte, Mont., 30. okt. — Unije rudarjev in topilcev so sprejele znižanje plač od $4 na $3.50 na dan, ker so “Amalgamated Copper Company” in drugi rudniški posestniki pretili, da sicer ustavijo poslovanje.
Huda skušnja.
Washington, D. C., 27. okt. — Predsednik Roosevelt je odredil, da morajo vsi častniki ameriške vojske in sicer od stotnikov do polkovnikov, v kratkem položiti izpit v jahanju. Pri skušnji bodo morali prejezditi 15 milj v skoku; ako pa kdo tega ne bode mogel, mora vložiti prošnjo za odpust. Dan za skušnjo še ni določen in sedaj se debeli stotniki in majorji uče priti na konja brez lestve. Tudi častniki,kateri so že po več let zaposleni po raznih pisarnah, bodo morali napraviti skušnjo, katera bode za nje brezdvom-no zelo težavna.
Še mnogo premalo.
Kewanee, 111., 29. okt. — Charles Stoner, mladi sin necega farmarja, je bil od svojih sošolcev v “Bradford College”-u v Bradfordu, 111., po divjaško trpinčen, da danes hira v neki blaznici. Pet svojih mučiteljev je tožil za odškodnino po $10,000 in včeraj mu je porotno sodišče prisodilo $14,000. Takozvani “dijaki” so bili mladega Stonerja ponoči vlekli na neko pokopališče izven mesta. Tam so ga slekli in privezali ob nagrobnik. Ob poskusu odtrgati se je revež podrl nagrobnik in potem začel klicati na pomoč. Zlomil si je nogo, se poškodoval v notranjosti in vsled strahu je prišel ob pamet. Omenjena petorica je bila polegtega tožena zarote k poskušene-mu umoru. Dva sta pobegnila, eden je ubog, a očeta ostalih dveh sta bogata farmarja.
Najnovejši poklic.
New York, 26. okt. — Že precej bogati listi poklicev, ki bi se Evrop-cem utegnili zdeti redki, a so v Ameriki v cvetu, se je pridružil kot najnovejši poklic “uničevanje knjig”. V New Yorku sta ravnokar zaposleni dve tvrdki z uničevanjem računskih knjig, trgovskih pisem, računov in dru gih sličnih papirjev. Po newyorških trgovinah sta razposlali dotični tvrdki cel kup cirkularjev, v katerih se ponujata za uničenje vseh trgovskih papirjev z garancijo, da se ne bo nobeno zvedavo oko vanje ozrlo.
ŽELEZNIGE V DENARNI STISKI.
Rock Island in Union Pacific odslovili na tisoče delavcev od gradnje.
MESEC PREJ NEGO NAVADNO.
Tudi na vzhodu pričakovana slična odredba.
Chicago, 111., 30. okt. — Rock Island železnica je danes odslovila 2,500 delavcev, zaposlenih pri gradnji in popravljanju železniške proge. Daši je središče železnice v Chicagi, vendar tu ni bil prizadet noben zaposlenec. Prizadeti so samo delavci v zapadnih državah, kjer drži železnica, od Illinoisa do Texasa.
Predsednik B. L. Wintchell je rekel, da ta odslovitev ne pomenja ka-cega “troubla” ali da je prometa ali voznega blaga manj letos. Priznal pa je, da je finančni položaj nekako kriv, ker se navadno delavci ne odslovljajo pred koncem novembra meseca.
8,000 odslovljenih.
Omaha, Nebr., 29. okt. — Union Pa-cific-železnica je danes opoldne odslovila od štiri- do osemtisoč svojih delavcev. Odslovljenci so bili vsi za-zaposleni pri gradnji in za nedoločen čas so vsa ta dela na celi železnici ustavljena. Ustavljeno je tudi delo na takozvanem “cut-offu”, zapadno od Omahe, ki je stalo doslej $5,000,000 in bi se imelo v petnajstih dneh zgotoviti.
Od prometnih vslužbencev ni bil ni-jeden odslovljen in ne bo za 'nedoločen čas. Glede te točke je izjavil glavni superintendent Park:
“Bržkone se nam zmanjša poslovanje in bržko se to zgodi, bomo odslovili mnogo vslužbencev na vlakih. Začasno se to ne zgodi; ukaz imamo odsloviti vsacega nepotrebnega moža in ustaviti vsako gradnjo. Ukazano nam je, stroške na vsak mogoč način zmanj šati.”
Ta povelja so prišla iz New Yorka, ampak uradniki nočejo sporočiti, od koga. E. H. Harriman je edini želez-nični uradnik, ki je višji nego uradniki v Omahi.
New York, 29. okt. — V tukajšnjem uradu Union Pacific-železnice pravijo, da so bili delavci odslovljeni iz istega vzroka, kakor vsako leto ob tem času, ker so namreč končane poletne gradnje. Letos je bilo odslovljenih več delavcev nego druga leta, ker je bilo več zaposlenih. (Ali je to vse? Op. st.)
Kako pa na vzhodu?
Chicago, 111., 31. okt.—Govorica se raznaša, da so bile razne železnice na vzhodu, kakor “Pennsylvania”, “New York, New Haven & Harford”, že na tem, da bi odslovile veliko število delavcev — “Pennsylvania” med 20,000 in 30,000 — ampak uradniki zanikajo to.
Vsa gradnja je ustavljena na Oregon Short-liniji.
Smehlja se ne več.
St. Louis, 28. okt.—Potepuhi so napadli časniškega poročevalca Justus Geigerja in izpraznili njegove žepe. Ko so našli v njih le malo denarja, se je Geiger zasmehljal nad njihovo jezo, f>ri čemer je pokazal dva zlata sprednja zoba. Takoj mu je eden roparjev raztegnil usta in drugi mu je izdrl oba zlata zoba! Geiger se odtlej ni več nasmehnil.
Dijaški štrajk.
Pewaukee, Wis., 29. okt. — Kot odpor proti odslovitvi gdčne. Helene M. Roberts iz Chicage, pomožne šolske predstojnice, je zapustilo danes 50 gojencev tukajšnje višje šole svoje razrede z izjavo, tda se ne vrnejo, dokler ne bo učiteljica spet nameščena. Šolski svet bo imel posebno sejo, da se razgovori o nenavadnem položaju.
Cena mesu nižja.
Chicago, 111., 30. okt. — Zapadne klavnice so sklenile, znižati ceno mesu za 10 odstotkov in pričakuje se še na-dalnje znižanje cene ne samo govedini, svinjini in drugemu mesu, temveč vsem živilom.
Star dijak.
New Haven, Con., 28. okt. — Kacih 50 let stari Mitchell B. Haggerty, rudar in uradnik zveze “Western Federation of Miners”, se je dal vpisati kot dijak v Yale-vseučilišču. Postati hoče odvetnik ali pravdnik in potem prakticirati v Montani. Njegova žena se hoče na istem vseučilišču posvetiti družboslovnim ukom.
Finančna stiska.
New York, 30. okt. — Tajnik zvezne zakladnice Cortelyou misli kakor konservativni finančniki in trgovci v deželi, da je finančna kriza prestana in da so banke pred vsemi slučajnostmi začasno zavarovane pod uvedenimi o-preznimi naredbami glede vzdiganja hranil. Urad zvezne zakladnice je v zadnjih sedmih dneh položil skoro $50,000,000 v narodne banke, a od začetka septembra nad 70 milijonov dolarjev. Sedaj je v narodnih bankah vladne imovine $215,000,000.
Bankrot.
New York, 30. okt. — Bančna tvrdka Kessler & Co., 54 Wall st., je danes svoje plačevanje ustavila.
Dayton, O., 30. okt. — Predsednik Friend Paper & Tablet-kompanije iz West Carroltona je v sodišču predlagal, imenovati oskrbnika imovine za družbo, ker ima $1,000,000 dolgov.
San Francisco, 30. okt. — “The California Safe Deposit & Trust Company” je danes zaprla svoja vrata.
600. obletnica švicarske svobode.
Chicago, 111., 28. okt. — Veličastno je uspela narodna slavnost, ki so jo včeraj priredila združena švicarska društva v spomin na 600. obletnico prisege na Ruetli ali Gruetliju, oni senožeti v gori ob zapadnem bregu Vier-waldstaettenskega jezera, kjer so se v noči od 7. na 8. dan novembra 1307 Stauffacher von Steinen, Walter Fuerst von Attinghausen in Arnold iz Haldena v Melchthalu s 30 pristaši zarotili, svojo deželo osvoboditi iz jarma avstrijskih vojdov ali namestnikov.
1.733.332 razporok.
Washington, 28. okt. — Cenilni urad je izdal poročilo, po katerem je bilo v prošlih 20. letih v Združenih državah 1,733,332 oseb razporočenih sodnij skim potom. Kacih 2000 klerkov in posebnih agentov je zadnje mesece premetalo sodne spise v deželi in sestavilo te podatke.
t Pridelek sladkorja.
Honolulu, Hawaii, 30. okt. — Pridelek sladkorja leta 1907. na tukajšnjem otoku je največji v zgodovini zadnjega. Znaša namreč 420,000 ton. Prihodnjo letino cenijo na 575,000 ton. Veliki narastek v pridelku pripisujejo dovajanju voda v dosedanje pustinje.
Čemu je štedil?
Jamestown, N. D., 30. okt. — Glad, onemoglost in grdo vreme so povzročili smrt premožnega zemljiškega posestnika Johna Mooney v okraju Stuts man. Samo v obleki mrličevi so našli $15,000 v bančnih hranilnih listih. Mooney, ki je bil star kacih 65 let, je živel od manj nego ioc na dan, in zadnjo zimo je stanoval v izbici nad neko prodajalnico, da prihrani kurjavo. Hodil je vedno v borni obleki, in njegova suknja je bila čisto beraška.
Alfonso v Londonu.
London, 29. okt. — Španska kraljevska dvojica je dospela sinoči semkaj. Vkljub neugodnemu vremenu se je zbralo na kolodvoru več članov angleške kraljevske rodovine s španskim poslanikom. Prihodnji ponedeljek obiščeta Alfonso in soproga angleško kraljevsko dvojico v Sandringhamu.
Nemški škandal.
Berolin, 28. okt. — Maximilian Harden, izdajatelj mesečnika “Die Zukunft”, je bil danes oproščen obtožbe obrekovanja in tožitelj obsojen plačati sodne stroške. Tožitelj je bil grof Kuno von Moltke. Ta in knez Eulen-burg, bivši poslanik na Dunaju, in general von Hohenau, cesarski adjutant, in major grof Lynar so tvorili neko o-mizje (Tafelrunde) in uganjali nenaravne in nenravne stvari ter šuntali cesarja Viljema, naj začne vojno s Francijo in Angleži. Vse to je Harden odkril in dokazal, in bil oproščen, .a grof Moltke skrajno osramočen in prognan izpred cesarskega obličja, kakor tudi drugi imenovani “plemenitaši”.
Pes rešil družino.
Wilkesbarre, Pa., 27. okt. — Mali pes dr. C. W. Spayda, kateri živi v tukajšnjem mestu nad svojo lekarno, je včeraj rešil njemu in njegovej rodbini življenje, kajti ako bi ne bilo psa, bi se vsa rodbina zadušila v dimu, kateri je prihajal iz lekarne, ki je pričela ponoči goreti. Dr. Spayd je bil od dima že tako omamljen, da se je probu-dil šele potem, ko je njegov pes skočil nanj in ga opraskal po obrazu. Nato so se vsi člani njegove rodbine srečno rešili.
NA RUSKEM
SE VEDNO VRE.
Vladivostok prizorišče male bitke med posadko in upornimi mornarji.
SPET GENERAL USTRELJEN.
Pri volitvah za tretjo dumo so zmagale vladne stranke.
Vladivostok, 30. okt. — Vladivostok je bil bombardiran in ena torpedovka je bila prestreljena danes med obupno malo bitko na morju, ki so jo povzročili uporni mornarji.
Poslopja so se rušila v mestu in več oseb je bilo usmrčenih po ulicah. V razburjenosti so začeli težki topovi v trdnjavi in tamkaj nameščeni vojaki streljati v luko, kjer je bilo pet vojnih ladij v pravcati bitki.
Uporniki so bili nazadnje poraženi, a poprej je bilo več častnikov in mornarjev usmrčenih in ranjenih, a mesto vrženo v strah in trepet.
Pomorska bitka je sledila zborovanju saperjev (podkopnikov), ki so včeraj streljali na barake. Strojni topovi so več upornikov usmrtili.
Čez Vladivostok je proglašeno obsedno stanje. Pravijo, da so revoluci-jonarji in judje povzročili upor na Ia-dijah.
Vladivostok, 29. okt. — Batalijon pravkar dospelih vojakov se je uprl, pa upor je bil zatrt in dvanajst upornikov je bilo usmrčenih.
Volitve v dumo.
Petrograd, 30. okt. — Zaključne volitve za dumo ali ruski državni zbor so se danes v Petrogradu in drugih velikih mestih mirno vršile. Misel prevladuje, da je v Petrogradu samo en kandidat — ustanovni demokrat Miljukov, urednik lista “Rječ” — dobil nadpolovično večino glasov, kakor jo predpisuje postava, tako da se bo morala vršiti ožja volitev v vseh slučajih, kjer je bila oddana samo večina.
V	drugi volivni razvrstiti so se u-stavni demokratje prav dobro odrezali, kakor je videti, a na skupnem izidu volitev ne bo vsled tega nič iz-premenjeno, in vladne stranke bodo imele večino v tretji dumi.
V	Moskvi so ustavni demokratje izvolili mnogo svojih kandidatov.
General ustreljen.
Petrograd, 29. okt. — General Mak-sinovskij, ravnatelj jetniškega oddelka v ministerstvu notranjih zadev, je bil včeraj ustreljen. Bil je najvišji odgovorni uradnik v zvezi z vodstvom ječ na Ruskem. Umor je izvršila gdčna. Ragozinikova in bila danes že obsojena na smrt na vešalih. K umoru je bila izvoljena od odbora severnih revolucionarjev, in sicer v maščevanje za to, ker je zadnjič general odredil, da se .ima s političnimi jetniki ravnati kakor z navadnimi zločinci.
Drug atentat brezuspešen.
Vyatka, 30. okt. — Ko se je knez Gorčakov, guvernerjev nadomestnik tukaj, danes opoldne počasi peljal iz katedrale v svoj urad, je bila proti njegovi kočiji vržena bomba, a je zgrešila svoj cilj. Bombo je vrgel neki vi-sokošolec, ki je potem skušal streljati na kneza, a je bil sam ustreljen po nekem cirkaškem vojaku.
Finci in vojaška služba.
Helsingfors, 29. okt. — Finski deželni zbor je danes sprejel s 104. proti 91. glasom dovolitveno predlogo, po kateri se ima svota $4,000,000 plačati ruski vladi za to, da so Finci oproščeni službe v ruski armadi. Obenem je deželni zbor namignil, da se v to svrho ne bo dovolilo nič več denarja, in car bo nujno naprošen, da preustroji finsko narodno armado.
Petrograd, 29. okt. — Iz Odese semkaj dospele brzojavke poročajo, da so tamkaj spet izbruhnili protijudovski izgredi in da se je po cestah spet streljalo.
Armada žre davke.
Dunaj, 28. okt. — Skupni proračun državnih dohodkov in stroškov za prihodnje leto v obeh državnih polovicah obsega pomnožitev stroškov za dvajset milijonov kron za armado in mornarico. Brez dvoma bo ta večja za hteva državnega vojnega ministra zadela ob hud odpor pri posvetovanju o proračunu, posebno ker avstrijski ministrski predsednik baron Beck in o-gj-ski prvi minister dr. Wekerle baje nikakor ne soglašata z nazori vojnega ministra.
— Čitajte Amer. Slovenca in prepričani bodete, da v njem dobite največ novic in zanimivosti. Samo $1.00 na leto.
Cesar na izprehodu.
Dunaj, 29. okt. — Cesar Franc Jožef, ki je pred štirimi tedni zbolel, je šel danes izza početka svoje bolezni prvikrat na izprehod v grajskem panku v Schoenbrunnu. Kakor je videti, mu kratko bivanje v svežem zraku h: škodilo.
Madžarski divjaki.
Budimpešta, 30. okt. — Krvavi dogodki so se odigrali v Černovi v ogrskem komitatu Liptava. Tam se je obhajalo cerkveno proščenje; pa obrede je vršil neki madžarski duhovnik, namesto odstavljenega slovaškega kaplana. Slovaki so poskušali obrefi preprečiti, in prišlo je do tacega šun-dra, da so bili žandarji klicani. Ti so na ogorčene Slovake kar meninič tebi-nič streljali. Trinajst Slovakov je bilo usmrčenih in enajst hudo ranjenih. Z ozirom na razburjenost med prebivalstvom je klicano vojaštvo.
Nagodba med Avstrijo in Ogrsko.
Dunaj, 27. okt. — Posvetovanje o avstro-ogrski nagodbi se je sedaj moglo vendarle začeti v državni poslanski zbornici: Obstrukcija češka je nazadnje zatrta. Razprava je pa še malo napredovala.
Belokranjska železnica.
Ljubljana, 16. okt. — Normalnotir-na železniška zveza Novo mesto-Me-tlika-Karlovec je zagotovljena! Ta železnica ima biti dograjena do oktobra leta 1910. Da je vendar prišlo tako daleč, je k temu pripomogla železna volja zastopnikov S. L. S., ki so odlične svoje zveze uporabili v to, da je bil odpor ogrske vlade v tem vprašanju konečno «lomljen. — S. L. S. s tem zabeležuje uspeh za napredek naše dežele, v prvi vrsti Dolenjske in Ljubljane!
Osem ljudi utonilo.
Kočevje, 10. okt. — Kočevje in okolica je po zadnjem nalivu preplavljeno. Na mostu od Stalgern proti Lien-feldu je zavozil dne 10. oktobra voz s 14 ljudmi v vodo, od katerih se jik je rešilo le 6. Utonili so: Jožef Žagar, Uršula Briški, Anton Ožanič, vsi iz Ajbelja pri Banjaloki, Franc Vončina in neka ženska iz Novih Laz (plinter-berg) in hlapec g. Kajfeža iz Mrave. Rešil je pa Mihael Curl iz Ajbelja, K je, predno je voz šel pod vodo, skočil iz voza tri potnike. Rešeni so torej: Mihael Curl, Jožef Dravič, Matija: Curl, Jožefa Briški in še dva druga.
Povodenj na Kranjskem.
Ljubljana, 10. okt. — V Loškem potoku je velikanska povodenj, kakoršne ne pomnijo od leta 1859. Vasi Retje in Travnik so skoro pod vodo. Zelniki in njive s peso, koruzo in drugim so preplavljeni. Voda stoji že šest dni. Danes zopet dežuje. Nastala so cela jezera, ono pri Travniku je dolgo pol ure hoda. Kmet tarna, baš ko bi imel spraviti sad svojega truda pa mora gledati, kako mu sadeži gnijejo pod vodo. Poslanec Jaklič je prihitel, da vidi nesrečo in izposluje pomoč prizadetim.
Pokrajina okoli Unca na Notranjskem je podobna jezeru: osem kvadratnih kilometrov je pod vodo, iz katere se dvigajo le drevesa. Voda sega do prvih hiš v Planini. Cerkniško jezero je prestopilo svoje bregove in poplavilo Cerknico. Voda je vdrla v hiše in napravila veliko škode. Potok, ki teče skozi Cerknico je postal hudournik ter je odnesel več mostov. 60 let že ni bilo na Notranjskem take povodnji.
Osilnica, ležeča na meji kranjske vojvodine, leži v pravcatem jezeru. Grozovito deževje, vsled katerega sta izstopili Čubranka in Kolpa, je opu-stošilo vse polje dveh vasi: Osilnica in Sela. Ubogi kmetovalec zre s solzami v očeh na svoje njive, po povodnji uničenih poljskih pridelkov; koruze, zelja, korenja itd. Osodepolni jarki trgali so zemljo vasi, ležečih v gorah. Rosila so očesa, ko so gledala elementarno moč vode, odnašajoč z grozovito silo — poljske pridelke. Razdrto polj* zre ubogemu kmetovalcu-trpinu v o-braz. Poštna zveza je pretrgana. —-Zaupljivo pričakujemo itak zapuščeni in oddaljeni Osilničarji vsled elementarnih nezgod preplavljenja, katere so nas zadele 1852, dne 27. oktobra 1895 in — danes •— od visoke c. kr. vlade primerne podpore. Ljudstvo si išče kruha v zimskem času s krošnjarijo ter kot drvarji v galiških, slavonskih itd. gozdih. Radikalno izseljevanje občanov v Ameriko je oprezno. Šolsko poslopje razpada; župnišče se utegne porušiti vsak hip. Kličemo torej: Pomagajte!
Za Božič in Novo leto pošiljajo rojaki darila svojcem v stari domovini in to gotov denar; to pa najhitreje in najceneje preskrbi Arnerikanski Slovenec. Pošljemo: 100 kron za $20.40.

■
m

"■’Mi S J- '.;<■? .
AMERIKANSKI SLOVENEC, i. NOVEMBRA 1907.
Jcjliet, 111., 30.\3kt. — Veselica v korist naši cerkvi sv. Jožefa, ki se je vršila zadnjo soboto zvečer v Golobičevi dvorani, je bila prav dobro ob-
det in na mestu usmrčen. Drugi upo-slenec, ki je delal tam, je bil neki Thomas Donnelly, a ta je bil samo hudo opraskan in pobit po glavi. Ne
iskana, posebno mlajšega sveta je kar;zgoda je seveda takoj povzročila v je mrgolelo. Kako pa tudi ne! Saj je bil na programu slavnoznani orkester g.
klarni govorico o še večji nesreči,ki se pa ni zgodila. — Istega dne okoli treh pop. je razbeljena ruda hudo opekla necega Italijana, imenoma Peter Tornado, ki je bil prepeljan v Silyer Cross bolnišnico.
—	Mleko se baje podraži. Po I. novembru bo stal kvort 7c, pravijo mlekarji. In zakaj? Ker zahteva država pri mlekarstvu več čistosti in imajo mlekarji za^o več stroškov, pravijo.
—	Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Dukič Mile, Jankar Andrej, Muska Andro, Ohlin Andro, Pikec Jurij, Slepčevič Franjo in Sobol Jakob.
.—• V knjigarni Am. Slovenca so dobiti najlepši molitveniki in raznovrstne druge knjige, kakor Jurčičevi spisi, Spisi Krištofa Šmida itd.
—	Dr. Ivec Vas gotovo ozdravi v bolezni! 711 N. Chicago St., Joliet. N. W. Phone 1012, Chicago Phone 2202.
Frančiška Završnik. In kaj se to pravi, prav dobro ve naša poskočna mladina. Prostrana dvorana je bila na-mah izpremenjena v najelegantnejše plesišče, in valjček in mazurka sta nudila najlepšo priliko vsem, ki se radi sučejo in vrte. In vrtelo se je tudi sreče kolo in vrteli so se tudi urni točaji za baro in vrtelastega veselja ni bilo ne konca ne kraja. Pač! Opolnoči je bilo izžrebanje dobitka v znesku $100.00 v zlatu ;— in potem se je dvorana izpraznila v najlepšem redu in miru. Dobitek je sreča naklonila go-spej John Strutzel. Pozabiti ne smemo g. Krištofeka, nadepolnega češkega virtuoza na gosli, ki je prihitel ta večer iz Chicd'ge v našo sredo, da nas je parkrat dvignil v nebeške višine na divnih glasovih svojih čarobnih gosli.
Kdor ga je slišal, mu ostane sladki goslar v trajnem spominu. Glede razprodanih tiketov in doseženega dobička v korist naši cerkvi pa še nimamo natančnih podatkov.
— Mraz je bilo zadnjo nedeljo do-poludne, ko je bila najslovesneje posvečena nova hrvatska cerkev Blažene Device Marije na . North Broadway, vendar se je posvečenje izvršilo ob ogromni udeležbi slovanskega sveta in tudi drugorodcev. Vsa prelepa svečanost se je izvršila po programu, zadnjič navedenem v našem listu. Pod vodstvom glavnega maršala Mat. Eci-moviča so se vsa hrvatska, poljska, slovaška #in slovenska kat. društva, kmalu po 8. uri dopoludne zbrala in razvrstila v dolgem sprevodu, z razvitimi zastavami in banderi ter deloma v svojih blestečih uniformah, nakar so odkorakala posredi mesta na kolodvor Rock Island železnice dočakat in svečano sprejet mil. škofa McGavicka iz Chicage, ki se je pripeljal z vlakom pet minut po desetih. Nato se je veličastni sprevod spet razvrstil in je mogočno korakal po istej poti nazaj k hrvatski cerkvi. Obe slovenski godbi sta se namoč trudili, da je bilo mar-canje tem ponosnejše in uprav junaško. Pred ličnim hrvatskim župniščem so društva napravila špalir, z maršali na konjih v ozadju, in čč. gg. duhovniki z mil. škofom so izstopili iz kočij in šli skozi župnišče v novo krasno poslopje, ki je bilo nato posvečeno v čast Marijino, nakar se je darovala v novi cerkvi prva sv. maša ob ogromni udeležbi vernikov. Posvečenje je izvršil škof McGavick.ob asistenci druge č. duhovščine. Sv. mašo je daroval Very Rev. Dean Dunne, asistirala sta mu pa č. g. F. S. Šušteršič od naše cerkve sv. Jožefa kot dijakon in č. g.
Rancinger iz Chicage kot subdijakon Razun teh in preč. g. škofa so bili v asistenci Rev. Olszewski od poljske
cerkve, Rev. Ivečič od slovaške cer- Moon Run, Pa., 27. okt. — Cenjeni kve, Rev. Krmpotič iz Kansas City, g urednik: Sporočiti Vam imam novi-
Bradley, 27. okt. — Jako malo se .sliši od tukajšnje slovenske naselbine. Če ravno ni nas tukaj veliko število, pa vseeno naj omenim, da so vsi pravi katoličani — želelo bi se tudi, da bi bili tudi vsi naročniki Amerikanskega Slovenca. Nobena družina bi ne smela biti brez tega lista.
Zadnjo nedeljo so blagoslovili v tukajšnji francoski cerkvi novi zvon. Cerkev je bila prenapolnjena, bilo jih je veliko tudi iz sosednih fara.
Delamo tukaj še dostojno dobro. Vreme je tukaj slabo, kakor mislim, da je povsod, saj drugega ne moremo pričakovati ob tem času.
Sedaj pa pozdravljamo vse Slovence po širni Ameriki, kakor tudi chica-ške socijaliste, posebno pa Pavlihata s Centre. Vsaki teden pogrešamo tvoje pismo v A. S. Piši še kaj! Kako se kaj imaš? Vem, da nimaš časa, da imaš dosti dela, ker zima je tukaj in vsaki hoče imeti kaj novega za zimo.
Torej na svidenje!
Anton Zgonc, Box 371.
najstarejši in najcenejši list in glasilo K. S. K. J. Sporočiti imam namreč žalosten dogodek, kateri je primerno podoben mojemu dopisu v številki 46. “A. S.” “Nesreča nikoli ne počiva”, tako pravi znan pregovor.
Dne 26. oktobra ponesrečen je bil Frank Ložovec, doma iz Poženk, pošta Cerklje pri Kranji. Uposlen je bil v Pioneer-rudniku. Nekoliko v višini sta neka rudarja streljala s 480 odstotki moči dinamita. Na prostoru (v kevnu), kjer je bila moč dinamita položena na kol, padlo je nekoliko rude, zdrsnil je kol z dinamitom vred z zažgano vrvico v šupljino, iz katere so rudo nakladali, počilo je strašansko — in razbilo Ložovcu vso glavo, tako da so kosti okrog pobirali. Njegov tovariš je bil neki Italijan, katerega hi j ubilo, marveč smrtno ranilo. Pokojnik ! je bil star 36 let, v starej domovini za- j pušča ženo in tri nedorasle otroke. 1 Bil je član društva sv. Cirila in Meto- j da št. 1. J. S. K. Jednote, katerega odbor je skrbel za primeren pogreb, ki se je vršil 27. oktobra iz slovenske cer kve na pokopališče ob udeležbi članov, kateri so mu skazali poslednjo čast. Bodi mu lahka tuja zemljica!
Okrajni šolski svet je izdal posebno postavo, da vsi tisti dečki in deklice, kateri niso izpolnili 16 let v našej naselbini, morajo korakati še v šolo. Seveda nekaterim staršem ni to povolji, zato postopa o tej zadevi mestni policaj.
K sklepu mojega dopisa pozdravljam vse rojake širom Amerike, tebi, Amer. Slovenec, želim obilo naročnikov in pa dobrih predplačnikov.
John Težak, P. O. Box 422.
Severova zdravila so v več mestih že ponaredi», Ne jemljite takih, ker nikakor niso tako dobra, kot naš domači izdelek.
Pljučne bolezni.
Pljuča morda preč v prvem slučaju niso napadena, vendar pa neredi in bolezni okoli pljuč imajo slabe nasledke, ki povzročajo razne bolezni pljuč.
Kronične bolezni in vnetje pljučnih prostorov povzročajo vnetje mrene, ki pokriva pljuča. V takšnih slučajih je najbolj pametno, da se preč v prvem pojavu bolezni začne rabiti
----------- SEVEROV-----------------
balzam za pljuča
ki odstrani vnetje; zdravi kašelj in bolečine grla ter, odstrani nevarnost.
Med zdravljenjem pljučnih bolezni se mora dobro paziti, da se ne diha hudo mrzel zrak, prah ali dim. Dobro je tudi, da se prša ribljejo vsak dan z Severovem Oljem sv. Gotharda in krepča cel sestav z izvrstno toniko Se-verovega Balzama za življenje. Severov Balzam za pljuča. Cena 25C in 50C.
W Dobi se v vseli lekarnah.
Zdravniški svet damo zastonj.
Zolčnica.
Steelton, Pa., 27. okt. — Umrl je John Ažbe, brat našega č. g. župnika Frančiška J. Ažbeta, po dolgi mučni bolezni. N. p. v m.!
Tukaj je še dosti dela, samo naš stari “open hearth” bolj spi, ker so novega naredili. Pri tem jih dela samo 5 mož, pa ti napravijo več železa, kakor 12 mož pri starem. Mislim, da se bo vse kmalu na boljše obrnilo, ker to je navada pred volitvami, ki jih dobimo drUgo leto.
Z odličnim pozdravom in Vam želim dosti dobrih naročnikov in predplačnikov.	Jos. A. Pibernik.
Ely, Minn., 27. okt. — V našej slovenski cerkvi sv. Antona P. se je v ponedeljek 21. oktobra poročil g. John Dragovan, doma iz Grahovca, z Marijo Ivec, iz Lokvice, oba Metliške župnije, Belokranjsko. Novoporočen-cema želimo obilo sreče!
Včeraj, t. j. 26. oktobra smo dobili novi sneg, kateri je oznanil zimski dohod. Mrzel veter igral se je s prvimi snežinkami, zatoraj imamo v našej o-kolici en palec debel sneg, poiskati! morali smo zimske suknje, v katerih j smo se okrepčali z gorkoto. Srčen ' pozdrav čitateljem Amerikanskega! Slovenca.	John Težak, j
Kopiah, Wash., 27. okt. — Malo nas je tukaj Slovencev, samo pet. Z delom gre prav dobro, tudi plača ni preslaba; delamo 8 ur na dan za plačo od $3 do $3.60. Sedaj smo ustanovili tudi unijo, ki spada k Western Federation of Miners.
Ali ste že kdaj slabo počutili? To pomeni, da imate nasledke žolčnice. Hrana vam ne diši, ker vaši prebavni organi so zabasani. Popravite nered z rabljenjem
SEVEROVEGA ZDRAVILA ZOPER OBISTI IN JETRA.
in prepričali se boste, ko se boste počutili, kot krepak človek. Človek 75C in $1.25.
Kri je slaba in nežna.
Ko se kri spremeni v vodo in obraz postane bled, takrat je nevarnost groba na delu, in ako se preč ne zapreči s čistenjem krvi je to lahko slad nasledek bolezni.
SEVEROV KRIČISTILEC pretvarja kri in okrepča krvno barvo ter prinese zopet v lica pravo živo barvo in oživi oči. Cena $1.00. -
ŽRTEV GLAVOBOLA.
Gospa Josefina Oliverius iz Lodge Pole, Nebr., nekadanja bolnica, ki je veliko trpela na glavobolu, piše sledeče: “Nobeno zdravilo se ni tako uspešno izkazalo v mojej bolezni, kot Vaši Praški zoper glavobol in nevralgijo. Priletna sem že in se prav hitro prehladim. Prehlad mi pa povzroči velike preglavice, ker sem pa vedno oskrbljena z Vašimi Praški, za to odstranim prehlad in njega nasledke v naj-krajšem času in glavobol in nevral-cfj gija nima več moči.” Severovi Praški zoper glavobol in nevralgijo. Cena 25C.
Stari ali mladi, bogatini ali reveži.
Delavec v delavnici, bogatini v palači, mladenič v dvajsetem letu ali star veteran visoke starosti, vsi gotovo rabijo pomoči, katere daje SEVEROV ŽIVLJENSKI BALZAM Ohrani mladeniče krepke ter povrne starim ljudem mladeniško krepost. To je varno, zanesljivo in okrepčeifalno zdravilo. Cena 750.
Ely, Minn., 27. okt. — Rojaka Janeza Šuštarja, doma iz Poženja, župnija Cerklje na Gorenjskem, jc povo- j zil vlak dne 3. t. m. in ga tako raz- J mesaril, da ga ni bilo spoznati. Ker se je mislilo, da je truplo kacega Finca, je opravil pogrebne obrede švedski duhovnik. Čez 13 dni pa so začeli v neki družini pogrešati rojaka Šuštarja. In prišli so na misel, da je utegnil biti pogrešanec oni domnevni Finec. Izkopali so truplo — in sedaj spoznali v mrtvecu našega rojaka. Bil je član društva “Sokol”. Doma zapušča ženo in mater.
W. F.
CEDAR RAPIDS IOWA
Rev. Heeley iz Chicage, Rev. Mc-Namee od irske cerkve sv. Marije, Rev. Tonello od italijanske cerkve in seveda Rev. Violič, župnik novoposve-čene hrvatske cerkve. Cerkvfcno godbo in petje o tej svečani priliki je iz posebne prijaznosti oskrbel zbor od imenovane irske cerkve pod vodstvom g. Antona Schagerja. Petje je bilo divno in godba ¡stotaka. Cerkev je bila bujno ozaljšana s palmami in vsakovrstnimi cveticami. V nagovoru je rekel g. škof McGavick med drugim sledeče: “Dragi bratje! Omeniti moram ogromno delo izvršeno v najkrajšem času. Tu imamo krasno cerkev, udobno šolo in res lepo župnišče. Šele dve leti obstoji ta župnija, pa je napravila toliko lepega. Čestitam Vam in vsem, ki so delali z Vami in Vam pomagali. Zelo me veseli to posvečenje. Blagoslovil sem poslopje in po svetil. Odslej bo to božji hram. Vaši otroci bodo tu krščevani, a odtod tudi pokopavam. To je svet prostor, hiša božja in On ostane v vaši sredi. Zato se veselite danes. A vedno ostanite složni s svojim župnikom v delu za napredek svoje župnije.” Lep vtis so napravile posebno na drugorodce be-looblečene deklice s hrvatskimi trobojnicami čez prša. Hrvatski prapori so plapolali s ponositega zvonika in iz visokih lin so zveneli miloubrani glasovi in vsa soseščina je oznanjala radost in veselje. Posvečenja se je .0 deležil tudi jolietski župan, Mr. Cro nin.
Tako se je obhajal veliki dan naših bratov Hrvatov. Vsa čast jim! Kajti imenitno so se izkazali pred vsem jo lietskim svetom. Vsa čast njihovemu cerkvenemu odboru, ki se je namoč trudil v dosego velikega uspeha. Pred vsem pa zasluži' javno pohvalo Rev Gjuro Violič, ki je v kratkem času svojega tukajšnjega bivanja ustvaril vzorno župnijo, v čije zgodovini ostane njegovo ime za vedno zapisano z zlatimi črkami.
— Resna nezgoda se je pripetila za dnji četrtek zvečer okoli poldesetih v jeklarni Illinois Steel-kompanije. Ena izmed kar, ki so šle naložene z rudo po visoki progi, je skočila s tira in treščila v kotlarno ob plavžih št. 3 in 4. Prodrla je zid iz opeke in strla dva kotla. Tamkaj je bil uposlen kot čistilec neki Peter Matterson, ki je bil za-
co a žalibog neveselo o nesreči, ki se je primerila našemu rojaku Janezu Jurca. On se je podal v bližnje mesto Pittsburg, Pa., 21. oktobra ob 4. uri popoldne po Pike Road, bližnji Street Car Crafton; ali žalibog prišel ni dalje kot 15 minut od naše naselbine. Izvršil se je roparski napad nanj kakih 120 metrov od ceste v gozdu. Nesrečnež je ležal do 24. oktobra. Ob ir. uri popoldne sta ga našla sinova farmarja A. Beck, ko sta bila na lovu. Mladeniča ga ogledata in sta ga spoznala, da je premogar in sta se obrnila
v	Moon Run na “Pittsburg Coal Co Office” in sta sporočila, da je tu neki človek ustreljen. Nato pa pride klerk k meni zdolaj podpisanemu rekoč: “Pojte z menoj, Vi ste mnogo let tu, znabiti da ga Vi spoznate, kdo da je.” Nato gremo, kjer je nesrečnež živi je nje zgubil. Ko pridemo k njemu, sem ga jaz precej spoznal, da je naš rojak. On je ležal na obrazu videč ko da bi spal. Klobuk je imel pravilno na gla
vi	in potem ga jaz obrnem, vidim pod prsi ležati revolver in potem smo pogledali, koliko komadov je ’zstrelje-nih: bil je samo eden. Ranjki je bil ustreljen v prednji del glave, rekoč v v čelo: to je nam dokaz, da ni samo mor, ker ni imel niti enega lasu opa-ljenega. Ob 3. uri popoldne so prišli iz Pittsburga coronerji in so ga vzeli v Allegheny County Mortuanc Našli so pri njem 27c in ključ od kovčka. Dne 25. oktobra snio imeli ta žalostni sprevod. Ranjki počiva v Tame Run, Pa. V stari domovini zapušča žalujočo ženo in 3 nedorastle otročiče in svojo mater. Doma je iz Pakiga, fara Ba-rovnicah,Notranjsko. Žalibog ranjki ni bil član nobenega podpornega društva.
Zatorej rojaki, tu imate en lep pogled, kateri še niste pri nobenem podpornem društvu. Ne odkladajte, zakaj človek ne ve, kje ga čaka smrt. Pristopajte k društvom, da ne bo prepozno.
H koncu pozdravljam vse rojake po Združenih državah, tebi, Am. Slovenec, nam priljubljeni tednik, ki se v tebi veliko čita, želim mnogo novih naročnikov. Pokojniku bodi lahka tuja zemljica!	Frank Maček.
Coalwood, Mich., 27. okt. —- V tukajšnjih gozdih zaslužijo delavci veliko denarja, od $72 do $101.35 na mesec, ali $3.50 do $4.50 na dan. Rojaki, ki tukaj delajo, so povečini doma iz Loža, Cerknice, Loškega potoka in Strug pri Ribnici. Tudi v zimskem času se bo dalo zaslužiti po dva dolarja na dan.
so zmanjšali število rudarjev, se je to zgodilo radi potrebnih poprav v šef-tih in jamah, da bo delo za delavce bolj varno.
-—Prodaja cerkven .1 klopi v naši cer kvi je zadnjo nedeljo prinesla lep sku-piček $2272.75. Ta svota je največja v zgodovini te fare ter je dokaz, da so rojaki vneti za svojo cerkev. Del teh dohodkov se bo uporabil za novo centralno kurjavo, ostalo pa za redne cerkvene stroške.
— Hudo pobit leži doma rojak John Medved na Lauriumu. Padel je s hišne strehe, katero je popravljal. Gl.
lji so jezuiti, jako učeni ljudje, in vsak je doktor sv. pisma.
Z Bogom!	Jožef Stukel.
Meadow Lands., Pa., 27. okt. —- Ponesrečil se je rojak Jakob Peternel, po domače Bernač iz Riča pri Črnem vrhu nad Škofjo Loko. Dne 7. t. m. okoli 11. ure dop. ga je nesreča dohitela pri delu: utrgala se je plast kamena in je padla nanj, da je izdahnil v par minutah. Rajnki ni bil pri nobenem društvu, čeprav je bil že 4 leta v Ameriki. Tu zapušča enega brata, v starem kraju pa očeta, brata in sestro. Udeležilo se je pogreba mnogo rojakov in rojakinj; zadnje so mu spletle zelo lep venec.
Ely, Minn., 28. okt. — Slavno uredništvo, prosim nekoliko prostora v nam cenjenem tedniku "A. S.”, ki je
Pueblo, Colo., 26. okt. — Okraj “Ljubljana” je bil pri ponedeljkovi seji mestnega sveta sprejet v naše mesto in tako dobijo stanovalci vse pravice, ki jih ima Pueblčan. Tam so naseljeni izključno sami Slovenci, ki so uposleni v štilvorki ali topilnici.
*— Iz pisarne dramatičnega društva “Zarja” sc nam poroča, da se dve igri in sicer “Dve tašči” in “Zamujeni vlak” za nastO" meseca novembra že pripravlja. Meseca decembra pa, ako bo mogoče se igra lepa drama “Mlinar in njegova hči”.
— Društvo “Prešeren” namerava kmalu ustanoviti tudi čitalnico in telovadnico, kjer se bi udje ob prostih urah urili in vadili ter z branjem raznih listov kratkočasili. Misel je res nekaj lepega in če se to uresniči, kar upamo bodemo Slovenci v Puebii zg en korak v kulturi višje.	S. N.
Calumet, Mich., 25. okt. — Delavski položaj na Calumetu ni tako črn, ka kor ga rišejo nekateri črnogledci. Isto je s celim bakrenim okrožjem. Padec “stockov” ni škodoval veliki večini tukajšnjega prebivalstva. Rudniki delujejo skoro z isto močjo kot preje.Kjer
Po prijaznosti g. Josipa Stukel st. objavljamo sledeči odlomek iz daljšega pisma, s katerim je nadepolni sinko razveselil svoje starše:
Inomost, Tirolsko, 8. okt. — Srečno sem dospel semkaj dne 3. t. m. Šola se je začela na dan 4. oktobra. Tukaj je 30 Amerikancev in vsi se imajo kot bratje, ker so tako daleč od Amerike in ker so v tuji deželi. Tukaj se mi prav dobro dopade. Zrak je čist in zdrav. Gore se vzdigajo od vsake strani mesta. Nekatere so 6000 čevljev visoke. Od ene mestne ceste sem zagledal lep bel velik monument na gori, kjer je stal cesar Franc Jožef, ko je enkrat srne lovil. Tukaj v Inomostu imajo cesarja jako radi; njegova podoba je v vsaki hiši in šoli; v vseh cerkvah molijo za njega, da bi zdrav bil in da bi ga Bog ohranil avstrij. ljudstvu še mnogo mnogo let. Od naše šole se tudi vidi ona visoka gora, na kateri je bil cesar Maksimilijan čudovito rešen. Ljudje tukaj so jako prijazni in če tudi tujca ^rečajo, mu pravijo “Gruess Gott” namesto “Hello”. Videl sem tudi avstrijske vojake. Imajo svoje poslopje blizu našega semenišča. Cel dan marčajo, streljajo in korakajo kot korenjaki. Ampak grdo se mi je videlo, ko sem zagledal, da se oficirji pudrajo kot ženske. Skozi Inomost teče reka, ki ji pravijo Inn ali Ina. V Inomost se priije po mostu čez to reko. Zato se pravi temu mestu Inomost po slovensko, Innsbruck po nemško in Inoponte po italijansko.
Kako sem se vozil? Z ladije sem šel na suho v Antwerp na Belgijskem in to dne 1. oktobra. Od ondod sem se peljal čez Nemško skozi Koeln, Mainz in Muenchen. Potem sem prišel na Kufstein, to je malo mestece na meji med Nemčijo in Avstrijo. Tukaj sem moral pokazati svoj “valise” uradnikom. Od Kufsteina pa sem prišel v Inomost dne 3. oktobra. Louis Huf-ker, moj prejšnji sošolec je vse zame preskrbel, tako da nisem imel nobenega trubla.
šola se mi lepo dopade. Moji učite-
Ljubljana, 8. okt. —' Pod naslovom “Velikodušnost hrvatskih delavcev v Ameriki” je danes objavil tukajšnji “Slovenec” sledeče zanimive vrstice: Konzul Združ. držav ameriških dr. George M. Hotshik je pripovedoval uredniku “Trščanskega Lloyda”, gospodu Franu Kučiniču, o nastopnem dogodku: V mali gorski vasi Javorje (pošta Poljane) na Gorenjskem je živel slovenski kmet Matija Mesak s ženo in šestero malih otrok. Slabe gospodarske razmere in slabe letine so zadolžile njegovo posestvo za K 2400. Ta svota je bila vknjižena na njegovo posestvo. Kaj je hotel siromak. Odločil se je v Ameriko, kjer si je nadejal toliko zaslužka, da poplača ta dolg, in potem bi se povrnil zopet domov.Vkr-cal se je v Trstu in dospel v New York. Od tu je odpotoval z železnico v Rock Springs, Uriš, (država Wyoming). Tam je res dobil takoj delo kakor delavec v nekem premogovniku. Ali že po treh dneh je siromak ponesrečil v rudniku in izgubil svoje življenje. Hrvatski delavci v Rock Springsu so dostojno pokopali svoje ga tovariša Matijo Mesaka. Ker so pa vedeli, da je pokojnik zapustil v domovini vdovo in šestero nedolžnih o-tročičev, so nabrali med seboj 80 dolarjev (400 kro'n) in so ta denar poslali vdovi Mesakovi v Javorje na Kranjskem. Ta denar naj bi vsaj za prvi čas prehranil ženo in otročiče. Ali kaj se je zgodilo? Ko so upniki pokojnikovi doznali, da je vdova dobila rečeni denar, so pritisnili nanjo in jej istega zaplenili do zadnjega novčiča. To je bil htid udarec za ženo in otročiče. Ko pa so hrvatski delavci v Rock Springsu izvedeli, kaj se je dogodilo, so posegnili zopet v svoje žepe in nabrali iznova 296 dolarjev 60 centov (1554 K) ter so izročili ta denar superintendentu dotičnega društva v Rock Springsu s prošnjo, da naj ga pošlje na amerikanski konzulat v Trstu, ki naj dobljeni denar uporabi, o-zir. ga naložil tako, da ga ne bo mogel nikdo odvzeti ženi in otrokom. Denar naj naloži v kaki banki. Amerikanski konzul, g. George M. Hotshik je prejel bankovni ček za 296 dolarjev in 60 centov ter ga zamenil za 1554 K. Na svoje stroške sc je odpeljal v Javorje, vzemši seboj kakor tolmača g. Kmetca, glavnega zastopnika v Ljubljani parobrodarskega društva “Avstro-A-mericana”. V Javorju je obiskal vdovo pokojnega Matije Mesaka in jej priobčil vzrok svojega prihoda. Ta vest je izvabila vdovi tople solze hvaležnosti, a nedolžni otroci so začude-
no opazovali konzula. To je bilo 12. m. m. V minolem tednu je bil konzul zopet v Škofji Loki. Uredil je končno naložitev rečene svote na korist vdove in otrok pri tukajšnjem okrajnem sodišču z določbo, da se ima otrokom vsake tri mesece izplačati 300 K (100 K za vsaki mesec), in to skozi pet let, dokler vsako dete ne dovrši petnajstega leta in si more služiti kruh. Kon zul M. Hotshik se je minoli torek vrnil iz Škofje Loke v Trst vesel in zadovoljen, da je uredil stvar. Hvalil se je, da je bil v siromašni ali čisti hišici na Gorenjskem. Tudi je konzul izrazil svoje največje začudenje in pohvalo na plemeniti velikodušnosti hrvatskih delavcev v Združ. državah, katerih mišice in znojna lica morajo'1 vsled nemilih politično-gospodarskih prilik v svoji domovini delati v daljni tujini in skrbeti za življenje svoje i» svojih milih v dragi domovini. Slava našim hrvatskim delavcem v svobodni zemlji severo-ameriške unije!
E.Wunderlich GraniteCo
804-806-808 N. Hickory St. Joliet, II..
Velika zaloga, spomenikov
*k.
m
k
5 o Ph
1-4
525 PP ©
PP ©
◄
k;
¡25
E * l-H
<n
6
\
V
Naše prodružnice so: v Chica Bethania and Resurrection Čemet* blizu Summit, Cook Co., in Napenril IH. Chi. tel. 1872. N. W. Phone 4
Oba so prepeljali v ljubljansko deželno bolnišnico.
— V Ameriko z ljubljanskega Južnega kolodvora se je odpeljalo dne 2. oktobra 12 Makedoncev; 3. okt. 70 Makedoncev, 20 Slovencev, 90 Hrvatov in 40 Črnogorcev; 4. okt. 20 Hrvatov in 80 Bolgarov; 6. okt. 50 Hrvatov, 30 Makedoncev in 120 Bolgarov.
— Nesreča. Utonil je neki 72 letni čevljar Marka Meden iz Vipave. Vračal se je nekoliko pijan domu, padel v obcestni jarek, ki je bil poln vode in utonil.
— Prijeli so 4. okt. tesarja Jožefa Petriča, rodom iz Glinka pri Šmarju, ker je dne 2. okt. izvabil vdovi Mar. Lavričevi iz Ilovice 426 kron s pretvezo, da gre v Ameriko, odkoder se kmalu povrne in jo poroči. Sklepa se, da Petrič ni nameraval odpotovati, ker je v dveh dneh zapravil čez 100 kron. Oddali so ga sodišču.
— Preprečena pot. Dne 7. okt. so hoteli odpotovati v Ameriko Martin Novak, rodom iz Jablanice; Mihael Mevžlj, rodom iz Boštanja in Marija Repše, rodom iz Stroškega vrha. Ker pa še niso zadostili vojaški dolžnosti, je vse tri odpeljal na južnem kolodvoru službujoči stražnik v zapor.
— Umrli so: V Metliki trgovski so-trudnik g. Friderik Skušek ml. — V Banjaluki podtajnik finančne režije g. Franc Zupančič. — V Ljubljani soproga trgovčeva gospa Franja Leuz roj Strzelba, stara 60 let. — Tomaž Pajzar, stroj ar, 66 let. — Ivan Dolčič, dninar, 44 let. — Martin Cerar, dninar, 47 let.
— Dva vojaška nabora je zamudil posestnika sin France Lenarčič iz Na-■danjega sela, ker se ni hotel iz Amerike odzvati svoji vojaški dolžnosti. Za-
govor, da( ni imel potrebnega denarja za pot, mu ni pomagal. Obsojen je bil
na dvanajst dni strogega zapora in na 10 K denarne globe.
Orožne vaje deželne brambe leta 1908. Leta 1908 bodo klicani brambovci pehotnih krdel k orožnim vajam od srede maja do srede septembra. Pozvani bodo k vajam na da'n 15. maja, 15. junija, 15. julija in približno proti sredi avgusta.
— Župnijski izpit so koncem sept. dovršili naslednji čč. gg.: Janc Ivan, župni upravitelj na Colu; Koechler Viktor, mestni kaplan na Dovjem; O-cepek Jožef, kaplan v Čemšeniku; Per jatel Jernej, župni upravitelj v Podkraju; Smolej Rihard, kaplan v Železnikih; Sušnik Matej, župni upravitelj v Rovtah; Švigelj Josip, ekspozit na Vrpolju; Trškan Štefan, kaplan v Pre-cini; Vidmar Frančišek, mestni kaplan v Krškem; Vole Alojzij, kaplan v Šmarji; Zevnik Mihael, mestni kaplan v Idriji; Zorko Frančišek, mestni kaplan pri Sv. Petru v Ljubljani.
— Ljubljana, 7. okt. Povodenj. Nalivi zadnjih dni so napravili po deželi ogromno škodo. Reke in potoki so prestopili bregove. Pri Dolskem, Lazah, Kresnicah je Sava prestopila bregove. — Ob goriško-jeseniški železniški progi je voda odnesla neki most. —Moravška dolina je pod vodo, promet je deloma oviran. Na Krtini pri Zarniku je voda izpodkopala del zida.
— Kočevje pod vodo. Deževje okoli
7.	oktobra je povzročilo, da je bil tudi del kočevskega mesta pod vodo. Okolica je bila podobna jezeru. Škoda je velika.
— Na Jančevem imeli so prevzviše-ni gospod knezoškof dne 24. sept. t.
sv.	birmo. Farani pozdravili so jih ob prihodu z gromovitim streljanjem.
-— Stavka v Domžalah je končana. Ladstaetter je boljšim delavcem dal 1 K več, drugim je tudi razmeroma zvišal plače, Kiurtzthaler je zvišal pla če za 20 krajcarjev, bratje Oberwalder istotako, J. Obertvalder je dal delavcem 20 krajcarjev več od kite in potrebščine ceneje.
— Osebna vest. Cesar je imenoval privatnega docenta na dunajski uni verzi g. dr. Jožefa Plemelja za izred nega profesorja matematike na uni verzi y Černovicah, Bukovina. G. Pie melj, velenadarjen matematik, je nav dušen Slovenec, doma iž Bleda na Gorenjskem. Star je šele kacih 35 let.
— Zadružpo gostilno so ustanovili v Dolenjem (Vrernu.
•' — Kipar Ivan Zajc se vsled bolezni vrne iz Amerike v domovino.
— Ubijalec. Dne 30. septembra so pripeljali orožniki v zapor v Mokro nog ubijalca Pungerčarja, ki je dan poprej ubil svojega soseda. Udaril ga je z vozno ročico tako hudo po glavi
da je mož še tisto noč umrl. Ubijalec
Tržiš
je cerkovnik iz Gabrijel pri Tržišču.
— Idrijsko rudarsko šolo obiskuje letos 488 učencev.
— Hišo pokojne ge. Hedvike Schul; št. 99 na glavnem trgu v Novem me stu je kupila na dražbi gdč. Mimi Bar borič za 12,000 K.
— Umorjen mešetar. Po Dolenj skem znanega mešetarja Lenarta Žagarja iz Prekopa so našli umorjenega na hrvaški strani Uskokov.
-— Strela je ubila I. okt. zjutraj ob pol 7. uri v Bukovici št. 32, kmeta Janeza Krpana. Udarila je na pod, od-tam je prišla nad hišna vrata, na katerih je stal pokojnik. Skušnja uči, da ni dobro stati o nevihti na vratih ali pri oknu.
— Strela udarila v dva moža. V Jermanovem gozdu je strela dne 1. okt,
IS
udarila v 61 let starega Janeza Marke
lja in 25 let starega Andreja Korena,
— Božjast jo je ubila. Na Javorniku na Gorenjskem je 2. okt. božjast tako nesrečno vrgla 4oletno Ivano Svetina, da se je ubila in bila takoj mrtV-a.
— Nesreča na Južnem kolodvoru. Dne 5. oktobra ponoči je zgrabil na Južnem kolodvoru med skladiščem in postajo pomožni stroj 42 letnega železničarja Antona Dečmana in mu v stegnu zdrobil desno nogo. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnišnico, kjer je zjutraj umrl. Zapušča pet otrok.
— Osebna vest. Gospod Vlado Pušenjak, znani strokovnjak na zadružnem polju in zadružni organizator, vstopil je 7. okt. v službo pri “Zadružni zvezi” v Ljubljani. Gospod Pušenjak je dovršil juridične študije ter zadružno visoko šolo v Darmstadtu.
— Nov vodovod grade v Št. Petru na Notranjskem.
svojimi zidarji včasih celi dan. A žali-bog, da Se pri nas taki ljudje očividno prezirajo in brez vsakega povoda zasramujejo pred celim svetom.
— Tri sestre v zaporu. Žalostna u-soda je zadela rodbino pred 30 leti v Zagorju umrlega rudarja Jakoba Medveda. Žena je kmalu za možem umrla in otroci so bili prepuščeni samim sebi. Tri dekleta so padale vedno nižje. Večkrat so bile v raznih mestih kaznovane radi tatvine in vlačugarstva. Te dni so se nakrat v eni noči našle vse tri sestre v eni in isti celici v zaporih ljubljanskega magistrata. Ena sestra je bila na odgonu iz kaznilnice v Begunjah, druga je bila isti večer aretirana v mestu radi vlačugarstva, tretja pa radi istega delikta. Žalostna usoda!
— Poštna vest. Kandija dobi svoj lastni poštni in brzojavni urad.
— Koceyska hranilnica zgradi novo poslopje nasproti Auerspergovemu gradu.
— Nova ljudska šola v Ljubljani. Kranjski deželni šolski svet je, dovolil društvu “Mladika”, da otvori štiriraz-redno dekliško šolo. Letos se otvori prvi razred.
— Industrijski tir zgradi od postaje Pristava nove proge Kranj-Tržič baron dr. Karol Born.
— Logaška hranilnica je zgradila novo poslopje.
— Ljubljanska kreditna banka razpisuje 2 ustanovi po 600 kron za absol-virane spodnje gimnazijce ali realce, kateri bi hoteli iti na češko trgovsko akademijo v Prago in potem stopiti v službo pri banki.
— Ljubljanski peki hočejo doseči, kakor poroča “Slovenec”, da se odstrani peka domačega kruha v pekovskih pečeh. Stranke bi morale tedaj ves kruh kupovati pri pekih.
— Strela je udarila v nedeljo 6. okt. ob I. uri zjutraj v žago g. R. Ferjančiča z Goč. Žaga je pogorela do tal, dočim je blizu stoječi mlin ostal nepoškodovan. Škoda znaša blizu 2000 K in je deloma pokrita z zavarovalnino.
— Častno svetinjo za 4oletno zvesto službovanje je podelilo nadsodišče v Gradcu predsedniku deželnega sodišča v Ljubljani gospodu Albertu Levični-ku. —- Častno svetinjo za 4oletno zvesto delovanje je podeljeno tudi g. Petru Andrejčiča, bivšemu pisarniškemu pomožnemu uradniku v Novem mestu.
— Za novo župno cerkev na Bledu je napravil c. kr. konservator g. Josip Vurnik dva kipa sv. Cirila in Metoda. Narejena sta iz najfinejšega belega, rmenkasto navdahnjenega kararskega marmorja.
— Zaročil se je gospod dr. Ivan Hubad, topliški zdravnik v dolenjskih Toplicah, z gospo vdovo pl. Rasekay iz Vivodine na Hrvaškem.
■— Žile si je prerezal delavec Mihael Jazbec v gostilni pri Tavčarjevem dvo ru na Posavju. Prišel je že pijan v gostilno, zahteval žganja in se začel prepirati z gostilničarjem. V razburjenosti je udaril z desno roko po kozarcih in si prerezal žile ter je nato odšel proti Ljubljani. Med potjo pa je omagal in obležal nezavesten v jarku, kjer sta ga našla računski narednik g. Milan Klaič in posestnica Marija Drešar, ga naložila na voz in prepeljala v deželno bolnišnico.
■— Muha pred sodiščem. Že večkrat zaradi tatvine kaznovani Lovrenc Muha, delavec iz Gline, je bil od mestne policije zasačen in aretovan, ko je taboril s svojimi tovariši v Mestnem Logu. Kakor se je kasneje dognalo, je bil on tisti,'ki je na Opekarski cesti Mariji Levec vzel kovčeg, v katerem je bilo nekaj obleke in perila ter šolska izpričevala. Na prošnjo obdolženca je neki Jožef Metulini te ukradene reči prodal za 2 kroni neki ženski na Glincah, denar so potem zapili. Muha je bil z razsodilom mestnega magistrata 12. novembra 1902 za nedoločen čas iz ljubljanske občine izgnan, a se je vzlic temu klatil na periferiji Ljubljane in tudi po mestu. Muha ničesar ne taji. Prisojeno mu je bilo za kazen 8 mesecev težke ječe.
— Nezvesti delavec. Ivan Sušnik je bil v službi pri Antonu Kalanu na Trati. Da bi dobil denarja, prišlo mu je na misel, da je pri tvrdki Kalan na svojo roko moke vzel za 60 K 70 h, in sicer na ime Jožefa in Franca Koš-mela. Obdolženec si je pa tudi 66 K 9 h prilastil, katere je imel po naročilu svojega gospodarja od dolžnikov iztirjati. Sedel bo zaradi svoje nepoštenosti tri mesece v ječi.
— Edini slovenski stavbeni podjetnik na celem Dolenjskem je Goričan g. Špacapan, V okolici Novega mesta je napravil že veliko novih stavb. Omenimo le: romarsko cerkev na Za-plazu pri Veliki Loki in župno cerkev v Prečini.V Novem mestu ima pa toli ko dela, da mu primanjkuje delavcev. Služil je celih 20 let pri podjetniku Toeniesu v Ljubljani. Po dovršeni praksi se je podal v svojo domovino Renče na Goriško, a ker se tisti čas prav nič ni delalo, je šel na prošhjo g. Toeniesa v Novo mesto, da vodi dela pri justični palači, ki je sedaj eno naj modernejših poslopij cele Dolenjske. Kako vestno je opravljal vedno svojo službo, priča njegovo delo in Slovenci sfno lahko ponosni, da imamo tako veščega in pridnega podjetnika, kakor je ravno g. Špacapan. On se ne sramuje zidarskega orodja temveč dela s
PRIMORSKO.
— Trst, 7. okt. Socialnodemokraški tržaški državnozborski poslanec Pit-toni izjavlja v “Lavoratore” od 7. t. m., da so socialni demokratje odločno zato, da se slovensko učiteljišče premesti v Gorico, ki je po eni tretjini slovenska.
— Trgatev na Goriškem. Z Goriškega poročajo: Trgatev se je končala jako ugodno. Iz Brd in iz Vipavske doline poročajo, da je dala marsikateremu kmetu trgatev več nego je pričakoval. Pripetilo se je celo, da so dobili iz vinograda, iz katerega so pričakovali 9 ali 10 hektov, kar 18 do 20 hektov. Vina torej ne manjka v naših vinorodnih krajih. In dobro je tudi.
— Na deset mesecev ječe so obsodili dne 3. okt. tržaški porotniki 21 letnega Jožefa Gepmeka iz Proseka, ki je 26. maja z nožem ranil svojega očeta, ker je slednji pretepal mater. Oče je vsled ran kmalu umrl. Sin je bil pri razpravi zelo skesan in je neprestano jokal. Oče je bil velik pijanec.
— Cvet in sad. S Cerkljanskega na Goriškem poročajo:	Na Tuškovem
griču v Davči pri Novakih, 1000 metrov nad morjem, je jablana, ki je zdaj v začetku oktobra polna lepih rdečih jabolk in obenem je tudi vsa v cvetju.
— Poroka. Bivši načelnik c. kr. finančne posadke v Livku, preblagorod-ni gosp. Franc Karol grof Strassoldo Villanova, ki se je preselil v Višk v Furlaniji, se je poročil 30. septembra v Št. Mavru pri Gorici s še ne ^letno dražestno gospico Elizo Hrast iz znane družine Ivanke Hrast na Livku.
— Drobne novice. Na Reki je skočil neki Ant. Repič pod vlak. Stroj ga je raztrgal. — Dne 6. okt. se je otvorilo slovensko gledališče v Trstu.
— Jabolk letos ni bilo na Spodnjem, Štajerskem posebno veliko. A zato so pa jabolka zelo dobra in okusna. Štajerski sadjerejci trde, da tako o-kusnih jabolk ni bilo že 20 let, kakršna so letošnja.
— Grad Vorberg'nad Ptujem z velikimi lčsovi in lepimi sadonosniki je bil prodan dne 4. okt. za 360,000 kron. Kupil ga je sedanji lastnik ptujskega grada, češki kavalir grof Herberstein. Tako je prišel grad zopet v last te rodbine, katera ga je imela že od 1. 1639 do 1715. V .gradu se še zdaj kaže slika onega znamenitega Herbersteina, ki je bil avstrijski poslanik v Carigradu. V obče hrani grad mnogo starinskih znamenitosti. Prvotnega je dal porušiti Premysl Otokar, sedanji je bil zgrajen okrog 1276.
— Nova lokalna železnica Purkla Ptuj-Rogatec. Na ukaz železničnega ministrstva se bode vršila revizija tra se za novo železnico v prvih dneh meseca oktobra.
— Zaradi kride je bil obsojen v Mariboru v štiritedenski zapor 30-letni bivši mariborski trgovec Alojzij Grim schek. Dolgovi je imel 84,800 K, premoženja pa 36.534 K. — Nadalje so

TELEPHONE : 1379 RECTOR,
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St,	NEW YORK, N. Y.
PODRUŽNICA:
6104 St. Clair Ave., N. E.„ CLEVELAND, O.
_ ‘Sir
Pošilja najhitreje in najceneje
denarje v staro domovino.
Denarne pošiljatve izplačuje c. kr. poštna hranilnica na Dunaju.
Kupuje irt prodaje avstrijske denarje pod najugodnejšimi pogoji.
Nalaga denarje proti obrestim po 4 in 4J odstotke v varne hranilnice. Obresti tečejo
od dneva vloge. Vsak vložnik dobi hranilno knjigo.
Edini zaupnik v Zjed. državah Mestne hranilnice Ljubljanske.
Prevzema realizacije bančnih ali hranilnih knjižic, daje nanje predplačo ali tudi takoj jih izplačuje.

Rrodčija parobrodne listke
?a vse prekomorske družbe; vsak potnik dob’ originalen listek, ne pa ničvredni papir.
Vse navedeno izposluje točno in ceno. Pri raznih družbah ima visoko varščino in so denarji vedno varni.
Za obila naročila in zaupanje se rojakom priporoča
FRANK SAKSER CO.,
109 GREENWICH STREET,	NEW YORK, N. Y.
-Q>
prisodili tudi zaradi kride 28 letnemu bivšemu mariborskemu trgovcu Frančišku Cvetkotu entedenski strogi zapor. Cvetkovo premoženje je znašalo 4839 K, dolgovi pa 9443 K 27 v. Končno so prisodili bivšemu trgovcu v Mariboru Faiszu tudi zaradi kride 14 dnevni strogi zapor.
— Iz Gorice pri Pragarskem. Pri nas je izvolil občinski odbor dne 10. vinotoka t. 1. za župana gospoda Franjo Vodošeka, veleposestnika v Gorici. Mož je vrl Slovenec in pošten narodnjak. Daši je le še le 30 let star, so mu zaupali občinski možje vodstvo občine.
je zbledlo žganjarju Jožefu Ogrisu. Mislil je, da ga nekdo zasleduje in je zabil zato vrata in je zažgal posteljo, si prerezal žile in klical na pomoč. Le s težavo so udušili požar, Ogrisa pa niso mogli več rešiti, ker je izkrvavel.
— Iz Trbovelj. Danes zjutraj 10. okt. ob 7. uri zjutraj se je zgodila strašna nesreča — rodbinska drama. Žena rudniškega uradnika Jurij Naglava .— je v hipni blaznosti zaklala z britvijo svoje tri otroke —- čvrste dečke in 1 sama sebe. Prerezala je vsem trem vratove in sebi tudi. Ker se je bila zaklenila v sobo — je po dolgem klicanju zlezel stari oče skozi okno v sobo. Strašnega prizora se je tak^l prestrašil, da je revež sedaj popolnoma brez-zavesten. Žalost je nepopisna.
— Ponesrečil se je v Ločah neki Ivan Cajnar iz Zagreba. Peljal se je v Ameriko. Zjutraj ob-4. uri ga najdejo na železnični progi črez prsi od vlaka prerezanega. Ali je padel iz vlaka ali ga je hudobna roka oropala, ko se je skozi Lipoglavski tunel peljal in potem vun vrgla, bo preiskava dognala, zakaj denarja niso našli pri njem, le vozna karta se je našla.
— Uboj. V Dražji vasi pri Konjicah so se dne 3. okt. stepli fantje. Kmečki sin Jožef Sattler je napadel, kmečkega sina Vrhovšeka z nožem in mu zadjal težko rano. Nato se še ranjeni Vrbovšek obrne in svojega napadalca s tako močjo vdari po glavi z nožem, da mu črepinjo preseka. Jožef Sattler je vsled te poškodbe v nedeljo, dne 6. okt. u-mrl. Kaznovan bode tudi najbrže oče, ker mu ni privoščil zdravniške pomoči.
— Pobegnil je 1. okt. iz sirotinske vojašnice v Celovcu pešec Viktor Meglič od 17. pešpolka. Begun je doma nekje na Dolenjskem. Snažil je svojo civilno obleko, ter ipu je bržčas dolg čas postalo po civilnem življenju, vsled česar jo je popihal..
— Sin ubil očeta. V Pečariču na Hrvaškem je s kolom pobil Mato Pečarič svojega očeta Joso, starega 56 let. Dolgo časa sta živela v sovraštvu, ker je oče sina preganjal in mu ni hotel dati niti jedi. Dne 9. okt. je prišlo k Josi Pečariču več treovcev kupovat vino. Tudi Mato je prišel h kleti, toda oče ga je takoj jel goniti proč in ni niti dovolil, da izpije čašo vina, katero mu je ponudil nekdo izmed trgovcev. Sin je molče odšel, zvečer pa, ko je videl očeta samega v izbi, prišel je notri in pobil s kolom Joso do mrtvega.
—	Umrl je dne 27. sept. v Beljaku Janez Fischer sen., lastnik znane be-ljaške pivovarne, star 97 let. Bil je naj starejši mož beljaške občine in priljubljena oseba.
/
—	Ker je vojaškega beguna prikrivala, pešca Vovka od 17. pešpolka, je bila obsojena dninarica Ana Likosar v Celovcu v dvamesečno ječo in pa 200 kron mora vojnemu erarju odškodnine plačati.
— Pijančeva junaštva. V Podgori se
Slovencem v pogled.
Cenjeni director Collins N. M. Instituta.
Vas prav lepo zahvalim za ozdrav-Ijenje moje bolezni, ker mislim,"da ga ni doktorja, kateri bi mogel tako hitro ozdraviti človeka, kakor Vi. Ko sem Vaša zdravila prejel ter jih pričel -točno po Vaših predpisih rabiti, sem jih komaj polovico porabil, pa sem bil popolnoma zdrav, kakor poprej. Sedaj sem prepričan, da le Vi zamorete človeka popolnoma ozdraviti, zato se Vam toplo zahvaljujem in Vas srčno pozdravljam vsakemu Vas priporoču-joč Vaš hvaležni
Josip Gulek,
Box 26, Brodhead, Colo.
AXA VOGRIN,
603 Bluff St., Joliet, N. W. tel 1727.
IZKUŠENA BABICA.
(Midwife.)
Se priporočam Slovenkam, Hrvaticam.
POZOR, ROJAKU
Naznanjam, da sem otvoril novo-urejeno
Moderno g-ostilno
National Buffet
v katerej bodem točil najboljše porter jevo pivo, izvrstno žganje, domače vino in prodajal dišeče smodke. Prodajam premog.
Naprodaj imam tudi 4 hiše in 10 lot poceni.
Rojaki Dobrodošli!
ANTON T. TERDICH,
203 Ruby St.
N. W. Phone 825.	Joliet, III
Pozor, Rojaki
Ko pridete v Rockdale je najbolje da se oglasite pri meni, ker na razpolago imam vedno sveže in mrzlo pivo, kakor tudi druge pijače in dišeče smodke. Moja gostilna je v sredini'mesta zato se imenuje
Tlr.e Oen/tra,!
Rojakom se priporočam v obilen poset
Ignac Verbich
120 Moen Ave.	Rockdale, I1L
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les.
Če boš kupoval od nas, ti bomo vselej postregli z najnižjimi tržnimi cenami... Mi imamo v zalogi vsakovrstnega lesa»
Za stavbo hiš in poslopij mehki in in trdi les, late, cederne stebre, deske in šingine vsake vrste.
17 Jewel Railroad
WATCH
25 let jaročen pobrov. Najlepša i a trpežeua ura za to ceno. Jako fino jamčeno ko-lesovje.
JAMČENO ZA 20 LET.
Ure za moŠKe in ženske, po-STH,sebno za ŽELEZNIČARJE 561 IN DELAVCE. Pošljemo uro na vašo prošnjo C. O. D. $5.75, kateri znesek plačate ekspres agentu. Pozlačeno verižico z vsako uro. ENO URO ZASTONS. ako jih prodate šest. FRETER&CO., 52 Dearbom Street, Chicago, Illinois.
Nas prostor je na Desplantes ulici blizu novega kanala.
Prečno kupiš LUMBER, oglasi se pri nas m ogjlej M aa&e zafegol Mi te bomo zodovoipi In tí prfhrinili denar.
W. J. LYONS,
Naš Office in Tjtmbor T5n*d m ngb DES? LA INES Rf CLINTON ,
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Urvi, največji in najcenejši slovensko-katoliški list v Ameriki in glasilo
K.	S. K. Jednote.
Izdaja ga vsaki petek
SLOTMSKO-AI. TISKOM DRUŽBA.
SFaročnina za Združene države le proti predplači $1.00 na leto; za Evropo proti predplači $2.00 na leto.
popisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na
AMERIKANSKI SLOVENEC JOLIET, ILL.
iTiskarna telefon Chicago in N. W. 509 Uredništva telefona Chi. 1541.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo ^oleg novega tudi stari nallov.
Rokopisi se ne vračajo.
©opisi brez podpisa se ne priobčijo.
AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891.
The first, largest and lowest-priced Slovenian Catholic newspaper in America and official orga> of G. C. Slovenian Catholic Union.
Published Fridays by the »LOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
	CERKVENI	KOLEDAR.
3,	nov. Nedelja	Hubert, škof.
4	“ Pondeljek Karol Boromej.	
5-	“ Torek	Zaharija, oče J.K
6.	“ Sreda	Lenart, opat.
7-	“ Četrtek	Engelbert, škof.
8.	“ Petek	Bogomir, škof.
9-	“ Sobota	Božidar, m.
VERA KRANJSKIH SOCIALISTOV.
XII.	(zadnji) člen: “Duhovniki so lakomni; samo za “biznes” (kšeft) jim je — za vero in duše jim pa ni dosti mar.”
"Duhovniki, zakaj tako stiskate ljudstvo? Glejte, ubogi delavec se trudi v potu svojega obraza za svoj vsakdanji kruhek in s težavo preživlja sebe in svojo družino — in vi ste tako neusmiljenima hočete iz njega ‘izprešati’ zadnji cent! Kristus je bil reven; apostoli so bili revni — bosi so hodili okrog: kakšni ste pa dandanes vi, duhovniki? Ce bi Kristus danes živel na svetu, vzel bi v roke bič in vas pognal iz cerkva kakor je nekdaj iz templja se gnal prodajalce in kupčevalce!...’ Tako sodi o duhovnikih svet, tako pišejo o njih časopisi. Rojaki, če radi poslušate in radi citate, kaj se vse nam duhovnikom očita, prosim vas, bodite toliko prijazni in poslušajte še nas, ko se — zagovarjamo. Pozor torej! čujte naš zagovor! — Preduo pa pričnem, dovolite mi kratko opazko: Včasih se čuje, da bi tudi katoliški duhovniki morali biti oženjeni. Dragi moj ■— ne govori tega! Če duhovniki še sedaj, ko so samski, nimajo nikdar dovolj, koliko bi še le-potrebovali, če bi imeli svoje družine! Če hočeš, da ne bo ‘bankerot’ vsa človeška družba, reci raje: Je že prav, da so duhovniki samski in taki naj tudi ostanejo — ker sicer gorje! Na dvanajsti člen vere kranjskih socialistov pa odgovarjam sledeče:
1. Ni res, da nam ni mar vera, da nam niso mar duše. Prič ima za to vsak duhovnik na stotine! Govorite vi, ki hodite v cerkev in ki poslušate naše pridige! Ali ne odmeva z vseh naših pridig leto in dan mogočno povelje in obenem prisrčen opomin:	Kristjan
moj, reši svojo dušo! Govorite izpo-vedenci, kaj čujete od duhovnikov v izpovednicah? Govorite bolniki, kaj čujete od duhovnikov na svojih bolniških posteljah! Govorite otroci, kaj vas učijo vaši duhovniki? Govorite za-kpuski. kake nauke so vam dali duhovniki, predno ste' stopili v zakon? Govorite, farani, katera društva vam viiš,duhovnik vedno priporoča, kakšne časopise vam najraje svetuje? Da rojaki, vse naše. javno delo meri v prvi vrsti na to, da se med nami širi kraljestvo božje, da se med nami utrjuje veta vera in lepo življenje, da na ta ačin vsakdo, reši svojo neumrljivo dušo. Največje veselje katoliškega duhovnika je, če vidi pri sv. maši ob nedeljah napolnjeno cerkev, če vidi, da ljudstvo pogostoma; in v obilnem številu prejema svete zakramente, sploh če vidi pri ljudstvu živo vero in krščansko življenje! Pokažite mi, prosim, enega samega katoliškega duhovnika, ki je rekel: Plačajte mi, potem pa čeprav ne hodite k maši! Dajte mi denar, potem pa čeprav vas ni k izpovedi. Le iščite takega duhovnika, če ga boste našli! Če ga pa najdete, pokažite mi ga! Le na dan s takim iz-vržkom duhovskega stanu — v pošteni duhovski družbi ni zanj prostora.. . Ponavljam še enkrat: Ni res, da duhovnikom '!ii mar vera, da nam niso
mar duše. Kdor to govori, je podel lažnjivec in nesramen obrekovalec.
2.	Ni res, da so lakomni vsi duhovniki. Če poznaš enega lahkomnega duhovnika, reci: ta le je lakomen, nikar ne reci: vsi so lakomni. Če poznaš dva lakomna duhovnika, reci: ta dva sta lakomna; nikar ne reci: vsi so lakomni! Če poznaš tri lakomne duhovnike, reci: ti trije so lakomni; nikar ne reci: vsi so lakomni. Med dvanajsterimi apostoli je bil eden lakomen; zato vsakdo pravi: Juda Iškarijot je bil lakomen, Juda Iškarijot je bil tat. Nihče ne bo rekel: vsi (apostoli) so bili lakomni, ali: vsi (apostoli) so bili tatovi. Ponavljam: Ni res, da so vsi duhovniki lakomni. Kdor to govori, je podel lažnjivec in nesramen obrekovalec.
3.	Tudi ni res, da je lakomnih veliko duhovnikov. Kdo pa je lakomen? Lakomen je človek, ki pred reveži vrata zapira; lakomen je človek, ki se mu ne smilijo lačni otroci in revne vdove; lakomen je človek, ki tira reveža pred sodnika, da ga kaznuje, ker ne more plačati, kar je dolžan; lakomen je človek, ki ne odpusti človeku centa, če ga št tako milo prosi; lakomen je človek, ki z mislimi na denar vstane, z mislimi na denar obeduje, z mislimi na denar zaspi. Vprašam vas, rojaki po Ameriki, koliko takih duhovnikov poznate po svetu? Koliko poznate duhovnikov, katerim se ne smilijo ne siromaki, ne lačni otroci, ne uboge vdove? Koliko duhovnikov poznate po svetu, ki niso nikdar nikomur nič dobrega storili in svoje upnike morda celo pred sodnijo tirali? Koliko poznate duhovnikov, o katerih lahkjp rečete: Ta nima nobenega srca! Jaz mislim, da takih brezsrčnih, grabežljivih duhovnikov je prav malo po svetu. A usoda duhovnikov je že taka: Če duhovnik kaj dobrega stori, to se hitro pozabi; če pokaže le majhno slabost, jo obesijo hitro na velik zvon. Ko so sodili Kristusa, je vse vprek vpilo: Križaj ga! Križaj ga! Med temi so bili gotovo tudi nekateri taki, katerim je Kristus dal videti in slišati, ko so bili slepi in gluhi. A kar jim je Kristus dobrega storil, so pozabili.— Število lakomnih duhovnikov je prav majhno v primeri s številom vseh duhovnikov.
4.	Ni res, da je naš narod v Ameriki tako beraški, da bi ne premogel nobenega centa. Odločno protestiram! Gospod župan mesta Chicago, mesta Joliet, mesta Waukegan, mesta Cleveland... prosim govorite! Le povejte, kako dobrotljive in radodarne so slovenske roke! Koliko sto- in sto tisočakov gre vsako leto iz delavskih žepov po rokah naših salunarjev v me stne blagajne za ‘lajsens’. Le računajte! Vsako leto — stotisočaki slovenskega delavskega denarja romajo v bla gajne ameriških mest. Pa naj kdo reče: da je slovenski delavec v Ameriki berač? In da duhovniki slovenskemu delavcu pijemo srčno kri? Ne kri, am pak denar kolektiramo za cerkve, de nar, katerega je toliko, da ga na kupe valimo celo v mestne blagajne! Ne, mi Slovenci nismo berači, mi nismo siromaki! Koder nas je naseljenih le nekaj večje število, tam povsod lahko preživimo -— in tudi bogatimo — par salunarjev, pivovarne in mesta so nas vesela, za cerkev in duhovnika nam pa tudi še preostane nekaj centov. Duhovnika hočemo imeti — well plačujmo ga! Cerkev hočemo imeti, lepo cerkev—well, plačujmo jo! Dokler sa-luni ne propadejo, naša cerkev tudi ne sme! —
Ni res, da bi duhovniki ‘prešah’ de nar iz ljudstva, to se pravi: šiloma zahtevali. Kateri duhovnik je že kedaj šiloma zahteval denar od delavcev? Kolektorji cerkveni niso biriči in niso še nikogar zarubili. Prositi pa kolektorji in duhovniki vendar smejo! In kar kdo da, da prostovoljno. — Sicer je pa kolektanje res popolnoma odveč. Če ljudje hočejo imeti cerkev, naj jo sami izplačujejo in sami donašajo pri spevke — in nihče jih ne bo s kolekta-mi nadlegoval.	•
5.	Res pa je, da imajo duhovniki izmed vseh izobraženih stanov najmanj šo plačo. Redna plača duhovnikov je na leto 800 ali 1000 dolarjev, to se pra vi na dan 2 dolarja ali 2 dolarja 75 centov. Duhovniki morajo študirati ravno toliko let kakor zdravniki ali profesorji a!i advokati. In sedaj pri merjajte njihove dohodke z dohodki duhovnikov! Kolika razlika! — Zato je pač potrebno, da imajo duhovniki poleg letne plače še kake nostranske dohodke, kakor so darovi tri krstih, porokah in pogrebih. In pri teh pride včasih zamera! Duhovnik vidi pred seboj fino ‘spucanega’ ženina in v svilo oblečend nevesto, pripeljala sta se v cerkev s parom konj, še pred poroko sta si naročila 2 ducata barvanih fotografij in dve veliki stenski fotografiji, naročeno imata dvorano, v kateri se bo miza šibila okusnih jedij in penečega piva in kjer se bodo med zvoki drage muzike vrteli pari pozno v noč —■ duhovnik vse to ve in zato — zahteva o priliki poroke tudi zase nekaj, kakor je že navada. A glej! tisti .ženin, ki je svoji izvoljenki obljubljal pred kratkim, da je pripravljen zanjo vse žrtvovati, dati za njo dušo in življenje, tisti ženin se včasih vpričo svoje neveste brani dati za poroko onih par dolarjev, katere sme duhovnik po navadi računati. Ni -čuda, da nevesta zmerom gleda v tla, kadar se ženin brani dati za njo — ne življenje, ne duše.-— ampak ubogih par dolarjev. In če se duhovnik ne da ‘zglihati’, je pa zamera in nov dokaz je zopet, da je duhovnik lačen denarja in skop. — In kmalu začno šteti tisočake duhov-
nikove! Kaj torej, če jih res ima! To še ni greh samo na sebi, če le človek pametno in modro uporablja svoje premoženje in posebno, če z njim kaj dobrega stori. Sicer pa — ni tako lahko obogateti. In če se tekom let kaj prihrani, kako lahko in hitro se zopet potroši. Pred kratkim sem govoril s slovenskiifi duhovnikom iz M., ki se je s svojo sestro vrnil iz starega kraja, kjer sta obiskala svojo mater. Nalašč sem ga vprašal, koliko ga je stalo to potovanje. Rekel mi je: “Gospod, če nimate tisoč dolarjev, nikar ne hodite od doma.” Pa sem si mislil sam pri sebi: Ne boš kaj prida — v Šiško vas hodil. —
6.	Res je tudi, da je med duhovniki in med apostoli velika razlika. Apostoli so živeli svetniško življenje; tudi mi bi radi to, skušamo vsak po svoji moči — a Kristusa posnemati ni lahka stvar. Poglejte prve kristjane, kako so živeli; koliko so molili in se postili, kako so ljubili Boga in Jezusa, ponoči so vstajali, da so se v podzemeljskih jamah zbirali k sv. maši in prejeli vsak teden sveto obhajilo in poglejte sami sebe! Zakaj vi ne posnemate prvih kristjanov? Isti odgovor: Ni lahka stvar! Svetnik na zemlji ne more biti vsakdo, tudi ne vsak duhovnik. Med svetom živimo in duh posvetnosti ima več ali manj vpliva tudi na duhovnike. Dolžnost vsakega pa je, da po Kristusovem vzgledu očiščuje svoj značaj in se izpopolnuje, kolikor more!— Očitajo nam, zakaj ne maramo biti tako revni kakor apostoli in tako skromni. Socialist-poglej me v oči! Ali res zahtevaš od mene, da moram biti ubog in skromen kakor apostoli? Ali res zahtevaš od mene, da se moram odreči okusnim jedem in vsaki kaplji vina? Ali res zahtevaš od mene, da ne smem imeti svoje postelje in svojega doma? Vedi, če ti vse to zahtevaš, potem zahtevaš več, kakor zahteva od mene Kristus sam. Pa naj bo! Sezi mi v roke in če obljubiš, da boš ti in da bodo tvoji prijatelji sodrugi živeli kakor prvi kristjani — bogaboječe in vzpodbudno, potem sem pa tudi jaz pripravljen z božjo pomočjo začeti apostolsko življenje. Obljubiš to? Ti se smeješ tem mojim besedam? O sedaj vem v resnici, kdo in kaj si ti! Kristus in apostoli so bili revni, a — farizejev niso izpreobrnili; tako se mi zdi, bi ostal ti še naprej tako hudoben, čeprav duhovniki vsi pričnemo apostolsko življenje. Mi smo slabi, mi smo grešniki, a radi bi bili dobri, boljši, radi bi bili svetniki; vi pa ste hudobni, vi veste, da ste hudobni in hudobni hočete tudi ostati. To je velika razlika! Za cerkev in duhovnike ne daste nikdar nobenega centa — pa največ in najbolj glasno govorite o skoposti duhovnikov. Ali se vam res smilijo centi delavcev? Da, smilijo se vam. a smilijo se vam na ta način, kakor se je hinavcu Judežu smililo dišeče olje, s katerim je Marija Magdalena mazilila Jezusu noge! Čemu treba olje — rekel je — ko bi se vendar ta denar dal tako lepo razdeliti med u-boge, oziroma se dal shraniti v —moj žep!
Rojak moj! Po kateri p ti boš hodil v tej tuji zemlji? Po poti brezver-stva, katero ti kažejo socialisti, ali po poti krščanskega življenja, katero ti je pokazala tvoja mati v tvojih mladih letih? Kam boš krenil? Kosra boš poslušal?	Anton Sojar.
MEMENTO MORI!
V jeseni smo. Po vsej prirodi se odziva jek tužne žalostinke: “memeii-to mori”, pomni smrti! — tako nam kliče ob vsakem koraku. Še nekaj tednov, pa bode ležala zemlja premrla in mrzla, ogrnjena s prostranim, belim mrtvaškim prtom. Ob tem času obhaja cerkev dva pretresljiva praznika: Vse svete in Vseh vernih duš dan. Ta praznika nas cerkev spominja na minljivost vseh posvetnih, obenem pa tudi na višjo in večno, na nebeško ki;asoto. Dih večnosti veje tu v našo časnost, strogo opominjajoč in vendar .tudi ljubeznivo tolažeč, vsekako nas iznova utrjujoč v veri na neumrjoč-nost naših duš.
Pojdimo meseca novembra, ki je po svečen spominu na ljube mrtve našin-ce, na naša pokopališča, kjer ljubezen bogato venca pomile ter vera in upanje prižigata lučke na njih, ki nas resno in prijazno spominjajo večne luči in svidenja v njenem veličastvu. Tu kleči vdova, ki je šele pred nekaj meseci izgubila svojega zvestega soproga, tamle mož, ki je izgubil ljubo ženo, tamkaj mati, ki je pokopala svoje dete, tule uboga deca, na grobu nena-domestnih staršev. Gotovo, bridka bol jim iznova reže srce; ampak vse pre-šinja in tolaži ena misel: "Tam gori, tako upamo na Boga, se bodemo zopet videli, v blažilnem pogledu našega Gospoda in Stvarnika — to je naša molitev, naša tolažba in naše upanje.”
O kako lepa je vendar vera katoliške cerkve, ki nam pripušča moliti za umrle našince in tako zadostiti notranjemu nagonu našega srca! Ali ne čutijo tudi drugoverci tega naturnega nagona, ki je v naši duši?
Katoliška vera na vice, na očišča-lišče nikakor ne slabša misli na nebeško veličastvo. Saj imamo vedno pred očmi krasne vzglede in vzore svetni-nikov in svetnic, katere posnemati nas cerkev neprestano opominja, takisto (udi v lepem prazniku Vseh svetih, ko nam predočuje vzvišeni cilj, za katerim nam je stremiti. In ko bi potem hoteli obupati v zavesti, da smo preslabi in nevredni doseči ga, pa nas sveta cerkev na Vseh vernih duš dan
spet tolaži, da še nismo izgubljeni, čeprav ne dosežemo krone večnega življenja takoj po smrti, in da zatorej tudi za ljube našince, ki so šli pred nami, še lahko molimo, še kaj storimo. Tako skrbi cerkev za naturne potrebe naše duše v vsakem oziru. Zato verujem na občestvo vseh svetih! To se pravi: na občestvo vseh članov velike družine božje, vojskovalne, trpeče in zmagoslavne cerkve.
Baš dandanašnji znači ta dvojni praznik več nego resno svarilo. Kaže nam, da biva občestvo, ki sega daleč čez ozke meje tega vidnega, minljivega sveta; da nismo zato tu, skrbeti samo za telesne potrebe in telesno naslado, kakor ne bi bilo nič druzega, marveč da moramo pred vsem delovati za zveličanje naše večne duše, ki je ne more zanikati nijedna nevera; da je Bog sam naš cilj, večnost naša domovina, proslavljanje Vsemogočnosti naš namen; da ta vera lahko u-stvari najstanovitnejše junake, najsijajnejše vzore, najgloblje mislitelje in obenem najponižnejše spoznavalce in spokorjence, najiskrenejše prijatelje vsakovrstnih ubožcev in največje dobrotnike človeštva — vera, ki nas dviga čez ločitev in smrt, bol in bri-go, vsakojako skušnjo in bedo, nevarnost in preganjanje, ki nas krepi in oborožuje, vse prenašati potrpežljivo in s trdnim upanjem, vsekako pa z mirno udanostjo v božjo voljo, ki hrani svojim zvestim hlapcem tem si-jajnejše krone, čim bolj jih na zemlji skuša in tepe. Ta vera je potemtakem tudi močni ščit, ki nas brani v bojih našega časa, zastava, kateri bomo ved no pogumno sledili in ki nam kakor svetnikom, našim duševnim prednikom, vedno bo in ostane znamenje, v katerem bomo zmagali in se nekoč združili z rajnimi našinci v večnem gledanju Boga, v večni blaženosti!
POKOPALIŠČE IN NJEGOV DRUŽABNI POMEN.
Grob je bil ljudem vedno svet. Za divjake so bili vedno smatrani oni, ki so grobove skrunili. Zgodovina nam kaže narode, ki so po vseh svojih močeh branili nele svoje pravice, temveč tudi zemljo, kjer počivajo kosti nji-
hovih dedov. Svet je grob posebno v očeh sv. cerkve. Kraj, kjer cerkev izroča zemlji svoje mrliče, mora biti zanjo posvečen kraj. Križ na pokopališču in na grobu, grobovi drug poleg druzega, napisi na križih in nagrobni kih, celo cvetice na grobovih nam oznanjajo velike resnice, na katerih temelji človeška družba, kakor krščansko življenje človeško.
Ni ga mislečega človeka, da bi šel na pokopališče in se ne povrnil z boljšimi mislimi. Grob staršev združuje. Ta grob čuva spomin staršev. Na Vseh vernih duš dan se zbirajo raz treseni člani družine na grobu star šev. Tjakaj romajo otroci v resnih u rah svojega življenja. Tam se spominjajo na življenje, na vzgled, na zadnje besede ljubega očeta, drage matere. Ko bi pokopališče edinole takisto čuvalo in oživljalo družinsko vez, bi morali blagoslavljati isto in je pozdravljati kot veliko družabno dobro to. Kako pa, da toliko ljudi več ne razume krščanskega pokopališča? Kako, da se neprestano poskuša, pokopališče oskruniti? Kako, da hočejo se-žigalci mrličev odpraviti pokopališče in je nadomestiti s poganskimi pepelniki?
Staro krščansko pokopališče, na ka terein počivajo kosti naših očetov, nam Bodi sveto.
Avstrijska aristokracija priredi v maju romanje k svetemu očetu v Rim
Okoli 1,530 gledališč je v Evropi Italija jih ima več nego katerakoli druga dežela.
Vozni listek na vladnih vlakih iz Moskve v Vladivostok stane 277.95 rublja.
Podulično železnico bodo zgradili posredi japonskega glavnega mesta Tokio v dolgosti 12 milj.
ZEMANOVO “GRENKO VINO”,
je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti boleznim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEG-LJIV LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč.
ZEMANOVA “TATRA”,
želodečni grenčec. Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran-skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma.
Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil.
777 Alport St. CHICAGO, ILL.
B. ZEMAN,
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦o
Dvatisoč brezposlencev je naprosilo transvaalsko vlado, naj jih pošlje nazaj na Angleško.
Perzi imajo različno ime za vsak dan v ‘mesecu.
Na Francoskem'je 6,000,000 kadilcev. Od vsakih petnajst jih je osem, ki kade pipo, pet kadečih srpodke in samo dva kadilca cigaret.
Umrl je zaslužni prvoboritelj krščanskega socializma v Avstriji P. Ambrož Opitz, ustanovitelj “Reichs-poste.”
. ) . ---------------
Najmlajša Vanderbiltova hčerka se
poroči v kratkem z nekim znanim avstrijskim plemičem.
Električna podzemska dunajska železnica. V ministrstvu /in pri nižje-avstrijskem poštnem ravnateljstvu pro učujejo načrt podzemske elektriške železnice na Dunaju. Tvrdka Siemens-Schuckert-Werke je predložila načrt za podzemsko železnico na Dunaju, ki bi vezala posamezne poštne urade in bi imela 64 postaj. Dela bi se končala leta 1914.
POZOR! POZOR!
Bliža se sezona balov in domačih veselic. Skrbeti je treba, da bo zdrava pijača vedno pri roki. In to je gotovo
slovenski pop
ki ga izdeluje znana slovenska tvrdka
Joliet Slovénie Bottling Co.
913 N. Scott Street, Joliet, 111.
Chicago tel. 2272, N.W.480. Ob nedeljah N. W.344.
Kranjski pop je oajizvrstnejša pijača proti žeji, bolj okusna in hladilna nego katerakoli druga. Pokusite ga rojaki in rojakinje in prepričani boste, da trdimo zgolj resnico. Nadalje izdeluje ista družba raznovrstne sladke pijače v steklenicah, ki so vredne vsega pri-poroči a. Rojaki podpirajte domače podjetje in držite se gesla:
SVOJI K SVOJIM!
Kje je najbolj varno naložen denar?
Hranilnih ulog je: 22 milijonov kron.
Rezervnega zaklada je 800,000 kron.
Mestna hranilnica ljubljanska
je največji in najmočnejši denarni zavod te vrste po vsem Slovenskem.
Sprejema uloge in jih obrestuje po 4 odstotke. Rentni davek plačuje hranilnica sama.
V mestni hranilnici je najvarneje naložen denar. Za varnost vseh ulog jamči njen bogati zaklad, a poleg tega še mesto Ljubljana z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Varnost je torej tolika, da ulagatelji ne morejo nikdar imeti nobene izgube. To pripoznava država s posebnim zakonom in zato c. kr. sodišča nalagajo denar malo-letnih otrok in varovancev le v hranilnici, ker je le hranilnica, a ne pot jilnica, pupilamo varen denarni zavod.
Rojaki v Ameriki! Mestna hranilnica ljubljanska vam daje trdno varnost za vaš denar.
Mestna hranilnica ljubljanska posluje v svoji palači v Prešernovih ulicah.
Naš zaupnik v Združenih državah	CD A IVI/ CAI/CPD
( je že več let naš rojak	rUrtlllV OAIVoCIT
109 GREENWICH STREET, NEW YORK, IN NJEGOVA BANČNA PODRUŽNICA 6104 ST. CLAIR AVE., N. E. CLEVELAND, O.
Joliet. ill.
FINO PIVO V STEKLENICAH.
BOTTLING DEPT. SCOTT and CLAY STS.
OBA TEL. a«.
— Kadar potrebujete zdravnika, oglasite se pri možu, ki ž njim lahko govorite v slovenskem jeziku. In to je? Dr. Struzinsky. N. Chicago St.
— Rojaki! Naročajte se na Ameri-kanskega Slovenca.
m
German Loan and Savings Bank MARTIN^WEST PHAL,
taa N. Bluff St JOLIET, ILL
K. S. K.
JEDNOTA
(9— "
Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898.
Predsednik:...........John R. Sterbenc, 2008 Calumet ave., Calumet, Mich.
Prvi podpredsednik........Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St, Joliet, 111.
H. Podpredsednik:................Frank Bojc, 222 Messa ave., Pueblo, Colo.
Glavni tajnik:.................Josip Dunda, 1002 N. Chicago St., Joliet, 111.
IL Tajnik:.................Josip Jarc, 1677 St. Clair St., Cleveland, Ohio.
Blagajnik:.................John Grahek, 1012 North Broadway, Joliet, 111.
Duhovni vodja:.......Rev. John Kranjec, 9536 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Pooblaščenec:............Frank Medosh, 9478 Ewing ave., So. Chicago, 111.
Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, Cor. Chicago & Jackson St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
Paul Schneller, 509 Pine St., Calumet, Mich.
Anton Golobitsh, 807 N. Chicago st., Joliet, 111.
George Stonich, 813 N. Chicago St., Joliet, I1L PRAVNI IN PRIZIVNI ODBOR:
Josip Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111.
Marko Ostronič, 92 Villa St., Allegheny, Pa.
Josip Zalar, ml., Box 547, Forest City, Pa.
I
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA.
PRISTOPILI ČLANI.
K društvu sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 12410 Janez Frankovič, roj 1889, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 120 članov.
K društvu sv. Janeza Krst. 20. Ironwood, Mich., 12411 Marko Frice, roj 1884, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 40 članov.
K društvu sv. Barbare 23, Bridgeport, Ohio, 12412 Jožef Bradarič, roj 1879, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 48 članov.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 12413 Alojzij Gruden, roj 1879, 12414 Tomaž Pristotnik, roj 1877, 12415 Jožef Pajk, roj 1877, spr. 30. okt. 1907.
.	Dr. št. 370 članov.
K društvu sv. Jožefa 41, Pittsburg, Pa., 12416 Benjamin Šmuc, roj 1889, 12417 Miroslav Čopič, roj 1888, 12418 Alojzij Hlad, roj 1880, spr. 30. okt. 1907.
Dr. št. XP4 člane.
K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 12419 Tomaž Župan, roj 1889, 12426 Karol Požlep, roj 1882, 12421 Pavel Cerar, roj 1881, 12422 Anton Južna, roj 1879, 12423 Anton Požlep, roj 1876, spr. 30. okt. 1907. Dr. št. 61 članov
K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 12424 Franc Čepon, roj 1877, 12425 Anton Eržen, roj 1870, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 250 članov.
K društvu sv. Nikolaja 67, Steelton, Pa., 12426 Anton Rajk, roj 1883, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 39 članov.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 12427 Martin Novljan, roj 1887, 12428 Tomaž Kralj, roj 1881, 12429 Janez Kralj, roj 1877, 12430 Janez Še-bat, roj 1875, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 50 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 50, Allegheny, Pa., 12431 Ivan Pivac, roj 1867, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 157 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 12432 Matija Kovač, roj 1889, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 88 članov.
K društvu sv. Roka 113, Denver, Colo., 12433 Janez Turk, roj 1869, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 32 članov.
PRESTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 5590 Jožef Flak, 21. okt. 1907.	I. dr.št. 90 članov.
II. dr. št. 87 članov.
Od društva sv. Alojzija 42, Steelton, Pa., k društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 10106	Janez	Jakovčič,	28.	okt.	1907.	I.	dr.	št.	80 članov.
*	II.	dr.	št.	102 člana.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn,, k društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111.,	9826	Matevž	Zbačnik,	29.	okt. 1907.	I.	dr.	št. 253 članov.
■	-	II.	dr.	št.	102 člana.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., k društvu sv. Frančiška
•j» Sal. 29. Joliet, 111., 9429 Jožef Centa, 21. okt. 1907. I. dr. št. 253 članov.
II. dr. št. 215 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI.
K društvu vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 7621 Jožef Jurkas, 26. okt. igo7.	Dr. št. 181 članov.
K društvu Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 10928 Jakob Barentinčič, 21. okt. *907.	Dr. št. 118 članov.
K društvu sv. Antona Pad. 87, Joliet, 111., 9548 Jožef Papeš, 14. okt. 1907.
Dr. št. 56 članov.
K društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 5260 Franc Anzelc, 25. okt. 1907.
Dr. št. 87 članov.
SUSPENDOVANI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 10515 Anton Gerl, 11371 Anton Božič, 28. okt. 1907.	4	Dr. št 263 članov.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3272 Janez Pucihar, 9570 Matija Polajnar, 9722 Rok Zadnikar, 24. okt. 1907.	Dr. št. 345 članov.
Od društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 10807 Avgust Kavčič, 18. okt. 1907.
Dr. št. 239 članov.
Od društva sv. Petra in Pavla 38, Kansas City, Kans., 2959 Silvester Arko, 21. okt. 1907.	Dr. št. 78 članov.
Od društva vit. sv. Florjana 44, So. Chicago, 111., 8033 Filip Abramovič, 10108 Anton Maras, 9580 Franc Novina, 9767 Franc Zupančič, 11713 Jožef Naglič, 4519 Franc Riblon, 9648 Ignac Verščaj, 9650 Anton Grahovec, 10110 Martin Sabam, 11539 Mihael Petretič, 11540 Rafael Pompony, 23. okt. 1907.	Dr. št. 181 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 5°, Allegheny, Pa., 9090 Blaž Černič, 11792 Vid Sudetič, 24. okt. 1907.	Dr. št. 156 članov.
Od društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., 12183 Janez Osterman, 7946 Jožef Orehek, 21. okt. 1907.	Dr. št. 99 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 9330 Anton Razinger, 22. okt. 1907.
Dr. št. 104 člane.
Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 4535 Jožef Šute, 7444 Janez Krže, 8172 Franc Mahne, 8318 Martin Doltar, 8750 Anton Gorše, 9234 Anton Starc, 11842 Anton Mohar, 5588 Franc Miklič, 11306 Lovrenc Lenarčič, 8180 Janez Šušteršič, 8752 Andrej Gale, 3179 Anton Nosan, 21. okt. 1907.	Dr. št. 253 članov.
Od društva sv. Antona Pad. 71, Goff, Pa., 9215 Jožef Tušar, 2. okt. 1907.
Dr. št. 35 članov.
Od društva sv. Barbare 74, Springfield, 111., 9336 Jožef Usman, 7. okt. 1907.
Dr. št. 45 članov.
Od društva Marije Sed. Žal. 84, Trilnountain, Mich., 7977 Janez Šepic, 21. okt.
1907.	Dr. št. 118 članov.
Od društva sv. Barbare 96, Kaylor, Pa., 9900 Mihael Žugel, 21. okt. 1907.
Dr. št. 30 članov.
Od društva sv. Jožefa no, Barberton, Ohio, 11183 Janep Drobnič, 11494 Jožef Slatnar, 21. okt. 1907.	_ Dr. št. 21 članov.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 7334 Janez Šmalc, 8230 Jožef Gregorič, 21. okt. 1907.	Dr. št. 87 članov.
Od društva sv. Srca Jezus. 117, Murray, Utah, 11932 Feliks Piošta, 11934 Mihael Novak, 12039 Mirko Paar. 22. okt. 1907.	Dr. št. 12 članov.
PO PREDSEDNIKOVEM PREKLICU IN DOVOLJENJU ZOPET SPREJET IZLOČENI ČLAN.
12105 Karol Grenc, 28. okt. 1907.	Dr. št. 78 članov.
ODSTOPILI ČLANI.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 9712 Andrej Krničar, 24. okt. 1907.
Dr. št..- 34^ članov.
Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 8018 Jožef Milavec,/7936 Jožef Vodopivec, 8053 Janez Kališter, 21. okt. 1907. Dr. št. 48 članov.
Od društva sv. Jožefa 58, Haser, Pa., 7613 Franc Gredenc, 22. okt. 1907.
Dr. št. 104 člane.
Od društva sv. Jožefa 69, Great Falls, Mont., 5881 Matija Trunkel, 21. okt. '1907.	Dr. št. 18 članov.
IZLOČENI ČLANI:
Od društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 10315 Jožef Panian, 22. okt. 1907.
Dr. št. 119 članov.
®d društva Marije Sed. Žal. 84, Trimountain, Mich., 7864 Janez Tomac, 21. okt. 1907.	Dr. št. 118 članov.
Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 10407 Slavko Pospiš, 10414 Franc Dolenšik, 21. okt. 1907.	Dr. št. 32 članov.
PRISTOPILE ČLANICE.
K društvu sv. Jožefa 2, Joliet, 111., 3423 Ana Možina, roj 1876, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 109 članic.
K društvu vit. sv. Jurija 3, Joliet, II!., 3424 Marija Stukel, roj 1877, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 45 članic.
K društvu sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., 3425 Marija Pugelj, roj 1887, 3426 Marija Zupan, roj 1885, 3427 Margareta Novak, roj 1880, spr. 30. okt. 1907.
Dr. št. 171 članic.
K društvu sv. Janeza Krst. 20, Ironwood, Mich., 3428 Marija Mukavec, roj 1871, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 19 članic.
K društvu sv. Barbare 24. Blocton, AIa„ 3429 Frančiška Slak, roj 1887, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 8 članic.
K društvu sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3430 Ivana Pajk, roj 1887, 3431 Marija Pajk, roj 1884, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 109 članic.
K društvu vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 3432 Neža Jordan, roj 1880, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 10 članic.
K društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 3433 Jera Mišmaš, roj 1871, spr. 30. okt. 1907.	Dr. št. 34 članic.
K društvu sv. Ane 106, Chicago, 111., 3434 Bazilija Kebaj, roj 1880, spr. 30. okt. I9°7-	Dr. št.	22	članic.
PRESTOPILE ČLANICE.
Od društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., k društvu Marije Čist. Spoč. 104, Pueblo, Colo., 425 Jera Mišmaš, 23. okt. 1907.	I. dr. št. 168 članic.
II. dr. št. 33 članic.
SUSPENDOVANE ČLANICE.
Od društva vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 2747 Eva Grahovec, 23. okt. I9°7-	Dr. št.	38	članic.
Od društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 2283 Marija Šmalc, 21. okt. 1907.
Dr. št. 32 članic.
Od društva sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 3188 Helena Krulič, 23. okt. 190/.	Dr. št.	40	članic.
IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC.
6723 Martin Matekovič, star 21 let, član društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., umrl 27. julija 1907 v Chisholm, Minn. Vzrok smrti: želodčna griža (peritonitis). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 25. aprila 1905.
433 Katarina Okačič, stara 36 let, članica društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrla 14. avgusta 1907. Vzrok smrti: rak na mehurju in posledica operacije za istim. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. januarja 1901.
3472 Jožef Marinčič, star 44 let, član društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrl 24. avgusta 1907. Vzrok smrti:	bolezen na jetrih (sclerosis of
liver). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 18. avgusta 1902.
685 Jernej Koščak, star 48 let, član društva sv. Jožefa 7, Pueblo, Colo., umrl 2. septembra 1907 v Durango, Colo. Vzrok smrti: prebitje lobanje vsled ponesrečenja v rudotopilnici. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. februarja 1899.
i757 Marija Podobnik, stara 29 let, članica društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., umrla 17. septembra 1907. Vzrok smrti: splošna oslabelost vsled poroda. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 19. julija 1901.
863 Franc Skubic, star 60 let, član društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., umrl 20. septembra 1907. Vzrok smrti: vbit v premogokopu vsled padca plasti kamenja. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. decembra 1896.
458 Janez Masnik, star 35 let, član društva sv. Cirila in Metoda 4, Tower, Minn., umrl 27. septembra 1907. Vzrok smrti: premaknitev in zlomlje-nje hrbtenjače vsled padca plasti rude. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 20. novembra 1899.
10673 Rudolf Topolovšak, star 19 let, član društva sv. Barbare 97, Mount Olive, 111., umrl 2. oktobra 1907. Vzrok smrti: zrušila se je nanj plast Pristopil k Jednoti 23. novembra on Coal kompanije. Zavarovan za $500. Škrlji v rudniku štev. 5 last Madisi9o6.
3470 Jožef Kocjančič, star 35 let, član društva sv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y., umrl 3. oktobra 1907. Vzrok smrti: bolezen na jeti ih (cirrhosis of liver). Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti n. decembra 1901.
3243 Matevž Ložekar, star 48 let, član društva sv. Srca Jezus. 54, Chisholm, Minn., umrl 8, oktobra 1907, v Hibbing, Minn. Vzrok smrti: ubit od vlaka v Odprtem rudniku. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 15. septembra 1901.
JOSIP DUNDA, glavni tajnik K. S. K. Jednote.
m mm
in NOVO LETO
pošiljajmo Slovenci kaj radi darila svojcem v staro domovino in iz Zjedinjenih držav zgolj gotovi denar; to pa najbolje, naj= ceneje in najhitreje preskrbi
FRANK SAKSERj,
109 GREENWICH ST.,
NEW YORK, N. Y.
1778 ST. CLAIRj ST.,
CLEVELAND, C.
COMPAGNIJE GENERALE TRANSALANTPE
FRANCOSKA PROGA.
Kratka zveza z Avstrijo, Ogrsko in r Hrvatsko.
LA PROVENCE 30,000 H. P.
LA SAVOIE 22,000 H. P.
LA LORRAINE 22,000 H. P.
LA TOURAINE 15,000 H. P.
Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbe.
Snažne postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila.
Parniki odplujej'o vsak četrtek.
Glavni zastop na 19 State Street,
NewYork
Maurice Kozminski, glavni zastop nik za zapad, 71 Dearborn St, Chicago
Frank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave. So. Chicago, 111.
A. C. Jankovich, agent, 2127 Archer Ave., Chicago, UL
Paul Starič, agent, no South 17th St., St. Louis, Mo.
Joliet, 111., 30. okt. — Naznanja se udom društva sv. Jožefa št. 2. K. S. K. J., da se udeleže navadne mesečne seje v nedeljo, dne 3. novembra, v polnem številu. Ker se bo razpravljalo o posebnih stvareh, zato je dolžnost vsakega uda, da je pričujoč na seji in tako izve, v kakem položaju je njegovo društvo, ker žalibog je veliko število udov pri katoliških društvih, ki ne znajo, v kakem položaju njihovo društvo obstoji in zato ne znajo, ker ne pridejo na mesečne seje.
S pozdravom Frank Fritz, preds.
■—• Rojaki po širni Ameriki lahko zvedo vse novice, ako čitajo naš list— Amerikanski Slovenec. Samo $1.00 na leto.
Chicago, 111., 29. okt. — Kot je sporočil dopis v zadnji št. Am. Sl., priredi društvo Marije Pomagaj št. 78. K. S. K. J. veselico v nedeljo, dne 3. novembra v češki dvorani 588. W. 18 St. Začetek ob 2. uri popoldne. Vstopnina 25C za osebo. Na veselici bo igrala nova slovenska godba iz So. Chicage pod vodstvom g. Kar. Me-doša. Vse rojake, raztresene po Chi-cagi, vabimo najuljudneje na to veselico in jim kličemo: Na veselo svidenje!	Odbor.
Moon Run, Pa., 22. okt. — Cenj. g. urednik, dopustite mi majhen kotiček v priljubljenem »nam Am. Slovencu za mal dopis iz Moon Runa, ker znano mi je, da se le malokdaj čuje ali čita kako poročilce v omenjenem listu iz našega kraja. Zato sem se danes namenil na kratko omeniti stanje v moonrunski okolici.
Tukaj je prilična majnca in podružnica pittsburške kompanije ter ima o^oli 700 do 800. majnarjev, med njimi tudi Slovencev blizu do 200. Z delom gre popolnoma dobro.
Omeniti pač moram, da mi Slovenci v tem kraju smo ponosni na svoja društva, katerih imamo tri in vsa imajo obilno število udov.
Društvo sv. Barbare št. 107. K. S. K. J. je imelo zdaj volitev novih uradnikov, a ostal je pa še ves stari odbor, ki je sledeči:
Predsednik Pavel Korenčan, box 92; prvi tajnik Urban Olivani, box 186; drugi tajnik Jožef Dolenc; blagajnik Frank Gaspari, box 122; zastopnik Anton Zajc, b6x 166. Pozdravljam rojake širom Amerike, tebi pa, cenj. list, želim obilo naročnikov in predplačnikov.
Urban Olivani, I. tajnik.
Chicago, UL, 27. okt. — Slavno ured ništvo Am. Sl. in glasila K. S. K. J.,
prosim da mi ponatisnete par vrstic, da s tem naznanim kot predsednica od društva sv. Ane štev. 106. K. S. K. J., da prostovoljno odstopim iz odbora in istotako iz društva sv. Ane, da zvedo vse sosestre, da nisem več v njih sredi, kajti z velikim veseljem sem pristopila ali z neznosno žalostjo odstopim. Z Bogom!
Pozdravljam sosestre.
Magd. Plevelj.
Na smrtni postelji priznal umor. Iz Oedenburga poročajo, da je na smrt bolni cigan Ignacij Papai, predno so ga dejali v sveto olje, pred več sosedi priznal, da je on ustrelil v Steinaman-gerju gozdnega čuvaja Fischerja. Toda, čudno! Čez 14 dni se je ciganu nenadoma obrnilo na bolje in v treh tednih je bil popolnoma zdrav. Boječ se, da ga primejo, ker je sam priznal u-mor, je izginil, še predno so ga mogli orožniki prijeti. Oblast ga išče povsod.
Čvrstost
Onemogla telesna moč, oslabelo in neredno prebavljanje se tupatam pojavlja pri starih in mladih ljudeh. Če se le nekaj časa uživa Severov Živ-ljenski balzam, se dostikrat pokažejo sijajni uspehi. To zdravilo vlije nove moči, umnoži kri, pripravi organe k naravnemu delovanju in tako pomore k čvrstosti. To zdravilo stoji na svojih zaslugah in ozdravlja bolne ljudi že leta in leta. Potrebno vsaki družini. Cena 75C. V vseh lekarnah ali W. F. Severa Co., Cedar Rapids, la.
JOLIET CITIZENS BREWING CO.
Collins Street, Joliet, 111,
Pozor rojaki in rojakinje!
Kupite si moderno šito obleko na Chulikovem vogalu, ker g. Chulik je naš rojak. Obleke so sedaj po nizki ceni, od $4.50 do $24.00. Vrhnje suknje so sedaj od $6.00 do $24.00. V zalogi imamo tudi veliko drugih vrst oblek.
Ženski klobuki narejeni po najnovejši modi so pri nas prav po ceni. Nikjer ne dobite lepše narejenih ženskih klobukov kot pri gospej Chulik. Zatorej smo zagotovljeni, da si o priliki gotovo ogledate naše klobuke in nas tako počastite, ako kupite ali ne.
S spoštovanjem
B. J. Chulik,
Cor. Chicago & Jackson Sts., Joliet.
Denare v staro domovino
pošiljamo: ...........
za $	10.30 ............... 50	kron,
za $	20.40 .............. 100	kron,
za $	40.80 .............. 200	kron,
za $	101.75 ............. 500	kron,
za $	203.50 ............ 1000	kron,
za $1016.00 ............ 5000	kron.
FRANK SAKSER CO.,
109 Greenwich St, New York.
6104 St. Clair Ave., NE., Cleveland, O.
Izdelovalci najboljšega piva sodčkih insteklcnicah.
VSAKDO
DA MI PRODAJAMO BLAGO ZA MENJ KOT POLOVIČNO CENO. NAJLEPŠA PRILIKA DOBITI ZLATNINO POCENI JE SEDAJ PRI
910 N. Chicago Stree JOLIET, ILL,
B. BERKOWITZ,

Ako kupujete pri nas si prihranite denar.
POPRAVLJAMO ure, stenske in žepne ter izdelujemo vsa v to stroko spadajoča dela po najnižjih cenah, naše delo vam jamčimo.
Popravnica. Govorimo tudi raz novrstne jezike.	i
SVOJI K SVOJIM!	
Prva in edina slovenska tvrdka v Ameriki.	
Vsih cerkvenih in	55
društvenih potrebščin.	«
	<
lolin N f.osur Co	X Si
kJl/llll Iti 111/0(11 Vvi	A 0
719 High St., West Hoboken, N. J.	m
	0
	0
Se priporoča Preč. duhovščim in	«
cerkvenih predstojnistvom za izdelo-	0
vanje vsakovrstnih cerkvenih Para-	u
mentov, Zastev (Banderjev) Križev,	D
Podob, Slik, slikanje in dekoriranje	H (V
cerkva i.t.d.	►H
Slavnim Slovenskim Društvom	« (k
v napravo Zastav, društvenih znakov,	•—i < K)
Regalij gumbov (buttons) vsako vrst-	O
ne društvene UNIFORME, i. t. d.	« <
Z bratskim pozdravom	*
JOHN N. GOSAR CO.	H
Član K. S. K. J. in J. S. K. J.	
NIKJER BOLJŠE IN CENEJŠE.	
OTVORIL SEM
SALOON
3 dvemi najmodernejšimi kegljišči
V SOBOTO 12. OKTOBRA 1907.
Na Washington St. blizu lOth Ave.
GARY, INDIANA.
Rojakom se priporočam v poset.
RUDOLF IAIyV-IÎ/AlZ, lastnilc.
Vezanje knijg.
V tiskarni “A. S." se vežejo knjige stare in nove. Prav po ceni. Prinesite ali pošljite jih.	Oba telefona 509
In misli moje se ustavijo,
(Odmev z grobišč.)
Fr. S. Finžgar:
Zakaj tako ljubim gorske potoke, zakaj bi sedel dolge ure ob .slapu? Val za valom v dolino. Dvigne se skala. Valovi ne čakajo. Preko nje, krog nje in pod njo — naprej! Sreča jih cvetje, pisan prt se razgrne ob bregu. Samo en pogled iz valov, na vrhu zakipi srebrna pena in zopet naprej brez miru, brez pokoja, večni beg
—	večno življenje.
Zakaj tako ljubim gorske potoke?
V svoji duši jih nosim, v srcu in glavi mi šumijo valovi brez miru, brez pokoja, večni beg —• življenje mojih misli.
Praznik razgrne pisani prt ob bregu mojih misli. Zašumi srebrna pena, samo en pogled, in že je porojen iz praznika večni delavnik — iz pokoja
—	večno življenje. Valovi mojih misli hite naprej, z daleč se. čuje samo še kakor odmev prazničnih zvonov, glasovi babice, ki zadremlje na zapečku ob pravljici, vretena se pa ustavijo, kolovrati bežijo v urnem krogo-teku.
Ali vsako leto pride čas — m moje misli se ustavijo. To je tedaj, ko se zbliža sivo nebo mokri, oveli zemlji. Zelene zavese, ki z vrta senčijo moja okna, padejo z dreves. Vse obmolk rte. S polja izginejo ženjice, zadnji, pozni kosec je odšel, ratej je naložil plug in krenil po kolovozu domov. Prazna ravan, orumenela, pusta, v čudnem strahu molčeča... Nad njo se vozi črni gavran. Sede na golo vejo in zakraka. Zadnji listi na veji se prestrašijo, vztrepetajo in padejo na tla. In samega gavrana obide groza, razpne perot in se odpelje v sivo daljavo. ..
Nebo se pa niža zemlji, sivo, težko nebo, brez solnca in brez zvezd. Že se dotika hriba, vrh izgine vanj, ne vzdrži ga gora — nižje in nižje leze k molčeči zemlji, ki vsa pripravljena čaka v sveti grozi, kdaj se poreče: Prešlo je nebo, in prešla je zemlja. Zedinila in objela sta se v eno------ —
In tedaj se moje misli ustavijo...
Gavranov glas zakliče delopust, sivo nebo razgrne nezmerni praznik svetega pokoja na zemljo, roka obnemore, vtripi srca so nemirni in čakanja polni.. . Moja duša začuti, da se godi nekaj velikega, da se poroča zemlja z nebom v sladki grozi, in nad mojo glavo, še nekaj sežnjev nad osamelim domom, je obtičal in obvisel baldahin. . . Jaz pa začutim v sebi, celo razločno slišim klic moje duše: Končano! Izgineš, strne se zemlja z nebom
in več ne bo ne zemlje ne neba — in tudi tebe ne bo. . .
I11 valovi miili — kakor bi oledeneli. Rodi se temno prepričanje, da je do-hrepenelo vse hrepenenje, da so domišljene vse misli, da izpod neba zvonijo zvonovi večnemu prazniku.
Dvignem se in naslonim ob oknu. Nič več razglabljanja in snovanja v bežnih mislih, nič koprnenja, nič skrbi
—	pokoj in praznik—svečano čakanje . . .
Takrat se pojavi stara žena, odeta v črno ruto, pod mojim oknom pred grobiščem. Kvišku se ozre na nizko nebo. Težko se ozre, ker so jo leta upognila. Zato se opre na motikco, ki jo nosi v roki. Tudi na njenem licu— nič koprnenja, nič misli — tiho svečano čakanje. Pri vratih zajame v pe-rišče iz kropilnika in stopa oprezno njed grobovi. Tudi ti"molče in čakajo. Ne sme jih vzdramiti stopinja. Počasi, kakor med .spečimi preide vrste in se ustavi pri zidu. Roka se odpre, in iz perišča kanejo blagoslovljene kaplje na grudo. Vidini, kako se premi-cejo ustnice. Morda moli? Morda šepeta z njim, ki jp je zapustil sredi pota; rekel je: “Končano, z Bogom”, in odšel---------“Tudi jaz bi rada za te-
boj, ne veš, kako rada! — Končano je, dobro čutim, bliža se nebo, kakor se je približalo tebi, predragi!”
Ženica se skloni, seže po motikci, udari po grudi, zasadi jo v zeleni plevel... Ali tako rezko zadoni kremen, ki ga je zadela z orodjem. Vse nav-krog se razleže, da Stariča dvigne glavo in preplašeno gleda.
“Da bi te zbudila? Ne, predragi, nočem. Ne hodi nazaj, vice imam in pekel včasih, ti imaš pa nebo. Kaj bi te klicala potem nazaj in dramila iz nebes, iz praznika na delavnik. Ne bom te.,
In Stariča poklekne. Sključeni, suhi prsti segajo 'tiho v črno grudo in jo plevejo in rahljajo, kakor je njemu rahljala in postiljala postelj, ko je bil Še z njo.
“Blagor se ti, ker si odšel! V pravem času si odšel. Delo si. dokončal, izvršil si veliko, dosti, še preveč. Jaz pa čakam. Vem, da sem dokončala, ne preganem več, ne morem. O, kako rada bi k tebi. Ko bi prišel pome; bi, kajne, da bi — ali nismo gospodarji..
Prenehala je z delom in se ozrla na razpelo, sredi grobov — “Ne moja, am pak Tvoja volja naj se zgodi—.” Tedaj sem videl, da je z njenega lica kipela silna moč. Njene brezde po obličju so bile kakor izglodan kremen, katerega ne obrusi noben vihar več, katerega ne izdolbe nobena ploha. ,
Kmalu nato je prišla na grobišče mlada žena; ob njej sta nesla deček in deklica zelene venčke. Prst je položila na ustnico, ko je stopala skozi poko-
pališčna vrata in resno pogledala na sinčka in hčerko. Prijela sta se njenega krila, in tiho so šli med grobovi iskat kraj pokoja tistega, ki je bil vsem tako iskreno pri srcu.
In mlada ženalse je sklonila k grudi, in hčerka in sinček sta z drobnimi prstki pulila plevel, ki je prerastel gomilo. A tudi z njenega lica ni kanila solza, ni se razlegal brezupen plač. Kdo bi dramil onega, katerega ljubi, ko spi sladko spanje!
Žena je govorila tiho, sama s se boj. Nista je smela čuti otroka, ki nista poznala 'smrti, ki nista vedela, kako grenke skrbi so vmešene v kruh katerega jima reže mati...
Prišel je za ženo mož, krepak in postaven. Težek kamen je peljal na vozičku, na rami je nesel križ. Iz hvaležnosti, ker je zapustil oče sinu — križ dela, križ trpljenja, križ skrbi.
Polnilo se je grobišče — vsepov-sodi so se gibale roke, vse ustnice so skrivnostno šepetale — nič krika, nič smeha — pa tudi ne solz in joka. Vse sama ljubezen, vse gorka hvaležnost — vse sama železna zavest, da se en krat tudi njim približa nebo, jih poljubi, in da zazvonijo zvonovi, večnega praznika — ko poreko: “Končano je delo! Z Bogom! Grem k pokoju, iz trpljenja v veselje...”
Umirile so se roke, dvignile sključe ne postave množice na grobišču, na zemljo je legel mrak; nebo se je spu stilo doli do gomil. Preko vrhov in po planem je skrivnostno zazvonilo—
-----Ko se je doteknila tiha, čakanja
polna noč, nizkih križev, je poljubilo nebo zemljo, — iz gomil so zažareli drobni plamenčki in grobišče je preplulo jezero veselih lučk. Poljub neba z zemljo je vzbudil kipečo ljubezen, prikipela je iz gomil — srca množice so vztrepetala, klonila so kolena, tiho šepetanje se je zazibalo v zraku, nad tihimi domovi rajnikov je plula angelska perot —
Sredi pokopališča se je dvigal z razprostrtimi rokami, kakor za objem oblit z žarjo lučic on, ki je zedinil nebo in zemljo, katerega je ljubezen gna la v trpljenje, trpljenje pa je rodilo ljubezen... V trepetu luči se je zde lo, da križani snema roke z žebljev, jih razprostira nad množico trpinov, vsi! Delo in trpljenje rodi ljubezen, ljubezen jih blagoslavlja in govori “Vsi pridete k meni, vsi! Delo in trpljenje rodita ljubezen, ljubezen p;* edini zemljo z nebom. Pride čas, in tudi vi boste končali v trpljenju in ljubezni — pa vaše delo, v ljubezni porojeno in dokončano v ljubezni,vam odgrne solnce večnega praznika — pri Očetu...”
In moje misli se ustavijo — ob tem odmevu z grobov.
I Osameli grobovi, 'i
? -.—..............■■—■■■■ 11 1	1 À
f
*
*?
x*x-*x~x*-x*,x~x<*x*.x-,x**x-<' X
Spisal Jos. Gosak.
Vseh svetih je. Po dolini se vleče tista gosta, umazanobela, jutronaju tro se ponavljajoča megla, ki brani srcu prost polet. Ah, jesen, jesen, zakaj si prišla že tako zgodaj?...
A po gorskih, slemenih, orumenelih vinogradih, bornih hramih in ponosi tih zidanicah se razlivajo prvi soln čni prameni, lahko, božajoče, polago ma jih potapljajoč v žarno morje svetlobe .. .
Mar je tem jasnim višavam prizanesla jesen s svojo hladno roko, mar jim pustila bajni deviški nakit? Nika kor! Tudi nje je odela z žalujočo ko preno, strla jim čilo, oživljajočo moč. Vele umirajo cvetke, po grudasti zem
1ji• • •
Izza davnih časov je v naši hiši navada, da hodimo na dan Vseh svetnikov na božjo pot k Materi Božji na Sladki gori. Ni ta dan baš veliko cer k veno proščenje, samo še ostanek iz lepših prošlih dni, a vendar se mi Je s svojo turobno mehkoto tako vglobil v dušo, da bi me ves dan nekaj skelelo, ko bi se ne poklonil Bogorodici Sladkogorski.
Sla sva z očetom zajutra, ko so ljudje ravno prihajali od rane službe božje. Tuintam sc nama je kdo pridružil pričel pogovor o vremenu, o vinski letini, o zanemarjanju božje poti, o starih gospodarjih, ki so to leto preminuli, in slično, kakor je ravno navada našega kmeta. Jaz pa sem premišlje val usodo ljudi v teh revnih zapuščenih krajih. Strmi, razdrapani bregovi z uničenimi vinogradi, močvirnate kotanje in rupe s težko rumenkasto ¡lovko, to je njihovo premoženje. Revež guli in gnete izmozgano prst, otira z rokavom vroči znoj,'da si pritrudi za se in svojce prgišče krompirja čez zimo. Tako so jim usodile rojenice.
In ko mu obnemorejo moči, pokličejo ga otožni zvonovi čez te grape in klance tja za cerkveno obzidje k Materi Božji. . .
Žalostni so taki spominij Toda Bog zna, če ni trpin v teh siromašnih krajih vzlic svoji bedi bolj zadovoljen nego mi, ki ga pomilujemo?. . .
Pred nami se je pršila megla in odpirala pogled na daljni obzor.
Tam spredaj v globeli nas nemo pozdravljata ponosita zvonika, a v sre di med njima na cerkvenem slemenu, oblit od zlatih, tresočih se žarkov bo-žanstvenega solnca, vabi nas pod svoje okrilje kip Bogorodice: Pridite k meni vi, revni zemljani, ki vam peza življenja tlači utripajoče srce...
Po strmih stopnicah so z brzimi koraki hitela zorna dekleta, nesoč zelene vence, bršljan, šopke hrizantem in iskric, da okitijo grobe dragih rajnkih. Tam v kotu je popravljala zgubana starka od vetra nagnjen križ, lepila nanj podobice in cedila s košče nimi prsti zarastlo rušo. Ali že ne bo k letu osorej tudi <jna počivala kraj njega? Tuji ljudje bodo hodili s trdimi koraki po grobišču, a njenega gro ba ne bo nihče poravnal... Življen-n j e.. .
Tiho smo se vračali. Čutili smo resnost dneva. Tožne misli so nas obhajale, a po na pol golih vejah so veselo čebljali pestri liščki in se radovedno ozirali po cincajoči sinici, ki je sa motno plezala po trhli jablani, brbala za razpokano skorjo in glasno svarila svoje pernate sosede .pred nami...
Popoldan smo šli v sprevodu na pokopališče. Večina grobov jč bila prenovljenih, posutih z lepo črno prhlico, nakičenih s kitami in venci, tuintam je skrbna roka napravila iz rdečih dre-nttlj podobo križa ali rožnega venca ter zataknila rob z vrbjimi locni. Tla so bila okrog posuta s svežim belim peskom, a po vrhu so potaknili po imo vitosti sveče.
Pogled mi je krenil tja v desni kot. v kot zavrženih.
Nikogar ni tam! Zapuščene samevajo gomile; rušo jim prerašča pla žeč se plevel in ni je roke, ki bi ga populila in nasadila par svežih cvetk. Ob zidu se razpenja bohotni srobot in otresa svoje vitice z belimi kosmiči tja po zarastlih gomilah. Saj so to ‘grobovi zavrženih.. . grobovi samomorilcev.
Trd in neizprosen si svet v svoji sodbi!
Okrenil sem tja svoj korak in zdrsnil pred napol pohojeno gomilo na ko leno. Priprosta plošča v zidu še priča, katera žrtev našega sebičnega sve ta je našla tukaj svoj mir.
In ustali so mi v duši žalostni spo mini...
Pol desetletja že bode kmalu, kar so položili tja med zavržene gospico Anko. Ni poznala velikomestnih rafiniranih pustolovcev, zrastla je med krepkim seljaškim narodom, dihala njegov nepokvarjen zrak, delala in čutila ž n j im.
Mi smo jo občudovali kot dragocen biser, vsesavali sveži vonj njene bližine in se radovali njene mladostne razposajenosti; bila nam je središče nedolžnega, neprisiljenega veselja, solnce naših prijetnih dni.
Njen vedno jasni okrogli obraz, obrobljen z mehkimi kostanjevimi kodri nam je prepodil vsikdar mračne misli; majhen dovtip od njene strani' in vsa krmežljava družba je planila v vesel smeh.
To je bila naša Anka. A padla je kot žrtev brezstidne varalice, izpila je smrtno čašo...
In našo Anko so položili tja med zavržene, njena gomila sameva pora-štla in ni je roke, ki bi ji položila na grob svežih cvetlic... Mlado življenje je padlo.. .
In molil sem iskreno, zaupajoče za njo, za An-ko, saj je bila v življenju vendar tako dobra, poštena in ljubez-njiva, kako da bi ne molil tedaj za njen pokoj? Ko sem vstal, sem bil sko ro sam na pokopališču, solnce pa je bilo že zatonilo v zaseko med Velikim Slomom in Konjiško goro, le žarki so se še poigravali, trepetali v zadnjih strastnih objemih za gorskimi slemeni, rdečili večerno nebo v fantastično ognjenih barvah, niansirali zdaj bolj bled-o, odmah zopet karminordeče in .. . umirali Na srce mi je leglo nekaj težkega. -Nili tudi naše življenje lep solnčni žarek?.. .
Tn vendar koliko življenja lpži tukaj pozabljenega, strtega pod težko grudo! Le priprost, črno popleskan, nizek križ svedoči, da smo živeli in zopet umrli...
Pri sosedni fari že zvone za verne duše; mehko, otožno odmevajo zvonovi od gorskih vrhov in se družijo z lahnim šuštenjem narave v globoko harmonijo..., večerno molitev za pozabljene duše...
Slava Amerike.
Amerika je slavna v tem, da vemo, kako storiti kaj. To se pravi, da so Američani pogumni in energični, da hitro pograbijo priliko in dovrše delo brez obotavljanja, da vedno vedo, kaj delajo. Samo v eni stvari so Američani počasni in sicer v bolezni. Prav dostikrat jo zanemarjajo od začetka, samo da pozneje sprevidijo, da je prc-kasno. Najnavadnejši znaki bolezni, kakor izguba slasti in slabost, se vedno lahko uspešno zdravijo s Triner-jevim ameriškim zdravilnim grenkim vinom, koje zdravilo je sestavljeno iz grenkih zelišč in najboljšega kalifornijskega rdečega vina. To je izvrstno zdravilo za vsa prebavila, katera u-sposobi, da prejemajo vsakovrstno hrano in jo v telesu pretvarjajo v zdra vo kri. Dokler lahko ješ in prebavljaš redno, si zdrav in zato predvsem pazi na svojo prebavo. To zdravilo jo ohra ni v najboljšem redu. Uživaj ga brž-ko začutiš najmanjšo nerednost. V lekarnah. Jos. Triner, 799 S. Ashland Ave., Chicago, 111.

»OBSFJS


Ko kdo v rodovini oboli je treba preč pomisliti kaj
je storiti,
v slučajih nereda prebavnih organov, ali pri izgubi okusa; taki slučaji niso tako kritični, ker vsi vemo, da
Trinerjevo Zdravilno Grenko Vino
]e najzanesljivejše zdravilo, ki take nerede prav hitro odstrani. To zdravilo izvrstno deluje na mišice in želodec ter pomaga istim v redu delovati, da so vsi neredi odstranjeni in človeški sestav je zopet na delu k zdravju ’ telesa.
Ko se vam pripeti, da--------------------
izgubite okus se utrudite
imate glavobol izgubite upanje se izpremeni obrazna barva
takrat je čas rabiti Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki popravi vse nerede v prebavnih organih in okrepča cel sestav. Dela prebavljenje popolno, čisti kri, jasni obrazno barvo, krepča telo in bistri um.
Rabite v vsakem slučaju neprebavljivosti.
V vseh lekarnah.	U. S. Serial No. 346.	Čistost garantirana.
JOS. TRINER,
799 South Ashland Avenue,	CHICAGO, ILL.
Trinerjeva slivovica in brinjevec ste izvrstni pijači. Vprašajte za nje!
K 799 S
}	A
A
STENSKI PAPIR
za prihodnjih 10 dnij po zelo znižani ceni.
Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev ln Arnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah
Alexander Haras,#
Chicago telef. 2794 JL# telet.N 62 7.,
POZOR, ROJAKINJE!
Ali veste kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
J. & A. Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in prekajene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite toraj in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba je naše geslo.
Ne pozabite toraj obiskati nas v našej novi mesnici na vogalu Braodway in Granite ceste. Chic. Phone 4531. N. W. Phone 1113
vina na prodaj
Naznanjam rojakom, da prodajam naravna vina, pridelek vinograda
ti
Hill Girt Vineyard”
Dobro vino od 35odo 45c gal., staro vino po 50c galon, riesling vino po 55o galon. Tudi razpošiljam pristen drožnik in fino slivovko. Fino muškatel vino po 50o galon. Na zahtevanje pošjem uzorce. Vsa naročila pošljite na
ANTON NEMANICH,
205-207 OHIO STREET, JOLIET, ILL.
Prvi slovenski pogrebniški
ZAVOD IN KONJUŠNICA.
Chicago Phone 2273.	Northwestern Phone 416.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom ob vseh svečanostih kot krstih, porokah, pogrebih i. dr., ter imam na razpolago dobre konje in kočije po zmernih cenah. Na vse pozive, bodisi po dnevu ali po noči se točno ustreza.
Stanovanje 1000 N. Chicago St.
N. W. Phone 344.
FRANK MEDOSH
0478 Ewlug Ave., vogal 95th ulice, eu blok; od slovenske cerkve sv. Jurija So. Chicago, 111.
Gostilničar.
Izdeluje vsa v notar ska dela, prodaja šif-karte ter pošilja denar v staro domovino vestno in zanesljivega.
Poštena Postrežba vsakemu. Telephone 123 ; South Chicago
E. PORTER BREWING COMPANY
Stephen
—Box 77-
Crockett, Contra Costa Co.,Cal.
EAGLE BREWERY izdelovalci
Pane pite
PALE AI«E IN LONDON PORTER
Posebnost je Pale Wiener Bier.
Joseph Stukel,
avstr zastopnik.
le. Btaff Street,
JOLIET, ILL,
POZOR GOSTILNIČARJI!
Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jaz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kakor vsak drugi. Proti direktnemu naročilu in takojšnjemu plačilu izdaten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške.
Prodajam starokrajski brinjevec, priznano zdravilo za vse trebušne in ledvične bolezni.
“Higlife Bitters” in grenčec je najkoristnejša pijača, karejih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč.
Prodajam tudi “Old Country Tre-ster” ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistih tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, slivovico, konjak, Old Tom, Gin, Imperial, Dry, ' Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., sploh vse pijače, ki jih mora imeti na razpolago vsak dober gostilničar.
Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinke po $24 tisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — Tu vse “Union Made”.
A. HORVAT,
Cigar Mfg. & Wholesale Liquor Dealer,
600 N. Chicago Street, Joliet, Illinois.
Raznoterosti
0040404044
— Zavedni naročniki, priporočajte naš list!
FILIP HIBLEP
1014 N. Chicago St., Joliet, 111.
priporoča rojakom svojo
Grofica Larisch.
Avstrijski konzulat v Berolinu je plačal soprogi ravnatelja Brucksa 20,-000 mark, da ne objavi svojih spominov, kar je grozila. Grofica je živela zadnja leta v okolici prestolonaslednika Rudolfa in ni bila njena vloga bog-sigavedi kako slavna. Zato je morala zapustiti Avstrijo. Zadnje čase je pritiskala na dvor za denar, če ne izda svoje spomine. Berolinsko avstrijsko poslaništvo je skrbno pazilo na La-rischevo. Marija Brucks je soproga gledališkega ravnatelja v Metzu. Še kot grofica Larisch je zaslužila 100,-000, ker ni izdala knjige o ljubezni in smrti prestolonaslednika Rudolfa, ki sta jo spisala skupaj z nekim Otto-nom. Mar. Brucks je hči bavarskega vojvode Ludovika in je preživela kot ljubljenka rajne cesarice Elizabete svojo mladost na dunajskem dvqru. Dolže jo, da je bila neposredno vzrok smrti Rudolfove. V njenem stanovanju se je seznanil Rudolf z mlado» lepo baronico Veczera. Marija Brucks je bila svojčas poročena z grofom La-risehem, od katerega se je ločila.
Dobro delo se jamči. Delo je urno, ker sta dva brivca vedno p ri roki.
Zračni avtomobili bodočnosti.
Inženir Kreis izjavlja v nekem dunajskem listu: Po zadnjih uspehih na polju zrakoplovstva bo poteklo samo še par let in zračni avtomobilizem bo postal šport, iz katerega bo industrija črpala milijone. Vse je odvisno od teže motorjev na takozvanih zmajnih zrakoplovih. V kratkem času se je teža njihovih motorjev znižala od 13 kg na ij/2 do 1 kg. V kratkem en tak zrakoplov ne bo več veljal kot srednji avtomobil. Na tisoče ljudi bo takrat varno letalo preko hiš po zraku. V Budimpešto se bo tako prišlo z Dunaja v eni uri, v Berolin v štirih do petih urah. V zračnem avtomobilu bodo prevažana pisma in druge lažje stvari.
TROST & KRETZ
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMACiH SMODK.
Posebnost so naše
I “The U. S.” lPc. in ‘teerschanm” 5c,

Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na
108 Jefferson cesti v Joliet, iils.
Pozor rojaki!
Naznanjamo Slovencem, da smo otvo-rili novo lepo urejeno
aOSTIXjNO
kjer se toči dobro pivo, whiskey in vino ter prodajajo fine cigare. Obi-ičite nasl
DRNULC & BUŠČAJ, Rockdale, Illinois.
Klini pasovi.
MI IMAMO NAJVEČJO ZALOGA KILNIH PASOV V MESTU.
CENA $1.00 do $5.00.
FLEXER & REICHMANN
LEKARNARJA Cof. Blttff and ExcUn«ge Streets
JOLIET. ILL.
0. W. Brown, preds Bobt. Pitcher, podpredi W. G. Wilcox, kasir.
I
Kapital $100,000.00.
BARBER BUILD1NG. JOLIET. ILL.
je otvoril svoj nov hranilni oddelek 3. dec. 1906. Uloge po En DOLAR in več se prejemajo v tem oddelku Obresti se plačujejo od vlog po 3 ODSTOT. NA LETO ter se obrestna svota, če ne dvignjena pripiše glavnici na prvi dan meseca januarja in julija. Za vsako vsoto, ki je hranjena en mesec plačamo obresti in tudi na prvi poslovni dan vsacega meseca pripišemo obresti k svotam, ki so bile vložene pred petim dnem vsakega meseca. Certifikati kažejo po 3 odst. obresti od vsak« vsote, ki je bila uložena šest mesecev.
Ta banka je jamčena od vlade Združ držav. Nje trgovina je poslovana po nacionalni bankarski postavi ter se mora podvreči pregledu in eksamino-vanju.
Ta banka je odprta od 9. ure zju traj, pa do 4. ure pop.
Halo, Johny!
Kje si pa bil včeraj ? Saj veš kje, tam kjer je največ zabave. Ali še ne veš da je največ zabave v GOSTILNI.
JOHN KOŠIČEK,
590 S. Centre ave. CHICAGO. ILL.
Prepeličji dež.
Dopisnik “Evening Standarda” v Odesi poroča, da je v nedeljo zvečer mestu Nikolajevu med veliko nevihto kar dežilo s prepelicami. Tisoč in tisoč prepelic, večinoma še živih, je pokrilo ceste. Vkljub silni nevihti so drveli ljudje kakor obsedeni iz hiš in lovili redki plen. Polovili so vsega skupaj več kot deset tisoč prepelic. Vzrok te prikazni se pripisuje temu, da je nevihta zajela jate prepelic, ki so se zaman borile proti vetru iq dežju ter so utrujene padale na zemljo.
Od draginje je znorel.
Zgodilo se je slučajno v Budimpešti. Neki mladi človek je splezal popolnoma nag nad vežo budimpeštanskega hotela ‘'Royal” ter je začel tam vpiti: “Draga Roza, končano je. Vse je predrago, ni mogoče živeti!” Ko so ga s silo spravili z veže, so našli pri njem pismo, v katerem je bilo napisano: ‘Budimpešta je najčudovitejše mesto na tem svetu. Vse je grenko in drago: stanovanje, mleko, premog. Ljudje umirajo od lakote, človek bi tu vse pojedel, da se preživi. Dne 10. listo-pada bo revolucija in ne bo škodovalo.” Fanta so odpeljali v norišnico.
bar razodel slučajni razgovor dveh častnikov o zaroti. Eden teh častnikov je rekel drugemu: “Kakšno prognan-stvo, ali si neumen? In ako se potem vrneta, kaj bo z nami? Ne preostaja nič druzega, kakor njemu in njej poslati krogljo v prša!” Več sobar ni slišal in tudi ni mogel v temi spoznati častnikov. Marsicanin je nasvetoval kralju, naj namesti enega od zvestih in zanesljivih častnikov med zarotnike,-da bo lažje zasledoval njihove korake. Kralj je bil s tem zadovoljen, ali pozneje se je premislil in je šest častnikov, ki mu jih je Kadič imenoval, še isti dan dal zapreti. Pozneje so jih izpustili in kralj je imenoval Kadiča laž-njivca in intriganta. Početkom maja je svaril Marsicani kraljico Drago resno pred zarotniki. Zelo zanimivo je,da je isti čas vest o zaroti v Belgradu od potujočih srbskih komedijantov dobila politična oblast v Zvoniku v Bosni. Takrat se'je odigral v konaku skrivnosten dogodek: Vojaka telesne straže, ki je stal na straži pod kraljevsko spalnico, so našli okoli dveh po polnoči v groznem položaju. Bil je čisto trd, s samokresom v roki, z izrazom velikega strahu na obrazu in široko odprtimi očmi. Niti besedice ni mogel izpregovoriti. Prepeljali so ga takoj v bolnišnico. Na njegovo mesto so poslali drugega, a tudi njega so našli v istem stanju. V bolnišnici sta pozneje oba pripovedovala, da se je pred njima pojavil mrtvi kralj Milan v popolni generalski uniformi. Kraljica je to povedala Marsicaninu, ki je v tem spoznal komedijo zarotnikov. Tri tedne po tem razgovoru so bili kralj Aleksander, kraljica Draga, generali Markovič, Petrovič in Popovič od zarotnikov umorjeni.
Zakon — kazen -za zločince.
Mi, kar nas živi v naročju kulture, govorimo, kadar smo sami med seboj z globoko resignacijo in pomembnim vzdihom o zakonu kot “jarmu” in “težkem križu” ter s kislim obrazom gledamo nazaj v dobo, ko smo še samo “fantovali”. Tako je tudi drugod, nič boljše v Aziji. Tudi tam smatrajo zakon kot pokoro, ne sladko, ampak hud jarem. Sploh v vzhodnej Aziji igra jarem kot pokora za greh veliko vlogo. Na Kitajskem vklepajo vanj hudodelce. Bolj premetena pa je ju-stica v Siamu. Hudodelca kaznuje tudi z jarmom v podobi ženske, ki ga sname —- ne stražnik — ampak šele smrt. V ta namen vpisuje vse deklice ,ki se niso do gotovega leta o-možile, v posebno knjigo ter jih ima tako vedno v pregledu. Ko hudodelec odsedi kazen v zaporu, pride zopet pred sodnika; če je bil prestopek majhen, ima to prednost, da si sme sam izbrati ženo;.če pa je izvršilJtežko hudodelstvo, izbere mu jo sodnik ravnajoč se po krivdi obsojenca. Najhujši zločinci dobijo “svoj križ” izmed največjih, najbolj sitnih in tudi najgr-ših klepetulj. Na ta način dobi vsaka ženska svojega moža, le če so vse zadovoljne ž njimi in če brez izbiranja in ugoyora sprejmo od sodišč soproga. o tem se ne poroča. Bo že gotovo tudi v Siamu res, da “vsaka ima fanta rada”, da ga le ima. Zagotovo se tudi še ne ve, ako tudi že oženjeni kaznjenci dobe od države tako “nadlogo".
Brez Zdravja-ni Sreče.
The Collins New York Medical institute.
V tem mnogo let obstoječem zdravniškem zavodu je na čelu zdravnik “Specialist”, kateri ima veliko izkušnjo v zdravljenju vsakovrstnih boleznij. A v svoji mnogoletni zdravniški praksi, posvetil je največjo važnost zdravljenju. Akutnih kroničnih in zastarelih bolezni» MOŽK1H ZENSKIH IN OTROČJIH.
Iz vseh krajev sirne Amerike še mu zahvaljujejo ozdravljeni bolniki za popolno ozdravljenje' boleznij z mnogobrofrimi pismenimi zahvalami-
Radi tega poživlja, da se obrnejo na n^ega Vsi, kateri so bolni slabi in nemočni in katere
di ugi mso mogli ozdraviti. Kakor hitro Vašo bolezen natanko (pri pozna — takoj se Vam v obširnem pismu v materinem jeziku naznami celokupno stanje Vaše bolezni — kakor tudi navodilo, kako se ¡mate ,r;i vnati in zdraviti, da čim prej popolnoma ozdravite. —/ako .jte potrebno — pošle Vam tudi n itrebna zdravila in sredstva s točnim navodilom, kako se morajo rabiti.
V dokaz njegove spretnosti nm oliko pismenih zahval in slik od ozdravljenih bolnikov.
Ozdravljen cd mnogoletnega reu matisma, bolečin v kosteh in živčne bolezni.
Mike Novak
1258 Molilen Ave. Pueblo, Colo.
Slavni Medical Institute I	Jtiz se Vara lepo zahvaljujem.
Stem pismom se Vam zahval ju-	! ker ste me ozdtavili. da sedaj po-
jem, ker ste ozdravil/ moje dote	polnoma dobro šlišiin, kakor da ne
težke notranje bolezni oteli mu	bi bil nikdar gluh.
življenje pomočjo Vaših dobrih	Priporočam Vas vsem rojakom
zdravil. — Bil som pri mnogih	širne Amerike kot najboljšega
zdravnikih in vsaki mi je rekel,	zdravnika ter Vas 'pozdravljam
da moje dete ne more ozdraviti.	Peter Šlkonsja
Srčno se V a ¿n' toraj zahvaljujem in	Box 285 Ti ¡mountain, Mich,
dovoli mi da se-to natisne v čašo-	Vam naznanim, da sem popol-
piše, da vidijo rojaki, da ste A i	noina ozdravila po Vaših. Zdravilih
edim zdravnik;, kateri v resnici za-	da ne čutim ni kake bolečine več, za kar seVarn srečno zahvaljujem. Če • odeni še kedaj bolana, re bodem že vedela kam obrniti in tudi dru-rim.Va. pripročam.—Vas pozdravljam Vaša, do groba Vam hvaležna
Toliko r.a znanje našim rojakom v Ameriki. — Bilcž im se do groba Vam hvaležr' ''cm Antuič	
	Maria MegTČ
1950 Washingt . .vve, Colu rebus■<r\	1168 Western Ave, Chicago Ills.
Ozdravljen bolezni na očeh. glavobola in šumenja v ošesih.

John Pôlanc,
Box 151 Rock Springs. Wjo.
Rojaki Slovenci 1 ako se v katerem koli slučaju obrnete na naš zavod — tedaj želimo, da nam točno opišete Vašo bolezen, koliko ste stari ' Koliko časa traja bolezen ? in vse druge podrobnosti javite'. Vsa pisma naslavljajte naravnost n \ :
TJ!
lil
NB
I
149 W»i 34!h Sf„
II.LIÏ
Dr. R. Mielke
MIL
Medical Director.
Nev. York, N. Y.
•''ko osebno pridete, javite se v.offisu našega zdravniškega zavoda, —ordinirajočemu zdrav-;!<em 1 direktorlu vsaki dan od 10 ure do poludne do 5 ure popoludne- Ob nedelj ih in pzaznikih
10. dopolml.ie do 1 popoludne.
A	-- v --- v?
>+oo+o+o++c+0"+»m+oo+»<s+c
MALI OGLASI.
l’TvTvTVTW,TP	V wtwtTWU
NA PRODAJ LOTE OKOLI POLJ-ske cerkve na hribčku, v obrokih po $1.00 na teden. Vprašaj: Anton Ko-šiček, 1151 N. Broadway, Joliet, 111.
NAPRODAJ HIŠA BLIZU SLO-venske cerkve, cena $2150.00. Proda sc preč. Hiša ima šest sob ter je primerna za trgovino. Plača se $600.00 na roko, drugo na lahke o-broke. Ignac 'Česnik, Barber Bldg. Joliet, 111.
olin
• v
1C
Največja ladija na svetu
kmalu ne bo več “Luzitanija”, o kateri se je dozdaj toliko govorilo, ampak njena sestra “Mauritanija”, ki -bo v kratkem napravila svojo prvo poizkusno plovitev iz Tyna. Dolga je ta ladja 790 čevljev, torej tri čevlje več kakor “Luzitanija”; tudi nekoliko širša je kakor “Luzitanija”, tako da je nova ladja resnično največja na svetu. Široka je 88 čevljev, globoka 60 čevljev 6 col in težka 33,200 ton. Najgloblje vozi 37 čevljev 6 col z bremenom 45,000 ton. Stroji s 70,000 konjskimi silami gonijo ladjo z brzino od 24 do 26 vozlov; tudi ti so grajeni po turbinskem sistemu. Ladja bo lahko vozila 560 potnikov v prvem razredu, 500 v drugem in 1400 v tretjem razredu; skupno z moštvom bo torej lahko na ladji 3260 oseb. V času vojske bodo rabili ladjo kot poizvedovalnico in jo bodo radi tega oborožili z dvanajstimi topovi šestih col.
Predzgodovina umora srbske kraljevske dvojice.
Iz neke pred kratkim izdane knjige Bosa Marsicanina, ki je bil v času umora srbske kraljevske dvojice bel-grajski policijski prefekt, podajajo belgrajski listi nekatere zanimive podrobnosti. Marsicanin pripoveduje v dotični knjigi mnogo važnih stvari iz predzgodovine umora. Med drugim pripoveduje, da je on na temelju izjave policijskega zdravnfta Rediča kralja svaril,\ ali ker ni prinesel nika kih natančnejših dokazov, je odvrnil kralj: “Prosim vas, pazite samo na svoje civiliste in pustite častnike pri miru!” Dne 30. aprila je prišel k Marsicaninu policijski uradnik Kadič in mu je sporočil mnogo podrobnosti o zaroti, a ga je prosil, naj ga ne imenuje kot ovaduha, ker bi ga sicer zarotniki ubili. Marsicanin se je podal vnovič h kralju, ki je bil pri generalu Petroviču in zdaj je kralj stvar smatral za bolj resno, ker mu je neki so-
Nepoznani kralj.
Kdo pozna kralja Darco? tako povprašuje neki francoski list z veliko preciznostjo. Kraljestvo tega “pritlikavega” kralja je otočič s kakimi 60 prebivavci, otok Galite, ki leži ob severnem obrežju Tunisa in tvori v mno žini drugih malih otokov nekako glavno mesto. Podaniki njegovega Veličanstva kralja Darca žive v skalnatih jamah in starih votlinah siromašno in neizobraženo, hraneč se z ribami, ki jih love. Ta otok je obiskal po nalogu francoske vlade častnik de Galbert, da posname sliko otoka in je bil od kralja prijazno sprejet. Na celem otoku je en sam osel in nekaj psov. Na nenaseljenem obrežju otoka ležejo morski galebi jajca, s katerimi se prebivavci hranijo. V tem kraljestvu ni davkov in uprave in obnebje kralja Darco bi bilo čisto jasno, ako se ne bi potegoval za krono najbogatejši stanovalec na tem otoku, tihotapec Marzella.
-— Rojaki! Naročujte in priporočajte svojim prijateljem naš list Amer. Slovenec. Ko ga prečitate, dajte ga sosedu, ki se bode gotovo, ko istega prebere, sam naročil.
Vedno pri rokah,
Zdravnik je mogoče daleč pd Vas, toda ako imate doma staro in vredno nemško domače zdravilo
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller,
zamorete se vedno boriti tudi proti hudim napadom reumatizma, neu-ralgi je, prehlajenja, bolezni v prsih “ in hrbtu. Ono ima 351etni rekord svojega vspeha.
, Brez varnostne znamke “sidro” ni pravo.
25 in 50 centov.
ralgije,
na voglu Scott & Ohio cesti.
Joliet, 111.
Slovenska gostilna
Kjer se toči vedno sveže pivo, izvrstna vina in žsanja ter prodajo prijetno dišeče smodke.
Northwestern Phone 318. JOLIET
POTREBUJEMO 50 IZKUŠENIH premogarjev. Stalno delo. Rabimo nekaj ljudi za otvoritev dela. Plača se na dan. Tu ni težave ne sitnosti pri delu. Pridite preč. Wenona Coal Co., Wenona, 111.	17.2
KER MI NISO NASLOVI MOJIPI nekedanjih prijateljev in sošolcev znani, zato prosim iste, da mi kaj pišejo. Math. Lavrich, doma blizo Loža, sedaj 1010 N. Broadway, Joliet, 111.
KJE JE TEREZIJA HOLCABEK, po domače Racova Reza iz Šiške pri Ljubljani? Za njo bi rad zvedel nje sin Mihael Holcabek, popred Franc Mrhar iz Tanežič, Box 1332, Joliet. 111.
Pozor rojaki!
Kupite si farme v N ort h Dakoti in Montani potem bodete neodvisni v par letih.
Pridite k nam, da se pomenimo.
M.
B. Schuster
Young Building
.JOLIET, ILLINOIS.
Henrik H. & Menno H.
S TASSEN
Sobe 201 in 202 Barber bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI NOTAR
Denar na podojilo.
Posojujemo denar na zemljišč» pod ugodnimi pogoji.
Munroe Bros
Ant. Kirinčič
Cor. Columbia in Chicago Sts.
Točim izvrstno pivo, katero izdeluje slavnoznana Joliet Citizens’ Brewery. Rojakom se toplo priporočam.
Collins Street Wine and Liquor House
Žgane, galon po $1.75, $3, $3.50, $3. $4, in $4.50.
Brandies, galon po $2.50 do $5. Vina, galon po $1 do $2.
Prodajamo na drobno za nizke trgovske cent..
G. W. KEIRER, Manager
1043 COLLINS ST.
N. W. Phone 999. Chicago 3893.
Ustanovljena 1871.
Í! 11
'D'fltj/lptpljiUUÎ j ipipulipipijlijiif M
DENAR V STARO DOMOVINO pošljemo:
100 kron za $20.40
AMERIKANSKI SLOVENEC,
	JOLIET, ILL.	
	$$$$$$$$$	'
		
ROJAKOM
priporočamsvojo
Gostilno,^pi,0",u
t
Buffet
kjer se toči vedno sveže pivo, žganje ter najboljša vina. Tržim tudi domače smodke.
Ant. ‘Skoff,
N. W. Phone 609.
1137 N. Hickory St.,	Joliet
>j
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti lam in boleznim, ije vsakovrstna v notarko spadajoča pisanja.
Kapital in preostanek $300,000.00.
Prejema raznovrstne denarne uloge ter pošilja denar na vse dele sveta.
pko
angleško.
F. AD. RICHTER & Co.
215 Pearl St.
New York.
Pozor, Rojaki!
Naznanjamo, da smo otrorili
GOSTILNO.
v katerej bodemo točili fino Citizens pivo, žganje in vino.
JOHN MAHKOVEC & CO.
208 Jackson St.
Math. Stefanich,Manager.
J. A. HENRY, predsednik. rOSEPH STEPHEN, podpredsednik, C. H. TAI COTT. blagainik.
BRAY-EVA LEKARNA
se priporoča slovenskemu občinstvu v Jolietu.::::::
Velika zaloga. Nizke etne.
__104 Jefferson St., blizu mosta._
S. HONET,
KROJAČ
918 North Chicago St, Joliet, 111
Šivam, popravljam in čfetim obleke. Po najnižji ceni
Emil Bachman
580 South Center ave., Chicago, III.
Slovanski tvorničar društvenih od-znakov (badgesj, regalij, kap, baader in zastav. Velika zaloga vseh potrebščin za društva.
Obrnite se name kadar potrebujet« kaj za društvo. Pišite slovensko. Ka-tolog na zahtevanje zastonj.
J. Kzinsra-
Lesni trgovec.
Cor. DesPJaines in Clinton StB. Oba telefon 8. Joliet.

PRODAJA MODROCEV.
Ravno smo prejeli en vagon modrocev za postelje iz South Carolina, ker smo bili primorani jih kupiti cel vagon, da jih dobimo po nizki ceni. Mogoče nam jih je prodajati ceneje kot kdo drugi v tem mestu. Prodajamo jih po najnižji tržni ceni.
Navadni modroci iz bombaža, vredni $10 sedaj po
$5.75
Novadni modroci iz bombaža vredni $12.50 so sedaj po
$8.50
Pridite in kupite takemodroce sedaj dokler je se velika zaloga, ker ko bo ista pošla še vam ne bode ponujala taka prilika.
Pomnite, da skoro dve tretjimi svojega življenja človek prespi, in''prebeli v postelji, za to je dobro, da človek počiva na mehkem.
Želeči oznanite in ljudem predsta-voti naše fine po najnovejši modi delane ovratnike (Silver Brand Collars) torno dali vsakemu, ki prinese spodnji izrezek v našo prodajalno v soboto ali v pondeljek en ovratnik zastonj.
Izreži to nrostor *n Prinea* ga v EAGLE-lzrezi ro prostor gVO PROdajalno v
soboto dne 2. ali v pondeljek dne 4. nov. in dobiš v zanj eden fin ovratnik (Silver Brand Collars). . č	NE POZABI!	£
Naše jesenske obleke in vrhnje suknje so najboljše v Jolietu. Pridite in ogleite si našo zalogo, ki ji največja v mestu.
THE
EAGLE
(SLOVENSKA PRODAJALNA)
406-408-410 N. CHICAGO STREET,	JOLIET, ILLINOIS.
rti tTt iT- iTt rti tti tTi rti tTi tih tTt rti tTt tTt tTt rti tTi rTl tTt tTi tTi rti tTt rti tTt tTt rti rti tTt tTt tTt tTt tTi tTt rTt tTi rti rt
'4,' *i! ‘A! ‘4.!	*3? kt* tj.1 ‘JU ‘4.1 ‘A1 i+I 'A1 ‘J.1 ‘A1 ‘J-1 fA! lAs ‘A* ‘L*	‘J.1 *AJ lAJ ‘i1lA* lA	'JR *AJ lAJ *AJ lAJ *AJ 'A* Ll1 *AJ !A
John Golob
608 N. Broadway Joliet, Illinois
040»
Izdelujem
Kranjske harmonike
najboljše vrste in sicer.
2, 3, 4 do 5 glasne.
Cena od $35 do $100
Na željo tudi popravljam in glasujem harmonike in orgije-
Vprašajte svojega mesarja za
Joliet lati
RAZPOŠILJA DENAR NA VSE KRAJE SVETA.
KAPITAL $100,000.00
T. A. MASON, predsednik.
G. M. CAMPBELL, podpredsednik ROBT. T. KELLY, blagajnik.
Na voglu Chicago in Clinton ulic
JOHN GRAHEK
GOSTILNIČAR.
Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
.TELEFON 2252.
1 katere je dobiti pri vseh mesarjih.
J. C. ADLER & CO.
1x3 Exchange St. . JOLIET, ILL. 11012 N. Broadway.__JOLIET, ILL
JOSIP JONTES
801 N. Chicago St
N. W. Phone iai.<
Priporoča rojakom vojedobrozaloženo MESNICO katerej ima na razpolago najboljše sveže in prekajeno meso.
Dobra portrežba in nizke cene
Rojaki, o priliki obiščite
Slovenski dom
kjer se toči vedno sveže in najboljše pivo, žganje, vino in druge pijače ter prodajajo najboljše smodke. V obilen poset se vam priporoča.
133 Pine Street,
Prodajom tudi parobrodne listke ter pošiljam denar v staro domovino.
John Povsha, lastnik
HIBBING, MINN.
Razprodaja mesa v soboto dne 2. novembra 1907.
Najboljše šunke,	funt	po.......I2j^c
Izvrstna slanina,	funt	po........14C
Svinjina, funt po................ioc
Svinjska stegna,	funt	po.........13C
Svinjska plečeta,	funt	po........ioc
Svinjske lobase, sveže, po........9c
Govedina za pečenko, funt po......8c
Govejska reberca, funt po........ioc
Govedina za kuhanje, funt po......$c
Govedina brez kosti, funt po......8c
Sirloin Steak, funt po.........I2^žc
Round Steak, funt po.............12C
Flank Steak, funt po..............8c
Teletina za pečenko, funt po,.....ne
Teletina v kosih, funt po.....I2j*4c
Teletina za kuhanje, funt po......9c
BUEHLER BROS. CO.
104 N. Chicago St.	Joliet, 111.
Naprodaj
nova hiša s petimi sobami in fino kletjo. V hiši je voda, gas in kopališče. Hiša je pri slovenski cerkvi v Pittsburgh Pa. Cena $1,600. Več pove: John Verbiščar, Upper 578 Keyston, St., Pittsburg, Pa.	47-3t.
Slovencem v pogled.
Cenjeni Collins M. Institute!
Zahvaljujoč se za poslana zdravila Vam naznanim, da sem sedaj popolnoma zdrav. Porabil sem samo jedna zdravila, in bil sem zdrav.
Prosim, ako Vam je mogoče poslati jedno Vaših novih knjig Zdravje.
Vas pozdravljam ter Vam ostajam vedno hvaležni	Franc Birtič,
Box 535 Collinwood, Ohio.
Odlikovani Japonci.
Tokio, 30. okt. —- Uradni list potrjuje,. da je japonski cesar imenoval markije Ito, Oyama in Yamagata prin cem; grofe Matsukata, Inaye in Nod-zu markijem; admirala Togo in Yamamoto ter generala Kuroki, Nogi in Oku grofom, za nagrado njihovih zaslug, katere so si pridobili v vojni z Rusijo. Princem dosedaj še ni bil nihče imenovan razen sorodnikov cesarja.
Čistimo obleko.
Mi čistimo, gladimo in barvamo moške, ženske in otroške obleke dobro, hitro in ceno, ter isto razvažamo po vsih delih mesta.
Naše delo je izvrstno storjeno za prav mal denar.
JOLIET STEAM DYE HOUSE, James Straka & Co.
620-622 Cass St. JOLIET, ILL.
Pokličite n ¿s po telefonu N. W. 488. Chicago 489.
^	▼ V ▼	“	f'I'M
i
'i
^	« i
t t
!
J. J. KUKAR,
ZASTOPNIK
ivseh parobrodnih družb.
Pošiljam denar v staro domovino po uajnlžjem dnevnem kurzu.
Priporočam se rojakom.
J. J. TZTJTZJ^FL
231 S. Genosee St,	WAUKEGAN, ILL.
«♦*♦*♦*♦*♦*♦*♦*♦*♦*♦*♦*♦*♦*♦♦♦
Ruska ekspedicija v osredno Azijo. Rusko "Geografsko društvo” priredi pod vodstvom prof. Kozlova znanstve no potovanje v osrednjo Azijo, zlasti v Mongolsko; potrebni denar je daroval car. Ekspediciji bode prideljena močna straža. Vrnila se bode po priliki šele čez pol leta.
Ta lepa ura za $3.75
Kupujoči uro pošljite svoj naslov. Pošti jem na ogled URO IN VERIŽICO C. O. D. $3.75, Pokrovi kot slika. Ura jamčena; verižica pozločena. Ure moške in ženske. Ura. kot druge vredne $35.00. Plačate ekspres agentu $3.75 in je vaša. 20 let jamstvo pošljemo z uro. Hočete li moško ali ženvko. M. E FARBER D. 42. 225 DEARBORN ST., CHICAGO. ILLINOIS.
Naj večja in najstarejša hranilnica na Kranjskem.*!SS3l
Kranjska hranilnica v Ljubljani
USTANOVLJENA LETA 1820.
j sprejema vloge in jih obrestuje po 4 odstotke ter plačuje rentni davek sama.
J
Hranilnih vlog je bilo koncem leta 19C6.| nad 69 milijonov krcn.
Rezervni skladi znašajo 9,270,313 kron.
Vsega upravnega premoženja je bilo glasom računskega sklepa
85,105,396 kron,
in sicer znašajo med drugimi zakladi;
Zemljeknjižno zavarovane
terjatve ....37,877,422	K
Posojila občinam in korporacijam .    1,979,582	K
Menice............ 738,000	K
Vrednostni papirji. 32,977,286 K
Vrednost hiš v Ljubljani,
Trstu in Dunaju ter graščin ..... 2,920,893	K
Čisti upravni dobiček—razen vsot, hi se pridenejo rezervnim zakladom—je odmenjen dobrodelnim in občekorist-nim zavodom, društvom in podjetjem na Kranjskem.