NAŠA ANKETA
Brez preventive nobena vamost ne more biti učinkovita!
Ko je stekla akcija minus 10 odstotkov, si nihče niti približno ni mogel predstavljati, kakšen bo njen kon-čen učinek. Kalkulacije na papirju so pač nekaj druge-ga kot živa praksa, zato je govoriti o kakšnihkoli okroglih številkah ali jih celo predvidevati hudo nego-tova reč.
Vse več kazalcev pa kaže na to, da akcija ni dosegla svojega namena. Ali vsaj ne tistega, ki ga je želela. O tem so si več ali manj soglasni tudi naši tokratni sobesedniki, ki smo jih to pot izbrali med samimi miličniki; med ljudmi torej, ki se z vprašanjem promet-ne varnosti poklicno srečujejo vsak dan. Seveda gre le za njihova osebna mnenja, ki nimajo prav nič skupnega s službenimi stališči.
s tem vsaj da se pred vožnjo zapne z varnostnim pasom in da se pred prehodom za pešce ustavi in spusli pešia mimo«
Ivan Bunič: »Akcijo kakršna je minus 10 odstotkov na vsak način odobravam. S tem, da smo se ji lotili, pa seveda še ni rečeno, da bo tudi uspela. Treba je imeti dober program, pravi način dela... Prekrški se največ delajo tam, kjer ni miličnikov. Zato samo kazen lahko deluje na moralno zavest voznika. V preventivnem delu smo miličniki že veliko naredili. Med drugim tudi to, da smo opozorili več sto voznikov. Od vsakih treh, enega mandatno kaznujemo. S tem avtomatično pri-spevamo k prevnetivi«
Dušan KJobasa: »Vozniki znajo v glavnem samo sukati volan, manj pa gledati na vamost. Lahko bi
Ivan Biro: »Akcija minus 10 odstotkov žal ni v celoti dosegla tistega, kar je hotela. Strokovne službe namreč izvajajo zadevo vse preveč kampanjsko, pa tudi sicer je premalo koordinacije na realacijimilica in druge služ-be. Da o premajni prometni kulturi Ijudi sploh ne govorimo.
O varnosti nasploh pa le to: po mojem je še vedno premalo poudarka na preventivnem delu. Zato je kri-minal v porastu. Vzrok temu so gotovo tudi nastale socialne razmere. Zahteva se le represija. za preventi-vo pa je vseeno, ali je ali je ni. To (preventivno) delo bi morali vsekakor bolje vrednotiti, toda kaj. ko ga ne moreš prav z ničemer prikazati«
SandJ Pirc: »Dokler ne bo zavest ljudi na tako visoki ravni. da bo vsakdo skrbel sam za varnost v prometu, ne oziraje se na prisotnost miličnikov, tako dolgo bodo na naših cestah žrtve in ne samo materialna, marveč tudi moralna druzbena škoda. Pravilno je. da ljudi opozarjamo na večjo varnost in jih spdbujamo k razmi-šljanju. Tisti. ki smo zadolžcni za to preventivno delo. delamo z vso močjo, mislim pa. da bi lahko k temu kaj pripomogel tudi posameznik (udeleženec v prometu):
zmanjSali nevarnost, ki preži na cesti. Držimo se pač samo načela: pomagaj, preprečuj. kaznuj. Kazni pa so smešno nizke. Ugotavljam, da voznik neha delati pre-krške samo tedaj, ko ga udariš po žepu. Milica po svoji strani veliko naredi. Premalo pa je še narejenega po šolah. Lahko je otroka naučiti prometnih predpisov, drugo pa je, ko potem odraste in sam postane voznik. Tedaj je odvisno samo od njegove zavesti. kako bo ravnal v prometu«
Brane Pšeničnik: »Načrtovana akcija žal ni najbolj uspela, čeprav se nekatere službe moino tmdijo. da bi. Toda kaj, ceste so neurejene, ni prometne kulture i^deležencev v prometu, da ne govorimo o številnih neizpravnih vozibh na cestah Sankcioniranje promet-nih prekrškov (pa tudi dragih) je za sedanji čas narav-nost smešno. Še zlati, kadar gre za najpogostejše vzro-ke nesreč, kot so hitrost. vinjenost ali izsiljevanje pred-nosti. Tu bi morali sankcije na vsak način poostriti. Kar zadeva samo vzgojo, pa mislim. da bi bilo prav, ko bi tudi na televiziji pripravili več izobraževalnih oddaj o prometni varnosti.«
BRANKO VRHOVEC