izhaja vsaki ictrtek jb 8. url popoldne. Rokopisi se ne vra-lajo. Nelrankovan* pisma »e ne sprejemajo. Cena listu znnU ,a celo leto 4 krone, 13 pol leta 2 kroni. Zn manj premožna za celo leto 3 krone, za pol leta K 1’50» Iz NimJijo je cena listu b K, »a druge dežele izven Avstrije 6 kron. Rokopise sprejema ..Narodna Tiskarna11 v Gorici, ulica Vet-tarlnl 5t. 9. Naročnino in naznanila sprejema upravništvo v Gorici, Semeniška ul. St. 16. ^.-'slovensKo ljudstvo na 1» K' • Um-ismterfi&p Hi'Mn« uf -.O•'.* Posamezne številke se propajajo v j tobakarnali v Go-j sposka ul. 9. v "ulici , Silvio Pellico, vjil. 'j Ponte Nuovo ‘J, v Kapucinski ulici 1, v Sen,eniški ul. 12, v prodajalni jJ\at. tiskov, društva« Se-meniška 10, v Šolski-ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vitu, po 8 v. Oglasi in poslanice se računijo po petit vrstah in sicer: {e se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi. XIX. letnik. V Gorici, 28. decembra 1911. 52. številka. ,V svetovni zgodovini jc požrtovalnost nepremagljivi lov Judovega rodu, sirovost in prevzetnost ste smeti, ki ju najmanji veterček razžene.* Poljski pesnik Krazenski. Z današnjo številko zaključujemo [19. letnik »Primorskega lista«. Dolga doba jc za narni. Koliko dela, koliko žr lev jc bilo v tej dobi! Koliko plemenitili Jn požrtvovalnih mož se je trudilo oko-lu »Primorskega lista«! Koliko sotrud-Jnikov je leglo v tein času v hladni grob! (Naj omenimo častita imena: Ignacija r a I j a, dr. Josipa Pavlice iu Iva-tia Dermastic, ki so bili uredniki, /si ti leže v grobih, a njih dela, njih žr-' |tve niso umrle. Še žive mej nami in zmagujejo v boju. ki ga bijemo za sveto stvar. Požtvovalnost ne umrje nikdar. Nobena sila jc ne more premagati. To ie Jev Judovega rodu, ki jc nepremagljiv. 'Jaj vedo naši nasprotniki, da je to nape edino orožje: P ož r t v o v a 1 n o s t. Cakor doslej, hočemo tudi v bodoče požrtvovalno delovati in se truditi za sveto stvar. Pod tem orožjem bodo prej ali klej puli vsi nasprotniki in se bodo razpršili. kakor sc razpršijo v vetru drobne smeti! Zastonj sc trudijo liberalci, socija-isti, brezverci in drugi nasprotniki! Njih delo ne bo ostalo. In ne samo to! pa pohujševanjc in zapeljevanje Ijud-itva bodo morali dajati |)red sodnjim Stolom oster odgovor. Takrat se bodo pešali. pu bo prepozno! Mi pa pojdimo z Bogom naprej! Naše glavno orožje in naša glavna moč ledi tudi v bodoče požrtvova Inost. jred očrni imejmo besede božjega Uče-lika: »Jaz sem vas izvolil in sem vas iostavil, da greste in sad obrodite in da |aš sad ostane.« Z Bogom zaključujemo 19. leto |i z B o g o m hočemo nemudoma iti na lovo delo. Naš program je k a t o li š k i, |aše geslo požrtovalnost. Z nami vsi. ki so dobre volje! (melje, ali razumete? Liberalci so ob zadnjih državno-lorskih volitvah slepili ljudstvo, češ: / državnem zboru ne gre za vero«. Soča« je pisala, da je nevarnost za ne-čljivost zakona slepilo, katero so si brali klerikalci za volitve, da slepijo ž im nerazsodne volivce. Neki zapeljani net je govoril ob zadnjih volitvah: ‘■ako more državni zbor razdružiti to. ir naš »fajmošter« pred altarjem zdru-? i<> je nemogoče!« Da smo imeli mi prav, dokazali so idnji dogodki v državnem zboru. — l niški liberalni poslanec Malik je avil dne 15. dec. t. 1. v državni zborni predlog za izprerrembo § 111. civil- nega zakonika, v katerem je zabranjena zopetna poročitev katoliških ločencev. Zahteval je, naj bi se smeli tisti, ki se ločijo od svojih žena, zopet poročiti. Ako bi bil ta predlog sprejet, dobili bi francoske razmere. Eno ter isto člo-veče bi se v enem letu lahko večkrat poročilo in napravilo občinam strašnih stroškov. Neglede na to pa jc neločljivost sv. zakona b o ž j a n a r c d b a, ki je človeštvo ne sme premeniti. Pred cerkvijo bi druga poroka ne bila nikdar zakon. Druga poroka bi se vršila pred županom iu bi imela le pred državno oblastjo veljavo, pred cerkvijo pa nikdar. In kaj mislite kmetje, da so državni poslanci soglasno zavrgli Malikov predlog? Kaj še! »Soča« piše, da je bil Malikov predlog odklonjen s 198 glasovi proti 177. Večina znaša le borih 21 glasov. Tudi slovenski liberalec Ravnihar je glasoval za Malikov predlog. Malo je manjkalo, pa bi se bilo posrečilo in davke bi bilo treba spet'povišati. Liberalci bi sc smejali, kmet pa bi plačeval. — Ali razumete sedaj, kmetje? Bodite torej na straži! V bodočem letu 1912 vrzite liberalce iz vseh javnih zastopov, za katere bodo nove volitve. Politični pregled. Delegacije. Letošnje pobožično delegacijsko zasedanje bo trajalo samo en dan. Dne 28. dec. se snidejo delegacije, da se konstituirajo, in dne 29. decembra se bo potem vršila edina seja, da delegacije votirajo začasni proračun. Gosposka zbornica. V četrtek je gosposka zbornica končala razpravo o proračunskem provi-zoriju. Nato je dr. Grabma.vr plediral o izvedbi brainbne reforme utemeljujoč tozadevno potrebo z evropskim političnim položajem. Tudi vprašanja italijanske pravne fakultete se je dotaknil izjavljajoč v svojem govoru, da imajo vsi avstrijski narodi pravico do prijaznega sprejema na I )unaju. Potem je več govornikov govorilo o tem, da se ima zakon o službeni pragmatiki tako sestaviti, da bo onemogočena pasivna rezistenca, ki pomenja le nekako izsiljevanje. Na koncu seje je ministerski predsednik grof Stiirgk odgovarjal na interpelacijo grofa Latour, da bo vlada, ki se v tem strinja z ogrsko vlado, predložila zakonske predloge o podčastniškem nameščenju, vojaški oskrbi in konjskih naborih parlamentu v obravnavo taka pravočasno, da jih bo mogoče uveljaviti obenem z uveljavljenjem dveletne vojaške službe. Gosposka zbornica je v svoji včerajšnji seji sprejela vse zakonske pred- loge, ki jih je obdelovala poslanska zbornica, med njimi zakonski načrt o državnem pospeševanju stanovanjske o-skrbe, potem zakonski načrt o davčnih ugodnostih za nove stavbe malih stanovanj in o davčnih in pristojbinskih ugodnostih za splošno konstituiranje stav-binske družbe. Prihodnja seja gosposke zbornice sc naznani pismenim potoni. Italijansko-turška vojska Po zadnjih poročilih z bojišča ie vladal pred in med božičnimi praznika po Tripolitaniji mir, kar dokazuje, da tiidi v divjem boju vplivajo tako visok; prazniki na duše ljudi. Na italijanski strani sc nadaljujejo utrjevalna dela, medtem, ko se na tur-ško-arabski strani počenjajo čete zoiiet zbirati in organizirati. Tudi se Turki In Arabci pečajo s tem, da spravijo kolikor mogoče več živeža, municije in drugih potrebščin skupaj, kar kaže, da sc nameravajo še nadalje bojevati. Opombe vredno je, da je Italija odstopila tripolitansko mesto z luko Jolum Egiptu. Mesto Solum ima eno najboljših in najbogatejših luk v severni Afriki ter leži ravno na tripolitansko-egiptovski meji. Tu se vidi, da so Angleži res ščuvali Italijo na vojsko proti Turku, zato da bi imeli oni kak dobiček od tega. Sedaj, ko imajo Angleži že nekaj dobička od mešetarije (mesto Solum), se ne kažejo več tako prijazni nasproti Turkom. To se spozna iz tega, ker ne dovoljujejo več, da bi turške ali arabske čete hodile čez Egipt, kar je bilo pred nekaj časom še dovoljeno. Niti orožje, municija iu živež se ne sme več prevažati preko E-gipt. O italijanski floti ni bilo nič ali pa nič posebnega čuti od takrat, kar se je Rusija uprla blokadi Dardanel. Iz današnjih italijanskih listov se poroča o gospodarskem delu v okolici mesta Tripolis. Nadalje se poroča tudi o veliki bitki, ki se je baje bila pri Bengasiju; po teh poročilih so se Turki in Arabci pomaknili nazaj. Darovi. Za slov. »A 1 o j z i j e v i š č e«: Gosp. Jernej Kopač 25 K; veleč. g. Gotard Pavletič, dekan 21) K; veleč. g. Franc Švara II) K; Nekdo iz Oornberga za 15 lil. vina f> K; duhovnija Drežnica zimskih srajc in 12 žepnih rut; g. Janez Logar, trgovec 12 knjig. Bog plačaj! Prijatelji naše mladine podpirajte tudi v novem letu naš zavod in 50 nedolžnih otroških duš Vam bo izprosilo v zahvalo prav srečno novo leto! Jubilejni d a r o v i z a »S love n-s k o s i r o t i š č e«: P. n. gg. Ferdinand vitez Coffoti 5 kron, Henrik Cazafura, c. kr. okrožnega sodišča predsednik, 10 K, dr. Franc Pavletič, odvetnik, 10 K. Anton Tomšič, Sovodnje 20 vin., Ferdinand Resen trgovec 2 K; Frančiška Gorkič v Gorici 40 vin., Komel Andrej posestnik Kronberg 1 K; Vincencij Jastiič, Vipolže 1 K: Nekdo iz St. Ferjana 20 vin. Mesto vstopnine k veselici v Cen- tralu dne 26. t. m.: Prevzvišeni gospod Dr. Frančišek Sedej, knezonadškof 20 K, gg. Dr. Marij Pascolleto, c. kr. notar 5 K, Štefan Valentinčič, kurat 1 K, Ana Košuta gospa v Gorici 2 K, Frančišek Castelitz, vodja vel. semenišča 5 K, Družina g. rav. Žnidaršič 5 K, Nekdo v Gorici I K, Dr. Anton vitez Gregorčič, drž. in dež. poslanec 2 K,! V pomoč ubogi slovenski rodbini: P. n. gg. Dr. Franc Oblak 2 K, Neža Kovačič v Gorici 1 K, Neka gospa I K, Anton Dominko 2 K, Anton Šinigoj, pek 40 vin., Medved Josip, trgovec 5 K, Fr. Novič, krojač 1 K, gospodična N. N. 2 K, Karl F. 4 K, Ladislav J. 2 K. Domače in razne vesti. Mnogo sreče v novem letu vošči vsem naročnikom, dopisnikom in prijateljem »Primorskega Lista« Uredništvo in upravništvo. Na znanje. — Ker se je v zadnjem času oglasilo mnogo novih naročnikov, prosimo vse, ki bi list ne prejeli o pravem času ali, ki bi ga ne prejeli pod pravim imenom, naj nam to nemudoma naznanijo. Kaj ni prav v naših izobraževalnih društvih? Kjer se ustanovi izobraževalno društvo, se navadno društveniki po vzorcu liberalnih čital nic zadovoljujejo z listi v bralnicah. To ni prav! »Primorski list« naj ima vsaka družina doma. V bralnici ga berejo samo člani in še ti navadno ne dobro. I o nas tiči skušnja. Stari liberalni način ustanavljati društva ni za naše kmetsko ljudstvo. Zato kličemo: »Primorski list t naj se bere po družinah! Citajo naj ga stariši in otroci, tnoški in ženske! Kakor doslej, kazati hočemo v njem kr- ščansko-socijalni stranki na Goriškem Piavo pot. Začrtovati hočemo v uvodnih člankih smer vsemu krščansko-so-cijalnemu delovanju, \' ostalih predalih pa podajati od tedna do tedna natančno sliko n ti j n o v e j § e g a po I o ž a j a v cerkvenem, političnem, gospodarskem narodnem in društvenem oziru. Širite torej »Primorski list« po družinah! Cena znaša za četrtletje le 1 K, (revi: za štirhnesec eno krono), za celo leto le .1 K! Preiticščenja in imenovanja v sodni službi. Premeščeni so: Deželni sodni svetnik in voditelj okrajnega sodišča v Motovunu Silvij Tujaeh v Koper, sodnika dr. Anton Abram iz Rovinja v Korniin in dr. Alojzij Gradnik iz Vodujana v Gorico. Imenovani so-, okr. sodnik dež. sodišča v I rstu dr. Silvan S i n e o v i c h dcžclno-sodiiim svetnikom v Rovinju, sodnik in voditelj okr. sodišča v Puli Spiridion Peručič deželnosodnim svetnikom, ravnotam. sodnik dr. Diego Z i e g I e r v Gorici okr. sodnikom ravnotam in sodnik dr. Peter C a 11 e v a okr. sodnikom na dež. sodišču v Trstu. Namestnik drž. pravd-nika dr. Edmund Z n m i n v Trstu ]c imenovan državnim pravdnikoni ravnotam. Iz finančne službe. Davčni oficiial r.merich T o tn i ch je imenovan za davčnega upravitelja v IX. čin. razr., davčna asistenta Atnadej O r b a n i c h in Maksimilijan Percovich pa za davčna oiicijala v X. čin. razredu. Komisarji finančne straže II. razr. Ivan Nagli č. Al. Pont o n, Josip L o g a v. Fran K a p f c r, Ludovik Pola g n o I i iti Alojzij G er bit z so imenovani za finančne komisarje I. razr. v X. čin. raz. »nd personam«. »Popravek". (Tisk. škratu za novo leto — A. P.). Ti šmentani škrat v »Narodni Tiskarni", ne hodiš mešdt le črk: niso varni pred taboj že celi naslovil Kaj tebi je mar, če nismo denarni; kaj mar so ti naši dolgovi? Voščila celo ti zmedeš lepo, ne prašaš: Kdo, kaj in odkodi . . . Zat6 si zapdmni, ti šmentani škrat: prevračaj na prednjo al zadnjo se plat, a revežem v škodo ne hddi! Prijateljem učeče se mladine v Gorici. — Društvo „Dijaška miza", ki ima nalogo, preskrbovati ubogim in pridnim dijakom goriških šol kosilo in večerjo, se obrača do vseh blagih prijateljev slovenske mladine s prošnjo, da mu pristopijo kot člani (članarina 20 K) ali pa da ga po močeh podprejo z darovi v denarju ali v poljskih pridelkih. Denarne prispevke sprejema prof. Ivan Tabaj, gimnazijski katehet, Gorica, ulica Bar/elini, št. 8, darovi v blagu pa naj se izročajo v slovenskem »Alojzijevišču". Zadnje zborovanje učit. društva zu goriški okraj je bilo prav interesantno, kakor je posneti in »Učiteljskega Tovariša«. Začelo se je z zabavljanjem proti naši stranki, nadaljevalo se je v znamenju monizma, t. s. pravi, prof. Seidl ie razlagal zastarele in neznanstvene nazore o funkciji možganov, češ, da vse le materija, vsak duševni pojav da je le pojav možganskih funkcij i. t. d. Najlep-šc pri vsej stvari je to, da so dobili uči-teljiščniki in dandidatinje prosto, da so se udeležili zborovanja. Zborovanje se j<‘ vršilo v telovadnici c. k. ženskega u-čiieljišča. Kaj takega je le pri nas mogoče. Dr. Karl Strekelj vseučiliški prot. v Gradcu — naš slavni rojak, je hudo obolel. Tako se nam poroča iz Gradca. Za naše ljudstvo! Okrožnica vsem županstvom dežele. Nesrečne kmetijske razmere so letos neugodno uplivale tudi na pridelovanje krme in naši mali po- sestniki so radi tega v budili stiskali, ker ne bodo mogli s pridobljeno krmo ohraniti svoje živine. Ta nesrečen gospodarski položaj ie dal povoda c. kr. ministerstvu za poljedelstvo. da je na predlog deželnega odbora blagovolil podeliti izdaten prispevek za nakup krmil (kakor oljnatih pogač, otrobov, itd.), ki naj bi se po znižani-ceni oddala potrebnim živinorejcem. Želeč to naredbo takoj izvesti, razpisuje deželni odbor naročbo za sledeča močna krmila: 1. Oljnate pogače. 2. Pšenični otrobi debeli in drobni. d. Ječmen iu koruzo (sirk) za krmo. Prosilci naj podajo svoja naročila po dotičnih županstvih do 2(1. januarja 1912. deželnemu odboru in naj v njih navedejo, kakšna krmila in koliko vsakega žele dobiti. Naročena krma se priskrbi takoj in deležniki jo bodo plačali, kadar se jim izroči blago, za edaj z 20G popustom. Če bi pa po končani pomožni akciji >-stalo kaj denarja, odkaže se ta v prid deležnim živinorejcem. Opomniti se pa mora, da se smejo ponujane ugodnosti deležiti samo potrebni živinorejci. Zato bodo morala županstva, predlagajo podane prošnje deželnemu odboru, izjaviti ali in kateri prosilci so res potrebni in vredni, da se jim pomaga. Dalje bode moral vsak deležnik porabiti dobljeno blago samo za svojo potrebo in ga ne sme nikakor prodati. Tozadevna obveznost mora biti v prošnji izrecno omenjena. Posamezna močna krmila se po-tazdele in izroče na tistih železniških postajah, ki so bivališču naročnikov najbližje ali ki so jim najpriležnejše. -Vsak naj navede v svoji prošnji, kje želi dobiti blago. Glede pogač sc opaža, da bodo sezamove ali orehove, kakor bodo tržne razmere bolje kazale, da sc naroči te ali one. * Deželni odbor je sklenil podeliti sledeče podpore iz zaloga za ognjegascc: Gasilnemu društvu v Gorici 2000 K. v Sežani 1000 K, v Tolminu 1000 K, v Kobaridu 1000 K, na Srpenici 800 K. v Cerknem 1000 K, v Plužnjah 800 K, v Podbrdu 500 K, v Pornbergu 1000 K, v Kanalu 600 K, v Čepovanu 500 K s pogojem. da zadostč poprej določilom do-tične okrožnice deželnega odbora. Okrožnica vsem občinskim zastopam dežele. Glasom okrožnice z dne 21. aprila 1897 odb. 206.3/97 je bilo naročeno županstvom skrbeti za to, da odka-žejo službujočim orožnikom v tistih krajih, katere jim orožniška poveljništva kot za to določena počivališča naznanijo, stalne prostore, kjer lahko vsak čas počivajo. Ker so sc vže razna županstva, katera so določena, da orožnikom take prostore preskrbe, obrnila na deželni odbor, naj se jim pojasni, ali imajo preskrbi brezplačno ali pa smejo zahtevati za to in od koga kako odškodnino, se naznanja občinskim zastopom, da so sicer županstva primorana skrbeti za tako transenalno nastanjenje orožnikov, da se pa imajo vsled tega, ker v tem oziru še ni izdanih posebnih postavnih določil, ravnati kakor pri nastanjenju vojaštva v smislu tostvarnega zakona II. junija 1879 št. 9,3 drž. zak. t. j. da smejo zahtevati prenočevalnino in v morebitnem slučaju tudi odškodnine za hrano. (Razsodba upravnega sodišča 20. 6. 1901 št. 4294 Bodvinski 424 A.) Okrožnica. Novodobne življenske razmere nalagajo javnim upravam tudi nove dolžnosti v pospeševanje ljudskega gospodarskega blagostanja. Take naloge imajo v prvi vrsti občinske uprave, ki jim je že z občinskim redom naročeno, da morajo ukrepati vse, kar jr potrebno v varstvo javne higijene in morale, kakor tudi v olajševanje uboštva. lej nalogi zainorejo občinski za-stopi najbolje zadostiti, ako priskrbe revnejšim občanom lastne hiše, zgrajene z največjim varčeiijem. ampak tako, da odgovarjajo vsem zahtevam moderne higijene: človeka sc mora le na ta način privezati k domačemu ognjišču, ako se mu da ‘o ognjišče v izključno last. Se drug moment je, ki priporoča uresničenje te misli, iu sicer prilika, da sc ljudstvo navadi varčiti in odvadi pijančevanja, kjer je ta grda razvada razširjena. Ako sc ljudstvo moralno in gospodarsko povzdigne, imajo od tega tudi javni zalogi dejanske, nepreračunljive koristi, kajti potem se znižajo bolniški (roški. stroški za vzdrževanje umobolnih. za potepuhe, izgnance, invalide in prisilne delavce. Deželni zastop je z ustanovitvijo deželnega občinsko - kreditnega zavoda omogočil občinskim upravam zgradbo ljudskih hiš. ne da bi jim bilo treba prevzemati visokih bremen in troškov. Občine bi morale spoznati svojo dolžnost iu brez odloga pričeti /. zgradbo ljudskih hiš tako. kakor n. pr. Ronkc in druge občine v Furlaniji. Deželni občinsko-kreditni zavod daje občinam v la namen sredstva po najugodnejših pogojih. J udi zavod za pospeševanje obrti v Gorici je na ukrepe deželnega odbora sklenil uspešno podpirati občine pri rešitvi važnega vprašanja o zgradbi ljudskih hiš. Občine, kjer razsaja pelagra, opozarjamo še, da namerava pelagrologi-čna komisija v Gradišču podeljevati izdatne podpore iz svojih sredstev v pospeševanje pričujočega namena. Dopis iz Amerike. Po dolgem času se * oglasim in Vas prosim, gospod uren 't sprejmete v Vaš cenjeni list par vi . daljne Amerike. Po ki. ih štirih letih je v Ameriki zopet izbruhnila kriza, ki provzročuje splošno bedo - posebno pa med delavskim ljudstvom. Položaj delavstva v A-meriki je jako žalosten, nepopisno žalosten. Nekateri delavci se morajo zadovoljiti delati le po tri dni v tednu, zaslužek je pri tem seveda jako slab. Brezposelnih delavcev je pa dandanes v A-merki vse polno. Cele trume hodijo od tovarne do tovarne, kjer jih niti notri ne puste, ker nimajo nič dela. Zato svarim vse domačine, nuj nikar ne zapuščajo svojih domov in naj ne poskušajo iskat si sreče v Ameriki, posebno pa ne v Združenih državah. V ameriških časopisih se pa ravno sedaj čita, da se pričenjajo seliti Evropejci v velikih množinah v Ameriko, t), da bi tega ne bili storili; kajti če je beda v Evropi, je v Ameriki trikrat večja. Pač bi se dalo živeti tudi v Ameriki, ali dela manjka — dela! Brez dela ni zaslužka nič živeža. Velika draginja, nič dela in huda zima, to so razmere, v katerih se živi sedaj v Ameriki. Torej naj vsakdo prej desetkrat premisli, predno zapusti domačijo. Zima je nastala pri nas v pravem pomenu besede — kar čez noč. Dne 18. novembra smo imeli tako vroč dan, da je bilo težko prestati v sobi z zaprtimi okni; ponoči pa je pritisnil prav sibirski mraz — in zima je bila tu. To je pa kultura! V Monakovcm so aretirali v neko ogrsko plesalko, ki je v gledišču na odru plesala brez obleke. Ker ni državno pravdništvo hotelo opirati svojo obtožnico le na izpovedbe policije, je dalg oglasiti, naj se oglase tisti, ki smatrajo nastop plesalke kot pohujš-Ijiv. A oglasil se ni nihče. Plesalko so nato izpustili. Iz tega se vidi. kako vpliva moderna »kultura« na človešktvo. In to ^kulturo« pa širi liberalno časopisje. Tovorna vlaka sta trčila v postaji J ata Tovaros na Ogrskem v božični noči. Oba stroja in več vagonov je precej pokvarjenih. En strojevodja je našel pri tem smrt. En sprevodnik pa je bil težko ranjen. Kriv nesreče je mrtvi strojevodja. ki je kljub temu, da so se mu dajali znaki, naj ustavi vlak. vozil dalje. (iospod Ciril M. Čuk od Vinkota posestnik iz Trsta iti zavarovalni nad- zornik 'Prve češke«, o katerem smo poročali, da je bil aretiran vsled suma poneverjen ja zneska K 3256 na škodo neke banke, je bil pretekli teden izpuščen iz preiskovalnega zapora, ker se je dognalo, da je bila brez podlage ovadba, vložena proti njeimi od nekega Tržačana in ne od kake banke, kakor se je pomotoma poročalo. Grof Ferdinand Zirchy umrl. Na dan sv. Stefana, dne 26. t. m. je v Budimpešti po dolgi bolezni umrl grof Ferdinand Zirchy, tajni svetnik in član ma-djarske magnatske mize. v 8.3. letu svoje starosti. Obsodba ruskega generala. Pctro-grajsko vojno sodišče je obsodilo generala Alunetovega zaradi podkupljivosti v ruskojaponski vojni na šest mesecev ječe in izključitev iz armade. Nesreča. 68lctni Anton Ravbar iz Vrdelja pri Trstu se je v torek na Opčinah nekoliko napil. V tem stanu je hotel preskočiti tir tramvaja ravno v trenutku. ko je prišel tramvajski voz. l’a ga je prijel ter vrgel tako močno na tla. da si je pridobil dve težki rani, vsled česar se nahaja v tržaški bolnišnici. Jubilejna razstava v Rimu, katero so priredili Italijani v minolem letu v proslavo 5(iletniee združene Italije, je bila sedaj zaključena ter izkazuje 12 milijonov lir deficita. To so lepi socialni demokrat je! V Zagrebu je bivši soeialnodemokraški vodja Evgen I lemctrovič pri zadnjih volitvah agitiral za bana Tomašiča in ga tudi volil. Ker ga je zato soeialnodemo-kraška »Slobodna Rieč« napadla, je i/. njegovega uredništva izstopil njegov brat soeialnodemokraški vodja Jurij Pemctrovič. Prepovedan Izlet v Rim. Policija te prepovedala nameravani izlet društva tržaških laških itrofesorjcv in učiteljev v Rim, kamor so mislili iti v »znanstvene svrhe«. Tatvina na Dunaju. V noči na 24. dec. so tatovi vdrli v prodajalnici dveh juvclirjev in so odnesli iz ene trgovine dragocenosti v vrednosti 15.000 K. iz druge pa za 800 K. Tatovom še niso na sledu. Italijanske banke zaprte. Turška vlada je zaukazala, da sc morajo zapreti vse italijanske banke v turškem ozemlju. Avstrijski novinar izgnan Iz Tripo-litanije. Iz Rima poročajo, da je te dni dospel v Sirakuzo vodja avstrijske saharske ekspedicije, g. Artbauer. Italijanski listi zatrjujejo, da so ga ital. oblast-nije izgnale radi vojnih poročil, ki jih je pošiljal avstrijskim časopisom. Novi kazenski zakonik. Kakor poročajo z Dunaja, je novi kazenski zakonik v pravosodnem ministerstvu že do-gotovljcn. V začetku januarija pride predloga v ministerski svet in po dobljeni prcdsankciji ga vlada začetkom pomladanskega zasedanja predloži državni zbornici. Utonil je v Gradišču 80letni .los. Bean. Pri dni so ga doma pogrešali i" še-le tretji dan so našli njegovo truplo pri Zagraju. Kakor se zdi je Bean rezal vi bovje ob vodi. J am se mu je spodrsnilo in revež je nato padel v vodo. kjer je našel smrt. Grozen zločin na božični praznik Pri podružnični cerkvi na Gorici l,r Leskovcu (župnija Leskovec) je bila D kor po navadi na božično jutro sv. 11» ša. K sv. maši so prišli tudi bratje Fran Anton in Janez Zarn, doma iz Vel. Mra ševega pri Cerkljah. Med mašo se i začel mlajši brat Franc Zarn na kod prepirati z oženjenim posestnikom "f ketom in mu pripeljal med prepirom n di zaušnico. Meke potegne nož in te K< rani Žarna, ki ves s krvjo oblit zapusl kor. Zarn ima težke telesne poškodbe' se bori doma s smrtjo. Ko sta Anton' Janez Zarn zvedela, da je njun mini brat Franc težki ranjen, sta šla po l,,a (Dalje v priloži Priloga »Primorskemu Listu" št. 52. z dne 28. decembra 1911. za Meketom, na njegov dom, da bi stavila na odgovor. Tiščala sta v vrata ir. hotela na vsak način v liišo udreti. Meke sc je nekaj časa ustavljal in upiral, nazadnje pa je potegnil za nož, odprl vrata in oba brata zaklal. Anton je ostal na mestu mrtev, Janez je pa umrl par ur kasneje po strašnih mukah. Trupli zaklanih bratov izkazujeti rane na prsih in trebuhu. Meke, katerega so orožniki odpeljali v Krško, trdi da je to storil v silobranu. Jasnost v to žalostno zadevo bo prinesla šele sodnijska obravnav.:. Sedaj se še ne more reči, na kateri struni je krivda. Zaklana fanta so prinesli v mrtvašnico v Cerklje, kjer sc bo vršilo raztelesenje. Podružnica sc je zaprla, ker je na koru in po stopnjieah vse polno krvi. Kje so najbolj varčni ljudje? Na Danskem je leta' 1909 imel povprečno vsak posameznik 364.70 frankov naloženih v hranilnicah, na Pruskem 231.60, na Norveškem 195.55 frankov, v Združenih državah 173.79 frankov, v Avstriji 157.03 na Švedskem 147.26 fr. in na Angleškem 97.65 frankov. Šele za Angleško pride Francoska z 94.87 fr. in za Francosko Belgija z 90.81 franki, Ogrska z 97.24, Italija z 73.92 franki, Nizozemska z 64.79 in Rusija z 16.27 franki. Aretacije. 331etni kmet Josip Bratina iz Št. Tomaža pri Ajdovščini je bil te dni v Ajdovščini aretiran, ker je hodil na lov brez dovoljenja. Avgust Susič iz Podgore in Peter Dean iz Italije sta bila aretirana, ker sta kradla v podgorski papirnici star baker. Vloin v rakev Karagjorgjevlčev. V nedeljo popoldne so neznani zločine: vlomili v rakev staršev srbskega kralja Petra na pokopališču St. Marksa. S silo so odprli krsto kneza Aleksandra in odtrgali mrliču glavo, nakar so se tako hitro odstranili, da so blizu rakve izgubili čeljust, ki jo je našel pokopališk: čuvaj. Roparji se niso dotaknili dragocenosti. Kralj igralcev umrl. V Genevi je umrl te dni največji igralec sveta, ta-kozvani jubilejni igralec, Ernest Bersoti, ki je v jubilejnem letu kraljice Viktorije zaigral okoli 250.000 funtov šterlingov deloma pri kartah, deloma pri konjskih dirkah. Viharji v zapadnl Evropi. Minule dni so po zapadni Evropi razsajali močni viharji, ki so napravili velikansko škodo. Posebno v kmalu La Manche je vihar provzročil mnogo nesreč. Več ribiških ladij je izginilo brez sledu. Ob sej obali je napravil vihar škodo za vee milijonov. Pri Diinkirchenu so se potopile vsled viharja 3 ribiške ladije z vsem moštvom vred. Telefonske in brzojavne zveze s Parizom so skoro popolnoma pretrgane. Vihar je kar s koreninami vred izruval drevesa. Mnogo visokih dimnikov jc podrl vihar tudi v Parizu. Reke na Francoskem, Španskem n Portugalskem so grozovito narasle, ponekod tudi za 10 m. V Lisaboni je več hiš podrtih. Ob španski morski obali so našli nad 30 mrličev. Mestne novice. m Šestdesetletnica. Učiteljstvo učnih zavodov društva »Šolski Dom« v Oorici bo praznovalo šestdesetletnico velezaslužnega gospoda dr. Ant. Gregorčiča se slovesno sv. mašo v Kapucinski cerkvi dne 2. januarja 1912. Začetek točno ob 8. uri 30 minut. Za vodstvo: Hrovatin. Božičnica. Pretekli petek, dne 23. decembra popoldne, razdelila se je Božičnica mej najboj siromašne otroke zavodov društva »Šolski Dom“ v Go Jici kakor sledi: Obuvalo je dobilo 43 deklic; obleko 67 dečkov in 122 deklic; klobuke 10 dečkov; kape 14 dečkov; Jopiče 15 dečkov, hlače 16 dečkov, predpasnike 30 deklic, jopice 4 deklice, nogavice 3 deklice. Obdarovanih je torej bilo 105 dečkov in 182 deklic. Vsi otroci otroških vrtcev in dveh najnižjih razredov so bili obdarovani s kolači. Obdarovani otroci in njihovi roditelji se tem potom zahvaljujejo za prejete darove. Bog povrni! Božična veselica v »Centralu« na pra7,nik sv. Štefana se je dobro obnesla. Vspored sc jc proizvajal točno. Pevski zbor »Slov. bralnega in podp. društva je pel prav lepo pod vodstvom pevovodje g. K u b i š t e. Prizor: N a j I e p 4 i čas so predstavljale deklice: Ida Kacafura, Zora Kompare, Natalija Prinčič, Stanislava Prosen, Zora Stepančič in deček Alojzij Pahor. Burko: Oh, ta Polona! so predstavljale gospodične: Roza Lang, Zora Rovan, Angela For-bah, Marija Dietz, Kristina Zimic, Marija Kos, Pavla Šuligoj in Marija Fajt. Zenski in mešani zbor pod vodstvom preč. g. Kokošarja sta pela izborno. Šaloigra: Čudna kupčija jc spravila vse občinstvo po konci. Hvala vsem, ki so sodelovali zlasti gospodu učitelju Koršiču, gospicama učiteljicama Koršič in Makuc in vsem drugim, ki so kaj pripomogli do lepega vspeha. Hvalo smo dolžni tudi g. K I a v ž a r j u za razne nasvete in g. E. Komel u, ki je spremljal venček božičnih pesmi na harmonij. Veselica se ponovi na praznik sv. treh Kraljev. Vstopnina se tako zniža, da se je bodo mogle udeležiti tudi manj premožne družine z otroci. Po božični veselici v »Centralu« so se našle v dvorani razne dragocenosti. Kdor bi bil zgubil, naj se oglasi! Primarijem tukajšnje bolnišnice usmiljenih bratov jc imenovan s 1. jan. 1912 g. dr. Anton Brecelj. Goriški mestni svet. Goriški mestni svet jc v sinočni svoji seji odbil prošnjo starišev z Grčine, ki so prosili, da bi satani ustanovila enorazredna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom. Poročevalec je bil seveda goriške Slovence in sploh vse avstrijskomisleče Goričane najbolj ljubeči podžupan dr. Ahil Venier, ki prav zaradi teh svojih lastnosti dela mnogokrat hude preglavice celo goriški gospodujoči italijanski kliki. Dr. Venier je povdarjal, da šola ni potrebna in da tudi prošnja nima zakonite podlage zaraditega, ker je bivališče le dveh šoli podvrženih otrok nad 4 km oddaljeno od famozne mestne slovenske ljudske šole v Podturnu. Koliko je na ti Venicrjevi trditvi resnice, o tem bodemo govorili drugikrat. Za danes rečemo le toliko, da ie zahtevana šola iieobhodno potrebna in da bi jo goriški mestni svet že davno ustanovil in sezidal, ako bi stariši, stanujoči na Grčini in v okolici zahtevali isto z italijanskim učnim jezikom. Mi se torej slepu sedanjega goriškega mestnega sveta prav nič ne čudimo, povemo pa italijanski gospodi že danes, da niso daleč časi. ko bodo sedeli v goriš-kem mestnem svetu ljudje, ki bodo drugače mislili in drugače ravnali s Slovenci, kakor ravnajo sedanji mestni očetje. Zlato uro z verižico je izgubila neka dama dne 21. t. m. in sicer najbrže tul državnega kolodvora v Gorici do Hribarjeve manufakturne trgovine. Na zadnjem pokrovu ure od znotraj je slika (fotografija) neke dame. Verižica jc kratka, dvojnata, z dvema priveskoma (kjuček in srcc). Ker je zgubljena ura s sliko drag spomin uže umrle osebe, bi jo dotična dama jako rada dobila nazaj in je pripravljena dati lepo nagrado poštenemu najditelju, ki naj se oglasi v Hribarjevi nianiifaktiinii trgovini v Gorici. Iz goriške okolice. g Vabilo k Silvestrovi veselici, katero priredi „Kat. bral. društvo v Sv. Florjanu" dne 31. t. in. 1911. v prostorih g. baronaTacco, ob 4. uri popoldne. Vspored: 1. Petje: „Le pevaj". 2. Deklamacija: »Naš narodni dom". 3. Igra: »Sitna županja". 4. Petje: „Na goro". 6. Deklamacija; »Dekletom v album". 6. Igra: „V ieči" 7. Petje. Nastopi tudi pevski zbor iz Kojskega. Tudi šaljiva pošta bo. Voščilo k novemu letu. Prosta zabava. Vstopnina za- nečlane 40 vin. S.deži 80 v. K obilni udeležbi vabi odbor. Zgubljeno. — Iz Št. Ferjana nam poročajo, da je ubog kmet Boštjan Drufovka zgubil že pred štirimi meseci 360 K. Naznanjeno je bilo to po cerkvah in po časopisih, a se dotičnik, ki bi bil našel, do sedaj ni še oglasil. — Ljudje božji, kje imate vest ? Fojana. — Katol. slov. izobraž. društvo v Fojani ima dne 31. decembra t. I. svoj letni občni zbor ob 3. pop. s sledečim vsporedom: I. predavanje, 2. poročilo tajnika, 3, volitev novega od bora, 4. slučajnosti. Nato se vrši redni občni zbor tel. odseka „0rel". Člani in somišljeniki se uljudno vabijo. Iz ajdovskega okraja. Smrtna kosa. — V petek zvečer le umrl po kratki bolezni g. France H m e- I a k, župan, lesni trgovec in veleposestnik v Lokavcu v starosti 76. let. Pogreb bode jutre ob 4. uri pop. N. p. v m.! a Šmarje. Kat. slov. izobr. društvo v Šmarijah bo imelo v nedeljo dne 31. t. m. po popoldanski službi božji redni občni zbor. Društveniki in društvenice vdeležite se polnoštevilno. Odbor. Iz kanalskega okraj?. ki Banjšice. — Kakor so slabi časopisi prava kuga za naše ljudstvo, ker širijo med njim liberalizem in pohujšanje v vsakem oziru ter izpodko-pujejo verski čut, ki je edina podlaga pravi sreči na tem svetu, tako so katoliški listi najboljši prijatelji našega ljudstva, ker širijo med njim pravo o-miko in napredek na podlagi krščan skih resnic. Zato pa je pri nas »PRIMORSKI LIST" najbolj priljubljen in razširjen, ker spoznava ljudstvo v njem pravega prijatelja in učenika v duševnem in gmotnem pogledu. Zadnji čas seje število njegovih naročnikov znatno pomnožilo, za kar gre hvala mladeniču Lazarju Leopoldu. Da bi našel tudi po drugih občinah mnogo posnemalcev, Plave. Dne 27. t. m. sc je na tukajšnjem kolodvoru pripetila nesreča, ki Je zahtevala človeško žrtev. Tovorni vlak. ki vozi ob 2'/2 skozi Plave, je premikat vagone, pri čemur je prišel neki pri železnici kot dninar nastavljeni Italijan pod vlak. Zgubil je eno roko in eno nogo. zlomilo mu je več reber ter glavo tako razmesarilo in zmečkalo, da je revež umrl in ni bil potem niti spoznat. Očividci nesreče pravijo, da je bil nekoliko vinjen. Bog nas varuj take smrti, ker mora človek nepripravljen stopiti pred božji stol. Bog bodi milosten njegovi duši! ki Napad. Neki Peter Stanič je na asti napadel 5(> letnega Jožefa Namen iz Ajbe ter ga tako obdelal, da se mora lečiti v bolnišnici usmiljenih bratov \ Gorici. Iz tolminskega okraja. t Podmolec. Dne 6. jan. 1912,. t. j. na praznik sv. Treh kraljev bo III. redni občni zbor tuk. izobraž. društva, in sicer ob 2. uri popoldne. Dnevni red bo navaden. — Čiani in članice so vabljeni, da se ga vdeleže kar mogoče polnoštevilno. Odbor. U komenskega okraja. km S Krasa. Pred časom so Kraševci zavidali Vipavce, da pošiljajo svoje žene v Aleksandrijo. Sedaj pa zapuščajo nekateri Kraševci svoje žene, da se lahko podajo preko morja. Krivo je temu pomanjkanje dobrega cvenka. Pa vseeno nečejo ti ljudje opustiti programa, ki je kriv temu pomanjkanju. Varčevanje in zmernost so pri teh ljudeh neznane reči, zato gotovo ne bodo doživeli boljših časov, dokler se ne navadijo varčevanja in zmernosti. km Komen. Dnevi sv. misijona so prešli. A globoki vtisi iu sladki spomini na nje trajajo dalje v naši duši. Ginjeno je bilo naše verno ljudstvo vsled govorov čč. gg. misijonarjev lazaristov iz Ljubljane in vsled izrednih milosti, ki jih jc Vsemogočni razlival čez našo župnijo v tem svetem času. Udeležba mej tednom jc bila prav obilna pri vseh govorih. Sklep sv. misijona pa je bil naravnost impozanten. Krasno vreme in slovesnost sama na sebi privabila je v Komen ogromno množico ljudstva kakor sc je ne spominjajo stari Komenci. Veličastna je bila ob sklepu procesija sc sv. R. Telesom. Sklepni govor misijonarja č. gosp. Klančnika o poslednjem cilju kat. kristjana poslušalo je napeto pazljivo na tisoče ljudi. V prostorno komensko ccr-kev, ki je bila natlačeno polna, niso mogli vsi. Z božjim blagoslovom in dušno srečo v srci vračalo se je verno ljudstvo na svoj dom v sladki zavesti: mi smo spo/nali svojega Gospoda. On pa nam jc naklonil svoje milosti. O, da bi to ljubezni polno razmerje, mej nami in naš'm najvišjim Gospodom ostalo trajno in da bi obrodilo stoteren sad kljub sovražnemu nastopanju nekaterih liberalcev, ki sc bodo prizadevali na vse pretege v kalil zadušiti vse dobro seme božjih naukov in milosti, ki so jih farani sprejeli za časa sv. misijona. Toda ne zabimo: tem zapeljivcem iu brezbožnim polnijšljivcem naroda, zlasti pa mladine, veljajo besede Gospodove : »G o r j e s v e t u r a d i p o h u j š a-nja«\ . . Varujmo sc jih. km Iz Pliskovice. — Letos ob sv. Tomažu, našem cerkvenem patronu, smo Imeli kakor laiji »tridnevnico«, pra- vi misijonček. Bile so po tri prav misijonske pridige na dan, govoril je en g. pater frančiškan iz Kamnika. Spovedovati so pomagali tudi drugi gospodje -sosedje, Sv. spoved so opravili večinoma vsi skraja, razun nekaj mladih mož in mladeničev, kateri še ob veliki noči ne pridejo. V soboto pop. je pa prišel tudi gosp. Kovačič, Salezijanec na Rakovniku, kj se jc (nudil tiste dni v Trstu. V nedeljo zjutraj Je imel on slovesen sklep, ko nam je dal marsikatere lepe nauke v prilikah-zgledih. Hvala mu! Ob sklepu se je oglasjlo okoli 20 vrlih, poštenih deklet, ki so voljne vstopiti v Marijini! družbo, ki se tedaj vendar enkrat tudi pri nas ustanovi. Na sv, božični praznik zjutraj ob 3. so štirje ponočnjaki fantje udrli v zaprt zvonik ter pritrkovali močno tako. da so bili zvonovi v nevarnosti. Napravili so tudi nekaj škode v zvoniku. En podžupan gre pod zvonik, da bo videl in spoznal one razgrajače iu da jih naznani županstvu. Ali kaj napravijo ti nemirneži. vržejo ga na tla ter ga precej nabijejo in ranijo, da je moral k zdravniku. Zagovarjali se bodo pred sodiščem za vse to in svoječasno bomo -'v poročali. Iz sežanskega okraja. iz Tomaja nam pišejo: Zupan Vran sc nahaja v škripciir. Medtem ko bi on še rad županova), se njegov županski stolic dan na dan bolj maje, kajti nezadovoljnost proti njemu rast? opravičeno vedno bolj, saj vsako toliko časa skuha kakšno gorko na škodo svojim občanom. S podporo za popravljanje občinskih poti postopa tako, da so vsi nezadovoljni. Podporo je namreč razdelil (med posamezne) frakcije v razmerju davkov, katere iste plačujejo. Posledica bo, da se bodo popravile le one poti, koder se gospod Vran rad vozi, za vasi Utovlje, Dobravlje in Graliovobrdo naj pa ostanejo prejšnji klanci. Človek I i mislil, da zna župan Vran, ki sc tako poteguje za politiko in ki bi rad zlezel na kak poslanski stolček, tudi politično postopati; toda temu ni tako, kajti s svojim postopanjem navadno one najbolj razburja, katerim bi sc moral najbolj laskati. Svoječasno, za časa volitev je obljubil Utoveljccm šolo ter je napel vse dovoljene in morda tudi nedovoljene sile. da bi dosegel svoj cilj. Ker so sc p.i Pobravcljci upirali, poklical je vse Občinarje v občinsko hišo ter jih navduševal. naj se le udajo in za šolo izjavijo, kajti saj se bo plačalo 16(1(1 K iz prihranjenega denarja in cela zadeva jih bo stala le še 100(1 K, kateri znesek, bi si udolžili proti odplačilu v 10 letih. Nič slabega sluteči Občinarji so verjeli be: edani svojega župana in so podpisali v dobri veri neko izjavo. Da bi tega ne bili nikdar storiti! Kar naenkrat čez noč se je namreč po kazalo, da je bila na dotični izjavi napisana obveza, da bo kat. občina Utovlje sama krila vse stroške za zgradbo šole. Na predlog te pretvezne izjave jc sklenil c, kr. okrajni šolski svet, da sc pod navedenim pogojem šola dovoli, starešinstvo v Tomaju je pa sklenilo, naj si občina Utovlje razim robot pri zidanju izposodi 3500 K v kritje gradbenih stroškov. Dobraveljci, ki so že itak zelo zadolženi, se sedaj na vse moči upirajo, da bi navedeni sklepi ne obveljali, toda Bog ve, sc jim bo li to tudi posrečilo, kajti župan Vran je vso zadevo preveč zavozil na škodo prizadetim občanom. Na vsak način se moramo pa tudi čuditi c. k r, o k r. šolskemu s v e-t u, da hoče nakopati vse stroške le u~ bogi občini, da-si veleva baje dotični šolski zakon, da ima -n\ ustanavljanje in \ zdržavanje potrebnih ljudskih šol dolžnost prispevati v e s o k r a j. Povdarjali smo besedo »po trebil i h«. Po mnenju večine občanov name ravana šola namreč ni p o t r e b n a iti 1 i se tudi iz tega razloga ne smela dovoliti. Niso pa tudi dani zakoniti predpogoji za šolo. Saj vasi Utovlje in Dobravlje nista oddaljeni več nego 3 km od Tomaja in le Grahovobrdo, katero ima pa le komaj 10 šolski dolžnosti podvrženih otrok, je oddaljeno A km, Vseh otrok skupaj je še ne 50 in ako se upošteva, da je polovica deklic, katere itak hodijo v nenadomestljivo šolo ) I:lizabetišče<. v Tomaju, ostane še ne 25 otrok, za katere sc pa gotovo ne splača trositi tisočakov, katerih ni ln Katere bi si morali, vkljub obstoječi revščini. šele izposojati. Naš župan Vran nam torej napravlja dovolj preglavic, a tolažimo so. kajr menda so šteti tudi njegovi dnevi in tipajmo. da pod novim županom napočijo tudi za našo občino boljši časi. s S Krasa. Vladna podpora nam je. revnim Kraševcem, ravno prav prišla. da smo si popravili občinske poti. S tem pa nimamo le ugodnost, da imamo zboljšane poti, marveč nam je bila s to podporo tudi dana prilika, da smo si prislužili kako kronico za it oko, katere letos tako mnogo primanjkuje. Hvaležni smo zategadelj vsem onim, ki so v skrbi za nas nam izposlovali to podporo. s Težka rana vsled prepira. \ torek sta se v Slivnem na Krasu pri igri sprla Franc .lazbec in Marč. Iz prepira jc nastal pretep. Dobil jih je Marč. Zato se je'hotel maščevati in čakal je na cc-sti Jazbeca. Ko je ta mimo šel, ga jc napadel ter mu z nožem prizadjal v hrbet tako rano, da mu jc prevrtal pljuča. Jazbeca so včeraj odpeljali v tržaško bolnišnico. Marc je ušel in ga išče žendarmc- rija. Iz Dan, občit:a Naklo, nam pišejo: Naš župan Štrekelj skrbi zelo slabo za blagor svoje občine. Naj navedemo le en slučaj. Z deželno in državno podporo zgradili smo že pred štirimi leti vodovod. Občino zadevajoči stroški znašali so okoli 900 K. Ker ni bilo denarja v občinski blagajni, zajel je očka župan pri nekem zasebniku v Lokvi potrebno posojilo in sicer proti plačilu G', obrestij. Sedaj znaša dotični dolg okoli 1200 K. Zakaj? Odgovor jc lehak! Skrbljivi župan ni pl tčal ves čas niti vinarja obresti. Menda opravičeno ttprašamo gosp. župana S t r e k e I j a,ki se tako ponaša z uzornitn županovanjem iu kateri misli, da sme razpolagati z občinskim imetjem po svoji volji brez sodelovanja starešinstva, zakaj ni potrebno ukrenil, da bi se bilo zajelo dotično posojilo pri kakšnem kreditnem zavodu proti amortizaciji pod na vsak način ugodnejšimi pogoji: zakaj ni plačeval odn. ne plaču-j: redno obresti in tako nakopičuje občini s svojo zanikernostjo brezpotrebne dolgove? Obračamo sc ob enem pa tudi na c. kr. namestništvo v Trstu, da reši vže skoro leto dni viseče utoke glede starešinstva in da omogoči, da bode naše starešinstvo čim prej redno opravljalo svoje v zakonu mu zajamčen," posle, n katerim spada tudi nadzorovanje župana glede gospodarstva z občinskim imetjem. Iz fržiškega okraja. Revolver pri plesu je igral zopet enkrat ulogo v Devinu dne 20. t. ut. Tam je dobil nek Gruden iz Cerovelj pri Devinu, dva strela iz revolverja v telo, in to zaradi ljubosumnosti od nekega drugega mladeniča. Gruden se je podal v Trst na zdravniško postajo, kjer so dognali, da rani nista težki, a so ga morali spraviti v- bolnišnico, kjer mu bodo izvlekli kroglji. Iz korminskega okraja. kr Kožbana. (I) v e n o v i c i i n p o I). Dne 21. t. m. je tuk. malemu posestniku Antonu Korečič. pogorela hiša. Hoteli so peči kruli; pa namesto kruha iz peči, so nesli testo pod milo oblačno nebo. Dne 23. t. m. jc bila v Skrijevem volitev županstva; pa so štrajkali nekateri starešine, in župan ni mogel priti na dan ... Zato jc te novice le pol drugi pol pride že ... Dne 24. t. m. pa jc došel izpod sv. Genderee (iz Lriskovega boška) lep, zden javor v Kožbausko cerkev, češ, bom pa senco delal novim jaslicam, da se pastirčkom ne bo preveč bliščalo .. Zato se kar nič preveč nc ponašajte tan.-gori pri sv. Luciji s svojo zeleno lipo! kr Iz Kožbaite. Vže dolgo časa smo opazovali neumorno delovanje našega skrbnega dušnega pastirja in voditelja v Ko/bani. ki ne gleda nase ne na svoje zdravje.... od zgodnjega jutra do po- zne noči, kakor pridna čebelica deluje in se trudi za blagor naše mladine. Veliko se za nas žrtvuje in lahko rečemo, da tudi tukaj v Kožbani sc nam ni treba bati tulečih volkov. Zakaj tudi tukaj najdemo zavetje in pravo očetovsko skrb za dušo kakor tudi za telo. To nam priča naša M irijina družba. Sicer naši nasprotniki smešijo Marijino družbo, ali mi se ne zmenimo za njihove opazke, ker vidimo, da so ravno tako nespametne kakor oni sami. Gotovi smo, da do .;emo to, po čemur hrepenimo. I ako naprej, drage hčerke Marijine. in tudi druga dekleta, trudimo se tudi me same. da nasprotnikom 'pokažemo, da tudi me vemo ceniti one, ki sc za nas žrtvujejo. Na tem mestu izrekamo našemu dušnemu pastirju iskreno zalivalo v imenu cele Marijine družbe. Bog naj blagoslovi njegovo delovanje, enkrat naj pa vse obilo poplača! SZcISScIlaSz! j | Spominjajte se ob vsaki * priliki »Šolskega Doma'" Rojaki BsaBgasza ANT. P0TATZ«y (J. TERPIN) triom 2 Mlinu i Melju vošči svojini cenj. odjemalcem veselo novo leto. Ivan Šuligoj kjojač v ulici sv. Antona v Gorici vošči veselo novo leto vsem svojim cenjenim gg. naročnikom. Dober zadetek novega leta 1912 vošči vsem svojim cenjenim odjemalcem Aleksander Ambrožič urar in zlatar v Gorici na Franc Jos. tekališču. Veselo NOVO LETO vošči vsem svojim cenj. odjemalcem in gg. gostom Anton Pečenko, trgovec z vinom in s pivom in restav-rater hotela „Pri zlatem Jelenu". Srečno in veselo novo leto 1912 vošči tvrdka z železnino 0. ZAJEC I GORICI v Gosposki ulici št. 7. Podobarski in pozlatsrsfti mojster Frane Ciber v Gorici, za .gradom št. 27 vošči svojim cenj. naročnikom zlasti preč. duhovščini lil veselo novo i to 1912. im Srečno novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem in prečastiti duhovščini ter se priporoča tvrdka i). 2 F. andemvald trgovina s špecerijskim blagom In delikatesami v Gorici. flHTON BREŠČAK trgovec s pohištvom v GORICI vošči vsem svojim cenj. odjemalcem veselo novo leto ter se priporoča v nadaljno naklonjenost. Srečno in veselo novo leto iqi2 vsem svojim odjemalcem Seli tvrdka = IVANČIČ & KURINČIČ ~ Gosposka ulica št. II. SREČNO IN VESELO novo leto 1912 V v vosa Teodor Hribar. itsna OiOi©iOi0l©iO|O|O|O!OiOi© Pinter S Lenaril trgovca z železnino v R a š t e 1J u voščita veselo novo leto 1912 vsem svojim cenj. odjemalcem ter se priporočata v nadaljno naklonjenost. VESELO NOVO LETO 1912 vsem svojim cenj. odjemalcem želi M. HORVAT klobučar v Gorici, Gosposka ulica. Peter Cotič čevljarski mojster v Gorici v Raštelju vošči srečno in veselo novo leto 1912 __i_ ter se priporoča v nadaljno naklonjenost. Veselo novo leto 1912 želi vsem svojim cenj. gg. odjemalcem trgovec z drobnino V Hiša v najem. V Skopem, se odda v najem mala a zelo prijazna hiša na lepem razgledu, tik cerkve, podobna mali vili, z zraven se nahajajočim sadnim vrtom. Proda se v hiši tudi trgovina meš. blaga; en bloc, ali posamezno. Hiša je zelo pripravna za trgovca ali pa za kakega penzijonista. Sprehodi so lepi; želi postaja blizu. — Podrobnosti se izve pri lastniku istotam. -I." ••••> »H* V • V Gospodarji in gospodinje, ki žele napraviti družini veselje za božične praznike in novo leto, naj kupijo rKay5er“ Šivalni stroj, ki je najboljši in najtrpežnejši. ^Kavser-4 šivalni stroj je najpripravnejše za šivanje in umetno vezenje. flKaysera šivalni stroj teče lahko in tiho na patentiranih krogljicah, kakor dvokolesa. iKavser* Šivalni stroj je najmodernejše urejen. ,Kayser-t šivalnih stroj jamčim za dobo 10 let. _________ t kred nakupom naj si vsakdo ogleda v moji trgovini ali i 'lnaj zahteva ceni ki mu ga franko in zastonj pošljem. Lastna mehanična delavnica za poprave. Prva velika in najstarejša zaloga šivalnih strojev K5NAC SAUNKS ■ (SORICA ■ NA KORNU 11 Vila na prodaj. !U minul od Travnika na lepem, mirnem kraju je na prodaj novozidana llepa vilica. pripravna za stanovanje Ipenzijonista. S popolnim izplačilom se [lahko čaka. Več se izve pri lastniku [hiše »gostilne pri Rusi liiši" v Gorici Z jamčeno prave -pIčcim sveče r priporoča prečastitim cerkvenim j predstojništvmo ter slavnemu občinstvu po nizki ceni J. Kopač Šl. 95 Hvefcnr, (•»rim ulica sv. Antona 7. Peter Cotič, čevljarski mojster, Gorica, ftaštelj 32. Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. NSročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne. Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje. Ušesno olje višjega štabnega zdravnika in fizika dr. O. Schmidta odstrani km lu in popolnoma časno fluhoto, ušesni tok, ušesno brenčanje in nagluho. Cena steklenice K 4 z navodilom vred Dobiva se v lekarni 0 ORISTOr OLETTI v GORICI. ODLIKOVANA PEKARNA MEH Gorica, vla Formlca ss priporoča za oJji-roanjc raznega peciva navad-noga in najfinejSega. Pecivo je najboljše, »poročam se cenj. odjemalcem za obilen poset. S spoštovanjem E. .Ta ki n Tvrdka A. & F. Andervvald v GORICI — 32 Tekališče Josipa Verdi št. (v liiii st. Centralne posojilnice) priporoča visokočastiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo najrazličnejšo zalogo za kolonjalno blago in delikatese. Vedno sveže in prve vrste blago po najnižjih cenah. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA. Čast. mest-,im strankam pošilja se blago na dom. GORICA v ulici Treh kraljev (Via Tre Rč) št. 16 pri kavarni sDogana. Meso prve vrste, postrežba ulju-dna in solidna. Velika izber razne divjačine in domače izvrstno pitane perutnine. Velika zaloga prešičjega mesa. Na željo gg. naročnikov se dostavlja meso na dom. Za mnogobrojen obisk Andrej Frondolič, mesar. Anton Potatzky | naslednik JOSIP TERPIN. v Gorici, it iredl Raštela hiš. štv. 7. Trgovina na drobno in debelo. Najceneje kupovali&če nlrnberikega ln drobnega blaga ter tkanin, preje ln nitij. Potrebščine za pisarne, kadilce la popotaike. Najboljše šivanke in šivalne stroje. Potrebščine za krojače ln črevljarje. Svetinjice, rožni venci mašno knjižice. Hišna obuvala za vse letne čase. Posebnost: semena za zelenjave, trave In detelje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi. tejmihj Najboljši in naj cenejši šivalni STR03I vseh vrst pri tvrdki Jakob Šuligoj v Gorici Gosposka ulica št. 25. Nova trgovina v ulici Rabatta 13. Podpisana naznanjam, da sem odprla novo prodajalno vsakovrstnega pravega oljkinega olja, mila in več vrst sveč itd. Priporočam se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Z odličnim spoštovanjem Elizabeta Šauer, ulica Rabatta 13. Podpisani naznanjam svojini in drugim odjemalcem, da sem preselil svojo krojaško delavnico iz Križne ulice nasproti »Šolskega Doma" v ulico sv. Antona na dvorišče štev. 7 v hišo g. J. Kopača, svečarja v Gorici. Priporočam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, posebno veleč. gg. duhovnikom svojo izvrstno delavnico za izdelovanje talarjev in drugih spadajočih oblek. Z odličnim spoštovanjem udani Josip Smet, krojaški mojster v Gorici. Krojaška delavnica. Priporočam svojo dolavnlco veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Izvršuje točno in pošteno po najnovejših vzorcih. Pričakujem obilnih naročil in bilježim z odličnim spoštovanjem IVAN ŠULIGOJ, krojaiSki mojster Gorica, ulica sv. Antona 12. Odlikovana pekarija ^ In kladčlčarna • K. Draščik ♦ ♦ 9 fr fr fr v Gorici na Komu (v lastni hlll) Izvršuje naročilu vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance ln poroke, p'nce Itd, Prodaja različna fina vinu in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke. fr ♦ fr ♦ ♦ ♦ voooooo Prva slovenska trgovina z Jedilnim blagom Anton Kuštrin, v (JOŽICI Gosposka ulica štev. 25 priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga. Vse blago prve vrste. Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom. |J1 Pošilja se po železnici in pošti. r000©0,00' Dominik Grusovin otvori dne 10. decembra |h|| novo prodajalno z usnjem in čevljarsko delavnico v ČEPOVAN-U pri Št. Kofolu št 55. Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima A. Breščak-Gorica Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši). Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic. _ , . Za mnogobrojna naročila st> toplo priporočam ANT0M BREŠČAK. M fllova trgovina z železnino Pinter & Lenard Velika zaloga železa, cementa, kuhinjske posode, raznovrstnega orodja za poljedelce, mizarje, kovače i. t. d. sesalke, klo-sete, peči, štedilnike in vsi v to stroko spadajoči predmeti. Cene zmerne, postrežba solidna, prijazna in domača. Cenjenemu občinstvu se toplo priporočava Pinter & Lenard. te ' ; K Velika izbera GAMAŠ in G ALOS J. DRUFOVKA GORICA, Gosposka ulica št. 3 nasproti „MONTA“. 11111111111111II111111111II11111 • • ...1111111 M 1111 M I I I.LLLLL« 111111111II1111IIIIIII1111111111 11111111111111111II11111111111 ll Priporočajte med seboj domačo tvrdko z modnim in oblačilnim blagom tam v a v H nprapi s v * > Ivančič & Kurinčič CORiCfl — Gosposka ul. št. 11 (vin Giosue Carducci) — GORICfl — nasproti hotela fr, h kron. —— ------------ Vsa drobnarija za šivilje in krojače. -——- 111111II11111111IIII111111111 lj| Del. družba V v Dunaj XII Tovarna za mlekarske naprave, kakor tudi cele mlekarske Stroje, ledenice In hladilne stroje. SIRISCE, Naravno sirilo v praških iz najboljših izbranih telečjih želodcev. Barva za sir odlikujejo se zlasti po snagi, terpežnosti in izdatnosti. Zahtevajte cenike! lS>£<š »CENTRALNA POSOJILNICA" REGISCROVATIA ZADRUGA Z OlUEJeUO ZAVEZO V GORICI 3E5EH s® obrestuje hranilne vloge po 4' 2°|0. Daje članom posojila na vknjižbo po 510, na menice po 6°0, na mesečno odplačevanje, ki znaša mesečno 2 K za vsakih 100 K. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Zadružni urad je v lastni hiši Corso GIlIS. Verdi št. 32, I. nad. — Uradne ure vsak dan razun nedelj in praznikov od 8. ure zjutraj do 1. popoludne. ODBOR. W^l §*§ 1 JOSIP CULOT v Rašfelju štev. 2 25 v Gorici. Velika zaloga vsakovrstnih l£rač, okraskov za božično drevesce in punlc za Igračo. Razpele iz kovine, rožni venci in podobice, rokavice iz volne in sukna, čevlji in klape. zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo, kipi in svetniki iz porcelana, seme za zelenjave in trave, moške in ženske nogavice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi. L karna Cristofoletti v Gorici na Travniku. Trnklno (Btokfltero Jetrno olje. 1’oHchno eredNtro proti prtnlm boleznim in Hpluftni telesni slabosti. Izrrnn steklenim tetra olja »n ravuomene barve po K 110, bele barve K 2. pTrsklno iele/.nato Jetrno olje. Baba tega olja je sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave. Trnkino Jetrno olje ne železnini jodecem. S tem oljem »e oidruvijo v kratkem 6aao i gotovostjo v.e kostne bolelnl, žlemi otroki, golic, malokrvnost ilil. :x==z=:: Cena «*n«* Hteklcnice i. 1 ker.ru 40 vinarjev. Oporni,«. Olje, ksterega narofam direktno la .Norrcictje, prelite se redno r mojem kem. Islioratorja prodno se napolnijo steklenice. Zato aamorem Jimfltl nrojlm M. odjemalcem glede dlstote In stala. apuKobnoatt r.n zdravljenje- Crtatofolettljeva pijača iz kine in železa. Najboljši pripomoček pri zdravljenju a trsklnlm oljem. ■ Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = [xxxxxxmxxxxjGcxxxxxxxxxxmxid er I * —i® Goriška zveza * gospodarskih zadrug in društev v Gorici registrovann zadruga z omejeno zavezo posreduje pri natopi kmetijskih potrebščin in pri prodaji */V' kmetiisl pričetkov, v ^ ^ Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1' v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT. 32. Is©- l ■5^2 TVRDKA 0. ZAJEC trgovina z železjem v Gorici v hiši „Qoriške ljudske posojilnice14 (prej krojaška zadruga). L Priporoča bogato zalogo železa, pločevine vsakovrstnega kovanja za pohištvo in stavbeno mizarsko, kovaško, kleparsko, klesarsko orodje, straniščne naprave in upeljave, strešna okna, traverze, cement, svinčene in železne cevi in pumpe, žico, žična ograja, razno kmetijsko orodje, štedilnike, peči, kuhinska in hišna oprava. Postrežba točna, domača in cene konkurenčne. .... = Prosimo zahtevati listne blagajne radi kontrole. I ..Ljubljanske kreditne banke" f GORICI se bavi z vsemi v bančno stroko spadajočimi posli.- Ologe na hnjižice obrestuje po ¥'/2%, vloge v tekočem računu po dogovoru. Delniška glavnica K 8,000.000. Centrala V Ljllbljaili. -Rezervni zaklad K 800.000. ————= PODRUŽNICE: Celje, Celovec, Gorica. Sarajevo. Split Trst. ------------ ------------- OBLEKE MIO dobivajo se v veliki izbiri ♦♦♦ od kron 20—30 ♦♦♦ p* J. MEDVED - GORICA. -=* Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vlmpolšek v Gorici. Tiska .Narodna Tiskarna*(odgov. L Lukežič) v Gorici.