Pažtnina plačana v gotovini. V Ljubljani, dne 28. aprila 1938. — Leto XI. — Št. 18. AVICA GLASILO KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA 50 let bolniškega zavarovanja Temeljni kamen Kapitalistični gospodarski red sloni na dveh temeljih: ustvariti čim večji dobiček pri absolutni gospodarski svobodi. Kapitalizem je vodil borbo p roti vezanemu gospodarstvu zmagovito največ pod geslom, da bo popolna svoboda prinesla državam in človeštvu nepopisen napredek in veliko gospodarsko blaginjo. Ker je zmagal v gospodarstvu in v družbi 'kapitalistični duh, je v resnici pričela rasti industrija in obrt. Toda v se veoji meri zasužnjevanje delav-kl ’ *eror nad delavstvom, beda, bolezni in nezgode. Vsi ti pojavi so se razgrnili nad nezaščitenim delavstvom. I ritisk rodi odpor. Tudi delavstvo se je pričelo boriti in zahtevati svoj prostor na soncu. Rezultat teh borb je bil delni umik kapitalizma. Priznal je de-avstvu razne ugodnosti. Tako se je za-5 l.)( .aS()rnu uveljavljati socialna za- konodaja. Tudi socialno skrbstvo je začelo pridobivati tila v posameznih državah. Sedaj je primorana misliti na to celo Amerika. V njej je bil kapitalizem najbolj dosledno izgrajen, zato pa je tudi vladal najdalje tam odpor države, da bi prevzela iniciativo za socialno zavarovanje. Sicer tega tudi še sedaj ni, ampak led je prebit. Naše sedanje socialno zavarovanje temelji prav za prav na avstrijskem zakonu z dne 3«. marca 1888. leta. S tem zakonom je bilo dovoljeno ustanavljanje bolniških blagajn, nezgodno zavarovanje je bilo uvedeno nekoliko pozneje. Obseg zavarovanja Bolniško zavarovanje na podlagi tega zakona je bilo omejeno. Raztezalo se je le na delavstvo v tovarnah, rudnikih, ladjedelnicah, kamnolomih in na obrate, ki so spadali pod Obrtni zakon. Zaradi tega so bile okrajne bolniške blagajne majhni zavodi. Bivša Kranjska je imela leta 1895. 17 takih blagajn z 8.474 zavarovanci. V sedanji Sloveniji je bilo 60 blagajn. Poleg okrajnih bolniških blagajn so bile možne tudi društvene, zadružne in obratne blagajne Torej zelo velika razbitost. To je bilo tudi vzrok, da se ni moglo bolniško zavarovanje v začetku kaj prida razviti. Kdo je ustvaril temelj zavarovanju? Zavedno delavstvo ni moglo biti zadovoljno is takim stanjem. Stremeti je moralo za dvojnim ciljem: bolniško zavarovanje čim bolj usposobiti za svoje haloge. To bi bilo pa možno, če bi bilo zavarovanje čim bolj združeno. ri*ifa ^rug' strani pa je bilo treba so-Ma .za varovan je razširiti. Izpopolniti ezgodno zavarovanje in uvesti tudi zavarovanje za onemoglost in starost. uelavstvo je šlo za te ideje zelo navdušeno v boj. Prvenstvo v tem boju je vsekakor imela socialna demokrata, toda tudi ostale delavske organizacije niso zaostajale. Lahko rečemo, da se je delavstvo v tem boju znašlo precej enotno. Rezultat tega je bila zveza manjših blagajn v večje, enotne zveze. Najvažnejši pa je bil uspeh borbe za uvedbo delavskega starostnega zavarovanja v letih od 1907. do 1910, Vlada se je namreč zavezala, da bo prispevala za izvedbo tega zavarovanja prva tri leta po 90 milijonov kron letno, pozneje pa vsaj 60 milijonov kron letno. Toda izbruh svetovne vojne je preprečil izvedbo tega zavarovanja, ki je bil izključen uspeh delavske borbe. Nadaljnji razvoj Ko so se združile majhne bolniške blagajne v Zvezo bolniških blagajn, so šele mogle misliti na razna zdravilišča, okrevališča in specialno zdravljenje. V Sloveniji se je pričelo vse to izvajati med vojno. Po preobratu so leta 1919. in 1920. združili vse obstoječe blagajne v Sloveniji v Okrajno bolniško blagajno za Slovenijo. V maju leta 1922. je bil uzakonjen zakon o zavarovanju delavcev. Z njim je postal nosilec socialnega zavarovanja Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu, njemu je pripadla tudi Okrajna bolniška blagajna z vsem svojim premoženjem. Najnovejši razvoj Z zakonom o zavarovanju delavcev je bil brez dvoma napravljen korak naprej. Ni se pa razvijalo zavarovanje v tisti smeri, kakor je predvideval zakon sam, Iše manj pa v smeri, kakor bi bilo v korist delavstva. Zavarovanje poljedelskih delavcev V smislu določil zakona o zavarovanju delavcev bi moralo biti izvedeno obvezno zavarovanje stalnih poljedelskih delavcev in poslov v onem letu, ko stopi ta zakon v veljavo, torej do 30. junija 1923. Še danes ni. Zavarovanje za onemoglost in starost Prav tako bi moralo biti uveljavljeno zavarovanje za onemoglost in starost po zakonu samem najkasneje do 1. juliju 1925, uvedlo se je šele 1. septembra 1937. Toda zavarovanje ne ustreza današnjim socialnim potrebam. Onemo-glostne, starostne, vdovske in otroške rente so prenizke, starost s 70. leti je de previsoka. Delavstvo bi gotovo rai volje prispevalo za to zavarovanje višje prispevke, samo da bi se zboljšalo. Sedanji položaj socialnega zavarovanja Današnje socialno zavarovanje bi moglo sicer dovesti in bo tudi moralo do resnično modernega zavarovanja. Ven- Kdaj se boš odločil in pristopil kot član k zadrugi Delavska tiskarna? Priglasi se! Prvi zbor kovinarjev V dne 4. in 5. junija bodo priredili kovinarji JSiZ I. zbor kovinarjev na Jese-nicah in Koroški Beli. Obiskal nas i zanosi na podporo? Prizadeti dokaže, da je ubog in navezan na podpoiro z uradnim potrdilom občine, v kateri stanuje. To potrdilo mora obsegati vse podatke o imovin-skoin stanju prosilca in njegovih svojcev, ki so ga dolžni vzdrževati. Kakšne priloge so potrebne k prošnji za podporo? K proišnji za podporo mora prosilec priložiti: t. Potrdilo o iinovinskem stanju od občine, v kateri stanuje. 2« Dokaz o identiteti. Za to zadostuje: krstni list ali poročni list ali kakršna koli legitimacija, vojaška knjižica, domovnica, potrdilo o državljanstvu. Tak dokaz bo pa potreben najbrž le v izjemnih primerih. 3. Dobro je, da so priložena potrdila delodajalcev o zaposlitvi, zdravniška spričevala in drugi dokumenti, ki bi se nanašali na zdravstveno stanje prosilca. Opozarjamo vse tovariše na ta določila, izlasti pa na okolnost, da morajo biti prošnje vložene brezpogojno do 1. julija 1938. Zaradi tega naj pokrenejo vse korake, da ne bodo trpeli kako škodo pri teh podporah člani in njihovi svojci. Pa tudi nečlane opozarjajte na to, kajti tudi nečlani spadajo v delavsko občestvo in smo kot zavedni delavci dolžni brigati se tudi za nje. f()o n ah’k krajih tako mnogokrat pičle in slabe hrane, na račun stradanja. Kako si moremo drugače razlagati dejanski položaj, da letos, sedaj v času zaposlitve in dela (od pol 5 zjutraj do 9 zvdčer) toliko naših družin nima vsakdanjega kruha, ker ga ne zmore ali pa hrani zaslužek za nakup najpotrebnejše obleke in perila. Temu je deloma vzrok lanska izredno slaba letina, predvsem pridelka krompirja. Glavni vzrok pa je v skrajno nizkih mezdah. Naše delavstvo obupuje in kolne! iNa enem zadnjih občnih zborov viničarske organizacije je neki vinogradnik pripomnil, da bi pač morali viničarji postavljati isvoje izahteve le v mejah gmotnih in gospodarskih možnosti vinogradnikov. Viničarji vemo, da ni mogoče iz enega dinarja vzeti dveh, vemo pa tudi, saj imamo dovolj dokazov, da tako nizkim mezdam viničarskega delavstva ni predvsem vzrok si-romašnost vinogradnikov, marveč pomanjkanja socialnega čuta premnogih. Saj marsikateri siromašnejiši vinogradnik bolje plača ali daje delavcem še hrano, kakor pa mnogi premožni in gospodarsko dobro stoječi vinogradniki. Res je, da so časi, ko so vinogradi do-našali velike dobičke minili. Tega pa se mnogi nočejo zavedati. Dobiček mora biti čim večji, četudi bo zaradi tega delavec viničar poginjal od pomanjkanja. Pozivamo odločilne ljudi, naj takoj ukrenejo potrebne korake za zaščito in zboljšanje naših plač, zaenkrat vsaj toliko, kakor se je to storilo za industrijsko delavstvo, to je da se tudi za viničarsko in poljedelstvo delavstvo izda potrebam delavstva ustrezajoča uredba o najnižje dovoljenih mezdah. Da mora del delavstva — in to pri zaposlitvi in težkem delu, v agrarni državi, iz katere se na deset tisoče vagonov živeža kot nadprodukcija lahko vsako leto izvaža — stradati, je znalk do skrajnosti neurejenih in nesocialnih razmer kljub vsem glasovom o izboljšanju konjunkture. Zahtevamo, naj se dosledno izvaja novi vinski zakon! Koder more rasti pšenica in koruza, naj raste! Pri nas pa, kjer bi ta po strmih hribih ne uspevala, naj se pospešuje vinogradništvo, od katerega je odvisen obstoj tisočev in tisočev viničarjev in njihovih družin. Pomanjkanje trpeči viničar. Huda jama V nedeljo 3. aprila smo imeli sestanek članov v Laškem. Poročal ie tov. Diacci o mezdnem gibanju s TPD. Preteklo nedeljo pa smo imeli sestanek pri Sv. Jederti. Govoril je tov. Kusterle iz Celja. Zlasti je poudarjal, da socialna zakonodaja in kolektivne pogodbe ne pridejo do izraza, alko nima delavstvo močne strokovne organizacije. Večina Članov redno plačuje članarino. Nekateri pa zaostajajo. Ti delajo neprililke tov. blagajniku, ker ne more članarine vedno točno pošiljati centrali. Pa tudi za take zamudnike je to neugodno, ker je prispevek .najbolje sproti plačevati, da se vsota ne nabere. Verjamemo, da vsakdo težko plača, toda pomnimo, da je prispevek za veliko noč, zvišanje plač itd. plod in uspeh strokovnih organizacij. Sibt se je zvišal le za 2 din, vendar znese to mesečno 50 din. Zato 10 din na mesec za organizacijo ni preveč. Marsikdo težko da, toda imamo člane s številnimi družinami, v tujih stanovanjih, ki jih morajo mesečno plačevati — pa vendar redno plačujejo članarino. Članarino izročajte svojemu zaupniku ali pa tov. blagajniku Gostincu! Novim članom in tistim, ki žele pristopiti, sporočamo, da znaša pristopnina 5 din. Mesečna članarina znaša 10 din, podporni fond pa 5 din. Ta fond ni obvezen, vendar ga večidel plačujejo. Priporočamo prav vsem članom, da pristopijo tudi k podpornemu fondu. Celje Skupina Krščanske delavske mladine ima v četrtek 12. maja ob 8 zvečer v prostorih JSZ v delavski zbornici svoj občni zbor. Dolžnost vsakega člana KDuM je, da se občnega zbora udeleži in povabi nanj še svoje prijatelje. — Vabljeni so tudi člani JSZ in prijatelji delavske mladine. Trbovlje Zakaj strokovne organizacije poročajo samo članstvu. Mnogo nepotrebnega prerekanja in kritiziranja pada na odbore strokovnih organizacij, zakaj se vsemu delavstvu ni poročalo o zaključku zadnjih mezdnih pogajanj pri TPD. Res je, da take stvari zanimajo vse delavstvo -podjetja ali stroke. Res je pa tudi, da vsako zboljšanje rudarjem priborijo le organizirani člani. Neorganizirani samo čakajo, kaj bodo dobili. Prav nič se nekateri neorganizirani kri tiki ne vprašajo, koliko je treba dela in borb za kako izboljšanje. S samim nepremišljenim blebetanjem se pač delavstvu ne bo nikoli dalo nič priboriti. Najhujšo kritiko delajo prav tisti, ki so se leta 1925. tako klavrno iin žalostno odrezali, naredili škodo celotnemu rudarskemu delavstvu za cela desetletja. Če ti ljudje danes niso v organizacijah, je prav žalostno. Enkrat stati v ospredju delavskih vrst, potem pa vreči puško v koruzo, je gotovo neznačajno. Mnogim takim ni za pošteno delo med delavstvom, ampak za to, da bi trosili razdore med že organiziranimi in tako hoteli le razbijati organizacije. Organizacije to vidijo in jih brez dvoma tudi odklanjajo. Biti tako revolucionaren, da priboriš nekaj samo sebi, ni še delo za skupnost; tega naj se ti kritiki dobro zavedajo. Takih pa organizacije ne morejo smatrati za resne v delavski borbi, zato jih morajo zaradi dobre stvari organiziranega delavstva odklanjati, Vsem tistim, ki so dobre volje, da sebi im sodelavcem pomagajo do boljšega kosa kruha, kličemo: Stopite v organizacije, da se tako skupno borimo za svoje delavske pravice! — Organizirani rudarji. Mezde rudarjev nezasegljive Letošnje leto je stopil v veljavo nov izvršilni red za vso državo. Na podlagi tega so razni upniki ostro nastopili proti svojim dolžnikom. Zlasti delavci so čutili vso to pezo, poleg njih pa tudi sodišča, ki so bila odnosno so še ponekod preobremenjena s tožbami. Tudi rudarji niso bili izvzeti. Neki nesrečnež je bil pa vendar toliko pameten, da se je uprl rubežni svojega zaslužka, sklicujoč se na 8 207. rudarskega zakona z dne 13. maja 1854. Po tem paragrafu namreč se mezde rudarjev ne morejo zaseči. O pritožbi je razpravljalo okrožno sodišče v Celju, ki je razsodilo, da ni bil razveljavljen 8 207. rudarskega zakona z novim izvršilnim redom in da se zaradi tega ne morejo rudarske plače zarubiti. Nasprotna stranka se je pritožila na stol sedmorice v Zagrebu, ki pa je potrdil razsodbo okrož. sodišča v Celju. Preživnine otrok in žen, tako imenovane alimentacije, so pa kljub temu za-segljive. Kljub navedenim odločbam so pa podvržene rudarske plače rubežu obveznosti za vzdrževanje otrok, žen . in staršev. Te obveznosti tvorijo tako imenovane privilegirane terjatve in so izvzete od izjem. _ Kakšni koraki so potrebni sedaj? Če ima rudar plačo že zaseženo, mora staviti predlog na ustavitev in se sklicevati na § 207. rudarskega zakona in navedene razsodijo. Proti novim predlogom se more pritožiti v teku 8 dni od dneva, ko je plača zarubljena. Da bo prost kolka in takse, naj si ■prizadeti preskrbi ubožno spričevalo. Sicer pa upamo, da bodo sodišča sedaj že sama zavračala take predloge. Možno pa je, da se pripeti tak spregled. V tem primeru mora pa rudar sam napraviti potrebne korake v zgoraj navedenem smislu. Navedeno velja seveda le za plače, ne pa za premičnine ali pa nepremičnine rudarjev. Občni zbor II. skupine rudarske zadruge V nedeljo 24. aprila se je vršil v Celju v dvorani Delavske zbornice občni zbor II. skupine z običajnim dnevnim redom. Iz poročil je razvidno, koliko žrtev in truda so doprinesli v zadnjem letu delavski zaupnilki za obrambo delavskih pravic. Sprejetih in odposlanih je bilo tudi več resolucij na odločilna mesta, želeli bi pa, da bi te resolucije dobile tudi nekaj odmeva in da ne bi ostale le mrtve črke na papirju. Občni zbor je bil zaključen s pozivom, naj gredo vsi zaupniki na delo tudi v prihodnje, da ohranimo in priborimo delavstvu čim več pravic ter obranimo naše rudarsko delavstvo pred krivicami in zlorabljanjem. DELAVSKA PRAVICA 1938 — Št. 18 — 3 Varčevanje V vseh današnjih gospodarskih vprašanjih, tičočih se napredka delovnega ljudstva, igra brez dvoma varčnost im varčevanje veliko vlogo. Varčevanje je vsakemu človeku koristen inštrument za redno življenje. Seveda je pri sedanjih podni-čelnih delavskih razmerah težko govoriti in svetovati k varčnosti. Saj je delavec, mali kmet, pa tudi marsikateri obrtnik-s amostoj ©n rokodelec navezan na najobsežnejšo varčnost, če hoče živeti. Zaradi špekulacije in rokovanja velikega kapitala imamo dandanes preživljanske razmere delovnega ljudstva v stanju nestalnosti. Delavske plače so malenkostne in izredno redko dosegajoče dejansko potrebo preživljanje ene osebe, kaj šele družine. Na drugi strani ima pa špekulacija v rokah sikoraj vso ljudsko prehrano, ki jo upravlja po dogovorih koristno za žepe špeku-lamtov in na celi črti v škodo po-uživalcev in pridelovalcev. Zaradi tega je vsakdo, ki živi od svoje ■delovne plače, v težkem položaju. Celo velikemu delu privatnih uradnikov in nameščencem gre v tem °ziru trda. O državnih delavcih in •nižjem uradništvu ni govoriti. Tu je videti vsako priporočilo k varčnosti 'kot šala. 1 oda kljub vsej tej gospodarski -mizeriji vidimo, da ljudje svoje skromne zaslužke dostikrat uporabljaj0 za nepotrebne in celo nekoristne stvari in namene. Vse to je zavrženo in za primer potrebe izgubljeno. V takih primerih je varčevanje potrebna čednost! Da bi se škodljiva zloraba izdatkov za nepotrebne reči omejila, so prijatelji ljudstva zamislili im ustanovili hranilnice im posojilnice, ki naj proti mogoče nizkim obrestim hranijo ljudem prihranke in prav -tako proti nizkim obrestim posojajo za gospodarstvo kredita potrebnim osebam. V Sloveniji je poleg drugih posebno dr. ]. Ev. Krek širil, gojil im priporočal talko posojilništvo, ki naj izbije dno oderuštvu. Mož-duhov-nik je videl v dovoljnih zaslužkih in varčevanju delovnega ljudstva materialno blagostanje in moralno zadovoljstvo naroda. Skušnje so pokazale, da je v hranilništvu, če ne zapade bankarstvu in sistemu kapitalizma, skrita ogromna gospodarska moč naroda. Tudi delavstvu so potrebne lastne hranilnice in posojilnice, če se hoče oprostiti raznih neprilik v primeru da kdo potrebuje pomoči. Toda delavstvo ima ogromno nalogo, da v svojih gospodarskih panogah tudi samo poseže v dejanja. To pa bo moglo le tedaj, če bo imelo na razpolago lastna sredstva. »Prva delavska hranilnica in posojilnica v Ljub- ljani«, ki posluje v prostorih Jugoslovanske strokovne zezve, Miklošičeva cesta 22, je začela sedaj novo življenje. Gospodarska kriza preteklih let jo je sicer v razmahu ovirala, aili ustaviti utripanja ni mogla. Sedaj se je pričelo novo življenje, ki obeta dobrega sadu, če bo krščanska delavska organizacija storila svojo nalogo im vlagala svoje odviške v lastni hranilnici. Kajpada velja to tudi za posamezne delavce. Delavska hranilnica im posojilnica sprejema hranilne vloge proti 3 • do 4% obresti, posojila pa daje po 6 do 7% obresti. Delavci in nameščenci, ne pozabite gesla: Svoji k svojim! Jože Gostinčar. Delavci na Muri v borbi za zboljšanje plač Po pogodlbi med Jugoslavijo in bivšo Avstrijo regulira vsaka država svoj breg Mure, ki razmejuje obe državi. Za to regulacijo nakaže minisitrstvo za gradnje vsako leto nad milijon dinarjev. Bolj 'kot kjerkoli drugje, pa je pri teli delih v veljavi načelo, da se mora z malo denarja izvršiti veliko dela. Plače naj bodo čim nižje in delavci tako čim dalij zaposleni. Zaradi tega mnenja Murske terenske sekcije so delavci pri regulaciji plačami komaj po 2.50 din na uro, za celih 1.75 din nižje kot delavci pri regulaciji Save, ki jo izvršuje banska uprava v lastni režiji. Lani je delo na Muri prevzelo gradbeno podjetje Tomažič iz Ljubljane. Ker je delo pri regulaciji rek priznano in tudi plačano kot eno najtežjih ter je delavcem pri regulaciji Save priznana tudi strokovna usposobljenost ter plača od 3.75 do 4.50 din na uro, je umevno, da so delavci na Muri sprejeli plače po 2.50 din kot nezadostne in si hoteli s pomočjo JSZ izboljšati položaj. Na zahtevo JSZ, da se plače povišajo ikaikor na Savi, je gradbeno podjetje zavzelo odklonilno stališče, ker da je računalo pri prevzemu dela s plačo 2.50 din, ter je spomenico oddalo Murski terenski sekciji kot podlago za bodoči preračun. Ker smo to delo, kjer je zaposlenih 161 dellavcev in se tam tudi izdelujejo za regulacijo potrebni cementni kvadri, smatrali za gradbeno industrijo, je JSZ zahtevala uveljavljenje minimalne mezde, ki je za gradbeno industrijo določena 2.75 din. Ker je bila tudi inšpekcija dela mnenja, da je to delo industrijsko, je gradbeno podjetje pristalo na plačilo minimalnih mezd in sporočilo JSZ ter delavstvu, da bo izplačalo tudi razliko za nazaj. Toda terenska sekcija je podjetju odsvetovala uveljavljenje min. plač z motivacijo, da je to delo Obrtno in zanj velja minimalna plača 2.50 din ter da je plača 2.75 din previsoka za nadaljnje preračune. To je sekcija stoirila kljub temu, da ji je JSZ že davno sporočila zahteve delavstva in obrazložila položaj tamošmjega delavstva. Gradbeno podjetje je nato iseveda ostalo pri starih plačah 2.50 din. Ker so cene živi! ob nemški meji višje ko drugje, plače so pa pri gradnji cest, ki jih vrši banska uprava v svoji režiji tudi po Štajerskem, kjer so delavci organizirani, od 3 din naprej, je seveda stališče šefa terenske sekcije povzročilo silno razburjenje med delavstvom. Obratni zaupniki so komaj preprečili stavko. JSZ je na odločilnih mesta naredila vse potrebno, da bo oblast gledala na delo teh ljudi z drugačnimi očmi. Po banslki upravi je zahtevala, da ministrstvo za gradnje predpiše na podlagi člena 7. uredbe o minimalnih mezdah za dela na Muri pri licitaciji nadaljnjih deli minimalne mezde v višini plač, ki jih prejemajo delavci pri regulaciji Save, to je od 3,75 do 4.50 din na uro. V korist države je, da da delavcem na meji Nemčije take plače, kot jih prejemajo delavci drugod. Že bivša Av-' strija je delo na svojem bregu Mure plačala več ko šestkrat više kot pri nas. Sedaj bodo te plače verjetno še višje. To naj bo tudi zgled za nas, naše ljudi obvarujemo ne le socialne, ampalk tudi narodne škode. Svetovni mir Sedaj okoli velike noči so ljudje v svoji vražji hitrici nekoliko postali, da se vprašajo, kam drve. Ko se ob prihodu pomladi proslavlja tisti, iki je samo nasprotje vsemu, kar vlada danes na svetu, se je vsakdo zavedel, da se nad nami dviga Cezarjev bojni meč, ne pa blagoslavljajoča Jezusova roka. Tdeja, pravica in svoboda se umikajo surovi sili. Kakor da bi bila sila edina usoda človeške zgodovine. Kakor bi se nahajali na večer usodnega spopada, pekla na zemlji. Kakor bi povsod hudič zbiral svoje sile. Ponekod že gori in divja uničevanje. Ali kakor koli vse kaže, da ni več izhoda, vendar mnogi še niso izgubili upanja, da je mogoče uničiti hudiča v človeku — ko bo jasno spoznal, kaj ga čaka... Francoski tednik »Regards« objavlja, da se je medtem, ko se je dvignil indeks svetovne produkcije v kapitalističnih državah od 100 v 1. 1920. na 101,4 koneC 1. 1937., dvignil indeks oborože-Tjnmh stroškov v istem času od 100 na 165. Vemo, kdo nosi odgovornost za to pomnoženo oboroževanje. Toda pisatelj opozarja na silno premoč miroljubnih Tiqa V' Pr6rnoč v denarju in orožju. USA, Francija in Britanija imajo zlate rezerve konec leta 1937. skupno za ‘0.547,000.000 dotlarjev. Od leta 1929. so narasie reZerve za pet milijard. Nemčija. Italija in Japonska so imele v tem času samo 409,000.000 dol. Njihove zlate rezerve so se od leta 1929. zmanjšale za 1 milijardo. Vojnih ladij so zgradile miroljubne države v tem času mnogo več, kot ostale (oklopnic 38 eni, 20 drugi itd.) Avtarkija — pravi list — pomeni gladovno stavko prebivalstva proti ostalemu svetu, da se prihrani čim več denarja za sirovine. S tem se vojna navadno končuje, ne pa začenja... , To bi bil močen vzrok, da do vojne ne bo tako lahko prišlo. Seveda s pogojem, da vse miroljubne in demokratične države dajo v svoji politiki izraza tej svoji velikanski premoči, da se sporazumejo in vsakemu napadalcu resno zagroze, da ga bo minila volja izzivati brez tveganja. Nadaljnji bolj pojav kot dokaz za tako optimistično mišljenje je nedavno sklenjeni italijansko - britanski sporazum. Pred kratkim je neki zagrebški list napisal, da je Britanija velesila, ki polagoma »zahaja«, ker se na nebu pojavljajo nova sonca. Ta list je presojal po velikih gestah, po osvojitvi Abe-sinije, po proglašenem protektoratu nad mohamedanskim svetom, po propagandi v Egiptu, Tunisu, Arabiji. Ali sedaj je naenkrat prišlo presenečenje. I o sklenjenem sporazumu se je ta vihar zlu v ozko strugo, vrača se k sta- Ujj vfj V X QvU 'O V_y XV u 1 remu razmerju med Britanijo in Italijo. Britanija prav za prav ni nič izgubila, Italija nič dolbiila. Dve najvažnej-i VDrašanii. Abnciniio ™ c , uve naj važnej- ši vprašanji, Abesinija in Španija, s tem nista rešeni. Z obeli strani so izrazili željo, da se vse rešuje nekako tako, kakor je zahteval minister Eden. Sonce Vel. Britanije po vsem tem ne le, da ne zahaja, ampak mirno plava po nebu in celo sili skozi oblake. V istem času naroča bombnike v Združenih državah. Mnogo večji povod za mir v Evropi se kaže na Dalj njem Vzhodu. Po polnih devetih mesecih hudega vojskovanja, kjer ni bilo prizaneseno niti ostalim nevtralnim silam, ni Japonska iz- vojevala niti ene odločilne zmage. Ne le to: Japonska je, namesto da bi zlomila duhovno odpornost Kitajcev, kakor vedno doslej — vzbudila državno in narodno zavednost Kitajske. Japonska se z vsakim dnem izčrpava, Kitajska postaja z vsakim dnem močnejša. Ni nam treba razbijati glav s tem, kje so postojanke ene ali druge vojske, ali je v tej in tej bitki 'poginilo 20.000 Kitajcev ali 5000 Japoncev — eno je gotovo: kakor hitro ni Japonska v prvem zaletu duhovno in tvarno zlomila kitajskega naroda, je vojno izgubila. Vse, kar je potem delala Japonska na Kitajskem, da niti ne omenjamo tistega smešnega postavljanja »kitajskih« vlad, vse to spominja na bankroterja, ki odpira večjo luknjo, da maši manjšo. Kakor privezan in prikovan na Kitajskem je nesposoben za vsako poseganje v svetovna dogajanja. Zato je Tokio zajokal nad britansko italijanskim sporazumom. Japonska je namreč računala, da bo Britanija_ v Evropi tako zaposlena, da bo Kitajsko prepustila lastni usodi. _ Eden od napadalcev torej že dobiva po plečih, čim vidnejši pa bo njegov poraz, toliko bolje bo to delovalo na razmere v Evropi. V Španiji kljub temu, da doživlja napadalec uspehe, bo kmalu dve leti krvave vihre, a še vedno brez odločilne zmage. Če jo bo general Franco končno s toliko tujo pomočjo izvoje-val — ali ne bo to Pirova zmaga^ na porušenem in okrvavljenem domačem ognjišču? To so torej močni nauki vsakemu prihodnjemu napadalcu. Če bosta o vojni odločevala vsaj nekoliko pamet in presojanje, potom upanje na mir ni zastonj. (Nova riječ) v časopisi jrišefa: O vojni nevarnosti... »POLITIKA« v Belgradu poroča 21. aprila iz Londona v zvezi z naročilom 500 vojnih letal v Ameriki: »Dejstvo, da želi angleška vlada naglo dobavo teh letal, ki bi jih sicer sama mogla zgraditi do konca tega leta, je razumeti tako, da angleška vlada misli, da je položaj v Evropi še vedno hudo napet in da se bo z veliko pospešitvijo oboroževalnega načrta znatno okrepilo angleško-francosko sodelovanje. Angleška vlada je ob priliki svojih naročil letal v Ameriki predvsem računala s svojim sodelovanjem na področju letalstva s Francijo v primeru spopada Francije s kako evropsko velesilo. Angleško-francosko sodelovanje je namreč v prvi vrsti zamišljeno na nagli angleški letalski pomoči Franciji...« O Češkoslovaški... »L’ EUROPE NOUVELLE« v Parizu piše o Češkoslovaški: »ČSR ima danes 160 divizij proti 400 nemškim. Češkoslovaške utrdbe so vsestranske in solidne, zmogljivost češkoslovaške vojne industrije pa je danes poleg nemške prva v Evropi, češkoslovaška vojska bi sama lahko vsaj tri mesece zadrževala vsakršen predor in bi zavezniki tako lahko dobili dosti časa, da ji pridejo na pomoč. Vsak pa lahko ve, da bi napad na ČSR pomenil novo svetovno vojno in zato zelo tvegano pustolovščino... ČSR ima poleg zagotovila pomoči Anglije in Francije tudi zagotovljeno vojaško pomoč Sovjetske Rusije. Glede te oddaljenost in vmesne države ne bodo nikaka ovira. Nedavno so v Moskvi izjavili, da je ruska armada tako organizirana, da more vsak dan z letali prepeljati v ČSR 50.000 vojakov z vsem vojnim materialom...« O Španiji... »TIMES« v Londonu pišejo v svojem uvodniku med drugim: »Čeprav se zdi, da je za republikance bitka vojaško izgubljena, nadaljujejo republikanski voditelji odločno borbo in si prizadevajo, da spremenijo poraz v zmago. V resnici končna odločitev v Španiji še ni padla... V začetku aprila je bil položaj za republikance dokaj neugoden; uspešna Francova ofenziva v Aragoniji je vrgla temne sence na prihodnost. Malodušnost se je širila ... Kataloniji pa ni grozila samo fašistična, ampak še bolj anarhistična nevarnost. Anarhisti so grozili, da bodo pred umikom uničili vse... Odločen nastop predsednika republikanske vlade Negrina in spremembe v vojski pa so imele važen uspeh. Ugled oblasti se je dvignil, rezervisti so pohiteli pod zastave, da izpopolnijo vrzeli v vojski. Senca poraza, ki je že pokrivala republikansko Španijo, je obledela in zginila. Republikanska Španija je vstala okrepljena in strnjena... Vojaški položaj ustvarja vse mogoče razvojne možnosti in danes je težko reči, kakšna bo končna usoda Španije... Vojna sreča je opo-teča. če bo Španija prepuščena sama sebi, to je, če se bodo umaknili tuji prostovoljci in čete, « — Pripominjamo, da so »Times« priznano najbolj resnicoljuben angleški dnevnik. »HRVATSKI DNEVNIK« prinaša poročilo »Daily Heralda« iz Londona: »Vrhovno poveljstvo nad italijanskimi kopenskimi silami v Španiji ima italijanski pehotni general Berti, ki zapoveduje trem pehotnim divizijam, trem topniškim brigadam in trem oddelkom tankov. Nemci imajo v Španiji nekaj tisoč strokovnjakov..,. Italijani imajo v Španiji 96 velikih bombnikov, 80 hitrih bombnikov, 285 lovskih letal in 10 opazovalnih zrakoplovov. Nemške letalske sile so pod poveljstvom generala Veitha, ki zapoveduje oddelku bombnikov »Kondor« s 149 aparati, osmim eskadram lovskih letal »Masser-schmidt«, dvema eskadrama bombnikov »Heinkel 51«, dvema eskadrama opazovalnih letal in 100 raznim drugim letalom. Tujcev je v španski vojski okoli 60.000, od teh posebno strokovnjakov letalcev, topničarjev, strojnih strelcev in posadk za tanke...« O »boljševiških« Kataloncih... Agencija »HAVAS« javlja 23. aprila: »Predsednik katalonske demokratske zveze je poslal kardinalu državnemu tajniku Pacelliju brzojavko, v kateri ga prosi, da sporoči sv. očetu 'hvaležnost katalonskih katoličanov za kanonizacijo katalonskega svetnika Salva-dora de Jurta.« 4 — st. 18 — 1938 DELAVSKA PRAVICA ^Razgled fts Mehi Novo dobo evropske politike pome-nja an gl eško-i t a 1 i j ans k a pogodba, kd je bila podpisana za veliko noč. Končno je s tem potrjen propad Društva narodov in pa sistem kolektivnih pogodb. Anglija je vsa leta vodila nejasno in nedold&no 'politiko. Sedaj je dokončno polkapala Društvo narodov. Začenja se s tem nova doba zgolj dvostranskih mednarodnih pogodb, temelječih na imperialnih interesih in vojaških ozirih. Staro razdobje skupne in vzajetn- < ne varnosti pred napadalci bo zaključilo priznanje osvojitve Abesinije in Španije. Italijanski »prostovoljci« bodo zapustili Španijo, ko tam ne 'bodo več potrebni generalu Francu. Angliji so primorane slediti ostale države. Francija že vodi razgovore z Italijo. Pričakujejo, da bo prijateljska pogodba mod Francijo in Italijo sklenjena še pred prihodom Hitlerja na obisk v Italijo. Tudi češkoslovaška pri tem položaju ni hotela zaostati in je priznala osvojitev Abesinije. Napovedujejo nadaljnjo sklenitev dvostranskih pogodb med Anglijo in Nemčijo ter Francijo in Nemčijo. Razmerje med Nemčijo in Italijo ni povsem jasno. Ne ve se, ali je Nemčija popolnoma zadovoljna z novimi pogodbami, ki jih sklepa Italija. Pojasnila angleških vladnih krogov o prijateljski pogodbi z Italijo iso zelo skromna.. Zelo značilno pa utegne biti to, da vladno časopisje poudarja proti angleški opoziciji, češ, da bi opozicija ne nastopala tako proti vladni politiki, ako bi imela v rokah vse informacije, ki jih ima vlada. Prihodnje zasedanje Društva narodov, kjer bo stavljen predlog za priznanje osvojitve Abesinije, je kljub vsej moči, ki jo imajo velesile, vendarle za velesile neprijetno. Pred Društvo narodov misli zopet osebno- priti sam abesinski cesar in protestirati pro^ ti temu, da se nasilna osvojitev Abesinije sankcionira kot gotovo dejstvo. Tudi zunanji minister Španije Del Va-yo je 'napovedal isvoj prihod Slava, ki jo poje desničarsko časopisje po Evropi k novemu razvoju dogodkov, je zelo preuranjena. Bodočnost je temina, kot je bila doslej. Ke-daj stopi novo prijateljstvo med Anglijo in Italijo v veljavo, je še zelo negotovo. Pa tudi če se pogodba uveljavi, je polno negotovosti o bodočnosti. Kako bodo potekala pogajanja z Nemčijo? Kako se bodo urejevala razmerja v Srednji Evropi ki za Sredozemljem tudi pride na vrsto? Kakšne zahteve bo postavil Hitler? Mir je še vedno na slabih nogah, kot je bil. Francosko delavstvo se je vrnilo na delo. Toda negotovo je, koliko časa bo nova Daladierova vlada mogla vzdržati mir. Delavstvo je sedanji zunanji politiki Francije zelo nasprotno. Po stavki so se plače nekoliko zboljšale, a 40 urni delavnik se je zvišal na 45 urni, kar pomeni udarec za strokovne organizacije. Najhuje pa je, da nova vlada pripravlja poseben zakon proti stavkanju. Alko bo talk zakon res predložen, bo v strokovnih zvezah ponovno završalo. To bi zopet omajalo Daladierovo vlado, ki bi zgubila tiho podporo ljudske fronte in bi bila odvisna samo od desnice in centruma. Težka notranjepolitična kriza Francije bi se zopet pokazala. Pomemben mednaroden dogodek so zadnje zmage kitajske vojake proti Japoncem. Japonci so doživeli celo vrsto hudih porazov. Kitajska vllada izjavlja, da šteje njena armada dva milijona dobro izvežbanih mož in da se vežba nadaljnjih 8 milijonov vojakov. Ruska vlada je obljubila kitajski vso pomoč z dobavo orožja. Na drugi stra- ni pa govore poročila o notranjih nemirih na japonskem. Japonska je tudi v izredno težkem gospodarskem položaju. Nadaljnje zmagovanje kitajske vojske utegne imeti zelo daljnosežne nasledke tudi za evropsko zunanjo politiko. Kunschak, stari avstrijski krščanski socialist, je zaprt. Kunschaik je predstavljal v Avstriji najbolj zavedne krščanske strokovničarje. Bil je dosleden demokrat. Zagovarjal je sodelovanje s socialnimi demokrati ter se do 'kraja upiral Dollfussovim nameram, ko je ta uvajal avtoritaren režim. Vlada ga je sicer odrinila, toda krščansko delavstvo je stalo večidel za njim. Tudi ta zadnja presikušnja ne bo strla njegove železne volje. Gospodarstvo Tovarne cementa v Dalmaciji so popolnoma ustavile delo. Na zalogi imajo blizu 7000 vagonov cementa, ki ga ne morejo prodati. Velika ležišča petroleja so odkrili v Iralku v Mezopotamiji. Izrabljali jih bodo Američani, in sicer družba Standard Oil Company. Avtomobilov so izdelale leta 1937: USA 4,810.000, Anglija 508.000, Nemčija 336.000, Kanada 205.000, Francija 200 tisoč, Rusija 200.000, Italija 57.000. Vrednost svetovne trgovine se je povečala v letu 1937. proti letu 1936. za 23,7%. „Borba krščanskih stroko viličarjev za nov red66 Pod tem naslovom je prevedel in izdal Milan Valant brošuno Medn. zveze kršč. strokovnih organizacij, ki obravnava v petih člankih vprašanje novega reda. Preden pridem k prestavi sami, se mi zdi potrebno, da izpregovorim prej o brošuri sami. Brošura sama, ki nosi naslov: Pota k novemu redu, ima na pol znanstveni značaj. Čeprav jo je izdala zveza, vendar poudarja v uvodu, da niso misli, ki jih obsegajo posamezni sestavki, njen uradni program v pogledu poti k novemu redu, ampak da je za svoje delo vsak pisatelj sam odgovoren. Kljub temu so ti sestavki važen donos k razčiščevanju vprašanja o stanovski družbi. Iz sestavkov odločno zveni protest, da si lastijo nekatere politične stranke pravico, da govore o stanovski ureditvi države v smislu okrožnice Quadragesimo anno in v smislu IT« • v •• viničarji Ljutomer. Na razpravo pred viničarsko komisijo je bila vabljena inozemska vinogradnica Beatrice Lukezi-Palli, zoper katero je predlagal razpravo viničar tov. Koroša Ivan. Vinogradnica ni prišla na razpravo, temveč je poslala nepooblaščenega zastopnika. Razprava se ni vršila. Čez nekaj dni pa je oskrbnik teh viničarij povabil strokovnega tajnika, da naj se pride v zidanico pogajat za viničarja. Dobil je odgovor, naj pride oskrbnik na pogajanja v pisarno SZV v Ljutomer, ker so tam uradni prostori, ne pa v zidanici. Tako se je zgodilo, da je oskrbnik prišel v našo pisarno ter s seboj privedel kar dva zastopnika. Vpričo viničarja smo se končno sporazumeli, tako da bo viničar prejel 800 din. Vse je zastopal tov. Tomažič Franc. Sv. Barbara v Halozah. Na razpravi pred viničarsko 'komisijo se je zagovarjala vinogradnica Zomer Barbara, zoper katero je vložil pritožbo bivši viničar tov. Emeršič Franc. Vinogradnica je viničarju plačala vise dnine po tLABILO PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Ish^ja vsak četrtek popoldne, v primeru prašnika dan prej. — Uredništvo in uprav« je v Ljubljani, Miklošičeva cesta 88-1. — Oglati, reklamacije In naročnina na upravo, Mikloil-čeva oeita 92-1 — Oglasi po ceniku — Telefon it. 4913. — Številka čekovnega računa 14.900 Posamezna številka stane 1 din. — Naročnina: sa 1 mese« 4 din, sa četrt leta 10 din, n pol lata to din, sa oelo leto 40 din. Naročnina sa m* driave na mesee 7 din, na leto pa 70 din. Odgovorni uradnik Peter Lombardo, Ljubljana. Isdaja sa konzorcij »Delavske pravice« Srečko Žumer, Ljubljana. — Tiska Zadrutna tlakama, Ljubljana, Tyr4eva cesta It. 17 (Maks Bleje«) 5 din dnevno, le viničarske nagrade ni hotela plačati. Izgovarjala se je, da se za kako nagrado nista nikoli pogodila. Zastopnik viničarja pa je odločno izjavil, da se za kako nagrado ni treba pogajati, ker je že določeno v uredbi § 6., da mora viničar nagrado dobiti. Po daljtši razpravi je prišlo do sporazuma, tako da je vinogradnica Zoiner Barbara takoj plačala 500 din. — Takoj zatem se je vršila druga razprava, katero je predložila viničarka Meznarič Zofija zo- fier svojega bivšega vinogradnika Zem-jariča Antona. Viničarlka je predložila svoje zahtevke, toda ne natančno, ker se je izkazalo, da je marsikaj dobila od svojega gospodarja v naturalijah, kar je na razpravi priznala. Ker sta oba revna in sta imela zelo zamotane proti-terjatve eden proti drugemu, je viničarska komisija sklenila, da vinogradnik plača viničarki 105 din, s čimer sta se oba strinjala. Drugim viničarjem pa naj bo to za zgled, da naj si točno zapisujejo doitume za mezde, kaj in koliko so dobili, pa naj bo to v denarju ali v naravi. Mnogokrat pridejo viničarji in vinogradniki s takimi predlogi, da ise najboljši pravnik ne bi spoznal. Velika Nedelja. Tukaj je vinogradnik g. Kuharič, odpovedal viničarju kočo meseca decembra, letos meseca marca pa ga je vprašali, zakaj se še ni izselil, ker da si je že najel drugega viničarja (seveda mlajšega). Viničar Rajh Martin oziroma žena se je pritožila na občino. Predsednik občine je sklical razpravo in na tej se je dognalo, iz katerega razlaga bi se viničar moral izseliti? Stara sta, obnemogla, posebno mož, ki je že precej star. Vinograda je samo pol orala, zato je bilo težko obdržati dva. Medtem sta dobila kočo in je žena izjavila, da se bosta izselila. Za lanske storjene dnine dobita še 20 kilogramov koruzne molke. Tako se godi starim viničarjem. Nihče jiih ne mara, ker ne morejo več delati. katoliških načel, ki nasilno od zgoraj navzdol uvajajo neke sisteme, ki nimajo z bistvom stanovske ureditve družbe nobene skupnosti (bivša Av-Avstrija, Portugalska). Prav tako zavračajo stanovsko ureditev družbe po zgledu fašizma. V sestavkih poudarjajo pisatelji, kaj pomeni stan in katera pota vodijo do stanovske ureditve družbe. Ta pot mora voditi od spodaj navzgor, po skupnem sodelovanju in sporazumu. Kakor že rečeno tvori ta brošura važen donos k razčiščevanju o stanovski družbi, četudi ni tega vprašanja obdelala v celoti. Vsakomur, kdor se peča s temi in drugimi socialnimi vprašanji, bi ne ismela ostati tuja in bi se moral seznaniti z njeno vsebino. S tega stališča je bila prestava v slovenski jezik zaželena in velikega pomena. Toda kdor se loti prestave, poleg tega še z izrečnim dovoljenjem izdajatelja, mora strogo gledati na to, da ohrani smisel, namen in tudi značaj originala. O prestavi, katero je oskrbel g. Valant, ne morem tega trditi. Prevajalec je značaj brošure popolnoma skvaril, ker je vrinil razne citate, ki imajo tendenciozni pomen. Prestava je izgubila znanstveni značaj in je padla na nivo inavadne agitatorične brošure. Najmanj pa spada v značaj originala »dodatek«, da se izrazim po domače: »Kakor pest na oko.« Prestava sama je slaba, težka in večkrat neumljiva. Prevajanje ni tako lahko, kakor ibi si kdo predstavljal. Zaradi tega bi se moral prevajalec skrbno pripraviti in se posvetovati. Če bi napravil to, bi prav gotovo odpadel težki in Skoraj neprebavljivi slog. Prevajalec bi se moral zavedati, da je nemščina močna v samostalnikih, slovenski jezik pa v glagolih. Zaradi tega bi se moralo marsikaj razčleniti, da bi mogel govoriti v slovenskem jeziku. Če bi napravil to, bi se skoraj gotovo ne pripetilo, da bi bil podan napačno tudi smisel, kar se je žal pripetilo ponovno prevajalcu v tej brošuri. Kljub tem napakam je brošura vredna, da jo prečitamo in preštudiramo. Kakor -že omenjeno, bomo našli precej novih smernic v tem, kaj je stan, odnosno po katerih potih pridemo do pravilne stanovlsko urejene družbe. Anton Marinček. NAMEŠČENCI, člani naše organizacije, ki ste v zaostanku s članarino, po-služite se poslanih položnic in nakažite prispevke! Pridobivajte novih članov med svojimi znanci! Na delo za napredek naše nameščenske strokovne organizacije! Žiri. Dne 4. maja 1938 Ibo ob 8 zvečer v Društvenem domu na Dobračevi delavski sestanek naše skupine čevljarskih 'pomočnikov. Ker se ga bo udeležil tudi zastopnik centrale in bomo obravnavali važne in zanimive ^stvari, prosimo, da se vsi gotovo in točno udeležite. kovice iz naših skupin Preserje pri Kamniku Dne 10. aprila smo imeli lep sestanek, na katerem je poročal tov. Grošelj. Pokazali nam je krvavo potrebnost delavske organizacije. Sklenili smo, da organiziramo vse delavstvo v podjetju ali izven njega, ker je od moči naše organizacije odvisen tudi naš gospodarski in socialni položaj v podjetju. — Odslej bomo imeli strokovne sestanke vsak mesec, kjer bomo korenito predelali socialno zakonodajo. Vse tovariše in tovarišice pa pozivamo, da se teh sestankov redno udeležujejo. Jesenice Dolžnost vseh članov je, da se naše skupne maše udeleže. — Sv. maša bo v župni cerkvi in ne na Savi, ker ne maramo spet doživeti kaj podobnega, kakor lani, ko nam je bila sv. maša odpovedana. Kolektivna pogodba, ki smo jo lani podpisali skupno z NSZ in ZZD, toda brez SMRJ, nam je marsikaj vzela in pustila tudi več vprašanj odprtih. Zato> smo predlagali skupno z NSZ sklenitev novega dostavka, ki je bil potreben zaradi povečanja tovarne in glede na novo visolko peč. Dodatek nam je prinesel nekaj izboljišanj, vendar še ne vsega, kar bi bilo treba urediti. Delo za uveljavljanje tega dodatka sta imeli samo JSZ in NSZ, .(ločim je ZZD sodelovala samo pri podpisovanju. Sedaj je tovarna is/prejela spet nad 1(K) novih delavcev. Od JSZ predlaganih delavcev so sprejeli na Jesenicah samo 6, na Javorniku pa 4, kar je veliko premalo. Protestiramo proti takemu načinu sprejemanja, ker vemo, da je odpadlo na NSZ in ZŽD gotovo po kakih 40 novo sprejetih delavcev. Nova skupina JSZ Dne 24. aprila se je vršil ustanovni sestanek delavcev usnjeno galanterijske stroke in sedlarskih pomočnikov v restavraciji »Novi svet« v Ljubljani. Sestanek je vodil tov. Tone Fajfar. V debato je posegel tudi tov. Toman. Sestanka se je udeležilo nad 30 pomočnikov. Pozorno so sledili izvajanju zastopnika centrale, ki je v nazonnem govoru nanizal težke 'borbe, ki jih bojuje dandanes delavstvo in ki tudi nas še čakajo. Navzoči so živahno posegali v debato ter na koncu izbrali izmed sebe 'pripravljalni odbor, ki bo do ustanovnega Občnega zbora vodil zbiranje članov, da bo naša organizacija čim Številnejša. Zavednost pristopivših in izvoljenih članov nam je poroštvo, da gremo tudi v naši stroki boljšim časom nasproti. Delavska tiskarna Nujno prosimo tiste strokovne skupine, ki nam še niso sporočile naslovov zaupnikov za Delavsko tiskarno, da to takoj storijo. Javornik naj pošlje pristopno izjavo. Zaupnik iz Škofje Loke naj pošlje podpisane pristopnice.— Zadružniki, ki so prejeli naše dopise, naj nam odgovore, če še niso. Pridobivajte 'novih zadružnikov! Kongres Jugorasa V nedeljo in ponedeljek, na pravoslavno veliko noč, se je vršil v Bel-gradu kongres Jugorasa, delavske sekcije JRZ. Kongresa se je udeležila tudi delegacija Zveze združenih delavcev pod vodstvom predsednika Prežlja. »Slovenski delavec« je o tej nameri sramežljivo molčal. Zakaj neki? Popravek V oglasu g. Strniša Franca, lastnika čevljarne in trgovine s čevlji v Kranju,, se nam je v velikonočni številki vrinila pomota. G. Strniša namreč nima podružnice svoje znane in priznane trgovine s čevlji na Jesenicah, ampak ima svojo trgovino le v Kranju. Pač pa pošilja izjdelke svoje čevljarne svojim odjemalcem na Jesenice le proti naročilu v Kranju. Nova kolesa kakor tadi nadomestne dele kupite najugodneje pri hl]u(a«nl(orstvn In prodaji koles c n { e i Društveni dom » Maksim Kosec Dl