OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN ■llll-'v a; ^RSSS $1.50 trie»..iSJ.0i) ■. A OFFI0E: W. 22.* Pl.c«, lftSl W. 22nd J Chicago, lit at. the Pwt Office at Chicago, Illinois, the Act of August 24, 1012. as Second-Class Matter January 18 1915, No. 27. filer. 27. Chicago, IH., 10. julija (July) 1918. Leto IV. Volume IV. Predsednikov pver ob Wtshingtenovi grobnici. Washington, D. C. 4. julija. — Danes, na 142. ofcletni dan Pro-glaJkw\d Neodvisnosti je položil predsednik Wilson, očetu naše domovine, George Washingtonu na njegovo grobnico v Mount Ver-mon krasen venec v imenu vsega ameriškega ljudstva. Predsednika je spremljala njegova soproga, tajniki vladnega kabineta, razni poslaniki in ministri drugih držav ter zastopniki 32 v Združenih državah živečh narodov. (Med temi so bili zastopani tudi Slovenci Op. v.red.) Predsednik Wilson je držal pri tej priliki navzočim govor sledeče vsebine: "Gospodje diplomatičnega zbora in so-dnzavljani: — Srečen sem, da se morem z vami umakniti na ta mirni prostor starega posvetovanja, v namenu, da govorim neikaj o pomenu tega Dneva Ne odvisnosti našega naroda. Prostor je videti zelo tih in oddaljen. Prav tako miren je nedotaknjen od vrvenja sveta kot je bil v onih velikih dneh pred dolgim časom, ko je bival tukaj general Washington ter se udobno posvetoval z možmi, ki naj bi bili njegovi družabniki pri ustvarjenju naroda. S teh prijaznih gričev so se ozirali na svet ter ga videli celega, videli ga z modernimi očmi, ki so se obračale vstran od preteklosti, katere niso mogli Se nadalje prenašati molje oproščenega duha. Iz tega vzroka tudi ne moremo Čutiti, niti 1 nkaj, v neposredni navzočnosti tega posvečenega groba, da je to mesto snrti. To je bilo mesto uspeha. Veliki obljubi, namenjeni za celo človeštvo, se je dalo tukaj načrt in realnost. Asocijacije, od katerih smo obdani tukaj, so navdušujoče asocijacije one velike smrti ki je riavno doVršenje. S teh prijaznih gričev bi morali tudi biti v stani, gledati z razumnimi očmi na svet, ki leži krog nas ter spoznati namen, k' mora oprostiti ljudi. V/ Značilno je. — značilno za njih lastni značaj in namen ter za upih e, !:: so se pojavili, — da so Washington in njegovi tovariši, nalik baronom v fcfi&nymede, — govorili in delali ne za en razred, temveč za etf narod. Pustilo se je nam gledati na to, da so govorili in delali ne le za en posamezni narod, temveč za celo človeštvo. Mislil: niso ;e na same selbe ter na materijalne 'interese, ki sov se osredotočili » majhni!, skupinah zemljeških posestnikov, trgovcev in javnih mož, s ka+erimi so imeli ponavadi posla v Virginiji in v kolonijah m severu in ju.411 od nje, temveč so mislili na narod, ki je želel opMtstk* se razredov ir> interes©* ter avtorftet*irfež/ katerih si ni izvolil sam, da mu vladajo. Zasledovali niso nikakih privatnih ciljcv ter niso želeli nikakih posebnih privilegijev. Vestno so delali načrte, kako naj ljudje vsakega razreda prosti ter Amerika mesto kamor iahko pribeže možje vsakega naroda, ki bi želeli delati t njimi pravice in privilegije prostih mož. In mi jim sledimo, — kaj ne* Mi nameravamo, .kar so nameravali oni. Mi tukaj v Ameriki smo prepričani, da naj ho naša sovdeležba v sedanji vojni le žetev tega, ku • so oni se jali. Naš slučaj se razlikuje od njihovega Te v tem, da je naš neprecenljivi privilegij priti do soglasja k možmi vsakega naroda, ki bodo z&varovali ne le prostosti Amerike, temveč tudi obeneir pr »to.-, žalovanje noče dosti ozirati ter je včeraj prekinil vse diplomatske stike z Rusijo, Zaeno je z glavnim vojnim svetom odredil, krvavo maščevanje nad Rusi, ker so nam vslea veliko armado na Rusko ter skušala na ta način maščevati umor grofa Mirbacha. Čeho-slovaške čete v boju z boljše viki. London, Anglija, 6. julija. — Čeho-slovaška armada, broječa o-krog 65,000 mož deluje vspešno ob glavnih železniških progah v Sibiriji. Te čete so potisnile bolj-ševike nazaj že na mnogih važnih mestih v okolici bajkalskega jezera in Irkutska, kjer se nahajajo velika skladišča munieije in živeža. Kuehlman odstopil. Bera, Švica, 8. julija.—'Muen-chener Zeitung' prinaša vest, da je nemški zunanji minister vem Kuehlman odstopil. Vzrok njegove resigtiacije se pripisuje nesporazumu z vlado v sedanji kritični dobi, kak-jr se je nedavno Kuehlman v nemški državni zbornici izrazil. Skoro gotovo bo imenovan njegovim namestnikom Albert Ballin, veletržec v Berlinu. Junaška zamorska vojaka. Pariz, Francija, 8. julija. — Francosko vrhovno vojno poveljstvo je priporočilo ameriška pro-staka Henry Johnsona in Robert Robinsona posebnemu odlikovan nju, ker sta nedavno na neki patrulji napadla in pognala v beg 40 Nemcev na francoski fronti. Kupujte Vojno varčevalne znamke! While wmmom ffhrm his Life —what are you firia*? msth > 63. J. te naznanja vsem ja društva, da se vr-prihodnja (polletna) seja dne 14. jtrti^, in vsak član" kateri se ne udeleži te seje, zapade kazui po družtvenih pravilih. , Torej, prosim pridite vsi, ker imamo več, jako važnih točk na dnevnem redu. Ena najvažnejših, točk za razmotrivati je: se li zviša a-sesment za bolniško podporo ali ne? Ker je ta točka jako važna za vsakega člana, je njegova dolžnost, da s« seje udeleži, da ne bo potem pozneje nohenega nepotrebnega "kikanja". . , §e je par članov kateri niso oddali spovednih listkov, dasi ravno jih imajo doma. Vsi ti člani, ako listkov ne oddajo na pristojno mesto do prihodnje seje, bodo postaejvl inprpdeinoo bodo postavljeni pred porotni odbor. Upam pa, da bo vsak svo-io dolžnost staril. Ravno tako tudi mi še nekaj članov, ki so na potnih listih, ni sporočilo, so li opravili velikonočno dolžnost ali ne? Vsi ti člani se bodejo moraii zagovarjati pred duhovnitn vodjem. To velja za vse člane, bodisi tukaj živeče, ali na potnih listih "iste pravice", "iste dolžnosti" in "vsi za enega, eden za vse." Naznanjam, da so člani našega društva, v kolikor sem mogel dognati, kupili "Posojilo Svobode" (Liberty bonds) za svoto $12,650.00. Konečno opominjam še enkrat vse tu živeče člane, da se gotovo udeležijo pol letne seje, sicer bodo pela društvena pravila, ako pa ima kdo kak važen zadržek da ne more priti na sejo. naj se oprosti pri predsedniku društva, in tako prihrani sitnosti sam sebi in društvu. S sobratskim pozdravom Matija Ivanetič, dr. tajnik. *-—- Kolikor nam je znano od terihže osivelih p: začetkoma to prii no in je vzelo več let, prej ko tukaj naaelMo večje število ljudi V prvem početku ni bilo tukaj druzega, kot premogovi rovi in tovarne za c&ik, pozneje pa, ko so se razvile še raznovrstne druge industrije, so se tudi naši rojaki naselili tu v večjem številu. Da so pa imeli naši prvonase-ljenci še takrat smisel za delova nje na društvenem polju, potrjuje dejstvo, da so kmalu ustanovili podporno društvo sv. Družine, katero je bilo prvo in je torej naj -starejše društvo v naseJbini. Le žal, da ni nikakih starih knjig, ali prvega zapisnika več pri rokah, da bi bilo mogoče natanč neje popisati zgodovinb našega društva; vsled tega bo ista nepopolno opisana in tukaj navajamo le nekaj zgodovinskih spominov, katere so podali starejši člani društva^ Mm- are fV »T NAZNANILO. Članom dr. sv. Lovrenca št. 63 K. S. K. J. v Cleveland, (X se tem potom uljudno naznanja, da bode prihodnja mesečna seja dne 13. julija, to je v soboto točno ob 7. uri zvečer v navadnih prostorih. To pa zaradi tega, ker bo vnede-ljo 14. julija farni piknik in je takorekoč prepozno iti na veselico ako bi se dr. seja vršila v nedeljo ab navadni uri. Torej naj člani zgoraj omenjenega društva blagovolijo to vpoštevati ter naj se mesečnih sej bolj redno in v večjem številu udeležujejo kot dosedaj. S sobratskim pozdravom Anton Kordan, tajnik. Mihael F. Kobal, sedanji zapisnikar. Število članov v začetku je bilo osemnajst, in od teh članov-usta-novnikov sta danes pri društvu Š3 samo dva, in to sta sobrarta John Meglen in Mihael Teršelič, ostali so nekateri odpotovali, drugi zopet pa so zapustili to solzno dolino in jih zdaj krije že črna zemlja. Naj jim bode lahka tuja žemljica in večna luč naj jim sveti. V prvi odbor društva so bili iz-voleni: John Oberstar, predsednikom; John Perko, tajnikom; John Culjan, zapisnikarjem; John Meglen, blagajnikom prva slov. kupilo za isto veliki pa, ko se zida nova cerkev je zopet društvo $100.00 za zidavo in tudi kupilo lepo umetno okno cer -kvi. Kakor pred petindvajsetimi leti, tako tudi danes gre še vedno gp začrtani poti naprej in temelji vedno na isti trdni podlagi, kot so jo položili naši ustanovniki. Čeravno so ga skozi to dobo o -stavili nekateri brezverni člani, je to društvo najmočnejše, krasno napreduje in je popos tukajšnje naselbine. Dne 6. junija t. 1. je društvo praznovalo svojo 25-letnico in gotovo bi ne bdlo umestno, ako bi ne opisali to izredno slavnost dru -štva. Ker se nahajamo v resnih voj -nih časih, vsled tega se je vršila slavnost v bolj omejeni obliki. Na predvečer slavnosti je društvo priredilo veselico in ples. V nedeljo, 6. junija, na dan slavnosti, so se pa zbrali člani našega društva v Kompovej dvorani. Ravnotako so prihiteli in se zbirali člani društev: Sv. Barbare, št. 3, J. S. K. J., Sv. Družine, št. 3, D. S. D., Sv. Marka, N. H. Z., Po-mladak Sv. Maria, N. H. Z., in od-bornice društva Sv. Ane, št. 139, K. S. K. J. Nato so skupno odkorakali oziroma se tudi odpeljali v lepo okrašenih avtomobilih k slovenski cer- g. nev. F. Šaloven za prekrasni govor, katerega smo slišali ob priliki bla-goslovljenja novega društvenega bandera. Iskreno se zahvaljujemo tudi Mr. in Mrs. Frank Bruder, Mr. in Mrs. John Pražen, kot botrom in botram, za izkazano nam uslugo; ravnotako tudi gospodičnam tova-rišicam Ivanka Bruder, Mary Coj-nik, Ana Cojnik, Rozailija Kožar in Matilda Ausec. Dalje se zahvaljujemo pridnim kuharicam Mrs. Mary Stušek in Mrs. Bosie Kpbal za postrežbo pri banketu. Pevskemu društvu in pevovodkinji gdč. Frances Juvančič za lepo petje in udeležbo. Zahvaljujemo se tudi glavnimal odbornikoma Mr. Josip Zalarju in Ivan Zupanu, prvemu za prijazen obisk,, drugemu za poslano nami brzojavno čestitko. Konečno se za | h val ju jemo vsem ostalim, kateri so pripomogli, da se je slavnost le-po izvršila.( Društvo Sv. Družine št. 5, K. S. K. J., La Salle, 111. Namen društva je bil že takrat ky{ gy Roka in SQ se U(ieiežiii sj0 atski podpirati člane v slučaju vouna cl n v 1l»n/ip U«tpvu «p ii Zgodovinski spomini. K petindvljsetletnici društva Sv. Družine št. 5, K. S. K. J., La Salle, 111. - < Približno petintrideset let je že, odkar so se prvi naši Slovenci naselili na prijaznem griču, severo -zapadno od zgodovinskega in sedaj slovečega državnega parka "Starved Rock", ob katerega dolini in vznožju se vije mogočna reka Illinois. Na tem prijaznem griču namreč se razprostira mesto lia Salle, 111. Največ naših rojakov se je tu priselilo naravnost iz prelepe in daljne ^iam domovine, ker so bili prisiljeni poiskati si kruha v tujini katerega je, krivična mačeha Avstrija Slovencem vedno kratila. Nekaj, tukajšnjih Slovencev se je naselilo tudi iz starejših slovenskih naselbin v Ameriki. John Pražem, večletni in sedanji I. tajnik. Društvo je bilo ustanovljeno dne 3. aprila 1893, kakor razvidno iz starih društvenih pravil, iz neznanega vzroka, pa kaže staro društveno bandero, označeno ustanovitev 3. junija 1893, katere označbe se je društvo tudi drža>lo, ko je letos praznovalo svojo 25-letnico. Pri ustanovitvi društva je imel največ zaslug pokojni in nepozabni č. g. Rev. F. S. Šušteršič, takrat župnik v Jolietu, 111. V zgodovini ameriških Slovencev znan kot neumorni delavec za korist in blagor svojega naroda, se je vrli mož potrudil v La Salle, je otvoril in vodil ustanovno in prvo sejo, ter tako pripomogel k ustanovitvi dru -štva. Ustanovna seja se je vršila v prostorih rojaka Paul Pirca, kateri je btt eden izmed prvih tukaj šnjih naseljencev. Društvo v začetku ni imelo pra vega življenja in bati se je bilo, da to mlado vsajeno drevesce ne bo de uspevalo; toda ako vpoštevamo takratne razmere, se nikakor ne smemo temu čuditi, kajti takrat društvo ustanoviti je bilo vse kaj druzega kakor dandanes. bratski podpirati bolezni in smrti. Pred vsem pa je bil namen, da se združi tu v daljni tujini živeče Slovence in se jih o-hrani zveste sv. veri, tej dragi svetinji naših pradedov, in to je po -polnoma razvidno iz starih pravil društva. vesne službe božje, katera se je služila za žive in mrtve člane društva, katero je obhajalo svoj srebrni jubilej. V tem času nas pa je počastil s svojo navzočnostjo naš glavni tajnik slavne K. S. K. Jednote, gosp. Josip Zalar, iz Jolieta, 111. John Tomie, sedanji predsednik. Math Povše, sddanji blagajnik. Slovenske Jednote še ni bilo nobene v Ameriki, in društva v tej naselbini tudi nobenega, zato naši Slovenci-prvaki niso imeli takorekoč nobene garancije in nikakih dokazov, s katerimi bi mogli po kazati, kako velike koristi je društvo svojim članom, kakor tudi celokupnemu narodu. Vendar se pa ni manjkalo med temi možmi, kateri so celino orali, pravih in neomahljivih, pogumnih in za dobro vnetih mož. Med temi so bili kolikor znano rojaki John Culjan, John Oberstar, Andrej Ga-luf in nekaj drugih. Ti možje so se potrudili, nagovarjali in pridobivali člane in tako društvo reorganizirali; izvolili so društvenu ime "Sv. Družina", nakar je sledilo John Culjan, prvi član in ust an. dr. sv. Družine. Društvo Sv. Družine je takrat plačevalo svojim članom v sluča -ju bolezni po pet dolarjev teden -ske podpore (dokler se ni druga -če ukrenilo). V slučaju smrti člana je pa plačal vsak član en dolar za pogrebne stroške umrlega brata. Društvo je poslovalo samostoj -no, dokler ni bila leta 1894 ustanovljena Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota, h kateri se je društvo potem priklopilo, dobilo šte -vilko 5, in je ostalo zvesto naši slavni Jednoti do današnjega dne. Društvo je torej eno najstarej -ših silo venskih društev v Ameriki in je bilo eden temeljnih kamenov K. S. K. Jednoti. John Meglen, vstanovnik in prvi blagajnik. Skozi dolgo dobo tega četrtsto-letja je šlo društvo čez mnoge težkoče in tudi viharje, toda srečno se je premagalo vse zapreke in ovire, in ne da se popisati koliko dobrega in koristnega je društvo storilo v pomoč bolnikom, vdovam in sirotam tekom 25 let svojega poslovanja. Kot katoliško društvo izpofl-nuje tudi svojo dolžnost napram Mihael Teršelič, vstanovnik. Po končani službi božji je naš domači župnik č. g. Rev. Francis Šaloven blagoslovil novo cerkveno bandero, katerega si je društvo ob tej priliki nabavilo. Pričujoči botri in botre Mr. in Mrs. Frank Bruder ter Mr. in Mrs. John Pražen. Tovarišice so pa bile gospodične Ivanka Bruder, Mary Cojnik, Anna Cojnik, Rozalija Kožar, Matilda Ausec. Po blagoslovljenju bandera je imel č. g. Šaloven prekrasen nagovor o pomenu in delovanju katoliškega društva, ter je obenem v krasnih besedah čestital članstvu tega društva k 25-letnici, katero slavi. Po končanih cerkvenih obredih so se zbrali člani našega in tudi drugih društev pred novo cerkvijo in se dali slikati. Popoldne pa se je vršil banket, pri katerem so nas počastili člani in članice pevskega društva Slo -venije pod vodstvom gdč. Frances Juvančič s svojim krasnim petjem. J^a banketu so nastopili tudi govorniki; med temi je bil prvi in glavni govornik Mr. Josip Zalar, gl. tajnik K. S. K. J., potem Rev. Francis Šaloven in drugi. Živahen aplavz so želi govorniki in slavnost se je vsestransko lepo izvršita. Prejeli smo tudi brzojavno čestitko od urednika Glasila, Mr. Iv. Zupana. Tako se je torej zasključMa izredna slovesnost društvene 25-1 et-nice, katera bode ostala vsem v prijaznem spominu. M. F. K. ZAHVALA. Društvo Sv. Družine št. 5, K. S. K. Jednote, se tem potom iavno zahvaljujem društvom: Sv. Barbare, št. 3, J. S. K. J., Sv. Družina, št. 3, D. S. D., Sv. Marka in Pomla -dak Sv. Maria, N. H. Z., in Sv. Ane, št. 139, K S. K. J., za tako lepo udeležbo pri korakanju za časa slavnosti 25-letnice našega društva. Joliet, m. Cenjeni sobrat urednik:— Že zopet se oglašam s temi vrsticami v nadi, da jih boste priobčili. Rad bi namreč širši javnosti omenil, kako se gibljemo v naši jolietski naselbini. Vnedeljo dne 23. junija so priredili naši slovenski otroci v Or pheuin dvorani veliko slavnost povodom zaključka šolskega leta, slovenske farne šole sv. Jožefa. Prireditev je bila spojena z igro, petjem, deklamacijo itd. Naravno, da je bila udeležba ogromna in vsa stvar, izborno dovršena. Najbolj se mi jedopadla ona slovenska pesem (!) katero so otro ci zapeli v slovo svojim starišem in so jim klicali: "Z Bogom mati, z Bogom oče!" — Pri tej pe smi se je marsikateremu posl eu solzilo oko. Po končani igri je imel lep na govor naš domači g. župnik Rev. J. Plevnik; besede govornika so gotovo segale vsem mladim in starim globoko v srce. Naša slovenska farna ŠQja je lahko ponr-sna, ker ima tako izbornega vodjo, šolske sestre, pa tudi tako pridno mladino, ki dela s s\y>jim u-čenjem in napredkom čast celi naši naselbini. Jaz sem mišljenja, da so take prireditve bolj umestne, bolj po-dučljive in bolj priporočljive, kakor pa kake hrupne plesne veselice, osobito v sedanjih žalostnih in resnih časih. Na plesnih veselicah se nič lepega ne čuje in ne vidi; zatorej bi jaz vsem, društvom priporočal, da naj prirejajo slične igre, ne pa plese. — Proč s plesi v sedanjih resnih časih vojne! Naj vsakdo pomisli, kako naši fantje prelivajo kri za domovino; ali je to prav, da bi mi med tem plesali in rajali? Ne. Dne 2. junija je šlo iz Jolieta 518 mladeničev k vojakom. Ganljivi so bili prizori, ko so jemali le ti slovo od svojih starišev, ko so odšli v boj za pravico in svobodo! K sklepu mojega dopisa se lepo zahvaljujem cenj. društvu sv. Jožefa št. 7 v Pueblo, Colo., za prejeto bolniško p(Mporo $18. . Srčni pozdrav do. vsega članstva K. S. K. J., posebno pa vam cenj. sobrat je v Pueblo, Colo. Anton Zugel. k, pa tudi vnet katoličan; vsako nedeljo ga je bilo videti v cerkvi, če ga le niso zadrževali gotovi vzroki. Torej smo farani sv. Cirila in Metoda ž njim zgubili uglednega uda in dobrotnika naše cerkve. Kot skrben oče in gospodar sc je dal preskrbeti za vse slučaje; pridno je pristopal k podp. društvom, ter je bil član sledečih društev: sv. Alojzija št. 18. J. S. K. J.; dr. sv. Jožefa št. 122 K. »S. K. J. in Beda Katol. Boršt-narjev (C. O. F.) Vsa ta društva so se polnoštevilno udeležila pogreba, ki se je vršil dne 30. junija dop. s peto črno sv. mašo. Vsi njegovi sorodniki, znanci in sobrat je so ga spremili na zadnji poti na katol, pokopališče, ter vzeli od njega slovo tako ganljivo, da ni bilo niti enega, ki bi ne imel sočutnih solz. Posebno pretresljiv je bil prizor, ko so nedolžni otroe; zadnjič klicali svr.-jega očeta! — A zaman, grob se je zagrnil in zakril za vedno! Bog mu daj večni mir in lahka naj mu bo svobodna ameriška zemlja! Iskreno sožalje prizadeli družini! Ostalo na mj^e eno, kar nam nobeno žrelo groba ne more vzeli to je tolažilno upanje, da se bomo enkrat vsi skupaj sešli — gori nad zvezdami! S sobratskim pozdravom Apolonia Mrak. Rock Springs, Wyo. Cenjeni sobrat urednik:— Nič veselega ne bom dane-; poročala, pač pa žalostno vest} Nepričakovano je nas zadela novica, da se je dne 28. junija ponesrečil pri delu rojak in sobrat Anton Sedej, ki je delal pri kopalnem stroju družbe Central Coal Co. Pri delu je bil tako nesrečen, da je z roko prijel za e-lektrično žico in ob enem se dotaknil želeje "šine", ter je b:.l pri tem na mestu mrtev. Ko se je raznesla ta žalostna vest po naši naselbini, ji ni hotei nihče verjeti, čeravno je bila povsem resnična. Pokojni Anton Sedej je bil doma v Hlevišah, fara Sv. Trije Kralji na Notranjskem; v Ameriki je bival okrog 17 let. Tukaj zapušča ženo 6 nedoraslih otrok, mater, tri brate in eno sestro, o-mcž. Leskovec. Nenadomestljiva in nepopisna je izguba, ki je zadela Sedejevo družino, ker so zgubili zvestega moža, in skrbnega' očeta. Pokojni Anton Sedej je bil zelo mirnega značaja; s svojo družino in z drugimi je živel vedno v najlepši slogi' in prijaznosti. Bil je Pismi naših članov vojakov. Plattsburgh, Barracks, N. Y. Kakor vsepovsod po naši mogočni uniji slavijo današnji dan 4. julij, — tako ga slavimo tudi tukaj v našem krasnem Plattsbur-ghu. Od najbolj zakotnega šumarja, — pa noter do najvišjega učenja-J P®>j-ka in gospoda, je- ta četrti julij, u.šjUH-(jau proglašene ameriške neodvisnosti in samostojnosti, spoštovan čislan in prazno van. To je dan, ki je največji dan v zgodovini Amerike, to je dan, * katerim so začele in pričele obstojati naše slavne Združene države. In zato ni čuda, da ga Ame-rikanec toliko ceni. Še vsako leto so slavili z velikimi ceremonijami 4. julij. Toda še nikdar pa ne s tolikimi slavnostnimi kakor to letos. Danes slavijo ta dan poleg že svobodnih Amerilkancev tudi evropski zatirani narodi, z trdnim upanjem v svojih srcih da tudi njim zašije luč svobode nekega dne. Kajti se že dani. Luč ameriške svobode že preganja po Evropi prusko temo in preganjala, jo bo do skrajnega konca, da jo uže-ne enkrat za vselej! V proslavo in čast tega dne so tudi tukaj v Plattsburgu imeli danes prekrasno parado. Tudi naš 4 4 321 Field Sig. Bri." je pri-sotoval. In kjenkoli smo se pokazali je letelo iz oken ob ulicah kakor tudi iz množice cvetja po naših vrstah, in aplavzov ni bilo konca ne kraja. Opoldne so nam pa vrle Platts-burgške žene in dekleta, priredile imenitno južino v Plattsburg High School in po južini, je zaigrala vojaš/ka godba 22. pespol-ka in svet se je vrtil po dvorani da se je kar "cimper" tresel. Dekleta so tudi razdeljevala vsakemu vojaku krasne šopke cvetlic, tako da se je vsak vres-nici prav po "zaubersko" postavil. In kako se tudi ne bi, na prsih rudečo "gartrožo in rožmarin" na drugi pa "zauber" punco. Pri takih prilikah bi se še celo /'Peter Zgaga" poravnal iz svojih, dosedaj krivih tacah! Akoravno je bil dosedaj zaposlen s škodljivim pesništvom. Ob 4.30 P. M. smo se pa podali nazaj v svoja ali naša bivališč«. T romba je zapela ,da večerja je gotova, šli smo res v 44Mess hall" toda večerja nam ni ravno preveč dišala, ker smo bili še napoljeni z okusnimi pečenlkami, ki so jih nam tako okusno spekle naše Platts-burgške kuharce. Po večerji sem se pa podal v "Y. M. C. A." da Vam napišem tole poročilo g. urednik. Zakar upam, da me ne boste okarali!? V torek smo jo prirezali zopet nazaj v Plattsburgške kasarne. Pod šotori smo bili blizu 6 tednov v lepih zelenih s smerekami o-braščenimi goricah. Zadnji teden smo imeli skoro same "gas mask practice" in pa "tents" pitching practice". Najprvo naj malo opišem masko proti plinu. . — Prvikrat je bil rabljen strupeni plin proti kanadskim četam na francoskem bojišču. Bilo je dne 22. aprila leta 1915. ko so kanadske čete opazile velike o-blake dima valeč se iz nemških zakopov. Bilo je ob ranem jut ruin Kanadčani so mislili, da je izbruhnil požar v sovražnih zako-pih. Dim se je valil proti kanadča- nom in čez pol ure se je videl strašen učinek tega strašnega novega morilnega sredstva. Na tisoče in tisoče je ležalo mrtvih Kanadčanov po zakopih. Zatem so takoj začeli rabiti maske, katere rabijo raornaji ob gotovih oprav-; kih pod morjem. Te maske so pomagale, a vojaki jih niso mogli nositi dalje kot 5 do 6 ur. Zatem so skočili vsi kemistični strokovnjaki na delo, katerim se je naposled le posrečilo izdelati masko katero vojak lahko nosi 24 in tudi več ur, ako potreba. Nove maske so narejene tako, da ima vojak na prsih primerno enih 7-ineh x-4 in 2-inch debelo plehnato škatljo.kjer je zmešana, neka 'kemistična tekočina in skozi to tekočino vojak lahko udiha-va strupeni plin in tekočina oči-sčuje nekako zrak strupa, da je neškodljiv za človeške pljuča. — Dihati se mora v takih maskah samo čez usta skozi cev katera je urejena tako, da ravno prija med zobe in ustnice. Na nosu ima pa maska sčipalnik kateri tišči skupaj nosnice, da se talko diše samo čez usta kakor predpisano. — "Pitching tents" pa je postavljanje šotorov. Vsak vojak nosi polovico "shelterja," in kadar se postavlja stopita dva skupaj in si postavita šotor, kjer spita. Šotor se mora postaviti v minutah in podreti in imeti zvitega in urejeno vse v "Pack car-rirju" pa v 4 minutah. — Iz tega se vidi, da mora hiti človek "flink" pri vojakih. Toda častniki so pa tako uljud-ni kakor najbrže ne v nobeni drugi armadi. Vselej kadar ga vpraša vojak z primernim obnašanjem mu bo vedno najprej odgovoril po sal utiranju "jes sir!" . Kdaj so še "avstrijski častniki Slovencem odgovarjali talkole: "Da gospod!" Ne nikdar! Ampak Slovenec je bil pred njimi "Windischer Hund" "slovenski pes!" Ali je še kdo med Slovenci v Ameriki, da drži z tiransko hunsko Avstrijo? Drugih novic ravno nimam za sedaj »i F.; dr. sv. Nele W. C. O. F.; Dr. Zvon, J. S. K. J.; Mlad. društvo "Danica"; člani zlbora "Lira"; Postaja Mod. Woodmen of A.; Slov. Narodna Zveza; Jugosl. Zveza'žena in deklet; skupni ali glavni paradi se nam je pridružil še Slov. Del. Sokol, dr. Jugoslo-slovau J. S. K. J. in Dr. sv. Florjana št. 44. S. K. J., plednji iz So. Chicaga; računa se, da je bilo pri tej paradi navzočih okrog 1000 Slovencev in Slovenk. Na Racine Ave blizu 19. ceste je vihrala javno nad cesto menda prvič velika slovenska trobojnica poleg ameriške, hrvaške in srbske zastave; našo slovensko zastavo so omislili člani Slov. Del. Sokola. Ko so se ondi zbrala in uvrstila v parado vsa jugoslovanska društva (60 po številu) s svojimi zastavami (84 po številu) so od« korakala s tremi godbami po 19. cesti, Bluelsland av. 18. cesti, dalje v Dvorakov parik, kjer se je pričelo točno ob 3. uri pop. s slavnostnim uradnim sporedom. Angleški slavnostni govor je držal sodnik Welch, hrvaški pa Rev. Relič, ki sta žela od strani poslušalcev buren aplauz. Računa se, da je bilo v Dvorakovem parku okrog 10,000 vdeležencev jugosl. parade. Občinstvo je tudi burno ploskalo pevcem, ki so zapeli na odru znano pesem 'V Boj!' Pred zaključkom te slavnosti je preči-tal Hrvat Mr- Ratkovič še pozdravno brzojavko in resolucijo za predsednika Wilsona ; isto so podpisali predsedniki ozir. tujniki 60 v paradi zastopanih jugosl. društev; vpoštevši tudi vsa naša slovenska društva. V prihodnji številki bomo priobčili par zaniminih slik te velike jugoslovanske patrijotične para-rade v dokaz, da jugoslovanska ideja v Chicagu vedno bolj in bolj napreduje navzlic zaprekan od strani naših političnih nasprotnikov. Naj še pri tem omenimo razne samoslovenske napise, katefre se je nosilo v tej paradi v naši slovenski paradni skupini: "Slovenci, držimo z Wilsonom!" "Živel predsednik Wilson"! "Slovenec, Srb, Hrvat, po rodu si je brat." Živela svetovna demokracija!" *' Za svobodno J ugosla vi jo.'' "Čast in slava zvezdnati zastavi." "Gorje ti nemški kajzer, ko Slov. Narodne Zvezev zajedno s tukajšnjo Zvezo slovanskih Žefta in Deklet velik shod v Hoerberjeyi dvorani na Blue Isld. Ave. in W. 2h Pl. Na ta »hod opozarjamo že danes vse Slovence in Slovenke iz Chicaga in okolice, ker bode spored »hoda zelo zanimiv. Več o tem poročamo prihodnjič. — Društvo sv. Štefana št. 1. K. S. K. J. priredi zadnjo nedeljo tega meseca (dne 28. julija) družabni izlet v prijazni Willow Springs, 111. Izletniki se odpeljejo z "auto trucki" ob 9:3.5 dop. izpred društvene dvorane. Vabljeni so torej vsi člani društva in njih prijatelji. Izlet se vrši y lepem senčnantem gozdu, kjer bo gostom na razpolago pijača in o-kusen topel prigrizek. Kdor se namerava tega izleta vdeležiti, naj to naznani do 24. julija ikake-mu izmed društvenih odbornikov, ali pa uredništvu Glasila. / V SLOVO. S pozdravom do vseh, ostajem pridemo v Belin." čitateljev udani — Minuli petek se je naša slo- Janezov Janez iz Regerče-vasi, venska naselbina zmanjšala za sedaj vojak v Ameriki, eno družino. Omenjeni dan je za stalno odpotoval na Willard, Wis. rojak Frank Kobal s svojo soprogo in sinom, Iger se bo ustanovil na svoji/nedavno kupljeni farmi. Bridko in težko je bilo slovo Kobalove družine povodom odhoda iz Chicaga, ker so imeli Ko- Lokalne vesli. Povodom odhoda na Willard, Wis., se tem potom še enkrat lepo poslavljam od vseh številnih znancev in prijateljev v Chicagu; pred vsem pa še od onih, pri katerih se nisem mogla zadnje dni osebno zglasiti vsled obilnih poslov. Najlepše se poslavljam in pozdravljam vse članice dr. Mar. Pomagaj št. 78 K. S. K. J. in se jim iskreno zahvaljujem za krasen spominski dar, katerega ste mi dale in ste me tem povodom iznenadile pri zadnji mesečni seji. Hvala Vam torej prisrčna za to pozornost. Kot bivša večletna uradnica dr. M. Pora., Vas bom ohranila vedno v prijetnem spominu. Pri tej priliki želim temu društvu obilo napredka, najlepše sloge in blagoslova božjega! — Hva\a tudi drugim posameznim prijateljicam za spominske darove! Kličem vsem skupaj: Z Bogom! Srečno! Chicago, 111. ,dne 5. julija 1.>1<*. Marija Kobal. Velika jugoslovanska parada 4. julija. Letošnji 4. julij bo ostal goto-|balovi toliko pr'ijateljev in znan-vo v prijetnem spominu sleherne- cey ysakdo jim je želel srečno mu vdeležencu velike naše jugo- potovanje |n mn0g0 vspeha na nosi ovanske parade, vršeče se v vem domovanju sredi največja Dvorak parku. Ta dan se je od- slovenske farmerske naselbine v zvala prettžna večina domoljub-1 Ameriki, nih chikaakih rojakov in rojakinj # v> klicu in želji vlade Združenih dr- Mr in Mrs Kobal sta živela v žav, da naj letošnji, ali 142, spo- Ohicagu vec let. Oba sta bila ve-minski dan Proglašenja Neodvis-|dno delavna na našem drustve-nosti obhajajo s Hrvati in Srbi nem polju, predvsem sta bila pa oziroma v Jugoslovanski skupini, dobra člana na«e slovenske fare, S tem je želela vlada, naj bi se ta vsled česar ju bomo hudo pogreta dan pobratili vsi ameriški Ju- M* ter ohranili oba v trajnem goslovani vsaj pod našo zvezdni, hvaležnem spominu. — Tudi mi to zastavo, osobito še vsled tega, j««® želimo mnogo vspeha in bla ker je bila ravno isti dan slavno- foslova božjega pri novem pod-stno razvita in uradno pripozna- jetju. na v Washingtonu tudi naša nova — Dne 8. t. m. je izgubila na-jugoslovanska zastava. Vsa čast ua slovenska naselbina še enega in priznanje torej onim številnim vnetega rodoljuba^ in delavnega društvom, ki so korakala v nasi rojaka. Mr Alojz Žužek, slušatelj skupini! Vsa čast in priznanje prava na dhikaški univerzi je ta gre pri tej prireditvi tudi nase- n državi hudo breme policijskih stroškov. Kdor nezmerno pije, za-pije tudi čas in postane sčasoma ze delo nesposoben. S tem si pa zamaši vir vsega časnega blagostanja. Ta izguba, ki se ne da povedati v številkah, prekorači bre-zdvomno svoto, katera se izda v denarjih. Da res od pijač navadno nihče nima posebnega dobitka, v ta dokaz naj služijo sledeči podatki. Pred vsem bi se mislilo, da morajo največ dobička imeti gostilničarji. A izkušnja tega ne potrjuje. Pridnih, poštenih oštirjev, ki bi lahko mnogo zabranili, manjka žal povsod. Nekako pro-kletstvo le premnogokrat sledi temu dobičku in navadno velja o njem: Kakor dobljeno, tako zgubljeno! Mnogi vzgledi pričajo o tem. Nekega večera pride k propo-vedi pridigarja Jurija K. Stuart-a v državi Kentuki v Ameriki revno oblečena žena ter zavpije prisedši v bližino pridigarjevo z glasom, kateri je jasno izrazil veliko materino -bol: "Gospod Stuart, gospod Suart, gostilne so mi umorile'mojega otroka!" Vseh oči se obrnejo na usmiljenja vredno ženo, katera se po teh besedah zgrudi in v solzah izliva gorje svojega materinega srca. Pridigar odneha in vpraša pričujoče: "Kolikor žen je tu pričujočih, ki obžalujejo s to ženo enako izgubo, naj kažejo to s tem, da vzdignejo roke." Nepričakovano veliko rok se je dvignilo in priložnost se je po nudila videti, koliko mater mora izkusiti, da se njih sinovi, ko so komaj zapustili šolo, odtujejo po gostilnah materinemu 6rcu. Različne roke so se se vidile. Nekatere v rokavicah, druge bele in nežne, a druge trde in žuljave. Ali bi ne mogla marsikatera mati tudi med nami reči: Gostilna mi je umorila mojega otroka, moža, brata itd.? L. 1874 se je poročalo na Luk-semburškem o stanju oštirjev v 66 župnijah. Od 383 oštirjev so rekli, da jih je le 79 poštenih, pridnih, in da dobro stojijo; a tretjina se peča s pijačo le postransko. Stanje 81 je povoljno. Ostane še 223, katerih osoda se ne more zavidati in ti nimajo sreče. Polovica je zadolženih in so blizu pogina ; 13 jih ge, ki so sami najboljši gostje, 12 je ubožnih, 12 nesrečnih, 18 spridenih. — Od 1. 18H4 —1893 je na Prusovskem 501o-štir končal s samomorom, 308 jih je znorelo, 315 se jih je ponesrečilo, 1821 jih je zadela kap. Kdoi* opazuje naše domače razmere,-ho potrdil, da se tudi pri nas navadno ne godi dosti boljše V naših vaseh največkrat zapoje znani 4. ,r . T-. } Owned by the Grand Carniolian Slovenian Catholic Union of the United States of America. OF#iCtt: ltll Wsst 22nd jflace, _ ' Phone: Canal 2487. CHICAGO, ILL. Subscription price: ............$0.96 ........... 1.50 ............ 2.00 Štiriminotna poslanica predsednika Wiisona. Od Jugoslovanskega oddelku državnega urada za javne informacije v Washingtonu, D. C, smo prejeli prvič sledeče uradno poročilo v slovenskem jeziku. To poročilo se nanaša, oziroma vsebuje poslanico predsednika Wiisona, katero je izdal letos dne 4 julija v javnost. Ta značilna poslanka se glasi v našem jeziku dobesedno sledeče: 11 Vi ste se zbrali, moji sodržavljani, da proslavite dan podpisa one Izjave Neodvisnosti, ki označuje prebujenje novega duha v življenje narodov. Izza porojenja naše republike smo videli rasti ta duh. Mi smo razumeli zahteve ter opazovali, kako se širi in kako triumfira borba za samovlado med mnogimi narodi. Prišli smo do tega, da smatramo pravo politično svobodo kot skupno pravo vsega človeštva. Leto za letom smo se v varnosti svojih meja še dalje radovali mirne rasti svobode in demokracije po vsem svetu A vendar sedaj, nenadoma, stojimo oči v oči pred nevarnostjo, ki ogroža vse, kar smo si pridobili, in vse, kar si je pridobil svet. V vsej svoji stari oholosti, z vso svojo starodavno okrutnostjo in krivico, se je militaristična avto-kracija zopet oborožila proti miroljubnim nadam ljudij. Potem, ko je s pomočjo organizacije, vz-državane deloma z lažjo in pre -varo, zadušila samovlado med lastnimi narodi, se je namenila, da usili svojo voljo svojim sosedom in nam. Enega za drugim je prisilila, vsak civilizirani narod na svetu, da ali odstopi od svojih aspiracij, ali pa da napove vojno v samobrambo. Vidimo se zopet v tborbi za svoj narodni obstoj. Lice v lice se nahajamo s potrebo, da iznova utrdimo temeljno pravo svobodnih ljudij, da ustvarjajo svoje lastne zakone ter volijo svojo lastno pripadnost, ali pa drugače, da pustimo človeštvo, da postane žrtev brezobzirne ambicije ki je odločila, da zatre ono, čemur ne more gospodovati. Proti tej pretnji pa so se dvignili svobodoljubni narodi sveta ter sezdružili. Navdajal jih ni nikak strah, zadržavala jih ni nobena vada materijalne koristi. Doprinesli so žrtve, kakoršnih svet ni poznal poprej nikdar, in njihov odpor v očigled smrti in trpljenja je dokazal, da cilj, ki navdaja nemške poskuse, ne more nikdar upati, da ibo zavladal nad duhom sveta. Proti strahotam vojnega osvajanja, proti praznoti življenja v praznem telesnem zadovoljstvu, proti strahoti, da postane del države, ki ne pozna niti resnice, niti časti, se je ves svet, tako uprl, da so se celo narodi, dolgo vladani in tlačeni s silo, počeli gibati ter se oboroževati. Stoletja podjarmljevanja niso mogla zadušiti plemenskih aspiracij mnogih izrazitih narodov vzhodne Evrope, niti niso ti narodi sprejeli nizkotnih idealov svojih političnih in vojnih gospodarjev. Oni so preživeli počasna preganjanja mirnih časov, kakor tudi agonije vojne, in »daj zahtevajo priznanje svojih pravičnih zahtev po samoupravi in samovladi. Zastopniki teh plemen so danes z vami, izražajoč svojo lojalnost našim idealom in nudeč svoje u-sluge za skupno stvar. Poživljam Vas, sodržavljani, da se združite z njimi, da napravimo ta naš Dan Neodvisnosti prvim, ki bo posve -čen proglašenju neodvisnosti za ▼se narode sveta. WODROW WILSON." 4 značilne izjave povodom 4. jul. 1918. IZJAVA VOJNEGA TAJNIKA NEWTON D. BAKERJA. Ko je cesarska nemška vlada hotela zagospodovati svetu s pod-jarmljenjem po militaristični sili, je izvala na novo Združene Ameriške države. Naučili smo se od Lincolna, da ta narod ne prenese "napol sužnosti in napol svobode." Napadi cesarske Nemčijo so nas opozorili, da svet ne more biti še nadalje "napol zasužnen in napol svoboden," da ne moremo ohraniti našega miru in svobode, dokler ne pomagamo do miru in svobode drugim narodom na zemlji, da ne moremo obdržati svojih pravic in svobodšein, če dovolimo, bo nji oropana le mala Belgija. V tem smislu je Dan neodvisnosti leta 1918 obljubila in znamenje Dneva neodvisnosti za vse človeštvo. Pojujemo se za svoje narodno življenje, toda zma-gp., h kateri prispevamo, ne bo nič manj rešila le življenja demokraciji v Evropi, Afriki in Aziji kot v Ameriki. Izjavili smo se za sa-moodločevanje vseh ljudstev, za njih svobodo in neodvisnost. Na današnji Dan neodvisnosti praznujemo to izjavo ratfftotako koi našo iz leta 1776. IZJAVA MORNARIŠKEGA TAJNIKA JOSEPHUS DANTELA. Ameriško ljudstvo je prejelo nov navdušen krst požrtvovalnosti za svobodo, ki je omogoči' možem letži šest in sedemdesetega izdelati Proglas neodvisnosti, dekret močnega naroda. Vstopilo j4, v to vojno, da pomaga miroljubnim narodom zavarovati svobodo pred podjarmi jen jem, in se bo odložilo meča, dokler ni odvrnena nevarnost militarizma od človeštva. Možje, ki so dali svoja življenja na suhem in na morju v tem slavnem izrednem dogodku, bodo vedno blišeali na nebu Republike, in mi smo odločno sklenili, da ne umro z.ftonj. Iz te vojne tragedije bo stalna luč miru, garantirana po ligi vse svobodnih narodov, - razsvetljevala svet. Oni mož (cesar) je imel dovolj šol, služb, Časti m prostorov za svoje sinove; za nas je bilo pa vedno dosti truda brez upanja; delali smo neprestano kot živina, da smo se zamogli za silo preživeti. Zasluga in plačilo za Jto naše delo je bilo v resnimi skromno. Imeli niste prilike, da bi dospeli do kakih važnih javorih služb, da bi se poročili in uživali blagostanje; pač ste pa imeli vedno dosti prilike opravljati službo za vašega državnega gospodarja. — Lahko je postal ta ali drugi vojak; ne samo lahko, ampak primorani ste bili v to, da ste bili pokorni kakemu častniku, ki vas je smatral lie za svoj oklep in sulico — vse to pod vodstvom kralja, kateri se ni nič Oziral za dobrobit svojih podanikov. In mi, tu živeči inozemci skrbimo in delamo na to, da bi Ameriko še bolj povzdignili. Vse nase večstoletno tlačanstvo, vsa naša borba za napredek je bila tudi v tem, da se enkrat iznebimo hlap -čevstva in da bi prišli v deželo e-nakop ravnosti. In bežali smo od onega, ki nas je v starem kraju vladal. Tu pa nimamo dandanes nobenega vladarja in gospodarja, ker to smo vsi mi sami. Mi se tu odkrivamo le ženijem (Glavnim mo -žem), ne pa aristokratom. Dandanes živi v Beli hiši lahko tudi oni, ki je bil neko£ navaden delavec. Pri nas dela vsakdo zase in tudi za celokupnost. Dospevši semkaj se nam je srce polnilo z upanjem in nadami. Sanjali smo o zlatolasih dečkih in brhkih deklicah; o domih, kjer se čuje klavir, o šolah, univerzah, «od nijah, postavodajah, kjer naši sinovi lahko delajo poleg drughi mož,kjer lahko napredujejo v pla či, časti in naobrazbi; kjer se lahko stavijo v kroge brez razlike; kjer vlada enakopravnost; prišli smo v deželo, kjer lahko s pono -som trdimo to, .kar smo in za to, kar delamo. Ako se pojavi v tej deželi kaka občna krivica, je to naša napaka. Če bi namreč baklja svobode prenehala svetiti, bomo mi sami temu krivi i če: bo naša zastava oneča-ščena, bodo zgubili upanje vsi potrti in boreči se narodi drugih držav; vsi oni, ki so zrli na višnjevo polje naše zvezdnate zastave, in katere so rdeče črte te zastave pol nile s pogumom. Mi vemo, da je ta svoboda la -hko naša slava, ali naša poguba, ker mi nimamo nobenega posvet -nega nadgosopodarja; gospodarii smo si mi sami, da se vodimo po lastni volji. Doživeli smo uro prave preizkušnje. Mi ne bomo omahovali. Stari svet nas ne sme videti, da bi ope» šali, ali da bi bežali v boju. Kar se je za nas pridobilo in nam dalo, držimo sami zase in za svoje sinove. IZJAVA GENERALA PEYTON C. MARCHA, ŠTABNEGA ŠEFA. IZJAVA TAJNIKA NOTRANJIH ZADEV FRANKLIN K. LANE. (Namenjena tu živečim inozem-cem.) • Mi smo prišli v Ameriko z namenom, da pomagamo tej novi domovini, da pomagamo sami sebi in našim otrokom. Vrata te domovine so bila odprta ; ko smo prišli semkaj nam ni bilo treba plačati nobene vstopnine. llodili smo po pnih stezah in potili, po katerih so hodili- že dru gi pred nami. Zemljo, za katero so se borili drugi, smo dobili mi, kjer si lahko stavimo lastna domovanja. V stari, ali naši rojstni domovini smo delali, da smo se zamogli skromno preživljati; tu smo pa delali in delamo, da živimo boljše. Tu nas navdajajo vedno sladki in lepi upi, v stari domovini pa ne morejo postati naši rojaki več kot to, .kar smo bili mi. V stari domovini nam je bila pot k napredku in blagostanju za prta po oblastvenikih; nikakor nismo mogli dospeti do lastne zemlje, napredka in pozicije. Vedno je nam stal mož z oblast veno. roko na poti, kateremu smo se morali ponižno klanjati in odkrivati v znamenje hlapčevanja. In če si se tudi še tako trudil, žrtvoval in pe- Četrti julij je vsem Američa nom simbol svobode. In predstavlja na tem kontinentu ustanovitev vlade po ljudstvu, izid vojne, v kateri so možje žrtvovali svoja življenja in premoženja, da ne bo njih usode določala avtokra-cija. Na današnjega Četrtega julija najdemo ves narod mobiliziran, da nam brezobzirna in despotična monarhija ne vzame svobode, ki so jo pridobili naši- predniki. A-mcričani v Franciji in Američani doma se bodo danes navzeli novega duha in spominov, kaj ta dan pomeni za nas, da se mora vojna nadaljevati do zmagovitega zaključka. Svobodni možje prek vsega sveta so danes združeni pod eno štandarto, navdušuje jih ena misel, da ne bodo nikdar za -sužnjeni od nobenega naroda. Za to misel bodo Tadi umrli. V tem faktu je zagotovilo, da Nemčija ne more nikdar zmagati. Avstrija, prijateljica Turkov. Sedanja svetovna vojna je spravila politične razmere Evrope v tako čudno stanje, da teh razmer nikakor ne zamoremo umeti. Najbolj čudno se nam je zdelo, »ko smo čitali kmalo po izbruhu vojne, da je postala Avstrija zaveznica in prijateljica Turške. trepetom. Čeravno nismo te grozote sami skusili, so nam pa pravili o turških klanjih kristjanov naši predniki. O tem smo čitali zgodovino, resnične pripoveeti i. t. d. O tem nam pričajo še dandanes razvaline porušenih gradov in cerkva, ki so bile v minulih stoletjih žrtev turških vpadov. O teh žalostnih časih nam priča tudi naša narcidna pesem, ki opisuje junaške čine generala Lavdona; močnega barona Ravbarja, Kaci-janarja i. t. d. Nepopisno je gorje in strah katerega so osobito prestali pred Turki. Koliko moških je padlo v tej vojni; koliko nedolžnih otrok so krvoločni Turki umorili; koliko deklic in žena odvedli s sabo v dužnost! Ogromne, krvave številke nam pričajo in bodo pričale do kon#a vekov, dt so bili Turki največji sovražniki kristjanov. Kdo zamore torej o Turkih spoštljivo in dostojno govoriti 1 Žal in sramota pa, da je že pokojni cesar Franc Josip pozabil na vsa ta dejstva in postal vsled berlinskega pritiska kar naenkrat prijatelj in zaveznik Turkov. Ali ni to čudna zveza: Krščanski vladal in krvoločni turški sultan! Čitali smo, da je poslaJ pok. avstrijski cesar bivšemu turškemu sultanu Mohamedu V. neko visoko odlikovanje (ne vemo kakega reda); imenoval ga je tudi častnim generalom avstrijske armade ter mu poslal zaeno 50 tisoč kron za turški Rdeči polumesec (na mesto za Rdeči križ). Vse to je storil avstrijski cesar zato, ker so se Turki zelo odlikovali v klanju in trpinčenju krščanskih vojakov v sedanji svetovni vojni. — Ali ni to največji krvavi madež na dvo-glavem avstrijskem orlu T Da bi bil pa brat vreden svojega brata, je tudi turški sultan odlikoval bivšega avstrijskega cesarja in ga imenoval menda maršalom v svoji armadi. — Pomislite malo: Krščanski in celo katoliški vladar, častni poveljnik krvoločne turške armade? V starokrajskih listih smo či tali, da je ukazala avstrijska via da razobesiti tudi turške zastave po vseh večjih mestih monarhije t oda j, ko so nemško-avstrijske turške čete zaVzele Bel grad. V beli Ljubljani je tedaj vihral na Gradu turški polumesec poleg avstrijskega in nemškega orla Res lepa trojica! Dalje smo čitali, kako hoče dandanes avstrijska vjada strahovati uporno ljudstvo po raznih mestih s turškimi "handžarji", kajti sila kola "orni. Zbegano ljudstvo ima pred Turki več straha, 'kakor pa pred domačim vojaštvom; v tem je "c. kr." vlada na Dunaju dobro poučena. Kakor je bilo za času padca Belgrada veliko veselje na Dunaju in po celi Avstriji, tako je bila dne 3. julija t. 1. gotovo velika žalost, ko je došla tja vest o nenadni smrti turškega sultana Mo hameda V. in zvestega zaveznika Avstrije. O Mohamedovi smrti se ne poroča dosti iz Carigrada, samo to se ve, da so ga baje umorili turški revolucijonarji in da bivši sultan ni umrl naravne smrti. Radi bi videli oni dan cesarja Karola, če je kaj točil solze za pok. sultanom? ali če se bo udeležil njegovega pogreba? Ker Turki nočejo biti brez svojega sultana, je zavzel Mohamedovo mesto že njegov naslednik princ Vakid Eddine, gotovo tudi v največje veselje avstrijskega ce-sirja. Kaj bi počela Avstrija brez turške pomoči njena zvesta zaveznica? In zgodilo se je, kakor se poroča preko Amsterdama, da je poslal avstrijski cesar Karol dne 5. t. m. novemu turškemu sulta- sultanu želi Itrvolomemc narodu pa ^riljantno bodočnost? Lahko se pripet:, da bpdo Turki «ez leta to priznanje zopet poplačali z opustošenjem in klanjem. Civilizirani in vsi krščan ski narodi bi se morali bas v sedanji vojni združiti ter pognati Turka iz Evrope v divje azijske pustinje, tja, kamor spada. "Kdor se z volkom pajdaši, tega volk požre," pravi znana prislo-vica. V Avstriji se že kažejo sledovi prevelikega prijateljstva Nemčijo in Turčijo. Avstrijski prestol se drži še samo na eni zlom ljeni nogi tako, da pričakujemo padca v kratkem. Ko bo Avstrija razpadla, se bo morda cesar Karel zatekel k turškemu sultanu, svojemu pomočniku in zavezniku, kjer bosta lahko skupaj klicala Allaha na pomoč, pa bo že — pre-kasno. Dragocene gosli. ■ "Vidite, je rekel debeli mesar Bandee v St. Denisu pri Parizu svojemu precej trebušnemu sosedu peku, ki je bil slučajno pri njem, "vidite, ljubi moj, pri kupčiji se moraimo pač zadovoljiti s skromnim dobičkom." Ravno se je vsedel z vso težo svoje telesne obilosti v širok naslanjač zraven mize, ko vstopi mlad dvanajstleten dečko v pro-dajalnico. Bil je čudno napravljen. Slabotno telo se je skoraj zgubilo v obnošeni sukni, katero je gotovo nekdaj nosil čokat,gimnazijec. Povsod so se poznale pege od črnila in lepila. Noge so tičale v hlačah, ki so bile nekdaj ruja-ve, sedaj pa niso kazale nobene gotove barve. Bujne kuštrave lase so gledale radovedno skozi odprtine širokega klobuka. Pod pazduho je imel zasmoljene gosli in ldk. "Ali se mi ne pobereš takoj, postopač! Tu je beračiti prepovedano!" zakriči nad njim mesar z zadrtim glasom. ' * Oprostite, gospod,'' odvrne mladenič, "jaz ne beračim, mar več želim si kupiti dve telečji no-gi." "Dve telečji nogi? Pojdi sem, sinko," mu odgovori prijazne je prodajalec in rekši zavije nogi v bel papir, jih pomoli z jedno roko kupcu, drugo pa drži odprto, da bi spreje denar. "Šestnajst novcev, dečko!" opominja mesar. Mladenič začne preiskovati svoje žepe in jih preobrača jednega za drugim. Sedaj privleče na dan čik in zopet ikošček sveče, tri gum be, kos glavnika, štiri do pet i-gralnih kart, kos črnega kruha — pa nobenega novca, da bi plačal meso. Mesar malo počaka, potem pa pomenljivo pomaje z glavo. "Kaj mi je storiti?" pravi dečko z otožnim glasom, ko je že pe tič preiskal vse žepe. "Zgubil sem denar." "Tem slabeje!" zasmehuje ga mesar. "Sedaj pa le hitro od tod, brez denarja ne dobiš mesa. "Ali, če ne prinesem očetu mesa, me bode tepel. Obdržite gosli, prav dobre so, čez jedno uro dobite denar," prosi jokajoče deček. Mesar opazuje gosli, in zazdi se mu, da so vsejedno vredne več, nego šestnajst novcev. Srce se mu omeči. Poda mu zaviti nogi, mladenič pa ves vesel zdirja iz prodaj alnice. Komaj je minulo deset minut po tem dogodku, kar stopi v mesnico lepo opravljen gospod in vpraša z močnim angleškim naglasom: "Oprostite, gospod, popolnoma sem zgrešil pot proti mestnemu drevoredu. Povejte mi, prosim, kam naj se obrnem?" Mesah se vzdigne in mu z vso mi sledečo vdanostno in pozdrav-| uljudnostjo pokaže pravo pot. . <»_._ i. ----j.i njeg0vim govorjenjem o pazuje tujec z nenavadno pozor nostjo na mizi ležeče gosli, nakar jih vzame v roke in vpraša: "Ali so gosli' vaše?" "Ne, gospod. Mlttd berač mi jih je zastavil." no brzojavko, ko je le ta zasedel prestol: "Nepremagljivo junaštvo naših armad vstrajnost našega pogumnega ljudstva (pa tudi sestrada-nepa op. ured.) je utrdila našo zvezo z Nemčijo in ^Bolgarijo pred obrazom vseh naših sovražnikov, ki so javno hoteli uničiti in one častiti naše države. Modre? in previdne? politične ideje, ki sedaj navdajajo našo vlado so dospele tudi že do slave? Vse to svedoči pot do končne zmage in povečanje otomanukega cesarstva. Jaz Vam izražam torej iskrene želje k napredku pri Vašem vladanju in želim briljantno bodočnost Vašemu (turškemu) narodu. Ali ni s tem avstrijski cesar Karol blamiral Avstrijo pred vsem "Res? kje pa stanuje oni berač?" i "Gospod, tega ne vem. Rekel mi je, da se povrne v jedni uri, da reši gosli." "Škoda; res, prav škoda! Godalo je dragocenost. — Hm, prava redkost, Roginove gosli!" *1 Roginove ?'' vpraša začuden mesar. "Kedo je Rogino?" "Kaj? Tega ne veste? Rogino je najslavitejši izdelovatelj gosli v Benetkah. Glejte, tukaj stoji zapisano: Naredil Rogino v Benetkah 11525." ' I "Pisave ne morem spoznati," pravi mesar, gledajoč par čudnih kavk na goslinem dnu. "Da da, ne motim se!" odvr-ne Anglež. Te vrste gosli so jako / redke — čudno, čudno. — Drago jih plačam, prodajte mi jih!" . "Ne morem, gospod! Rekel sem vam že, da gosli niso moje." "Dam vam dvesto frankov zanje, tristo — petsto — tisoč — petnajststo frankov." "Obžalujem, gospod, a prodati jih le ne smem." "Škoda, škoda," pripomni Anglež zeva je. "Premislite si. Ako se odločite za kupčijo, poiščite me. Tu je moj naslov. Dam vam za gosli dva tisoč frankov! — Z Bogom!" • . Anglež odide. Ves popoldan je ogledoval Ban-dč Angleževo vizitnico. Na njej je stalo: Lord Douglas, Hotel Imperial." Dva tisoč frankov! Hu — me--sarju se je hotelo v glavi zmešati. Bilo mu je pri srcu, kakor staremu Tantalu, kateremu so nevidne roke vselej odmaknile hrano in pijačo, kadar je hlastnil po njej. Ali naj bi pustil dva tisoč frankov? Kaj še dveh tisočev ni moč prislužiti vsak dan! Vedno bolj ga je nadlegovala misel, da je pravzaprav le od njega odvisno ali gosli proda ali ne. "Dobro, ako se fante ne povrne do šeste ure bodemo gosli prodali," misli si mesar. "Dober dan, gospod, dober dan, tu imate šestnajst novcev!" "A, ti si? Sedaj je že ura pet," zagrozi se mesar nad dečkom. "Dolgo časa si rabil, da si našel zopet pot do mene." Debeluh je najbrže pričakoval odgovora, a ga ni pričakal. Začel je tedaj drugače in rekel s prija-znejim glasom: "Obdrži denar. — Ali mi prodaš svoje gosli?" "Ne gospod!"' "Dam ti za nje dvajset frankov. Hočeš?" "Ne gospod!" "Zakaj ne, ti paglavec ti?" za-upije mesar nad dečkom, ki je ravno hotel oditi z goslimi. "Godalo je mojega očeta," odgovori mladenič. "AJco mu jih ne prinesem nazaj, me bode tepel." "Tu imaš petdeset frankov, in mir besedi; gosli a pusti meni." "Gosli ne dam!" "Na sto, dvesto, tristo frankov," govori ves razvnet mesar iskaje po denarnici. Pogleda na mladeniča, ki je gosli vedno bolj pritiskal k sebi. "Danes sem res neumen," nadaljuje zopet mesar, "pa ne gre mi iz glave, tvoje gosli moram i-meti." Po dolgem obotavljanju in govoričenju prepusti dečko gosli za štiristo in petdeset frankov. Mesar zapre prodajalnico in hiti proti hotelu Imperial. Med potjo preračuna dobro "kupčijo. Vsega dobička mu ostane še vsejedno tisoč petsto in petdeset frankov — gotovo lepo plačilo za dve telečji nogi. "Ha, srečo mora imeti človek," si misli debeluh. Od veselja bi bil poskočil, ko bi se ne sramoval svojih starih let, in ko bi mu ne za-branjevala telesna teža. Radostnega obraza se ustavi pred hotelom Imperial in vpraša vratarja s tresočim glasom po Lordu Douglasu. "Gospoda ne poznam," odvrne malomarno vratar. "Tu je njegova vizitka," pravi mesar podavši jo vratarju. "Oho, vi pridete zavoljo gosli?" vpraša zasmehljivo vratar. "Da gotovo, tukaj so, tu imam zavite v papirju," odgovori hitro mesarski mojster. "Ha, ha, ha! Gospod, vi ste že šesti, ki je prišel k nam iz istega vzroka." . "In Lord Douglas?" "Je premeten Anglež, ki vas je vodil za nos." Mesar bi bil skoraj omedlel. Moral se je nasloniti na vrata, da ni padel. "Saj mi je vendar rekel, — da je — da je — godalo prava redkost," jeclja opeharjeni mož. "Redko? Pojdite k starinarju, dobite jih lahko na tisoče. Bežite, bežite in ne smešite se samega sebe!" Mesar vrže gosli na tla in jih razdrobi. Na to se povrne domu, da bi spustil svojo jezo nad poma-gači in delavci. Kupujte Vojno varčevalne znamke! s v ; ■ * -jr ~ >v z ' • • r, w * ^ fi ' •' 1A TTTTTTi rr- Ustanovljena t JoHatu, m., dne 2. aprila 1894. Inkorporirana v Joltota. državi Illinois, dna 12. januarja, 1898. ^ j glavni URADi joliet, ill. tabf« 1048 [f od ustanovitve do L junija 191« skupna izplačana podpora 91*376,135.32 GLAVNI T7BADNIKI: Predsednik: Paul Sehneller, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. I. Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N. Chicago St., Joliet, 111. TT PnrinrArlaAilnilr. U.ik Tn^..« 941 P.1« Q* D...KU Pnln ' ' — '»or. i iauuo u. aiuc, WiU—iU OV., «... • • Pooblaščenec: Ralph F. Kom pare, 9206 Commercial Ave., So. Chicago, 111. , Vrhovni adrmvnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. I NADZORNI ODBOR: . 1 { Josip Dnnda, 704 North Raynor Ave., Joliet, HL Martin Nemanich, 1900 W. 22 St., Chicago, 111. Math Kostainiek, 302 No. 3rd Ave. West ; Virginia, Minn. John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. Frank Frančič, 420 — 4. Ave., Milwaukee, Wis. . POROTNI ODBOR: Mihael J. Kraker, 614 E. 3rd St., Anaconda, Mont. Geo. Flajnik, 4413 Butler 8t., Pittsburgh, Pa. Anton Gregorich, 2112 W. 23rd St., Chicago, I1L j PRAVNI ODBOR: Anton Burgar, 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Joseph Russ, 6517 Bonna Ave., N. E., Cleveland, Ohio. Frank Plemel, Rock Springs, Wyo. UREDNIK "GLASILA. K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. Telefon Canal 2487. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče se Jednote naj se poSiljajo na glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. Chicago St., Joliot, HI., dopise, društvene vesti, razna naznanila, oglase in naročnino pa na: "GLASILO K. S. K. JEDNOTE, 1951 W. 22nd Place, Chicago, 111. -r. sv. lienoveie, St. 108 t Joliet, 111. - Ccrti. štev. 8600, Franca, roj. 1902, B 16. $1000. — Spr. 2. jun. 1918. Dr. šteje 115 članic. K dr sv. Srca Marije St. Ill v Barberton, Ohio. Certi. štev. 8601, Zakrajsek Jera, roj. 1885, R. 33, $500.00. — Spr. 9. jun. 1918. Dr. šteje 41 članic. . K dc sv. Ane Se. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 8602, Drassler Sofia, roj. 1902, R. 16, 11000. — Certi. Stev. 8603, Kovačič Tina, roj. 1902,R. 16, $1000. - Dr. Šteje 138 članic^ K dr sv. Ane St. 123 v Bridgeport, Ohio. Certi. Stev. 8604, Princ Kristina, roj. 1898, R. 20, $500.00. — Spr. 16. jun. 1918. Dr. Šteje 70 čanic. J „ K dr. sv. Ane št. 139 v La Salle, 111. Certi. Stev. 8606, Bavitz ^ranea, roj. 1889., R. 29, $10000. — Certi. 8605 Jalovec Terezija, roj. W R. 76, $500.00. — Spr. 16. jun. 1918. Dr. Šteje 46 članic. K dr sv. Jožefa Sc. 148 v Bridgeport, Conn. Certi. Stev. 8630, Meričnjak Roža. roj. 1884, R. 34, $500.00. — Spr. 14 jun. 1918. Dr. Šteje 93 članic. K dr. sv. Jeronima št. 153 v Canonsburg, Pa. Certi. štev. 8607, Žigon Marija, roj. 1902, R, 16, $500.00. — Spr. 2. jun. 1918. Dr. šteje 60 članic. K dr. sv. Ane St. 156 v Chisholm, Minn. Certi. štev. 8609, Su-šnik Marja, roj. 1889. R. 29, $1000. — Certi. štev. 8608 Rudolf Margarets, roj. 1894, R. 24, $1000. — Spr. 2. jun. 1918. Dr. šteje 76 Hanie. K dr. Mar. Čist. Spoč. št. 160 v Kansas City, Kans. Certi. štev. 8610, Pvje Polona, roj. 1896, R. 22, $1000. — Certi. štev. 8611. Merle Marija, ro.i. 1896, R, 22, $1000. —■ Certi. štev. 8612, Kramar Ana, roj. 1892, R, 26, $1000. — Certi. štev. 8613, Pibernik Ana, roj. 1890, R. 28. 1000. — Spr. 2 jun. 1918. Dr. šteje 29. članic. K dr. Mar. Magdalene št. 162 v Cleveland, Ohio. Certi. štev. 8614, Vehar Jožefa, roj. 1902, R. 16, $1000. — Certi. štev. 8615, Za- vršek Ana, roj. 1902, R, 16, $1000. — Certi. štev. 8616, Cvar Francu, lako^x Marija »7 28 $1000.00. — Cert. štev. 7885, Vrbetič Bara R IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. sanetas suspendovane članice. Od dr. sv. Družine štev. 5 v La Salle, 111. Cert. Stev. 7554, Novak Marija R. 16 $1000.00. Susp. 11. junija 1918. Dr. šteje 154 članov Dr. šteje 289 čianov (ic). Od dr. sv. Srca Jezusovega štev. 54 v Chisholm, Minn. Čeri štev. 11931, Beržič Anton R. 30 $1000.00. — Cert. štev. 9920, Špel Ivan R. 19 $ri00.00. Susp. 22 junija 1918. Dr. šteje 64 članov (ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 55 v Crested Butte, Colo. Cert. ptev. 18^12, Težak Marka R. 21 $500.00. Susp. 22. junija 1918. Dr. šteje 89 članov(ic). Od dr. Vit. sv. Mihaela štev. 61 v Youngstown, Ohio. Cert. štev. 19121, Soiič Štefan R. 24 $1000.00. Susp. 24. junija 1918. Dr. šteje 131 članov (ic). Od dr. sv. Jurija štev. 64 v Etna, Pa. Cert, štev. 21467, Vinski Mato R. 25 $1000.00. Su«p. 24. junija 1918. Dr. šteje 108 članov(ic). Od dr. sv. Jan. Evang. štev. 65 v Milwaukee, Wis. Cert. štev. 20877, Gerbica Franc R 24 $500.00."Susp. 24. junija 1918. Dr. šteje 156 ()ar.ov(ic) Od dr. Mar. Pomagaj štev. 79 v Waukegan, 111. Cert. štev. 12991, VevšekAntor. R. 27 $1000.00. Susp. 15. junija 1918. Dr. šte.i 82 članov (ic). Od dr. sv. Aloizija štev. 88 v Mohawk, Mich. Cert. štev. 92K>, Abzic John R. 19 $1000.00. — Cert. štev. 22262, Černič Matija R. 37 $500.00. Sušo. l'A junija. 1918. Dr. šteje 41 članov (ic). Od dr. sv. Cir. in Metoda štev. 90 v S. Omaha, Neb. Cert. štev. 22692. Mulkovič Anton R, 32 $500.00. Susp. 21. junija 1918. Dr. šteje 20 č:«inov(ic). Od dr. sv. Petra ii* Pavla štev. 91 v Rankin, Pa. Cert, štev. 19370, Tomašič Franc R. 23 $1000.00. — Cert. štev. 19372, Priselac Jurij R 32 *1000.00. Susp. 16. junija 1918. Dr. šteje 129 članov(ic). Od dr. Fred Baraga štev. 93 v Chisholm, Minn. Cert. štev. 22153, Šega Louis R. 31 '$1000.00. Susp. 9. junija 1918. Dr. šteje 139 članov (io). 01 dr. sv. Alojzija štev. 95 vBroughton, Pa. Cert. štev. 19293, Piral: Martin K. 36 $1000.00. Susp. 9. junija 1918. Dr. šteje 78 članov (i?). Od dr. sv. Družine štev. 109 v Alliquippa, Pa. Cert. štev. 19263, Prepeluh Josip R. 24 $1000.00. Susp. 19. junija 1918. Dr. šteje 44 članov (is). OdŽr. sv. Pavla štev. 118 v Little Falls, N. Y. Cert. štev. 12357, Pohleven Ivan R. 32 $1000.00. Susp. 16. junija 1918. Dr. šteje 26 člano$(ic). '0d dr. >v. Antona štev. 158 v Hostetter, Pa. Cert. Stev. 213/6, Trofc^' Anton- R. 28 $500.00. — Cert. Stev. 22177, Zaverl Matevž R. 42 $600.00. Susp. 26, maja 1918. Dr. šteje 26 članov(ic). 36 $500.00. Susp. 25. junija 1918. Dr. šteje 41 članov(ic). Od dr. Kraljica Majnika štev. 157 v Sheboygan, Wis. Cert. štev. 7720, Florjan Ane R. 38 $500.00. Susp. 12. jun. 1918, Dr. Šteje 75 članov (ic). Od dr. Mar. Pom. Krbtj. štev. 165 v West Allis, Wis. Cert. štev. 8477, Florjane Terezija R. 18 $500.00. Susp. 18. junija 1918. Dr. šteje 15 članov(ic). / ~ SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K dr sv. Ant. Pad. štev. 87 v Joliet, 111. Cert. štev. 10320, Za-bukovec Anton R. 23 $1000.00 Zopet spr. 31. maja 1918. Dr. šteje 130 članov (ic). * PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa štev. 56 v Leadville,' Colo, k dr. sv. Jan. Krst. štev. 14 v Butte, Mont. Cert štev. 19829, Bučar Frank R. 34 $100.00 Prest. 12. junija 1918. 1. dr. šteje 179 članov(ic), 2. dr, šteje 192 člano v (ic;. - _ Od dr. sv. Jožefa štev. 57 v Brooklyn, N. Y. k dr. sv. Frančiška Ser. štev. 46 v New York, N. Y. Cert. štev. 21101, Pere \ ik-torin Fr R. 32 $500.00. Prest. 21. junija 1918. 1. dr. šteje 131 članov (i<»), 2. dr. šteje 22 članov (ic). Od lr. sv. An'ona Pad. štev. 87 v Joliet, 111. k dr. sv. Jožefa štev. 100 v Milwaukee, Wis. Prest. 15. junija 1918. 1. dr. šteje 128 članov(ie), 2. dr. šteje 102 člsmov(ic). Od Ar 8V Alojzija štev. 95 v Broughton, Pa. k dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert. štev. 6693, Kokel Matija R. 27 $1000.00. Prest. 24. junija 1918. 1. dr. šteje 78 članov(ic), 2. dr. stejc 61 članov (ic). PRESTOPILE ČLANICE. ' Od dr sv Jožefa štev. 1 2v Forest City, Pa. k dr. sv. Ane štev. 120 v Forest City. Pa. Cert. štev. 1892, Šeme Franea R. 24 $500.0»'. Prest. 16. junija* 1918. 1. dr. šteje 303 članov(ic), 2. dr. šteje 137 Od dr sv. Frančiška Sal. štev. 29 v Joliet, 111. k dr. sv. Genovefe štev 108 v Joliet. 111. Cert. štev. 6148, Zmajč Marta R. 18 $1000.00. Prest. 2. junija 1918. 1. dr. šteje 334 članov(ic), 2. dr. šteje 116 članov (ic). Od dr Marije Device štev. 33 v Pittsburgh, Pa. k dr. Marije Sed Žal štev. 81 v Pittsburgh, Pa. Cert. štev. 4969, Vidina Marija R. 32 $500.00. Prest. 23. junija 1918. 1. dr. šteje 169 članov(ic), 2. dr. š*eje 150 članov (ic). Od dr Marije Vnebovzete štev. 77 v Forest City, Pa. k dr. sv. Ane štev 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 7856, Kotar Kristina K 16 «1000.00. — Cert. štev. 4572, Kotar Rozalija R. 22 $1000.00. Pres* 16. junija 1918. 1. dr. šteje 205 članov(ic), 2. dr. šteje 139 članov (ic;. Ovl dr Mar Čist. Spoč. štev, 80 v So. Chicago, 111. k dr. sv. Florjana štev. 44 v So Chicago, 111. Cert. štev. 4681, Franko Marija R 18 «1000.00. — Cert. štev. 4688, Smrekar Franca R. 28 $1000.00. Prest 21 junija 1918. 1. dr. šteje 244 članov(ic), 2. dr. šteje 157 Od dr sv. Antona Pad. štev. 87 v Joliet, 111. k dr. Mar. Pom. Kristj š*cv. 165 v West Allis, Wis. Cert. štev. 4949, Korbar Franca R. 23 $1000.00. Prest. 17. junija 1918. 1. dr. šteje 127 članov(ic), 2. dr. šteje 17 članov(ic). Od dr sv. Alojzij? štev. 95 v Broughton, Pa. k dr. sv. Jeronima štev. 153 v Canonsburg, Pa. Cert, štev. 2870, Kokel Marija R. 18 $500.00. Prest. 24. junija 1918. 1. dr. šteje 77 članov(ic), 2. dr šteje G2 članov (ic). . | Od dr sv. .Jožefa štev. 03 v Milwaukee, Wis. k dr. Mar. Pora. Kristj. štev. 165 v West Allis, Wis. Cert. štev. 6050, Kostelie Mary R 23 $500.00. — Cert. šte*. 6073, Kozlevčar Ivana R, 37 $500.00. — Cert. štev. 3634. Bezjal: Roza R. 19 $1000.00. Prest. 17. junija 1918. 1 dr. šteje 99 članov(ie), 2. dr. šteje 20 članov(ic). Od dr Marije Pomagaj štev. 121 v Little Falls, N. Y. k dr sv A štev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 8382, Oster Julija R. 16 $1000.00 Prest 16. jun. 1918. 1. dr. šteje 53 ičlanov(ic), 2. dr. stejc 140 članov (ic). ODSTOPILI ČLANI. Od dr sv. Štefana Štev. 1 v Chicago, 111. Cert. štev. 20282, Ter-selič Ivan R. 26 $1 $1000.00. Odstop. 18. junija 1918. Dr. šteje 115 članov (V). IZLOČENI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa ileV. 43 v Anaconda, Mont. Cert. štev. 2003, Kuku Jan Jakob H 31 $1000.00. Izločen. 18. junija 1918. Dr. šteje 138 članov (ic>. Cd dr. sv. Petra in Pavla štev. 91 v Rankin, Pa. Cert. štev. 16890, Zejavec Josip R. 17 $1000.00 Izloč. 18. junija 1918. Dr. šteje 128 članov (ie). IZLOČENE ČLANICE. Od dr. sv. Jožefa štev. 21 v Federal, Pa. Cert. štev. 1577, Obed Fran a R. 22 $1000.00. Izloč. 3. junija 1918. Dr. šteje 70 članov(ic). Od dr. sv. Jožefa štev. 43 v Anaconda, Mont. Cert. štev. 7599, Kukujan Franca R. 27 $1000.00. Izloč. 18. junija 1918. Dr. šteje Vil <'!:mov(ir). ZVIŠALI ZAVAROVALNINO. Pri dr. sv. Alojzija štev. 42 v Steelton, Pa. Cert. štev. 3228, Rast ovac Eva R. 30 z $500.00. na $1000.00. Zvišala 20. junija 1918. i'ri dr. sv Ane čtev. 120 v Forest City, Pa. Cert. štev. 2428, Bre-gar Ana R. 33 z $500 00 na $1000.00. Zvišala 16. junija 1918. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. J. Oče in siir. Češki spisal Jan Klecanda. "Stoj! Kdo je?" je zagrmelo skoz tiho noč in puška, pripravljena na obrambo, je zaropotala. "Obhodna stražaje odgovoril glas iz teme. "Znamenje!",— vpraša vojna straža. j. "K nogi orožje", zveni tise odpoved., "Geslo!" "Vezzano!" je odgovoril voditelj straže in pristopil na tri korake. Stražnik je skazal čast. — "Vse v redu?" vpraša častnik. Vojak je potrdil. "Sosednje straže?" "Z leve strani nisem že črez četrt ure slišal znamenja!" je odgovoril stražnik. "Kdo je tam?" "Infanterist Pedroni." — "Ah, ta!" je zamrmral poročnik. "Prav! Pomnite, da imamo sovražnike na vratu; ne zabite artiklov!" je opomnil vojaka. Straža je šla tise dalje. Častnik je čutil tajno nekako radost in stopal na lahkoma, kakor bi se bal, da nekoga prebudi. Včasi ^e zamahnil potegnjeno sabljo, in vojaki, korakajoči za njim s puškami v dlani, so zaslišali nekaj kakor u-tajen smeh. Postave, nalične strahovom, so prišle tako do skalnega pomola, kjer je straža imela stati. Ob slabem mesečnem svitu, odbijajočem se od strganih oblakov, so zagledali Pedronija. Sedel je na skali in spal s puško na kolenih. Poročnik je zlahka pristopil in in se polastil puške. 8edaj se je stoprav vzdraniil vojak in prestrašeno skočil kvišku. "Geslo!" je kriknil zmočeno, o-gleduje se po puški. "Vezzano!" je porogljivo odgovoril poročnik. "Ne treba nam gesla, ste ujetnik!" je dodal in postavši na osodno mesto novo stražo, velel je k pohodu nazaj. Naprej je šel Pedroni, za njim dva tovariša s pripravljenima puškama in poročnik s potegnjeno sabljo. Potem je šel vojak, noseč dve puški. "Bil sem zelo utrujen, zadremal sem!" je jecljal Pedroni v svoje opravičevanje. "Tiho! Vojak na straži mora pozabiti na utrujenost", je zakričal manj poročnik ostro. Bil je hrup v malem taboru, kadar so privedli Pedronija. Vojaki so bili razočarani na nemarnega druga, kateri se je spozabil svoje dolžnosti in spal v trenotku, ko je ob njegovi čuječnosti viselo življenje toliko tovarišev. Vedeli so, kaj ga čaka, ali niso ga pomi-lovali; bil jim je trn v očeh. Njihovo sočutnost je vzbujal njegov oče, stari stotnik Pedroni. Ta je, zaslišavši izvestje poroc-nikovo in priznanje krivčevo, u-kazal vzeti mu pobočno orožje ter postaviti ga pod stražo. Tako je hodil razčiljen sem in tja, in v plamenu stražnih ognjev so videli vojaki obupnost v njegovem o-brazu. Stotnik je bil mož strog in neizprosen ,ali radi njegove pravičnosti in ljubezni do podrejenih ga je ljubila cela stotnija. Imel je tri sinove. Dva mu je že vzela kruta smrt; padla sta v vojni, v častni smrti, od sovražnikovega orožja. Tretji in najmlajši njegov sin, sin Pavel, je delal očetu mnogo žalosti s svojim vedenjem. Bil je kadet ali zavoljo lahkomiselnih svojih norčij za ne- kaj časa degradiran na prostega vojaka. Da bi imel sina, katerega je kljub vsej lahkomišljenosti le ljubil, stalno pred očmi, si je izprosil njegovo premeščenje k svoji stot-niji. In zdaj mu je nastala grenka dolžnost, biti tožnik svojega otroka.— Zajet v mučne misli se je izpre-hajal stotnik celo noč okoli stražnih ognjev. Kadar je konečno za hip sedel, se je vzdignila temna postava, ležeča pod drevesom, in prikorakala zlahka k njemu. Bil je to njegov prvi poročnik. Sedel je ves čas tiho, na strani in gledal s sočutjem na nesrečnega očeta. Čakal je, dokler ostali ne pospe, da bi mogel ž njim govoriti. "Gospod stotnik!" je rekel, po-loživši mu roko no rame. Stotnik se je naglo obrnil. "Ali to ste vi? Zakaj ne spite?" "Nisem mogel zaspati! Premišljam o usodi vašega sina!" "Hvala vam, prijatelj!" je rekel starec ter gorko stisnil roko tovarišu. "Kaj namerjate ž njim?" "Kaj namer jam? — Ne razumem vas! Zakon govori jasno, ne dopušča razn^^ljanja!" "Vi ga izročite-sodniji?" "Ali moreni drugače?" "Veste li, kaj ga čaka?" '"Vojak, ki v vojnom času pred sovražnikom na straži stoječ greši proti predpisom, se kaznuje 8 prahom in svincom'., je rekel stari Pedroni. "Vem to. Pavel je poslednji moj otrok, in vendar, ven dar ne morem drugače." Ob teh besedah se je njegov glas močno tresel. "Vem za pomoč, stotnik!" "Govorite, govorite!" je vzk-klinil starec in plaho se ozrši, se je nagnil k poročniku. '.Vašega sina straži zdaj vojak Vedrella. Veste, s čim vam je zavezan? Govoril sem z njim; hoče mu dati, da ubeži. Noč je temna, ostali spe — to pojde!" "Mislite? O moj Bog, ako se ti zahvaljujem!" "Pojdcm torej?" Poročnik se je vzdignil in se trudil, da izvije roko iz desnice stotnikove, ki ga je krčevito stiskala. "I»e, ne. Ostanite, to ne gre, "In zakaj?" "Zakaj? Vprašate me, zakaj? Dal sem svojemu sinu življenje, dal sem mu vse, kar oče more dati. Le jednega ne moreni, ne smem žrtvovati — svoje časti, svoje dolžnosti. Ko bi se jutri probudil brez časti, ne mogel bi dalje živeti. — In potem — ko bi žrtvovali sam sebe, ali Smem prejeti lo žrtvo od vas? Vi ste mlad varujte se, da bi za celo življenje ne postali žrtva očitanj svoje vesti. In Vedrella ? — Ohranil sem mu nekdaj življenje. Ali mu smem za to vzeti čast? Življenje ni bilo njegovo — to je reč narodova, ali čast, čast. gospod poročnik, je največji zaklad pojedincu. — Ostanite tu, Pavel Pedroni bo izročen vojni sodniji!" Poročnik je skomizgnil z rame-nima in sedel. Slišal je, kako stotnik bridko plaka. • Za rana, komaj da se je začel* zoriti, je stala stotnija pripravljena k pohodu. Straže so bile sklicane in nekatere so oglašale sovražne čete. Resnično se je bližal od Saone ob reki Sarki močen oddelek ustašev, kateremu bi se bila stotnija le s težka mogla postaviti na odpor. _____ Sarke ter uničiti mostove", da bi se ustaši, ki so se Črez Judikarije sem vlekli, ne mogli združiti v eno vrsto, dokler bi do-Vezza ne prišla zahtevana pomol V neprestanih praskah z manjšimi četami, ki so prebivalstvo doslej indiferentnih vasi silile na usta-nek, je zvršil stotnik svoj namen in hotel se pridružiti glavnemu koru, ko ga je zasačila tema in primorala, da je prenočil na višini blizo Cille. Zdaj je ostalo le se, prekoračiti razplavljeno reko po poslednjem stoječem mostu, ki je potem imel biti porušen. Položaj stotnije je bil resen. Ob zori je bilo že slišati zvonove od Cille, oznanjujoče, da je njeno prebivalstvo pristalo k ustaji. Ko bi se ne posrečilo priti do mosta, predno se ga polasti saonska u-staška četa, bi stali med dvema sovražnikoma, katerima je utegnila vsako trenotje priti pomoč iz tigneronskih gozdov. Na srečo je bil sovražnik zdaj še dosti oddaljen in skalnato porečje Sarke je zabranjevalo hiter postop. Stotnija je prešla po lesenem mostu, zadovoljši se s tem, da je polomila in strgala držaje. Na popolno uničenje mostu ni bilo misliti kajti že je bilo videti, kako se je valila na nasprotnem bregu iz Dalconske soteske nova četa Piemontezov. Stotnik Pedroni je spoznal, da se mora omejiti samo na uničenje dveh ali treh kosov lesenega mosta, da bi ustaši od Saone in Cille vsaj tako dolgo bili zadržani dokler bi stotnija ne zadobila varne postojanke. Stotnija se je umaknila urno, ali v vzornem redu na skalnato višino, kjer se je mogla daljše dobro braniti iz znatne presile, in in takoj so bili poslani ogledniki v smeri k izhodu, ali od Stenica, ki se je prej k vojski prijateljski ponašalo, ne grozi morda nevarnost in zaseda. Med tem je skon-čal oddelek pijonirjev in tesarjev na mostu svoje delo ter hitel, da bi dosegel varnega kritja. Na dveh mostovih stebrih sta bila pritrjena močna naboja, vrvici za zažiganje, kratko pristriženi, zažgani — nekoliko hipov in lepi most se je imel sesuti v valov? razburkane reke. Minuta, ki je v tem bežala, ~>e' je zdela večnost. Vojaki cele štor-' ni je podprti ob puške, so zrli napeto k mostu. Stotnik in oba poročnika so stali v ospredju, oprti ob skalni vogel. Bili so dosti blizu, da so lahko poznali, da je slabi kolobarček dimu, ki je staf nad nabojema, ugasnil. Vrvici niste zapalili, m most je bil s tem zavarovan za ustaše, v pogubo slabega oddelka vojske. Lahi so spoznali, da gre za uni fcenje ali ohranjenje mostu. Niso se držali več v bojnem redu. Boljši tekači so se trudili, da bi čim prej došli k mostu. "Prokleto! Vrvici ne gorita! je vzkliknil stotnik, otiraje pot s č^-la. "Trije prostovoljci sem!" je velel, obrnivši se k vojakom. Nekoliko mož je pristopilo. Bila je to pot na smrt, gotovo smrt, —a!i šlo je, da se ohrani življenje stotini tovarišev. Veliki in važni tre-notki najdejo svoje velike može. V tem se je približal pešec Pedroni, ki je brez orožja stal bli-',o v strani. Bil je bled kakor stena. "Oče!" je pravil. "Nisem tu oče! Sem poveljnik; kaj hočete?" — je pikro vprašal stotnik. "Gospod stotnik, izkažite mi milost! Dovolite, da bi jaz sam štl zapalit most; Stotnikovo obličje je prebledc-lo, ali zajedno se je razlil po njem izraz zadovoljstva. , "Zakrivil sem", je nadaljeval mladenič. "Tam najdem častno smrt ali odpuščanje!" "Pavel! Sin moj! Idi in Bog te spremljal?!" Vojak se skloni in predno je mogel stotnik oče to zabraniti, mu je poljubil roko. • Kakor puščica je zletel mladi mož po skalinah doli in bežal k mostu. Vojaki so gledali *za njim v največji napetosti. Stotnik je stal tu kakor soha in gledal za poslednjim svojim sinom, ki je sel, da bi omilil svojo sramoto s Častno smrtjo. Gube na obrazu starega moža so drgetale, v očeh se u-tirale seize. Prvi poročnik je ginjen zrl mladim junakom, ali drugemu je poigraval čuden nasmešek okoli usten. Ne izgovorivši niti besedo, je vzel poleg stoječmu vojaku pu' Pedroni je pribežal k mostu in stal nad prvim stebrom. Vojaki niti dihali niso. Stotnik, tresoč na vsem telesu, se je opiral ob kameno steno. Prvi ustašev so bili že na streljaj ; — Puške so počile in krogle so počile in krogle so srfrčale mla demu drznežu okolo glave. V tem trenotku je začutil grozo pred smrtjo in ljubezen k življenju. Potihnil je vrvico, katero je bil držal v roki, izvlekel iz žepa robec in maha je z njim, — bežal po mostu na nasprotni breg. Cela stotnija je vzkriknila kakor z jednim glasom. Stotnik se je opotekel. "Slutil sem to"; je rekel smehljaje se poročnik. Počil je strel — Pedroni je bežal dalje. Poročnik je bil slabo meril." Ogenj, ogenj!" je kričal zdaj stotnik obupno, mahaje z rokama. Vojaki so streljali, — ali slabo. Roke so se jim tresle, mislili so več na starega, sivega očeta nego na sina. V trenotku, kadar je Pedroni že prihajal mimo streljaja, je iztrgal stotnik jednemu od vojakov puško. Priložil je puško k licu. -— s trdno roko pomeril — strel je padel — in begunec Pedroni, raz-peršeč roke, se s krikom zvali na tla. Zajedno se je opotekel stotnik, puška mu je padla na tla, in "srečnega" strela so ulovile roke obeh poročnikov. "Moj sin, moj (poslednji o-trok!" je zaječal stotnik.-- Novice iz stare domovine Umrli so v Ljubljani: — Uršula Jurkovič, posestniea, 69 let. — Jera Mejač, posestniea 60 let. Izidor Kante, sin sluge, 4. leta. Matilka Žagar, hči tovarn, delavca, 3 leta. — Ana Pepelnik, hči tapetniškega pomočnika, 18 ur. Zora Bekš, hči kovinostružca, 10 tednov. — Marjana Žagar, perica, hiralka, 72 let. — Julija Kre-dar, licejska gojenka, 16 let. — Ana Nemec, žena umir. sodnega sluge, 74 let. —Elizabeta Jochin-ger, žena železniškega delovodje, 41 let. — Josip Kupljenik, sirota 15 let. — Miroslav Leopold Otruba, sin orožniškega straž-mojstra. —'> Terezija Weber, tobačna delavka v p. 40 let. — Ul-rik Pavlica, posestnikov sin, 19 let. — Marjeta Povše, hišnica, 53 let. (Slovenski Narod.) Jugoslovansko Edinstvo. Kakor se razvidi iz budimpeštam-skih listov, je bilo na Spodnjem Štajerskem in na Kranjskem v zadnjem času zopet silno mnogo izjav za jugoslovansko deklaracijo, kar nam ni nič novega, ali Madžare je silno ugrizlo za srce to, da so sedaj jugoslovanski socialisti odločno stopili na stran jugoslovanske deklaracije in njenih zahtev za samostojno državo ter se povsod izjavljajo solidarnim z jugoslovanskimi nacijona-listi. Narodno gospodarstvo. V Mozirju na Štajerskem se jj osnovalo pod načelstvom g. Matije Goričarja društvo z omenjenim jamstvom za napravo in vz-državanje električne razsvetljave. Dne 21. aprila so svetile v Mozirju prve električne svetilke. Uporabljena je vodna sila reke Savinje. Velikansko električno -centralo grade pri Falu pri Mariboru. Čez Dravo so napravili jako velik jez in tako dobili vedno moč za štiri velike tunbine po 6,500 konjskih sil, skupno 26,600 konjakih sil. To bo zadostovalo za celo Spodnje, štajersko. Podjetje bo staio okrbg 40,000.000 kron. Tržaški deželni sod je odredil zaplenitey imetka Jakoba Pri-steria, rojenega 1. 1864. v Gradišču ob Soči, komisijonarja, v Trstu radi suknje zločina proti vojni sili državi. V Okolici'Goriške je razsutega toliko streljiva, da se dnevno dogajajo nesreče, o kojih se niti ne piše v časopisju —tako so v navadi taki slučaji. .. Dr. Žolger, čeravaio avstrijski uradnik, je izstopil iz kabineta Seidlerja, in nikakor ni hotel postati minister Seidlervjevega kabineta radi njegove proti-slo-vanske politike. s Poročano je bilo o slučaju Ač-ko v vasi Osel ntu Pohorju na Štajerskem. Sedaj se javlja naknadno, da se Ačko ni obesil, temveč da se je sam stavil na raiju)-lago sodnijskim oblastim, v Ka- ranil, da — .vojo hčerfko pred grdo usi-ljivostjo in napadanjem« tega nemškega gada. — V Zagrebu se je zaletel G-letni Gustav Firft v Vlaški ulici pod tramvaj, ki ga je zdrobil pod kolesi. — Isti dan se je neki vojak vozil s tramvajem na deski zunaj. Pri številki 27 na Ilici je vojak u-daril z glavo ob kandelaber, tako, da se je razbila svetilka. Vojak je padel z deske, a se je še vedno trdno držal in končno se mu je zopet posrečilo pospeti se na tramvaj. Glavi ni bilo nič! Ta morda, da izvira od onih bajeslovnih trdih glavPodkapelskih. — Dr. Živko Nježič, odvetnik v Sarajevu, je ibM brisan iz listine odvetnikov, ker je potem, ko je bil uiet od Rusov, odšel v Ženevo v Švico ter pristopil * Jugoslovanksemu Odboru. Podpisal je tudi Krfsko Deklaracijo. — Hubert Valentini« v Trstu je bil odpuščen od vojaštva kot nesposoben. Radi dokazane nezvestobe svoje žene je isto prisilil, da je skočila iz tretjega nadstropja na dvorišče. Žena si-j* zlomila nogo, ostale poškodbe pa niso bile težke. —- Poleg štrajka tiskarskih stavcev vlada v Zagrebu tudi veliko pomanjkanje papirja, tako da izhajajo časopisi v manjši obliki. Sindikat zakladnikov je hotel naročiti iz Avstrije papir za kompenzacijo, a vsi ti poskusi so se izjalovili radi odpora vlade. Nji jako dobro služi, da časopisi Čini manj pišejo! — — Pernia Lapor iz Jezera, učiteljica v Primovtenu, a prej v Milni (Dalmacija), je bila pred kratkim poslana v norišnico. S 4 kronami dnevno ni mogla se preživljati — kruha ali moke je dobivala malo ali nič, pomoči od nikoder — slednjič je začela neko noč metati pohištvo skoz okno ter hotela zapaliti stanovanje, ali so ji to preprečili ter jo poslali v norišnico. Koliko takih tragedij se bo še dogodilo v Dalmaciji, ki je žapuščena od Nemcev in Madžarov, da umira od gladu?! — — Kmetska hči Otilija Maher, doma iz Sel pri Žrelcu na Kranjskem, je bila povožena od vlaka na cesti iz Celovca v Žrelec. Konji so se jej splaiili -ter zakrivili nesrečo. Teško ranjeno so prepeljali v bolnišnico. .— Petero dece, troje od Karo-line Skolaris, ki ima moža v A-nieriki, a dva od Marije Prinčič v Vipolžah v goriških Brdih na Primorskem, je našlo ročno granato. Eden od otrok je potegnil za vrvico in granata se je razpo-čila ter razmesarila vse. Dva sta ostala na mestu mrtva, a tudi o-stali so tako teško ranjeni, da ne bodo ostali pri življenju. — — V Zapotoku nad Igom je je strašen požar uničil 18 hiš, skupaj z gospodarskimi poslopji. Zgorelo je vse gospodarsko poslopje, hrana in semena. Požar sta povzročila dva 4-letna otroka. — Na Kalu pri Št. Petru na Krasu je ustrelil gozdarski čuvaj Jernej Jankovič svojo ženo radi neprestanih družinskih prepirov. — V bližini postaje Št. Peter na Krasu je povozil jutranji br-zovlak 66-letno Ano Kovačič. listala je na mestu mrtva. — V Beljaku jc povozil vlak kurjača ju-žre železnice I. Janca. Ostavlja vdovo in 8 otrok. —> V Škocjanskih šumah je u-strelii čuvaj Pavel Milharčič iz iz Unca pri Rakeku dva metra dolgega volka, ki je tehtal 27 kg. Sledil mu je tri dni po sledi, ker je bil obstreljen a je poginil šele po 14 strelih. — Električni tramvaj v Ljubljani je povozil pred kavarno 'Evropa' šestošolca Engelberta Drachslerja. Čez nekaj ur potem je umrl na teških ranah. — Neki vojak je hotel v Pesnici pri Mariboru na Štajerskem skočiti na odhajajoči vlak, a mu je spodrsnilo in prišel je pod kolesa vlaka. Malo za tem je umrl v bolnišnici na poškodbah. — V črešnjevskem predoru blizu Pragerskega je bil usmrčen od vlaka Mihael Perko, vojak 22, havbičnega polka. — V Glini na Slovenskem se je utopila 21. letna šivilja K. Fric iz Celovca. - — Na cesti v Pečicah so našli 22-letnega Jakoba Borovinška teško ranjenega in nezavestnega. Umrl je^ na prevozu v bolnišnico. — V Celovcu na Koroškem se je ustrelil knjigovodja plinarne , oženjen in oče otrok. -I Tovarniški uradnik Zech iz Tržiča je manjkal že mesec dni, ne da bi kdo vedel zanj. Našel ga je slednjič neki lovec na planini Dobrci. Najbrže, se misli, dr je zmrznil. _Umrla je v Mariboru na Štajerskem ga. Ana Kac, rojena Bernardi, soproga poznatega zobnega zdravnika. — V Seničici pri Medvodah na Kranjskem je umrla Justina Trampus. — V Ljubljani je padel neki fant pri ognjegasnih vajah s 24 metrov visoke lestve ter ostal na mesta mrtev. Pisal se je Zgonc. — — V Zgornjem Logu je našla smrt v Savi 68 let stara Marija Taufer. Storila je samomor. V Zagorju ob Savi je umrl trgovec in posestnik Josip Zimerman. — Ivan Jeras, zasebnik iz Zgornje Šiške, je umrl v vojaški bolnici v Nagy Srowbattu. — Železničar Pavlin iz Oslavlja je zbolel, a so ga kot Slovenca (prehitro poslali iz bolnice. Že druigi dan se je vrnil in še isti dan umrl v bolnici. — V Celju je umrla ga. Ana Lovrenc, rojena Kandušer, soproga koncipijenta odvetniškega dr. Fr. Lovrenca, v 39. letu starosti. — V radgonski bobiici je umrl posestnik Josip Smodiš iz Ljutomera, vrli narodnjak, v starosti 70 let. — Marija Jakopič, 19 letna hči posestnika k Miščku pri Kormi-nu je vzela v samomorilnem namenu strupa, nato pa se je s ta-ljansko karabino ustrelila v levo stran prsi, nakar je bila težko ranjena prepeljana v bolnico. — U-nirla je ga. Fany Štanger, soproga župana in odvetnika Andrijc Štangerja v Opatiji. — Dragotin Kozjak je umrl 19 let star v Žup-nji v Slavoniji. — V Ponikvi na Kranjskem je umrla ga. Marija Zidanšek, podomače Knezova, v 76. letu svoje starosti. — V Ljubljani je umrla Marija Žunič. — V Jesenicah na Kranjskem je u-mrl nadpaznik finančne straže I Hodnig. — Metko Rutar, 6V2 letni sin Ivane Rutar, orožniškega straž mojstra na Slapu pri Idriji, umrl je igrajoč se z ročno granato. — Marija Bostjančič, pocestnica in mesarica, je umrla v Ljubljani. — Anton Verovšek, bivši uradnik Češke industrial ne banke, je umrl v Ljubljani. — V Novem Mestu na Dolenjskem jc umrl Ivan Lončar^ višji finančni svetnik in viden Slovenec. — Stanko Chrobath, avijatik iz Kranja na Kranjskem je padel na italijanski fronti. Politične vesti — V Pragi so se vršile zopet svečanosti, h ka terim so pohiteli tudi Slovenci z ostalimi Jugoslovani. Dr. Ivan Tavčar, Ljubljanski župan je rekel v svojem gdvoru, da so prišli Jugoslovani k svoji zlati inaj-ki _ Pragi, kakor tudi k Čehom kot svojim najintimnejšim prijateljem in zaveznikom. Jugoslovr-ni da so navdušeni nad kultuio češkega naroda. Mi Slovani sc dobro zavedamo, koliko nam je koristila češka kultura, ki je i-mela na nas Jugoslovane prav poseben upliv, ki se je vršil na našo dušo. Mi se zavedamo, da ako padete Vi, pademo tudi m\ ako zmagate Vi, zmagamo tudi mi. A zmaga pa je sigurna! Govoril je tudi župan glavnega hrvatskega mesta. Zagreba, Dr. Stjepan Srkulj. ki je v vznesenih besedah izražal ljuba v hrvatskega elementa napram čes-iccmu, s ko j ill ne obstoje samo krvne veze. Čehi da so Jugoslovanom več nego bratje, o ni so jim preporoditelji, ker so se Jugoslovani od Čehov naučili, da so del velikega slovenskega naroda. Čehi da so Jugoslovane naučili, da so se sami sebe našli. Govorili so tudi drugi zastopniki vseh jugoslovanskih dežel in vsi so slavili nezlomljivo edinstvo, ki veže danes Čehe in Jugoslovane, ki tvorijo trdno skalo, ob kateri se razibili v nič vsi pois-Vusi sovražnika. Cenzura je zaplenila skoro vsa ooročila o t^i proslavi, ki se ie vršila o priliki 50 letnico češkora narodnega gledališča. Pač dobro znamenje, da se je govorilo tako, fla avstrijski vladi ni bilo pov-š«č. s čemer se morajo ameriški Slovenci strinjati. Pod pritiskom ruske re vol nolle, (one prve, ne one kasnejše sovjetske), j o avstrmH cesar Karel odor*vil v vojski kazen "ftnausre". ki so res nedostojne, ^edaj je ta kazen zooet uvedel a. Že oo tei malenkosti sc more o-eeniti kam ie privedla ljudstvi sovjetska pamet, posebno za nas bodo močnejše. V noči od 16. na 19. maja je napadla drhal nemakutarjev - v Mariboru hišo slovenskega državnega poslanca Verstovška ter ter mu razbila s kamenjem vsa okna. Dva velika kamna sta padla v spalnico, kjer spijo otroci ter je pravo čudo, da se ni dogodila nesreča. Alojx Grošelj v Znojilah na Kranjskem, 4asiravno je oženjen, je imet s hčerjo- svojega soseda, Marijo Maselj, dvoje nezakonskih otrok, Ko ga je tožila Marija radi vzdržavanja deee, jo je zasovražil strašno. Neki dan sta se obe hiši prepirali radi nekih desk, in pri tej priliki je Alojz odiril Marijo z nekim orodjem tako teško po glavi in potem se parkrat, ko se je že zgrudila na tla, da je Marija še isto noč u-mrla. Alojz Grošelj je bil obsojen na 13 meseeev težke ječe. V Sveti Trojici v Slovenskih Goricah je Umrl Lavoslav Perko, poznati kipar. Bil je odličen narodnjak in priznan umetnik . I« Pirana in Kopra v Istri je doslo 120 slovenskih otrok na prehrano na Hrvatsko. Franc Štiglic, doma iz Luč pri Ljubnem je padel na bojišču smrtno ranjen, a v smrtnih mukah ni pozabil na svoj tod, temveč je poprosil svojega prijatelja, tla vse njegove prihranke, nekako 50 kron, pošlje v fond za slovensko šolo v Maribor na Štajerskem. Čast in slava mu! — — Trst ima sedaj z okolico 229,510 prebivalcev. Od teh je 56,908 Slovencev, 2396 Hrvatov in Srbov, 119,23 Italijanov, 11,. -sfjO Nemcev in 38,554 tujcev/ N«, to je nemško štetje. Po pravičnem štetju je v Trstu 80,000 Slovencev, a Hrvatov in Srbov 12,-000, in še to je prej vzeto prenizko, kakor previsoko. — Za teh 80,000 Slovencev plača država 15 učiteljev, a za 11,000 Nemcs pa 70 učiteljev. — To je za naše Avstrijake, ako se najde še kateri, da verjame, da je za nas mogoče življenje pod Avstrijo. — Slična je štatistika tudi za Istro. Po službeni avstrijski statistiki je v Istri 404,286 prebivalcev, in to: 5540 Slovencev, 13,-270 Nemcev, 167,966 Hrvatov in Srbov, 147386 Italijanov, 3010 raznih narodnosti in 1238 tujih državljanov. A v resnici je število Slovencev najmanj 56,000, a Hrvatov in Srbov 181,000, ker jih je mnogo popisanih kot Italijani. Pa vendar imajo v deželnem zboru Italijani več poslancev, kakor Slovenci, Hrvati in Srbi, ki se v zboru ne smejo niti posluževati svojega materinega jezika. To naj bo Avštrijakom v razmišljanje. — Za ''Hrvatsko Državo" je predal gospod Nikola Čuk, trgovec iz Zagreba, 100 kron. Hvala! — To je pač značajen dar za list, ki je na Hrvatskem na čelu jugoslovanskega gibanja. — — Darovi za "Hrvatsko Državo" in druge odločne jugoslovanske liste prihajajo vsak dan ne samo od bogatih, temveč tudi od revnejših ljudi, delavcev, kakor tudi od vojakov vseh šarž. To je znamenje, da narod odobrava odločno stališče teh jugoslovanskih listov, ki ne odnehajo niti za en pedenj od svojega odločnega stališča in zahtev po samostojni Jugoslaviji. — — Javljajo iz Drniša: Na en dan so tukaj poskušale štiri dekleta samomor radi nesrečne ljubezni. Vse so hčere uglednih rodbin. Ena se je poskušala obesiti, druga se je hotela zastrupiti, tretja ustreliti, četrta pa se je vrgla v reko. O pravem času so rešili ono iz reke in ono, ki se je hotela obesiti, druge dve (poskus za-strupljenja in revolverja- pa sta še v življenski nevarnosti. // — Jugoslovanski Klub na Dunaju je napravil pr6test proti osnutku nemške navtične šole v Trstu. t — V Gorici kupujejo Nemci hiše in posestva ter plačujejo prav bajeslovne cene zanje. Gotovo je, da so na poslu nemški miljoni, da si .pribore pod na A-drijo, ki naj bo v nemških rokah. Slovenski kmetje, koji so o tem poučeni od slovenskega časnikarstva, se uspešno branijo pred to invazijo. — Tržaški deželni sod je odredil zaplembo imetka Alfonza Ongaro iz Labinja, trgovca, in-1 fanterista 97, pešpolka, ker je o- MM* t nicijo, _ ------ ---- neki Anton Žigon, posestnik in gostilničar od Lnkežičev, občina Renče (pri Gorici), napotil se proti Kostanjevici na Krasu našel smrt od nekega takega kti* smo semkaj, da pozdravimo Te - Petričič in v imenu Hmtov jfe pozdravil Koro-ica z besedami: Prijatelj in dru-I B*o nas Hrvatov, prihiteli (a zažganih granat, k*J stfa niti niso bile postavljen«, da bi mimo idoče opozarjale! — V Dravi še je utopila pri Št. Janžu služkinja Pavla Rokavec iz Maribora. V smrt je šla od strahu pred posledieami vro^e ljubezni. —: Slamo iz Ogrske nudijo n* Slovenskem po 45 kron meter*. Slovenski kmetje pa so morali syojo prodajati vojaštvu po 11 kron metrski stot. — — Nedaleč od Cavtata v Dalmaciji so ribiči izvlekli iz morja mrtvo truplo italijanskega mornarja, ki pa je bilo že razpadlo. Po legitimaciji se gre -za nekega Luigi Toscani, rojen v Dregisa, okrožje Lodi, Italija. — — V Begunjah je umrla gospodična Fani Debevc, poštarja v Kostanjevici. — Vaclav Proha-ska, je umrl in je pokopan na šmartenskem pokopališču pri Litiji. — V Gorici je umrl Karel Vi drig v starosti 76 let. — V Aj dovščini je umrl Anton Pečenko, posestnik in solastnik kavarne "Central" v Gorici. — V Celovcu je umrl vojak Ivan Fon, rodom iz Trnovega pri Kobaridu na Primorskem, v starosti 27 let. — V Trstu je umrla gospa Ema Štibilj, — V Ljubljani je umrl Ivan Dobrin, doma iz Tržiča na Gorenjskem, zaslužen ' Sokol. — V Stožicah pri Ljubljani je u mrla ga. Marija Pečnik. — Posestnik Ivan Kuder v Kotredežu je padel s strehe svoje hiše tako nesrečno, da je dva dni kasnejše umrl. — V Lokavcu pri Ajdovščini je umrl Fran Rebea, posestnik in trgovec. — V Zagrebu se je ustrelila Vilma Pogačar, rodom iz Celovca. — V Sežani ni Primorskem je umrla gospa Ne-žika Ampf, hišna posestnica in krčmarica. — V Ljubljani je u-mrla Ana Sirk, učiteljica. — 1-stotam je umrla Frančiška O-man, trgovkinja, nadalje Tomaž Wamberger, nadsprevodnik v po-konju, star 74 let, in Franc Lončar, hirale«, v 54.' letu starosti. — V deželni bolnici v Lpubljani je umrl Martin Dokler, medici-nec, star 24 let. — Politične stvari. — Misel narodnega združenja se vse bolj in bolj širi in prodira v široke mase troimenega naroda, prodira s toliko silo, da je danes vsakdo prepričan, da nam samo z zmago te ideje morejo zasijati boljši časi, srečnejša bodočnost. Zmago te misli nam je dokazal nam je dan velikega slovenskega tabora na Bizeljskem. Tam so se sestali bratje- Slovenci, Hrvati in Srbi, vsi požeti z jedno mislijo, vsi prevzeti z enim idealom, a ta je, svoboda in združenje. To se je zgodilo prvokrat tekom sedanje krvave vojne, da so pohiteli bratje z one strani Sotle k svojim bratom Slovencem, da jih pozdravijo, da jim ponudijo desnico in da se zarotijo za skupno delo in borbo poti skupnemu sovražniku. Kakor hitro se je izvedelo, da Slovenska Kmečka Zveza, politično društvo v Mariboru, prireja javno zborovanje na Bizeljskem, takoj so se pričeli pripravljati Hrvatje, da v čim večjem številu pohite na ta zbor, da s svojo prisotnostjo zasvedočijo, svoje e-dinstvo in da z brati Slovenci iz-zmenjajo svoje misli ter se dogovore za nadalnje delo za uresničenje skupnih zahtev. Iz Zagreba je prihitela akademska o'mla-dina z mnogimi odličnimi meščani in ženama. Slovenski kraji Dobava, Kapela m Suiace so pričakovali sprevod voz z burnimi ovacijami. Toda šele popoldne se je začelo zbirati nešteto kmetsko prebivalstvo iz zagorskih hrvatskih in zagorskih hrvatskih brd, iz Klanjca in Kraljevca, pod vodstvom duhovnov, župnikov, z lastnimi zastavami, in sjicar itaja, kjer se je imel vršiti zbor. Takoj za tem so prišli vrli, Srdovčani, pod Vodstvom župnika Stepann-sa ter upravitelja Šribarja, d s. pozdravijo Slovence, kojito se je nabralo že blizu šest tisoč. Oblasti so zabranile, da bi Hrvatje govorili na sestanku, zato so z zastavami šli do slavolok*, na katerem je bilo čitati napis: ."Dom skupni nam zgradite! da tam počakajo Dr. Korošca. in ves atovenski narod na tej posvečeni zemlji. Prišli smo semkaj, da čujemo Tvojo moško besedo, da nas učvrstiš in opogumiš za daljno bonbo za naše narodne ideale. Bratski nam slovenski narod ravno sedaj prenaša težke čase. Kadar se dviga tujec ter upira vse svoje sile, kako nas mora združene razdvojiti! Ne boj se! Slovenski narod ni sam Z njim so složni Hrvati in složni Srbi, ki (bodo vedno neustrašeno staii pri svojih bratih Slovencih. Nerazrušljiva je i^aša vera, ker usoda enega, je usoda vseh nas. Vaša trpljenja in tuge so naša trpljenja in tuge. Ramo ob rami složno se hočemo boriti še nadalje, a v Tebe, naš vodja, gledamo s poplnim zaupanjem, prepričani, da nam boš iz te težke borbe izšel kot slaven zmagalec. Mi te tukaj v Tvoji domovini pozdravljamo in prisegamo bratskemu slovenskemu narodu zvestobo do poslednjega diha. i. V imenu prisotnih bratov Srbov je stopil sedaj pred D. Korošca akademik, Milan Popovič in v plamenečih besedah pozdravil Dr. Korošca, kot moža, v katerega upira danes vsa Jugoslavija svoje oči in to sedaj tem bolj, ker se dvigajo neke mračne sen-eef ki napovedujejo vojno složnim bratom. Današnji dan je ten slavnejši, ker se je troimeni narod bratski sestal v času, ko nam silodržci krojijo usodo ter nas hočejo razdeliti. Hrvati in Srbi nikdar ne bodo zapustili bratov Slovencev, temveč bodo še silne jše vodili svojo borbo. Srbi bodo tem rajše ust raj al i v tej borbi, (cenzuriranih nekaj vrstic). Srb danes ponosno in odkrito stopa kraj svojih bratov Slovencev in Hrvatov, ker je prepričan, da borba vodi do skupne zmage. Dr. Korošca, kot najsijajnejšega borca za vse naše ideje, pozdravlja v imenu trpečih bratov ter izreka svoje veselje, ker vidi v njemu nezlomljivo idejo in silo, da bo ustrajal do konca na tem potu. Dr. Korošec se je zahvalil gen-ljivo, a nato je krenil na mesto, kjer se je vršila skupščina, ki jo je otvoril bizeljski župnik Ral -tej ter predlagal za predsednika domačega župana Josipa Jane-žiča. Predsednik je pozdravil vse navzoče, posebej Dr. Korošca in Petriča ter druge odlične zastopnike troimenega jugoslovanskega naroda, n§kar je pričel govoriti Dr. Korošec. Zavladala je med tisočero množico grobna tišina. . Dr. Korošec najprej omenja dejstvo, da je vlada zabranila Hrvatom in Srbom govoriti na tem shodu. Omenja tudi neštete druge pregone, ki se jih poslužuje vlada proti Slovencem, Hrvatom in Srbom. Oni, ki ne čutijo z nami, so se takoj našli v vladni svantgardi, da z Nemci tolčejo po naših odealih. Onih kukavic se nismo in se ne bomo plašili. Kaki Horvati, Sac-hsi in Pi-lari niso v stanu, da nas uničijo in odvrnejo od našega pota. Nato se dotika razbijanja raznih shodov po podkupljenih nemškn-tarjih, a ko niti to ni zaleglo čisto nič, je vzela vlada vse prega-janje v svoje roke. A zakaj so ri progoni? Ker je staro pravilo, da okradeni poganja tata ( nekaj calih siopcev zaplenjenih). A sedaj obratno pri nas tatovi preganjajo okradeno. Nato osvetljuje ulogo Ozernina (cenzuriranih nekaj vrstic). Toda vse to ni razžalostilo m vlada ne bo doživela, da bomo mi kazali skrbeča lica. Ravno obratno. Naše navdušenje je še večje, ker sedaj vidimo, da se nas boje, a to je znak, da smo na pravem potu in da smo silni. Pa «konca vsega, kaj se nam more dogoditi? — (Konec govora, cel stopec, je zaplenjen od cenzure, a tudi go raj navedeno je bilo v mnogih hrvatskih listih zaplenjeno. Zato si je težko napraviti celo sliko Korošce vega govora.) Po končanem govoru mu je podala deputacija deklet iz Št. Petra prekrasen lovorjev venec, s slovenskim, hrvatskim in srbskim trakom, d očim so bizeljske žen« in odposlanstvo iz Brežic, podale Dr. Korošcu vsoto nekaj - so govorili se poslanci dr. Jw>kovič in Dr. Benkovič, a končno so dovolili govoriti tudi g. S^gviču, Hrvatu iz Dalmacije. Tudi njegov govoi* je cenzuriran. Po kratkem govoru Slovenskega kmeta Jarneviču, je bila enoglasno sprejeta sledeča resolucija: 1) Narodni jugoslovanski zbor, ki se je vršil na Bizeljskem dne 13. maja 1918, zaključuje: Neomejeno zaupanje Jugoslo-vamskemu Klubu na Dunaju v dunajskem parlamentu, a posebno njegovemu predsedniku Dr. Korošcu ter ga prosi, da še nadalje vstraja v ibortri za osvobo-jenje naroda Hrvatov, Slovencev in Srbov v krepki slogi z bratskim češkim narodom. 2) Protestira proti poisku-8U (ena vrsta cenzurirana), da se razdruži Slovence in Hrvate in Srbe, ter končno protestira proti izdajniškem Štadler-Pilarovem izstopu, s katerim se pomaga našim narodnim sovražnikom, odrekajoč se bratov Slovencev. S prepevanjem "Lepa Naša Domovina" je bil zaključen ta veličastni zbor, ki je nanavo obnovil staro bratstvo orožje, za-početo od pamtiveka, a utrjeno s krvjo pod Matijem Gubcem. (Po "Novinah", Zagreb). Marsikdo ti bo dal v pričkanju prav le vsled tega, ker se je Istega že naveličal. Slovenski prevod članka iz Banker, Merchant & Manufacturer" mesečnika za junij 1918: ZADNJA BESEDA O FONO-GRAFIH. "Grand Hrenola", izdelana od Frank Hren & Co., Chicago, 111. je najnovejša iznajdba v fono-grafski industriji, ki ima čudovito privlačne lastnosti. Za umetno proizvajano godbo smo se pred časom morali zanašati na takozvano švicarsko sa-moigralnico. Kasneje je Tomaž Edison, električni vizard iznašel fonograf in čeravno ne bo te slave nikoli noben prekosil, se mora vendar reči, da vidimo v "Grand Hrenoli" veliko izboljšanje fono-grafa, ki sedaj čaka samo še javnega priznanja. "Hrenola" je .ime in varstvena znamka fonografa, katerega je iznašel in izdelal Frank Hren iz Chicago, ki je dolga leta potrpež ljivo študiral vsak princip, ki je potreben v sestavi na svetu najboljšega fonografa, ki naj inn popolnoma naraven človeški glas, kar se do sedaj ni moglo posrečiti drugim iznajditeljem. Tu je treba povedati da se Hrenola razlikuje. od drugih navadnih fono-grafov samo kar se tiče mehaničnega sestava in da se na Hrenoli rabi navadne rekorde ali plošče Hrenole izdeluje tvrdka Frank Hren & Co., 352 N. State Street, Chicago, 111., v različnih modelih in formah podobnih modelom raznih drugih fonografov. Ti £o-nografi stanejo skoro ravno toliko kakor drugi podobni izdelki, vendar poleg navadnih fonografov izdeluje ta tvrdka tudi ta!:o-zvane "Grand Hrenole". Ta inštrument vsebuje popolnoma novo iznajdbo v tem področju, in vsi, ki si hočejo nabaviti fonograf, si bi morali ogledati ta proizvod. Grand Hrenola je zgrajena v podobi stenskega kabineta ni meri 4 čevlje v visočini, 5 Čevljev v dolgosti in 22 palcev v širokosti; ima miznike, predale in police, katere lahko rabi gospodinja za shrambo mnogih hišnih predmetov, kakor knjige, itd. Te vrste fonografov izdeluje ta tvrdka samo po naročilu v velikosti, barvi in modelu, kakoršnega si kedo želi, tako da "Grand Hrenola" iiarmonizira z drugim pohištvom. Mizarsko, kakor tudi mehanično delo je najboljše. Kedar kupite Grand Hrenola, ne dobite samo krasen in pripraven kos pohištva, temveč imate tudi fonograf, ki prekaša vse druge v glasu in muzikalieni kakovosti. Ta inštrument stane od $200 do $300; cena je odvisna od velikosti kabineta, kakor tudi kakovosti lesa in materijala. Iz go-renjega je razvidno, da je ta fonograf, ki spada med najboljše vrste jako poceni, tako da pride kabinet skoro popolnoma zastonj. Po pravici rečeno, Frank Hren & Co. zgleda da je jako liberalna tvrdka, ki izdeluje po naročilu to kombinacijo čudovitega fonografa in krasnega in porabnega kosa pohištva po tako pizki ceni. DOBER TEK j« Klavna zahteva od katere je popolno zdravje odvisno. Da bo«te o* ob-drlaU dober tok, da boat. utrdili ve« prebavni sistem in istega dovedli k rednemu delovanju, morate vdasih v*eti popi tek splolno znanega ielod-tnejra zdravila z imenom SEVEROV 2ELODČNI GRENCEC (Sevcra's Stomach Bitters) Ta grenčec je znan po vsej Ameriki kot najboljie želodčno zdravilo in pospeševalec toka (ekusa). Isti pripoma-ga k odpravi vseh slabih snovij iz prebavnega sistema,vsled česar ustav-Ija zapeko (zabasanost) in nepreba-vo. Ako vas napade vročica, ali mrzlica, vzemite nekaj tega grenčeca, ki vam bo olajšal bolečine in pomirnil krč. Cena 75c in $1.50. V lekarnah. W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids/ la. I letnem času: revmatizem, nevral-tgija in hrbtobol. Izborno zdravilo i tudi za izpahke, otekline, okorele mišice i. t. d. Gena '25 in 65 <\ v lekarnah; po pošti 45c in 75c. — Joseph Triner Company, Mfg. Chemists, 1333—1343 So. Ashland Ave. Chicago, 111. (Advertis.) DRUŠTVO "MARIJE SEDEM ŽALOSTI", ŠT. SO. K. S. K. J.f N. S. PITTSBURGH. PA. Korajža in odločnost. Ako hočete biti močni na du ši in telesu, ne smete zanemarjati svojega želodca. Zabasano telo poanenja namreč izgubo eneržije. čmernost, otožnost in pobitemt; vse to izvira iz strupenih snovi, ki se nabirajo v črevesju. Prva stvar je, da izčistite želodec; za to j* pa Triner je vo ameriško grenko zdravilno vino najboljše srec^ stvo. Ako vživate to vino, vas ne vobol, nervoznost, i: t. d. Dobiva se v lekarnah po $1.10 steklenica. - Če imate Triner je v Liniment pri rokah, vas ne bo mučil v po- ima stojo redno mesečno sejo vsako drugo nedeljo ▼ mesecu ▼ Kranjsko Slovenskem Domu, 57 in Butler St., Pittsburgh, P«. Uradniki za leto 1918: Predsednik: John Mravintz, 1107 Haslage Ave., N. S. Pittsburgh, Pa. I. tajnik: Frank Trempus, 4G28 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Zastopnik: Jurij Gerguraš, 4938 Hatfield St., Pittsburgh, Pa. Društ. zdravnik: Dr. C. J. Stybr, 865 Lockhart St., N. S. Pittsburgh. Člani se sprejemajo v društvo od 16. do 50. leta; posmrtnina je $1000, $500 ali $250. Naše društvo plačuje vsak dan en dolar, ali $7.00 bolniške podpore na teden. Slovenci in Hrvati, kteri še niste pri nobenem društvu, spadajoče k K. S. K. J. se uljudno vabijo pod zastavo zgoraj omenjenega društva. Za vsa pojasnila se obrnite na zgoraj imenovane uradnike društva. V slučaju bolezni se mora vsak član tega društva oglasiti pri II. tajniku Frank Golobic, 5212 Natrona alley, Pittsburgh, Pa., isti dan ko zboli in ravno tako zopet ko ozdravi. • Denar si prihranite če kupite še danes F HRENOLA 17 onograT in plošče ž Naravnost od naše tovarne, kjer izdelujemo rojakom dobro poznane Hrenola Fonografe. Frank Hren & Co. 348-358 N. State Street CHICAGO, ILLINOIS Piiite po cenik za fonografe in ploiče. Sprejmemo Liberty Ronde. Ne strašite se! Vaš denar je varen! če tudi je razglašena vojna, se vlada ne bode polastila Vašega denarja, naloženega na banki. Tako izjavlja predsednikova vojna preklaraacija. Kar je Vaše, je torej Vaše in ostane Vaše; nihče nima pravice do Vaš* lastnine, dokler se Vi zadriite mirno in ne rujete soper našo državo. 3% obresti na hranilnih ulogah 3% Obresti ako nedvignjene, se pripišejo h glavnici in se tako z?pet obrestujejo. Pri. nas bodete vedno dobro in uljudno postreieni po svojem rojaka. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav in članica Federalnega rezervnega sistema. Denarja v stari kra} vam sedaj ne svetujemo pošiljati, tndi ne po brezžičnem brzojavu, ker so razmere preveč nestanovitne. Oddajamo v najem varnostne skrinjice po $3.00 na leto za shranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer je potem isto varno pred ognjem in tatovi. Poslopje, kjer so naši uradi, je naša lastnina. Naš* banka j« depozitni urad za zvezno poitno hranilnico, za matto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. Odprto vsaki dan, razun nedelj in praznikov, od 9. dop. do 8. pop. The Joliet National Bank JOLIET* ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $360,000. JOSITPEHKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Street Chicago, Illinois Telefon: O anal 293. 8e priporoča rojakom Slovencem za obilen poaet. *'Dobra postrežba In dobra pijača", to je moje geslo. * \\\\\V 1XXWXXX\\\\\XV\\VVV\XWW\XV* \v\wv\wx\v r 5 Telefon: Canal 80 Martin Nemanich - SLOVENSKA GOSTILNA IN RESTAVRACIJA 5 in IVXU3 1 /\V IWiVMA > j ' i 1900 W. 22nd St, vogal So. Lincoln St, Chicago, 111. £ \ Rojaki Slovenci vedno dobro došli! \ in zvestoba* iz časov francoske revolucije. (Spomini častnika švicarske garde Ludvika XVI.) f-i UJ Nemško spisal Jos. Spillmann S. J. Poslovenil • • ? J=j ^f=ir=s==nrai>——inni-—--irai—-—iraf^ (Nadaljevanje) Rouille me je najprej predstavil Desonnazu, predsedniku Allo-broškega kluba. Ta mož se je neizmerno samoljubno smehljal tako da so mu usta režala skoro od nega uha do drugega. 4 4 Moj mladi prijatelj, gospod Muos iz Žuga," je dejal Rouille, 4 4 se je odpovedal trinogovim brambovcem, ker mu je tako velevalo njegovo rodoljubno srce. Sovražnik je plemstva in pripravljen, delati na to, da vsi Švicarji otresejo suženske vezi." "Bodite mi prisrčno pozdravljeni, dragi rojak,'' je začel De-somaz svoj govor fc debelim glasom, položivši dolge koščene prste svoje roke kakor gledališki igra-vec na tisti krai svojega telovnika, pod katerim je slutil srce. Spoznal sem v Parizu mnogo kvasa-čev, a nobenega, ki bi bil tako prazen in zoprn kakor ta Desonnaz. Nobena priložnost mu iii ušla, ne bili ujeli v roke tisti, ki so rinili za njim. A tudi jaz se nisem mogel več držati. Potegnili so me z odra; suknja, telovnik, srajca, vse je šlo na kose; kakor dež so padali name udarci in sunki; močno mi je tekla kri iz ust in nosa, ko sem se znašel na cesti. Mora! sem Boga zahvaliti, da sem odnesel življenje. Že so se čul i kriki; 44Na laterno ž njim!" In že niatv sikateri je obvisel na najbližjem svetiljkinem drogu, ko je manj mene zagrešil. Pobral sem torej svoje razbite ude in kar mogoče naglo pobegnil. X (Dalje prihodnjič.) TELEFON CANAL $027 Frank Grill's Dairy Prva slovensko-hrvaška MLEKARNA 1818 W. 22nd Street Cblcago, Illinois. Se priporoča slovenskim in hrvaškim gospodinjam slovenske chikaške naselbine. Mleko rmzvažam strankam po hiSah točno vsak dan. Z velespoštovajem Frank Grill, slovensko-hrvaški mlekar mm slum 1828 W 22nd SI. Chicago, 111. T«M«w CbmI 4710 iskoiena in s driar-nim dovoljenjem potrjena BABICA Pozor gg. tajniki krajevnih društev! Kadar potrebujete nova društvena pravila, lično izdelana pisma, , kuverte, vabila in vstopnice za veseliee, ali kake druge tiskovine, obrnite iS se na največjo slovansko unijako tiskarno v Ameriki, na \ NARODNO TISKARNO, 2146-51 Blue Island Ave., Chicago, DI. Ta Vam bode izgotovila vse tiskovine v popolno zadovoljnost glede cene, točnosti in okusnega dela. Osobito vam priporočamo zelo pripravne Vplačilne knjižice za člane in članice, izdelane v malem žepnem formatu in trdo :vezane. Dalje imamo v zalogi zelo prikladne Nakazniee za blagajnike za izplačevanje bolniške podpore in drugih izdatkov, ter pobotnice. Tiskane imamo tudi Bolniške liste, večje in manjše in posebne pole za vodstvo članov, da se ima na podlagi teh pol lahko vedno natančen pregled števila Članov po skladih, ali razredih. ^ Na zahtevo pošljemo vsakemu društvu vzorec gori navedenih tiskovin na ogled brezplačno! OPOMBA: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". Tvrdka E. Baehman,iukorp ZASTAVE, REGALIJE IN RA. ZNE DRUŠTVENE POTREB. Sčine. I .. 1 >; 2107 S. Hamlin Ave., Chicago, H]. Telefon: Lawndale 441. TISKOVINE Posebne cene za slavna društva, cerkvene in šolske upravitelje, trgovce in zasebnike. 500 papirjev..........$2.00 500 kuvert............ 1.75 250 vel. kuvert........ 1.75 500 vstopnic.......... 1.50 Bolniike liste, nakaznice in pobotnice po istotako nicki ceni. Piiite nam za ceno predno naročite pravila in tiakovine kje drujrje. AMERIKANSKI SLOVENEC, 1006 N. Chicago St., Joliet, 111. i I I w I Zaupno zdravilo prinaša iznenadenja. Skoro že 30 let se Trinerjeva zdravila uspešno rabijo z največjim zaupanjem. A to tudi radi pravega vzroka. ker zaupnost izdelovatelja zasluti popolno zaupanje in čislanje od strani Številnih odjemalcev. Malo povišanje cen je sedanja potreba, da se ohrani zanesljiva vsebina izdelkov. Branili smo se dolgo zoper draginjo na vseh Številnih potrebščinah naSih, a novi vojni davek nam je spodbil še zadnji steber in morali smo cene nekoliko. povišati. Vsak prijatelj Trinerjevih lekov priznava brez ugovora, da v sedanjosti, ko moramo veliko ved plačevati za potrebščine, in tudi lekarja stane stvar več, ni bilo mogoče draginji v okom priti. Zato pa bo vrednost Trinerjevih lekov povrnila odjemalcem vse kar več plačajo za nje. Trinerjevo Ameriško Zdravilno ===== Grenko Vino= Kupujte Vojno varčevalne znamke! JAKOB STAUDOHAR 9520 Avenne L, South Chicago, 111. Telefon: 80. Chicago 1236. se priporoča Slovencem in Hrvatom. Prodajam in razvažam premog in drva, selim pohištvo in opravljam ekspresne posle. Svoji k svojim! □1--IE Ravno sedaj se vam nudi prilika, priti do farme po neizmerno nizki ceni. VMinnesotiso Vladna in Državna Zemljišča ki čakajo pridnih rok. Pišite na: A. H. S. West Room 1112 112 W. Adams Str. CHICAGO, ILL. Orna prst. Cena |7.50 aker. □C Severova zdravila vzdr/ujejo zdravje v družinah. Potne noge niso samo neprijetno razočaranje« ampak so tudi zelo ikodljive zdravju. Potenje dela namreč noge boleče, da človek težko hodi; poleg tega pa dela potenje nog tudi hud in zopern smrad, čemu bi si torej ne pomagali v tej zadevi, ko imate zato lepo priliko in hitro od pomoč? Kupite si Severa's Foot Powder (Severov Prašek za noge). Umijte si noge vsako noč z gorko vodo, zjutraj ti pa nadrgnite a tem praškom po nogah, podplatih, petah in med prsti. Dentte nekaj tega prai-ka tudi v čevelj in t nogavico. Ta prašek je najboljše sredstvo za noge, če se vam potijo. Če ras bolijo, srbijo, če so otekle in utrujene. Ta prašek dela, da so noge, čevlji in nogavice suha. Prodaja se ▼ vseh lekarnah. Ctna 25 centov. W. F, SEVERA CO CEL>AH RAPIDS, IOWA torej ima tako zaupanje in vspeh med svetom, ker učini, da bol zgubi svoje stališče. Izmed vseh bolezni jih je devetdeset odstotkov povzročenih in spočetih v želodcu. Trinerjevo Zdravilno Oreuko Vino očisti •želodec in odstrani iz notranjščine drobovja vse nabrane nepotrebne in strupene snovi, ki so nekakšen brlog zlotvornih tvarin zavirajočih pravilno delovanje drobovja. Trinerjevi leki so prosti vsakorsne nepotrebne mešanice in vsebujejo le potrebne zdravilne grenke koreninice ter krasno žareče rudeče vino. V zadevi zabasanosti, neprebavnosti, glavobola, pol-glavobola, nervoznosti, navadne slaboče, kakor 'tudi v želodčnih neprilikah, ki rade nadlegujejo ženske ob premembi žitja ali rudarje in druge delavce, ko delajo in vdihavajo plin, če rabite ta lek, boste našli v njem neprecenljivo vrednost. Dobite je v vseh lekarnah. TRINERJEV LINIMENT prodere vselej v koren bolečine, zato pa je zlasti v slučaju protina, ali revmatizma, nevralgije, lum-, bago, otrpelosti gležnjev in drugih, najhitrejša in gotovo pomoč. Jako je dobro tudi v zadevah odrgnin in oteklin itd., tudi za drgnenje iivcev in za mazanje po kopanju nog. Dobite je v vseh lekarnah. Trinerjev Antiputrin je izvrstno in prav prijetno zdravilo za navadno rabo znotraj. Posebno za izpiranje grla in ust; istotako za čiščenje ran, izpuščajev in drugih kožnih otvorov. Dobi se v vseh lekarnah. NAJNOVEJŠE NAGRADE 80 DOBILA TRINERJEVA ZDRAVILA V MEDNARODNIH RAZSTAVAH: GOID MEDAL—SAN FRANCISCO 1915, GRAND PRIX—PANAMA 1916. JOSEPH TRINER CO. Manufacturing Chemists 1333-1343 So. Ashland Ave. CHICAGO, ILLINOIS POD VLADNIM NADZORSTVOM ZEDINJENIH DR2AV. 1 Ustanovljena leta 1857 Naelfonalizirana leta 1864 ŽE 6 O LET- je U banka varno Suvala in držala prihranke ljudstva našega mesta. Ustanovljena je bila leta 1857. Sedaj ima že 14,000 vlagateljev. Njeno skupno premoženje, ali imetje znaia nad $8,000.000.00. Preostanek glavnice In čisti dobiček snaia nad $560.000.00, kar se drži t popotnem zaščitnem skladu« ■aloiite torej Vaie prihranka t ■AJSTJJLEJll nr NAJVEČJI BAHKIV JOLJKTU. 3% Narastle obresti so palletna pripisujejo k glavnici, Oql ali pa Izplavajo na hranilna sloge od $1.00 naprej. FIRST NATIONAL BANK OF JOLIET tloliet, Illinois. LJUDSKA