Posatfmzfm sfeirflka 30 irtfrarj«**. Slev. 169. V Llnniu i rni flne 28. m 18. Leio XIV1. ■ Velja po polti i ■ M oelo leto naprti • • K BO-— n en mesec „ .. „ 4.50 sa Nemčijo oeloletno. „ 55-— ca ostalo Ino s emstro. „ 60-. V Ljubljani na dom Za oelo leto napre].. K 48-— sa en meaoo „ .. K 4 — V apravt prefeman metefine „ 3-SO b Sobotna izdaja: aa la oelo loto.....K 10'— ia Nemčijo oeloletno. „ 12'— ■a ostalo Inoccmstro. „ 15-— Inserati: Enostolpna petitvrsta (59 mm široka ln 3 mm visoka ali nje prostor) ca enkrat . . . . po 501 ca dva- in večkrat . „ 45 „ pri večjih naročilih primeren popust po dogovoru. Ob sobotah dvojni tarlL Enostolpna petitvrsta K 1-Izhaja vsak dan icvzemši nedelje ln praznike, ob 3. nrl pop. Bedna letna priloga vocnl red BV Drednlitvo Je t Kopitarjevi allol itev. 6/111. Rokoplcl ce ne vračajo; nefranklrana pisma se ne = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 50. = Političen list za slovenski narol Upravništvo Je v Kopitarjevi nliol št. 6. — Račun poštne hraullnioe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telefona št 50. Peto leto vojne. Ljubljana, 26. julija 1918. Z današnjim dnem stopamo v peto leto svetovne vojne. Dne 25, julija 1914. leta je dospel odgovor Srbije na avstrijski ulti-matum in 26. julija 1914. 1. zjutraj so oznanjali lepaki mobilizacijo redne in črne vojne. Svetovni požar se je razvnel z vso bes-nostjo. Kmalu smo stali v vojni proti celemu svetu. Miljonske ruske armade so udrle v Galicijo in že čez Karpate proti Budimpešti in Dunaju. Danes, v petem letu vojne nimamo več proti sebi milijonskih ruskih armad, vzhod je v takozvanein miru v Bre-«tu Litovskem kapituliral in odložil orožje. Toda vojna traja z nezmanjšano silo dalje in nikjer ni upanja za konec. Sovražnik je izenačil izgube na vzhodu z ameriško bojno silo in je prešel zadnje dni proti nemški armadi ob Marni sam v ofenzivo. Pričakujejo najhujših in najljutejših bojev. Ali bo padla odločitev? Stopamo v peto leto vojne. Težka so bremena, ki jih nosimo na ramenih, težke so žrtve, ki jih je od nas terjala vojna. Na dan mobilizacije 1. 1914. ni nikdo niti slutil vse teže bolesti in gorja vojne. Koliko najboljših ljudi smo izgubili v vojni na vseh svetovnih bojiščih I Fantje in možje stoje na bojišču ali pa hirajo po bolnišnicah in vojašnicah. Zemlja pa čaka doma delovnih rok. Starčki, otroci in žene obdelujejo zemljo, da si zaslužijo za vsakdanji kruh. V deželi vlada lakota in pomanjkanje. Naši južni kraji so opustošeni, kakor citrono jih je izžela vojna. Naši ljudje se vračajo iz prognanstva domov, a doma ne najdejo strebe, ne koščka kruha in umirajo. In največ smo trpeli v tej vojni avstrijski Slovani, največ ljudi smo žrtvovali, največ žrtev doprinesli, S svojimi pleči, s svojo zemljo smo zaslonili sovražni naval, da ni poplavil nemškega in mažarskega ozemlja. A kljub temu so Nemci »hrbtenica države« in še vedno nam odrekajo najnujnejše življenjske pravice. — Toda vojna in trpljenje sta nas veliko naučila. Danes dvigamo svoje glave smelo k solncu svobode. Majniške deklaracije avstrijskih Slovanov niso prazen sen; peto leto vojne jih bo še bolj približalo uresničenju. Vojna traja dalje. Svet gine in tone v krvi. In nikjer upanja na bližnji konec. A kljub temu se še dobe ljudje, ki sanjajo o tem, kako bodo v zmagovitem miru stopili sovražniku na tilnik. Ti ljudje podaljšujejo to strašno vojsko, ker vzbujajo pri sovražniku nov odpor. Meč ni gospodar sveta. To nam je jasno pokazala vojna. Treba se bo prijateljsko sporazumeti in najti način, da bomo lahko med seboj živeli in preprečili za vse večne čase podobna krvava klanja. To bodi sad teh petih najgroznejših let človeške zgodovine. V peto leto vojne stopamo, sporazumnemu miru in naši svobodi nasproti. Brni hrbt^fiice« Dunaj, 25. julija 1918. Nemci niso več hrbtenica Avstrije. Tisti dan, ko je pl. Seidler odstopil, se je pokazala vsa notranja slabost te njegove krilate besede. Sami Nemci ne morejo dati večine za budgetni provizorij, in če so zanj potrebni tudi Poljaki ali katerakoli druga stranka, ni razvidno, zakaj bi ravno Nemcem šel ta naslov. Del nemških strank je stopil celo v opozicijo proti novemu ministrskemu predsedniku Hussareku, s čimer je izpričano dejstvo, da nemštvo ne drži tako brezpogojno zvesto državnega telesa pokoncu. Hussarek je moral takoj spoznati, da je tekst labudjega speva Sei-dlerjevega bil neresničen in da je po svojem predhodniku podedoval državno telo — brez hrbtenice. Če se je Hussarek kljub temu lotil nehvaležnega dela, ki ga bo imel vsak ministrski predsednik avstrijski toliko časa, dokler bo naša zunanja politika v tako kričečem nasprotjii z narodnostno strukturo in vso naravo monarhije, je vedel zakaj. Razgovarjal sc je s strankami, preden se je dal imenovati za ministrskega predsednika, spoznal je mišljenje in želje posameznih parlamentarnih skupin in je mogel presoditi, ali se mu bo misija, da skuje večino za provizorij, posrečila a!i ne. Če se je odločil, da predsedstvo prevzame, je moral imeti moralno gotovost, da ima večino zase, četudi najskromnejšo. To je Nemce razburilo. Nemški radi-kalci in nekateri njihovi drugoimenski prijatelji so proti Hussareku — in le-ta naj bi vendar bil mogoč kot ministrski predsednik, naj bi celo rešil vprašanje provizorija, ob katerem se je Seidler ponesrečil? Nemškim radikalcem, ki jim še vedno buči v glavi po visoki Scidlerievi pesmi o nem-štvu, to ni bilo razumljivo. Takoj so se domislili, da mora obstajati skrivna zveza med Hussarekom ter Jugoslovani in Čehi. Novi ministrski predsednik je moral to trditev takoj na laž postaviti in izrecno pooblastiti nemške časnikarje, da je demontirajo. Jasno je, da je ta vest iz nemškoradi-kalnih krogov lc manever, ki naj bi vstra-šil nemške skupine, ki so pripravljene glasovati s Hussarekom. Jugoslovani stoje še vedno v opoziciji proti vladi in nimajo nobenega povoda, da bi svoje dosedanje stališče spreminjali. Nova vlada je pre- vzela vso dediščino Seidlerjevo in se še ni ničemur odrekla. Še vedno je pri nas na Jugu nemški kurz v polnem teku. Zboro-valna svoboda je zatrta, najstvarnejša časnikarska razpravljanja o ostalih vprašanjih monarhije so onemogočena, še vedno se kade na frontah pogorišča slovenskih časopisov, nikjer ni opaziti niti sledi resne volje, da se naše narodno vprašanje reši, pač pa leži nemška pest z vso svojo težo na našem šolstvu, na uradništvu, na našem narodnem gospodarstvu. Brezmiselna bi torej bila trditev, da je nova vlada našla svojo hrbtenico v Slovanih. Hussarek bo dobil večino za provizorij, država pa bo živela kakor doslej tako tudi poslej — brez hrbtenice. Dunaj, 25. julija 1918. Imenovanje barona Hussareka za ministrskega predsednika in zopetna potrditev resortnih na njihovem mestu, izvzemši obeh poljskih ministrov, bo najbrže jutri razglašeno v uradni »Wiener Zeitung«. Na mesto obeh poljskih ministrov stopita vitez D a 1 e k s i kot minister krajan in dr. pl. M a d e j s k y kot naučni minister. Cesarjevo lastnoročno pismo. Današnja »Wiener Zeitung« objavlja cesarjevo lastnoročno pismo dr. Seidlerju, v katerem mu sporoča, da je imenoval Hussareka za ministrskega predsednika in da milostno odpušča dr, Seidlerja in vse dosedanje ministre. Cesar se spominja Sei-dlerjevih zaslug in mu izreka najtoplejšo zahvalo in posebno priznanje. Nadalje objavlja »Weiner Zeitung« lastnoročna pisma, s katerimi se odpuščajo člani dosedanjega kabineta. Cesar se zahvaljuje bivšemu naučnemu ministru dr. Cvvinklinskemu in ministru T\vardowske-mu za izvrstno delovanje, izreka jima popolno priznanje in si pridržuje zopetno vpo-rabo obeh. — Domobranskemu ministru Czapu je cesar podelil baronstvo, ministra dr. Paula in viteza Gayerja je imenoval za tajna svetnika, * Ljubi baron Hussarek! Imenujem Vas za svojega ministrskega predsednika. Dalje imenujem tajnega svetnika dr. Viktorja Mat a j o vnovič za mojega ministra za socialno skrbstvo, tajnega svetnika dr. Karla barona Banhansa vnovič za mojega železniškega ministra, tajnega svetnika ing. Emila viteza H o m a n n a pl. Herimberg vnovič za mojega ministra za javna dela, tajnega svetnika dr. Ferdinanda barona W i m m e r j a vnovič za mojega finančnega ministra, tajnega svetnika fml. Karla barona C z a p p a pl. Birken- stetten vnovič za mojega ministra za deželno brambo, tajnega svetnika dr. Ivana Horbaczewskega vnovič za mojega ministra, tajnega svetnika dr. barona W i e s e r j a vnovič za mojega trgovinskega ministra, tajnega svetnika Ernesta grofa Silvo-Tarouco vnovič za mojega poljedelskega ministra, taj. svetnika dr. Ludovika Paula s potrditvijo v vodstvu urada za ljudsko prehrano vnovič za mojega ministra in taj, svetnika Edmunda vit. G a y e r j a za mojega notranjega ministra. Končno imenujem sekcijskega načelnika taj. svetnika dr. Kazimirja viteza G a 1 e c k e g a za mojega ministra in sekcijskega načelnika taj. svetnika dr. Jurija viteza pl, Poray-Madeyskega za mojega ministra za uk in bogočastje. E c k a r t s a u , 25. julija 1918. Karel 1. r. Hussarek 1. r, JUGOSLOVANI V OPOZICIJI. Dunaj, 25. julija 1918. Danes je imel Jugoslovanski klub sejo, v kateri je načelnik dr. Korošec poročal o dogodkih zadnjih dni. Sklenilo se je podati izjavo, da se stališče Jugoslovanskega kluba do vlade ni prav nič spremenilo. Dne 16. in 17. avgusta se bode v Ljubljani ustanovil Narodni svet, dne 17. avgusta bo seja Jugoslovanskega kluba v Ljubljani, dne 18. avgusta bo odkritje spominske ploče dr. Kreka v Št. Janžu. PARLAMENTARNI POLOŽAJ. Dunaj, 25. julija 1918. Ker nemški radikalci svojega opozi-cionelnega stališča niso spremenili, stališče Hussarekove vlade še ni zagotovljeno, Splošno pa sodijo, da nemški radikalci ne bodo glasovali proti proračunu, marveč da se bodo absentirali. Med nemškimi nacijo-nalci se, kakor se govori med poslanci v kuloarjih, pridno intrigira. Hussarek se bo jutri predstavil poslanski zbornici in imel kratek nagovor, v katerem pa svojega programa ne bo razvil, Nato bo imel ministrski svet sejo, v kateri se bo sklepalo, ali naj se o govoru ministrskega predsednika vrši debata ali pa naj posamezne stranke na kratko označijo svoje stališče napram vladi. Večine za proračun še ni. »Deutschbohm. Korresp.« poroča 25. t. m.: Vsled nesporazumljenj v Zvezi nem-škonacionalnih strank nemški radikalci in nemški centrum, skupaj 27 poslancev, ne bodo glasovali za proračun; ker bodo proti proračunu glasovali tudi Ukrajinci, poljski glasovi (56} ne bodo pokrili izpada. Poljaki si zato prizadevajo, poravnati primanjkljaj z odstranitvijo Čehov in Jugoslova- LISTEK. Večeri ob Lemanu. Spisal vseuč. prof. Maryan Morawski, S. J. Po tretji izdaji prestavil France Fr. Štele, (Dalje.) L e r o y. Mislim, da bi Renan, ko je postal starejši in izkušenejši, ne bil podpisal tega dela Renana začetnika. Mogoče pa je bil zadovoljen, da se je tako rano iznebil tega tieizvršljivega dela svoje naloge. H a i n b e r g. Dobro ste nazvali to nalogo kot neiz-vršljivo. Veliko sem si prizadeval svoj čas, da preiščem, ali je najti v evangeliju kaj one evolucije, ki jo Renan pripisuje Kristusu, ali ne; z začudenjem sem konštati-ral, da pri Kristusu ni mogoče opaziti niti tega, niti sploh kakega razvoja in nobenega napredka. Kot mlad človek se loti precej od začetka duševnega velikega dela, o katerem nihče niti sanjal ni, in ga imenuje kraljestvo božje na zemlji; delo, ki stoji v popolnem nasprotju s tedaj vladajočo tnesijan-sko, politično in izključno narodno ideju. Edine težave in ovire more teorej temu delu staviti okolica. Vendar ima mladi človek, ki se je lotil te naloge, kakor se zdi, že od začetka popolno zavest veličini tega dela in, kar je več, gotovost, da se mu posreči. Pri njem ni videti tistega omahovanja in tavanja v začetkih kot n. pr. čisto določno pri Mohamedu. Že prvi dan pravi Natanaelu, da bo videl nebo nad njim odprto in angele, ki bodo prišli dol, ter se naziva Sina božjega in kralja Izraela. Večkrat obeta, da se bo evangelij, ki ga oznanja, razširil po vsej zemlji in da bo združil v svojem hlevu ovce, ki so sedaj izvan njega. In ko nazadnje reče učencem čudovite besede: »Pojdite in učite vse narode; jaz sem z vami do konca sveta, ni v njih ničesar, kar bi se ne skladalo z začetkom. Sokrat, ki ni grešil s preveliko ponižnostjo, je vedno rekel, da ničesar ne ve; Kristus pa vedno pravi, da vč, da ima svoj nauk od Očeta.- V tem nauku so na površju vedno ista etična popolnost in iste tran-scedentalne dogme. Pri njih ne najdemo nobenega sledu napredka in razvoja. Zame je to s filozofičnega in psiholo-gičnega stališča nerazložljiva prikazen. Vem, da si lahko vedno mislimo, da se je tudi Jezus moral razvijati; toda te misli ne moremo nikakor utemeljiti z viri ali evangeliji. S i e m i o n o w. Izbornol Do zdaj smo konstatirali samo nepiožnosti. Eden jc konstatiral. da Kristusa ni mogoče literarno portretirati; drugi, da ga ni mogoče naslikati s čopičem, tretji, da ga s stališča psihologije ni mogoče razumeti. Renan ga je z vsemi svojimi umetniškimi zmožnostmi skušal re. stavrirati, pa se mu ni posrečilo. Lahko pristavim, da se to tudi Straussu z vso nemško učenostjo ni posrečilo. Nazadnje je predkratkim poskusil filozof Renouvier v »Annde philosophique« razložiti Kristusa z vsemi sredstvi dandanašnjega kritičnega mišljenja. Željno sem ga čital, a reči moram, da me je popolnoma varal. Moralnega nauka Kristusovega, tistega, ob katerim živi svet že dvajset vekov, ne more drugače razumeti, kakor da si predstavlja, da je Kristus smatral koncc sveta za zelo blizu in da ni učil etike življenja, ampak etiko srečne smrti človeškega ro-rodu. Koliko neskladnosti in disharmonije je pri tem vcepil svojemu Kristusu, nc bom niti našteval. In kaj naj vse to pomeni? Ali je Kristus mogoče živo protislovje? D e v i 11 e. To je čisto preprosto; kakor hitro hočemo Kristusa razložiti kot navadnega človeka, ga kot takega razumeti, očrtati in opisati, zapademo samim nasprotstvom, in naloga jc nerešljiva. Kadar na si ne slavimo žc naprej tc naloge, ampak poskusimo vzeti Kristusa, kot nam ga predstavlja kr- ščanstvo, kot učlovečenega Boga, kot absolutno popolnost, ki se je pojavila v revnem človeškem telesu — takrat ni nobenega nasprotstva več in vse si lahko jasna in razumljivo razložimo. Vse vaše opazke in izjave vodijo logično k temu sklepu. Omejenost je neizogiben pečat stvarstva. Vsak človek more samo deloma, v neki smeri uresničiti zmožnosti, ki so v človeški naravi. Zato mora vsak človek imeti nekatere duševne poteze, ki so krepkeje, druge, ki so slabe-je izražene; in to tvori, kot je dobro izra* zil g, Leroy, znamenje njegove individualnosti. Vsak človek je nujno otrok svojega časa, svojega naroda: ker individualnost nc nastane iz nič, ampak iz pogojev kraja in časa; pod vplivom teh pogojev se iz-popolnjeju duh in izobražuje srce. Noben človek torej nc more biti splošen ideal človeštva: ker bi moral biti v tem slučaju nekaj več kot človeška individualnost. Vendar čc sc Bog, absolutna popoh nost, utelesi in pojavi v človeškem telesu, bomo lahko razumeli, da mora biti v takem človeku tolika popolnost, kolikor je more človeško telo absolutno prenesti in da mora biti ta človek vsestranski in večni ideal človeštva. In od katere koli strani se ozremo na tega človeka — kakor je lepo pripomnil g. Leroy — sc nam vedno zdi, da jc to njegova najizrazitejša stran, ravno zato, ker jc vsestranski ideal. Tu nov. Vodilni poljski poslanci so skušali danes doseči, da bi se od glasovanja odstranilo toliko jugoslovanskih in čeških poslancev, kolikor je za dosego večine ; , trebno. Čehi in nori ministrski predsednik. »Narodni Politika« piše: Bivši državni kancler pl. Bethmann-Hollweg je ob izbruhu svetovne vojne izjavil, da je ta vojna boj nemštva proti slovaratvu. Dr. pl. Seidler je teorijo bivšega kanclerja izpopolnil e naukom o nemški hrbtenici v Avstriji in o ohranitvi nemškega kurza. Tudi grof Czernin se je požuril, da Seidlerju pomaga. Kakor se vidi, so bili Seidlerjevi pomočniki samo pretekli ljudje, katerim so se potem pridružili še nemški nacionalci DTeufel, Pantz in Hummer. Tudi gospod pl. •Hussarek bo spoznal, da bo, če bo poizkusi vladati s sistemom Bethmann-Hollweg-Seidler, kmalu dogospodaril. V narodnostni držai z 10 milijoni Nemcev se ne more ,vladati proti 16 milijonom nenemcev. Tudi 'germanirirati ni mogoče v času pravice narodov do 6amoo '1očbe. Tudi med Poljaki vidimo, da so v zadnjem času prišli Da vrh življi, ki niso voljni, da bi se poko-HK protislovanskemu ukazu dunajskih Vsenemcev. Čim enotnejše in močnejše bo Honela pesem slovanskih narodov v Avstriji po pravici in pravičnosti, tem preje bomo spravili na tla dosedanji kurz. Najvišje stremljenje slovanskih narodov mora biti edinost, enotnost in vztrajnost, — »Pravo Lidu« pravi, da avstrijski državniki pe le ne razumejo znamenj časa, marveč rh niti ne vidijo. Preko ušes tiče v biro-ratičnih formulah. — »Nar. Politika« poroča z Dunaja, da je baron pl. Hussarek Izjavil načelniku Češkega svaza, da je za iustavno vladanje. Rekel je, da se morajo finančna vprašanja takoj rešiti; jugoslovansko vprašanje se da rešiti le v sporazumu % Ogrsko, poljsko le 6 sodelovanjem Nem-Ičije. Glede češkega vprašanja bo treba iskati sporazuma z Nemci. Dalje je rekel baron pl. Hussarek, da ne zahteva od svaza zaupanja, marveč želi le lojalne opozi-pije, Posl. Stanek je spomnil Hussareka na pelo njegovo politično preteklost in njegovo stališče nasproti češkemu narodu. Dr. Stransky ga je spomnil posebno na zadevo z milijonsko zapuščino pok. nadškofa Sir. Kohna za drugo češko vseučilišče. — >Pravo Lidu« meni, da bo Hussarek s svojim kabinetom pač le prehodno ministrstvo. $' Izjave ministrskega predsednika Hussareka. Baron pl, Hussarek je dne 25, t. m. izjavil nasproti dopisniku praškega lista »Bohemia«: »V prvi vrsti in izključno mi gre za sanacijo parlamenta in moja prizadevanja imajo namen, doseči v tej smeri communis opinio. Vest, da nameravam v kabinet sprejeti češkega ministra, je neresnična. To izhaja že iz političnega stališča čeških strank. Ravno tako napačna je vest, da bi bil sklenil kake dogovore z Jugoslovani. Prosim vas izrecno, da to de-men tirate.« Nemški agrarci in Hussarek. Nemška agrarna stranka je sklenila, da osebnosti barona pl, Hussareka ne odklanja. Zahtevala pa bo od njega, naj nemudoma izpopolni okrožno razdelitev na Češkem in brezpogojno izpolni trinajstero gospodarskih zahtev, med temi ustanovitev gospodarskega ministrstva. Vsenemci proti Hussareku. Načelnik Vsenemške zveze poslanec dr, Jager je izjavil, da vsenemci ne zaupajo baronu pl. Hussareku; posebno mu niso pozabili, da se je svoj čas s svojim ministrskim tovarišem baronom pl. Trnka udeležil slovite sokolske slavnosti v Pragi. človek ne more imeti resničnega razvoja in napredka — na kar je opazil g. Hain-berg — ker ima vso svojo vedo od zgoraj, od božanstva in je ne črpa iz okolice. Zato v njegovem mišljenju in čuvstvovanju ni omejenosti,, ki označuje narode in čase. Zato je tudi enako dostopen ljudem vseh narodov in časov; vsakdo vidi in čuti v njem svoj ideal. On je univerzalen, nc v abstraktnem pomenu besede kot pusta šablona, ampak univerzalen v platonskem Eomenu te besede: skupnost vseh svojstev, i jih ima človeštvo le deloma v delcih. Zato je tudi uboga človeška umetnost, čopič in pero, ki sta navajena karakteri-zirati človeške individualnosti v njihovi ouejenosti, deli ideala, ki se svetlika v njih — brez sredstev pred idealom samim, »v katerem stanuje«, kot pravi energično sv. Pavel, »telesno vsa popolnost Božanstva«! Gospodična W i 1 s o n. Krasno, gospod Deville! Božanstvo Kristusovo res razbija človeške oblike in te javlja v vsaki posameznosti evangelija. B i e 1 s k i. Zdi se, da so evangelisti hoteli iz njega napraviti Boga — in so ga tudi napravil Državni zbor. Dunaj, 25, julija 1918, O treh tajnih sejah poslanske zbornice je bilo izdano uradno poročilo. Predlog poslancev Staneka in dr. Korošca je bil sprejet ter je bilo sklenjeno, izvoliti vojni odsek kot preiskovalni odsek, ki naj preišče dogodke ob Piavi ter naj v prvi seji poroča o uspehu svojega dela. Uradno poročilo utemeljuje sprejetje tega predloga s konstatacijo, da zbornica izjave domobranskega ministra Czapa ni smatrala za zadostne. Danes po tajni seji, ki je trajala do 3. ure popoldne, se je po kratki pavzi vršila javna seja, v kateri so bile rešene razne manjše predloge. Slovanski govornik ni govoril nobeden. Prihodnja seja se vrši jutri dopoldne ob 11. uri. Dunaj, 25. julija 1918. Tajna seja, v kateri so obširno razpravljali o dogodkih ob Piavi, se je zaključila ob tri četrt na 4. uro, nakar se je začela zopet javna seja. Predsednik dr. Gross se je v toplih besedah spominjal pokojnega poslanca Do-berniga. Poslanec Kuranda je podal poročilo o zvišanju davka na razpečavanje vrednostnih papirjev, nakar so sprejeli zakonski načrt brez debate. Ravnotako brez debate je sprejela zbornica v drugem in tretjem branju zakon o otroškem delu, gosposko-zbornični sklep o podaljšanju plačilnih rokov radi vojnih dogodkov, zakon o delu žensk in mladostnih oseb in o nočnem delu mladostnih. O obeh socijalnopolitičnih zakonih je govoril minister Mataja. Jutri ob 11. uri bo začela zbornica drugo branje proračunskega provizorija, nato bo rešila več manjših poročil ter poročilo o odredbah za dražvne uslužbence. Predlogi in interpelacije. Poslanec Kraft je vložil predlog o pre-uredbi vojaških taks; poslanec Stanek je predlagal, naj se stenografični zapisnik tajne seje predloži cesarju. Interpelacije so vložili: posl. SchSrff o dogodkih na jugozapadni fronti in izgubi bojne ladje »Szent Istvan«; posl. Hagenho-fer o kontingentiranju žita na Štajerskem; poslanec dr. Korošec o prepovedi trboveljskega shoda in o razveljavljenju oprostitev iz političnih razlogov; posl. Brenčič o vesteh glede izvažanja sena iz Štajerske na Ogrsko. Proračunski odsek" se je sešel po plenarni seji zbornice 25. t, m. Na predlog poslanca Schraffla so sklenili, da se z ozirom na to, ker ni v službi odgovorne vlade in ker smo glede imenovanja barona pl. Hussareka za ministrskega predsednika navezani edinole na časni-ške vesti, glasovanje o proračunskem provizoriju opusti. Nato so sejo zaključili, Vsled tega se bo začelo jutri drugo branje proračunskega provizorija brez odsekove-ga poročila; poročal bo zgolj ustmeno dr. Steinwender ali pa odsekov načelnik. Pravni odsek je sprejel sklep gosposke zbornice glede odškodninske dolžnosti države nasproti civilnim osebam, ».katerimi se je v sedanji vojni protipravno postopalo. Nato je razpravljal o izpremembah gosposke zbornice tičočih se zakona o odškodnini za preiskovalni zapor. Poročevalec dr, Ofner je zastopal mnenje, da oprostilna razsodba ob sebi razveljavlja tudi sum proti aretirancu. Temu mnenju se je upiral justični minister dr, vit. Schauer in izjavil, da bi zakonu s tako določbo vlada ne mogla pritrditi. Analogna zakona na Nemškem in Ogrskem zahtevata, da se mora sum mimo oprostitve ozir. ustavitve postopanja posebej izpodbiti. Temu nazi-ranju so se pridružili posl. Huber, Neu-mann in Steinhaus, nakar je bil zakon v obliki gosposke zbornice sprejet. Izpopolnitev socialnega zavarovanja. V odseku za socialno zavarovanje jc govoril minister za socialno skrbstvo dr. Mataja. Po splošnem mnenju se mora predelava predloge kolikor mogoče pospešili. V to svrho je vlada izdelala »navodila za izpopolnitev socialncga zavarovanja«, ki naj tvorijo temelj razpravam. Do besede morajo priti tudi širši krogi interesentov, ker gic za mnogoletno usodo milijonov ljudi. Zakon o otroškem in ženskem delu. Po poročilu socialno-političncga odseka o zakonu glede otroškega in ženskega dela je govoril minister dr. Mataja in navedel, da je bilo v Avstriji v zadnjih letih pred vojno okroglo 5 milijonov šoloobveznih otrok, med temi približno tretjina takih, ki so zaposleni s pridobitnim delom. S predloženim Ekonom o otroškem delu bomo prednjačih pred vsemi državami. O predlogi glede ženskega dela in dela mladostnih ter nočnega dela mladostnih oseb je minister naglasil, da sloni vladna predloga na svoječasnih sklepih bernskega zborovanja, ki jih pa v bistvenih točkah ceio presega. Prosto sobotno popoldne za ženske je nujnejša potreba nego kdaj prej; vprašanje je le, če ga bo avstrijska industrija brez škode prenesla. PREPOVED SLOVENSKIH LISTOV ZA VOJAKE NA BOJIŠČU. Dunaj, 25. julija 1918. Dr. Korošec in dr. Lovro Pogačnik sta danes intervenirala pri domobranskem ministru Czappu, ker vojne pošte ne dostavljajo vojakom listov »Slovenec«, »Slovenski Narod«, »Slovenski Gospodar« in »Stražo«, »Domoljub«, »Mir« in »Edinost«. Minister j« obljubil, da se bo obrnil na vrhovno armadno poveljstvo, ki je izdalo to odredbo. Boji z Italijani. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 25. julija. Uradno: Italijansko bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Albansko bojišče. Včeraj zjutraj so si naše čete pri Cu-ciju priborile prehod preko Semenija. Naši vrli bataljoni šo morali premagati močan odpor sovražnika. Pripeljali so mnogo ujetnikov. Tudi med Cucijem in morjem smo, z uspešnimi sunki pridobili ozemlja. Načelnik generalnega štaba. Italijanski vojni izdatki. »Gazetta Uffiziale« poroča, da so znašali vojni izdatki za armado in mornarico v prvih enajstih vojnih mesecih finančnega leta 1917-18 22.112 milijonov lir proti 15.644 milj. lir prejšnjega leta. Značilno je, da so izdatki zunanjega ministrstva samo v mesecu maju 1918 poskočili na 47,4 milj. proti 2.6 milj. v maju 1917. Očividno gre za izdatke za namene propagande. Dolgovi Italije znašajo 63 miljard lir, pred vojsko so znašali 15 mi-ljard. Mesečni vojni izdatki Italije znašajo sedaj okroglo 1800 milijonov lir. Nova nemška fronta. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 25. iulija. Veliki glavni stan: Bojna skupina kraljeviča R u p r e t a. Med Bucqi,oyem in Hebuterno je sovražnik zvečer pod varstvom močnega ognja napadel. Odbili smo ga. Ravno tako so se ponesrečili sunki, ki jih je sovražnik izvajal zahodno od Alberta in iz Maillya. Bojna skupina nemškega ce -s a r j e v i č a. Na bojni fronti med Soissonsom in Rcimsom ;e bojno delovanje včeraj pone-havalo. Manjše infanterijske praske na polju pred našimi postojankami. Južno od Ourcqa in jugozahodno od Reimsa je sovražnik mestoma krepko napadal, a smo ga t> protisunki odbili. V Vogezih so bavarski domobranci pripeljali z junaško izvršenega podjetja ujetnikov, Berlin, 25. julija zvečer. Uradno: Silni delni boji na bojišču med Soissonsom in Reimsom. Prvi glavni kvartirni mojster pl. Ludendorif. Umikanje Nemcev. Dunaj, 25. julija. Po berolinskih listih poročajo na Dunaju, da pripravlja nemško armadno vodstvo nadalnje veliko umikanje in sicer na fronti med Soissonsom in Reimsom. Umikanje naj se izvrši na fronti v zračni črti nekako 100 km. Proti jugu izgube Nemci naprej moleči del svoje fronte, ki ga je v šestnajstdnevni pomladanski bitki zavzela armada nemškega prestolonaslednika, Nemška fronta je z obeh strani ogrožena in naj se umakne, kakor to soglasno napovedujejo vsi vojni poročevalci nemških listov. — Vojaški strokovnjak »Berliner Tageblatta«, general v. Ardenne pravi: Francozi ne ogrožajo samo tega nemškega trikota, marveč so razen tega zbrali mnogo čet med Com-piegnom in Soissonsom ter pripravili in zgradili številne mostove z namenom, da primejo armado nemškega prestolonaslednika ne samo v obeh bokih, marveč tudi v hrbtu, Vsled tega je prišlo do taktičnega sklepa nemškega armadnega vodstva, ki ima namen izboljšati in skrajšati nemško fronto med Soissonsom in Reimsom, Taka izboljšanja in skrajšanja fronte so bila z nemške strani tekom te vojne že večkrat izvršena in so imela vedno pozneje za posledico nove uspehe, Fochov napad. V listu »Vorwarts« piše vojaški so-trudnik Gadke: Fochov napad, katerega so njegove čete izvedle z veliko silo, v začetku ni ostal brez uspeha. Tretji dan pa je bila sila njegovega navala zlomljena. Četrti dan se je jasno pričel kazati končni neuspeh in dne 22. julija v najodločilnejši smeri proti Soissonsu ni mogel več pričeti z napadi. Nemško vojno vodstvo poroča, da svojih strategičnih rezerv pri obrambi sunka ni bilo treba uporabiti. Francoski uspeh povzročila klepetavost. »Vossische Zeitung« piše: Vojaške dogodke zadnjih tednov med Champagno in Oiso je sedaj mogoče pregledati. Sovražnik odkrito priznava, da je pravočasno zvedel o naših napadalnih namenih. Kako se je to zgodilo, ne bomo preiskovali. Brez dvoma nam je grda klepetavost (avstrijski Nemci bi rekli veleizdaja; opomba ured.) zunaj in v domovini napravila težko šokodo. Podpora, katero je sovražnik na ta način nehote dobil, naj bo vsem klepetuljam bridek nauk. Gotovo smo računali s sovražnimi protinapadi; napadi sami nas tedaj niso iznenadifi, pač pa način, kako je sovražnik to pot nastopal proti nam. Brez vsake topniške priprave je napadel sovražnik z visokih žitnih polj v gostih vrstah naše čete, in njegov napad se je tem lažje posrečil, ker so sovražni ujetniki pravili, da sovražnik na tem mestu ne bo napadel. Posledica nepričakovanega napada je bila, da je sovražnik prvi dan pridobil ozemlje , ugrabil ujetnikov in zaplenil topove. Vse naslednje dni pa je svo-\ je trume brez uspeha poganjal proti naš.' fronti in je imel najtežje krvave izgube. K visokim žrtvam sovražnika ni pridobljeni uspeh v prav nobenem razmerju. Velike zgube napadalcev. Berlin, 24. julija. (K. u.) Wolffov urad poroča: Prostor pri Ploisyju je postal velikansko pokopališče sovražnih napadalnih čet. Vsak dan so Nemci tu ugotovili sovražna zbiranja in jih obstreljevali s topovi. Tudi 23. t. m. je bežal sovražnik po odbitih napadih južno od Noyanta v neredu do Ploisyja, kjer je upal, da se bo zbral. Tu pa je udaril med goste vrste naš učinkovalen ogenj in povzročil zopet veliko krvavo kopelj. Velike zgube so imele posebno formacije tankov, na katere so stavili največje nade. Na enem samem ozkem frontnem odseku je bilo sestreljenih 43 oklopnih avtomobilov. General Smuts o novi bitki ob Marni. London, 24. julija. (K. u.) Reuter: V nekem govoru, ki ga je govoril general Smuts v Londonu, je povdarjal, da je sedanji vojni položaj izredno važen in poln upanja in da je nemška ofenziva, ki se je spomladi pričela ob Sommi in Aisqi s presenetljivim uspehom, doživela strašen polom. Vdrugič se je obrnila usoda ob Marni, sedaj menda končnoveljavno. Teorija zastave. Berlin, 25. julija. Po nekem poročilu »TSgliche Rundschau« izjavlja »Daily Mail« v uvodnem članku: Ako si hoče Nemčija pridržati Belgijo kot zastavo, potem si mora tudi Anglija ustvariti zastavo. To bi se moglo najbolje izvršiti, da trajno zasedemo dele Rusije. Na ta način bi mogli razbremeniti tudi zahodno fronto- Položaj v Rusiji, Moskva, 25, julija. Neko povelje Troc-kija svari pred potovanjem v Murmansko ozemlje, Arhangelsk in na češko-slovaško fronto brez pismenega dovoljenja vojnega komisarijata. Tisti, ki bodo delali proti temu povelju, se kaznujejo s smrtjo. Svarilo je nabito na železniških postajah in v vlakih v ruskem, poljskem in srbskem jeziku. Stockholm, 25. julija. Ruski kapitan Stromberg je dospel semkaj iz Petrograda, da nastopi službo kot vojaški svetovalec tukajšnjega ruskega poslaništva. Imenovani kapitan trdi, da je položaj boljševiške vlade bolj kot kedaj poprej trden in da ga tudi Čeho-Slovaki v nobenem oziru ne ogrožajo. Usmrčenje carja. *Kodanj, 25. julija. Zadnja v Helsing-fors došla številka uradnega glasila moskovske vlade sovjetov vsebuje obširen opis usmrčenja carja. Rdeča garda je carja ustrelila zunaj Jekaterinenburga, potem ko je vlada v Moskvi dala dovoljenje za usmrtitev. Trockij je bil spočetka proti usmrtitvi, končno se je pa udal večini. Nova označba Čeho-Slovakov. Ženeva. »Journal de Gene ve« poroča: Čeho-Slovaki so se prekrstili v »črne gardiste«. Stalni vojni svet v Moskvi. Stockholm, V Moskvi so ustanovili stalni vojni svet. Kitajska se udeleži sibirske ekspedicije, Monakovo, 25. julija. » Daily Mail« poroča iz Tientsina: V pogovoru vojnega ministra z ostalimi ministri so sklenili, da se Kitajska udeleži intervencije v Sibiriji Murmanska železnica v rokah entente. Kijev, 25. julija. »Ruskij Golos« poroča, da so angleške in francoske čete zasedle mesto Petrosawovsk. (Z zavzetjem Petrosawovskega, ki leži 200 km severovzhodno od Petrograda, je skoro vsa proga murmanske železnice v rokah entente, ki sedaj, ker se je ustalila tudi ob železnici Arhangelsk-Wologda, obvladuje obe železnici, ki vozita od severa v notranjost Rusije. Op. ured.1 Ruski general Gurko poveljnik angleške murmanske armade. »Vossische Zeitung« prinaša sledečo brzojavko iz Moskve z dne 20. julija: Bivši generalisimus ruske armade general Gurko je imenovan za poveljnika zvezne angleške murmanske armade. Politične novice. ,-f Dolenji Logatec. Občinski odbor rje v seji dne 23. julija 1918 vzel na znanje z okrožnico deželnega odbora z dne 21. junija 1918, št, 7078, poslan'o resolucijo na znanje, in odločno izjavlja, da neomajno vztraja na stališču državnopravne deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. maja 1917 ter popolnoma odklanja vsako drugo stališče, naj se mu predlaga od katerekoli strani. Udani in vedno zvesti smo in hočemo biti Njegovemu Veličanstvu cesarju Karlu in zahtevamo samostojnost jugoslovanske države pod žezlom habsburške dinastije, Trumbiča pa mi ne poznamo in s podtikanjem Trumbiča je naš patrijotični čut žaljen in tudi ne maramo imeti z njim nobenega stika ter zaničujemo njegove veleizdajalske nakane. Občinski odbor soglasno in najnujnejše želi in prosi, naj tudi veleslavni deže(ni odbor kot najvišja avtonomna oblast v deželi poda izjavo z zahtevo po samostojnosti jugoslovanske države. To je zahteva našega ljudstva ,ker le v samostojni državi vidi narod svojo rešitev, svobodo in blagostanje. -f- Sprememba v ravnateljstvu kabinetne pisarne. Cesar je izdal naslednie lastnoročno pismo: »Ljubi grof Polzer-Hoditz! Milosfno ustrezajoč Vaši prošnji Vas z izrazom moje zahvale za Vaše živahno, vestno in za mojo osebo s požrtvovalnostjo napolnjeno službovanje odpuščam iz službe mojega kabinetnega ravnatelja. Ob tej priliki Vam podelim red železne krone 1. razreda in si pridržujem Vašo zopetno uporabo v službi. Do tedaj Vara dovolim prestop v začasen pokoj. — Eckartsau, 25. julija 1918. Karel 1. r. — Nadalje je cesar izdal sledeče lastnoročno pismo: »Ljubi dr. vitez pl. Seidler! Imenujem Vas za mojega kabinetnega ravnatelja. — Eckartsau, 25. julija 1918, — Karel 1. r,« + Hrvatski ban ne odstopi. Vesti o odstopu hrvatskega bana pl. Mihalovicha so po poročilih merodajnih krogov brez .rroke podlage, -f Persekucije »Hrvatska Država« je prepovedana v Srbiji, Pulju in na fronti. Avstrijski trgovinski minister je vzel postni debit zagrebškemu »Glasu S. H. S,« hj osješkemu »Jugu«, + Razlaga brestovske pogodbe. »Frankfurter Ztg.« poroča iz Berlina, da tam že teden dni odposlanstvo vlade sovjetov razpravlja o razlagi brestovske mirovne pogodbe; razprave bodo kmalu končane in so v stvarnih točkah privedle do soglasja; pričela so se še pod Kiihlman-oom. + Masaryk Pichonu. Masaryk je francoskemu zunanjemu ministru Pichonu poslal sporočilo, v katerem pravi, da je Francija zibelka češko-slovaške države, katere ustanovitev bo smrtni sunek za pangermanizem, ki sega od Berlina do Bagdada. Sedaj se mora ustvariti trden blok iz češko-slovaške, poljske, jugoslovanske, rumunske, italijanske in ruske države. * .+ Rusko-ukrajinska pogajanja. Kijev, 24. julija. V skupni seji politične komisije ukrajinsko - ruske delegacije so po daljši debati na predlog ukrajinskih delegatov, ker niso mogli priti do soglasja, izvolili pododsek, ki naj natančno dožene narodnostne meje. + Uprava Besarabije. Bukarešt, dne 25. julija. Za upravo Besarabije so izdali sledeča določila: Vsi uradniki ostanejo v svojih uradih, če prisežejo zvestobo kralju, ustavi in deželi. Uradniki, ki ne znajo rumunsko, imajo nekaj mesecev časa, da se rumunščine nauče. Uradni jezik sodišč je za sedaj rumunski in ruski. Obsodbe bodo proglašali v imenu rumunskega kralja. + Oblegovalno stanje v Rumuniji. b Jassyja poročajo: Kljub ratifikaciji mirovne pogodbe so izdali naredbo, v kateri se proglaša nad celo Rumunijo kreki sod ia nedoločen čas. + Pogajanja med Finsko in Rusijo. Helsingfors, dne 24. julija. Začetek finsko-ruskih pogajanj se je na željo ruskih odposlancev preložil do 29, julija. + Ogrski parlament. Imunitetni odsek je sklenil ukiniti imunitetno pravico poslancev grofa Teodorja Batthyanyja. Pavla Szluha in Ivana Bartoša, proti katerim je uvedeno sodno postopanje, -f Abbas Hilmi v nemškem velikem glavnem stanu. Iz Carigrada se je pripeljal v Berlin in od tam odpotoval v nemški veliki glavni slan egipčanski kedive Abbas Hilmi, katerega so, kakor znano, odstavili Angleži. »Vossische Zeitung« ob tej Priliki piše: »Predolgo se je govorilo samo o Belgiji; Egipt, Indija in Irska zaslužijo vsaj v teti meri oozornosti sveta.« + Virtemberg in Saška proti posebnim stremljenjem Prusije in Bavarske. Virtemberški ministrski predsednik pl, Weizsacker je imel govor, v katerem je izražal željo, naj se v javnosti opusti misel na posebne koristi. — Stuttgartski »Beob-achter« piše ob tej priliki, da bodo to svarilo, ki je prav za prav grožnja proti posebnim stremljenjem, v Berlinu in v Monakovem dovolj jasno razumeli, ker vedo, da gre za stremljenja pridružiti si zemlje in ljudi; proti tem nameram pa ne bo ugovarjala samo Wiirtemberška, marveč tudi druge zvezne države. Govor pl. Weiz-sackerja je pač prvi sad razgovorov wiir-temberškega ministrskega predsednika s saško vlado. + Vojske še ne bo konec. Iz Monako-va poročajo z dne 25. t. m.: V današnji seji poslanske zbornice je izjavil vojni minister Hellingrath: Še ni upati na konec boja. Bojevati se moramo, dokler ne bo popolnoma poražena želja sovražnika po boju in zmagi. Čim več zahteva čas od nas, tem bolj moramo odstranjevati to, kar nas loči, se strniti v močno enoto in okrepiti roko, ki bo merala izvesti še mnogo silnih udarcev. Prosti brezmejnega optimizma, pa tudi p?osti slabotnega črnogledstva hočemo zreti v bodočnost. inevne novice. — Dolenji Logatec. Občinski odbor je imenoval radi posebnih zaslug in dobrot povodom ustanovitve župnije v Dolenjem Logatcu in vsled nevenljivih zaslug v verskem in narodnem oziru kot neustrašenega branitelja naroda in povodom 20 letnega odličnega vladanja presv, gospoda dr. Antona Bonaventure Jegliča za častnega občana. — lz Dobrepolj. Koj po toči se je pripeljal v nedeljo 21. t. m. k nam okrajni žitni nadzornik dr. Sajovic. Brzojavil je ponj g. lesni trgovec Kline Franc iz Zdenske-vasi. Drugo jutro se je pripeljal iz Kočevja g. Ganselmeier in pregledal z g, šolskim vod ;em Slavkom Schvveigerjem uničeno polje. Danes se je prišel prepričat o grozni katastrofi, ki nas je zadela, okrajni glavar, Hvala našim županom, zlasti podgorskemu, g, Josipu Zevniku, ki so se tako hitro obrnili na merodajna mesta: Hitra pomoč, dvojna pomoč. Želeli bi le, da bi nam deželna vlada pomagala kasneje pri aprovizaciji ter nas vsaj odvezala od rekvizicij. Pšenica, koruza, proso, zelje, korenje in pesa je uničeno popolnoma, oves je pa sesekan tako da je kar za pokositi. Drugo spomlad ne bo niti semena, kje ga bomo dobili. — Kako žalosten je pogled po našem polju in vrtovih, kjer leži sadno drevje navskriž in vse polno češuljev pod njim! s — Iz Brusnic pri Novem mestu se poroča, da je dne 21. julija t. 1, uničila debela toča žito in druge poljske pridelke. Posebno veliko škodo je napravila v vasi Jugarje in Gaberje, kjer je bilo žito še skoraj vse na polju. Isti dan je padala toča po sosednih vaseh občine Šmihel-Stopiče in napravila tudi veliko škodo. Žito kar kose. Veselili smo se dobre letine, bo pa slabše od lanske. — Smrtna nesreča. V Kresnicah je padla po stopnicah 711etna Marija Jelni-kar in se pri padcu tako težko poškodovala na glavi, da je v eni uri po padcu umrla, — Utonil je dne 20. t. m. 23 stari hlapec Franc Grubar iz Dolenjega Suhodola, občina Brusnice. Kopal se je v Krki blizu Struge. Zašel je v vrtinec in ker ni znal plavati, je utonil. Prihiteli so mu sicer neki vojaki in ujetniki na pomoč, a ga niso mogli rešiti. — Mrtvega so našli na železniški progi Sava-Jesenice 46letnega črnovoj-nika Štefana Hucz. Nesrečnež je ponoči padel iz vlaka, ki ga je povozil. — Iz vlaka je padel na progi Sava— Litija v domovino se vračajoči begunec Ivan Zorzettig iz Gorice in zadobil več poškodb na glavi, — Umrl je na Dunaju član »Hrvatskega kat. akad. društva Hrvatska« Ivan Ku-vačič, duhovnik in absolvirani filozof. — Izmenjava vojnih ujetnikov med Avstrijo in Rusijo, Moskva, 25. julija, Av-strijska-ogrska izmenjava vojnih ujetnikov sc je pričela. Nemško pisane »Moskauer Nachrichfen« poročajo, da sta sc sovjetska in avstrijska-ogrska vlada glede zamenjave pogodili. Prihodnje dni zapusti prvi transport avstrijskih vojnih ujetnikov — 3000 mož — Rusijo. Enako število ruskih vojnih ujetnikov odpotuje iz Avstrije na Ukrajino. ■— Prodaja ukrajinskih konj. To soboto dne. 27. julija se bo vršila prodaja kor.i. ki jih je dobilo Deželno mesto za vnovčenje živine iz Ukrajine. Dražbe se smejo udeležiti le posestniki iz ljubljanske okolice, Notranjskega in Gorenjskega. Interesenti se bodo morali izkazati s potrdilom županstva, da so potrebni živine za vprego in da niso prekupci. Slednji sploh ne smejo vstopiti na prostor dražja ki se bo vršila pred jahalnico poleg Nušakove vojašnice v Trnovskem predmestju. Seboj je prinesti povodec (alftro). Za Dolenjce bo prodaja konj pozneje. — Tatvine. Te dni je bil ukraden v hotelu na pošti na Jesenicah tamkaj uslužbe-ni natakarici Tereziji Kratky znesek 500 do 600 K. — V eni zadnjih noči je bilo vlom-beno v hišo posestnice Marije Cuzak v Ba-kovniku pri Kamniku v dve omari in ji ukradene ženske obleke v vrednosti 2000 kron. — Dne 18. t. m. je bilo izkopanega krompirja in ukradenega v vrednosti 100 kron nekemu poštnemu uslužbencu v Rožni dolini, — Obesila se je dne 20. t. m. slaboumna 21 let stara posestnika hči Ana Kocjaž iz Dolenjega Vrhova, občina Mirna-peč. Spala je s svojim 10 let starim bratom na seniku. Ko se je njen brat ob šesti uri zjutraj zbudil, zapazil je svojo sestro Viseti na vrvici blizu sebe. Hladnokrvno jo je pustil viseti in je šel v hlev krmiti živino, ne da bi bil o tem dogodku koga obvestil. Šele pozneje jo je tam našel sosed posestnik Jernej Šoštar. Mati obešen-ke je pred leti umrla. Oče je v Ameriki. — Samoumor. Na Reki se je zastrupila 23 letna gospa Miroslava Šikič. Njen mož je pri vojakih v Kotoru. Vzrok samoumora je razmerje z nekim Pascotijem, s katerim je že svoječasno pobegnila v Varaždin, odkoder se je vrnila zopet na Reko na prošnjo svojega očeta. — Nefrankovani zavitki od armade na bojišču. Pripadniki c. in kr. armade na bojišču morejo predajati v bodoče zavitke v monarhijo pri c, in kr. vojnopoštnih zavodih, ki so pooblaščeni sprejemati zasebne vojnopoštne zavitke ne samo, kakor dosedaj, proti plačilu pristojbin za pošiljanje, ampak tudi nefrankovano. Poštnino s poviškom plača prejemnik — Išče se deklica, stara nad 14 let, kot pestunja in reven otrok v prehrano na neko posestvo na Štajerskem. Pojasnila daje Posredovalnica za goriške begunce v Ljubljani, lj Čevljarska zadruga v Ljubljani vabi g, člane iz Ljubljane in okolice na sestanek v nedeljo, dne 28. t, m. točno ob 9, uri dopoldne pri g. Val. Mraku, Rimska cesta 4. Vsled važnih zadev se prosi obilne udeležbe. lj Podporno društvo slovenskih pisateljev je imelo včeraj občni zbor, na katerem so sklenili društvo razpustiti. Po pravilih pripade skupno premoženje — 20.000 kron — »Slovenski Matici«, ki naj up o« rablja denar za podporo slovenskih pisateljev in njih družin, lj Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 14. do 20, julija 1918: Novorojenih je bilo 16, mrtvorojenih 1, umrlo je 17 oseb, med njimi 12 domačinov in 5 tujcev. pr Koncert. Odlični slovenski umetnik, c. kr. dvorni operni pevec z Dunaja, gospod Julij Betteto, bo koncertri-ral v Ljubljani v četrtek, 8. avgusta v Uni-onski dvorani. Izvajal bo krasen spored slovenskih in drugih svetovnih skladb, Predprodaja vstopnic od jutri naprej v trafiki v Prešernovi ulici. a Prodajalci moke se vabijo, da se zglase v torek dne 30, julija ob 9, uri v mestni posvetovalnici radi nakazila blaga, ki se bode oddajalo na karte za moko. a Oddaja mesa. V soboto, dne 2.7. t. mes., se bo v Ljubljani oddajalo vsem strankam po 15 dkg mesa na osebo. a Opomin pripadnikom ubožne akcije in posestnikom kart na meso. Mestna aprovizacija je dognala, da kljub vsem opominom jemljejo stranke meso na več izkaznic. Istotako ne vrne nihče nobene karte, čeprav so dotične osebe, za katere je bila izkaznica izstavljena, že davnaj odšle iz Ljubljane. Dogaja se celo, da se stranka, ki ima sedaj to izkaznico, niti povabilu ne odzove. Poleg tega se je opažalo, da stranke, ki že imajo izkaznice ubožne akcije, ponovno vlagajo prošnje za podelitev novih izkaznic. Posebno pri izkaznicah za mesarje narašča število izkaznic od dne do dne, dočim se ni niti ena stranka še spomnila, da bi vrnila izkazni. co, ki ni bila več veljavna. Ker se bo v najkrajšem času vršila stroga revizija vseh izkaznic ubežne akcije, kakor tudi mesnih kart, . opozarjamo stranke poslednjič, da naj vrnejo dvojne izkaznice, ker sc bo v nasprotnem slučaju proti vsem strankam brez izjeme najstrožje postopalo, V interesu občinstva samega pa je, da nam take sliičaic san in naznanja, ker drutfaro. So stranke oškodovane v^aki teden najmanj za 10 dkg mesa na osebo, Na ta način, da stranke ne vračajo izkaznic, da si- skušajo prilaščati dvoje izkaznic, je prekoračen kontingent mesa, ki je namenjen za prebivalstvo Ljubljane in je mestna aprovizacija pnmorana zmanjšati količino mesa pri oddaji po osebah, a Izkaznice za krompir in on?, ki Imajo njive. Kakor je bilo razglašeno, razdeljuje mestna aprovizacija po krušnih komisijah nove izkaznice za krompir. Šc enkrat izrecno opozarjamo vse one stranke, ki imajo nasajen krompir, da nimajo pravice do izkaznic, Izkaznice bodo prejele stranke šele tedaj, ko bodo pridelani krompir porabile. Kogar bi sc zalotilo, da je navzlic temu opominu pri krušnih komisijah vzel izkaznice za krompir, bo najstrožje kaznovan. a Meso na zelene izkaznice B, Stranke z zelenimi izkaznicami B prejmejo goveje meso po znižani ceni v soboto, dne 27. t. m., popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je ta-le red: od 1. do pol 2. ure št. 1 do 200, od pol 2. do 2. ure št. 201 do 400, od 2. do pol 3. ure št, 401 do 600, od pol 3, do 3. ure št. 601 do 800, od 3. do pol 4. ure št. 801 do 1000, od pol 4 do 4. ure št. 1001 do 1200, od 4. do pol 5. ure št. 1201 do 1400, od pol 5. do 5. ure štev, 1401 do 1600, od 5. do pol 6. ure št. 1601 do 1800, od pol 6. do 6. ure št, 1801 do 2000, od 6. do pol 7. ure št. 2001 do 2200, od pol 7. do 7. ure št. 2301 do konca. a Marmelada za I. okraj. Stranke I. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, prejmejo marmelado v soboto dne 27. t. m. popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Od pol 2. do 2. ure št. 1 do 500, od 2. do pol 3. ure št. 501do konca, Marmelada sc bo oddajala na nakazila za mast in dobi stranka za vsako osebo 1 kg, kilogram stane 6 K. a Marmelada za II. okraj. Stranke II. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, prejmejo marmelado v soboto, dne 27. t. m. popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Dolčen je tale red: od pol 3 do 3 štev. 1 do 500, od 3 do pol 4 štev. 501 do 1000, od pol 4 do 4 štev. 1001 do k onca. Marmelada se bo oddajala na nakazila za mast in dobi stranka za vsako osebo 1 kg. Kilogram stane 6 K. a Marmelada za III. okraj. Stranke III. okraja, ki niso udeležene pri noben' ubožni akciji, prejmejo marmelado na nakazila za mast v soboto, dne 27. t, m, popoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: Od 4. do pol 5. ure št. 1 do 500, od pol 5. do 5. ure št. 501 do 1000, od 5. do pol 6. ure št. 1001 do konca, Stranka dobi za vsako osebo 1 kg marmelade, kilogram stane 6 K. a Suhe slive za VII, okraj. Stranke VII. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, prejmejo suhe slive v soboto 27. t, m. dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Določen je tale red: oc 8 do 9 štev, 1—500, od 9 do 10 štev, 501 do konca. Slive se bodo oddajale na nakazila za mast in dobi vsaka stranka na osebo pol kilograma sliv. Kilogram stane 6 kron. a Suhe slive za VIII. in IX. okraj. Stranke VIII. in IX. okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, prejmejo suhe slive v soboto, dne 27. t, m, dopoldne pri Muhleisnu na Dunajski cesti, in sicer od 10, do 11. ure. Slive se bodo oddajale na nakazila za mast in dobi vsaka stranka za osebo pol kilogram sliv. Kilogram stane 6 kron, a Krompir za II. okraj. Stranke dru* gega okraja, ki niso udeležene pri nobeni ubožni akciji, dobe zgodnji krompir v soboto, dne 27. t. m. pri Muhleisnu na Dunajski cesti. Oddajal se bo na nakazila za mast po naslednjem redu: od pol 2 do 2 štev, 1 do 200, od 2 do pol 3 štev. 201 do 400, od pol 3 do 3 štev. 401 do 600, od 3 do pol 4 štev. 601 do 800, od pol 4 dc 4 štev, 8001 do 1000, od 4 do pol 5 štev, 1001. do 1200, od pol 5 do 5 štev. 1201 d^ 1400, od 5 do pol 6 štev, 1401 do konca. Stranka dobi za vsako osebo 3 kg krompirja, Kilogram stane 1 K 20 v. a Društvo zasebnih uradnikov in uradnic na slov. ozemlju« obvešča svoje v Ljubljani bivajoče člane in članice, da ima na razpolago nekaj kisa. V prvi vrsti pridejo v poštev oženjeni in oni samci oziroma samice, ki stanujejo s svojimi starši ali s sorodniki v skupnem gospodinjstvu. Na rodbino pride 1 liter kisa in stane 2 kroni, Od vsake rodbine dobi le en član. Kdor želi kis, naj sc oglasi v društveni pisarni pri »Zlatorogu«, Gosposka ulica, in sicer: v soboto od 6. do 8. ure zvečer oni s čhn-sko številko 1 do 400; v nedeljo pa od 10 do 12. ure donoldne oni s člafcsko številke ocl 400 naprej. Vsakdo naj prinese s seboj društveno izkaznico, stilen©» Izgubila sc ie včeraj, dne 25. t. m. na poti od Ambroževega trga na južni kolodvor in od tam proti justični palači, v Selenburgovo ulico in nazaj na Ambrožev trg — ženska srebrna ura /. zlatim okvirčkom na sprednji strani in na črni vrvici. Pošten najditelj naj jo blagovo!1 oroti natfradi izročiti v upravi'»Slovenca«." tiovc in stare vsako množino '.vrdka JELAČIN & KO., Ljubljana, ljubljanska industrija probkovih zamaškov. nSSUi 'ali kurjač, vešč nekoliko strojnega ko-vaštva in ključarstva, dobi službo pn slrojilni tovarni S A MS A & CO. v sirojiuu .. .. a Ljubljani, Metelkova ulica itev. 4. Prijave od 4. do 5. ure popoldne. 2470 se takoj sprejmo v trajno delo pri Carl Haraana, L^SjSiana Sishe gjjBfee llmtk&l varnostni ključ popolnoma 2382 as hotelu .,Slon". naznanja vsem cenj. obiskovalcem kopelji, da je otvorjena KADNA KOPELJ: v delavnikih od 8. do 121 ure dopoldne, , „ od 2. do 6. ure popoldne. V nedeljah in praznikih od 8. do 12. ure dopoldne PARNA KOPELJ: Torek od 8. do 12. ure dop. za gospode od 2. do 6. ure pop. za dame. oetek od 8. do 12. ure dop. za dame, od 2. do 6. ure pop. za gospode, Nedelja od 8. do 12. ure dop. za gospode. TUŠ: Ponedeljek cd 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Sreda od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. četrtek od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Sobota od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. pop. Priporočava se najtopleje z velespošto-vanjem 2504 Hedžet & Koritnik. edina trpežna, neponarejena, pralna, v vseh vrstah za barvanje obleke doma. Cena 1 zavoju 60 vinnrjev. Moja barva je popolnoma prosta strupa. kakor tudi druge, zaplembi ne podvržene ' iželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) KUPUJE po najvišjih cenah M. RANT, KRANJ. 1917 Iziti plavila najboljši in najizdatnejši za pomodrenje perila. Zajamčeno pristen, nikak nadomestek. 1 zavoj za Šestkratno rabo ali za 200 litrov vode 50 vinarjev. *wiKiiaii IIBKS j®aT ▼ zalogi IVAN OGRIN, LAVERCA PRI LJUBLJANI. Čevljarski pomočnik dobi dobro mesto. Stanovanje In hrana v hiši. Plača po dogovor«. — Ponudbe na upravo »SLOVENCA« pod L. T. 35. Damsko kolo ČrTofe0' SE KUPL Ponudbe na IVAN KURALT, valjčni mlin v Domžalah. li lIHtll |i suhe gobe, prazne vreče in druge pridelke kupuje trgovina s semeni Sever & komp., ---- - ....... LJUBLJANA, Zasedaj so morejo torej sprejemati le predznam-be, ker tovarna vsled velikega pritiska ne more dohajati z izdelovanjem. Na tem mestu se naznani čas, ko bo mogoče ključ zopet točno dobaviti. Ključev za omare sploh ne more več izdelovati, ker manjkapotrebnemedi. popolnoma zmo2en sloyensk Prednaročila naj Se škega jezika v pisavi in govoru, bilance pošiljajo na Glavuo za-takoj sprejme kot VODJA' stopstvo „Viktoria", to- Naslov nri -------«-------- : s katerim je mogoče ohraniti jajca 1 leto. Enostavna uporaba. Z enim zavojem se v'ozi do 200 jajc. Cena za 1 zavoj 50 vin, Rnzprodajalci dobe velik popust. Josip 0 it o wif z 2585 GRADEC, Wasscrgasse 18. ii Zastopniki se iščejo povsod. :: i— - ■ - „ » varna ključev, Zagreb 24, Trenkova n'ica 12. upravništvu »Slovcnca« štev. 2564. pod »nrnrtnn, Sturmova narnan a v svojem in v Imenu ostalih sorod* kov vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da e njon lskrenoljubljeni, dobri oče, gospod h 3 c. kr. poštni kontrolor v p. luliln Iiafaenhn-.OP^iabnega,Jpokojnikn 86 vrSi v soboto dne 27. I^^VčVk nsrv. lXlAn° " hlSe ŽB,0Sti O. št. 24 SosZo tiheSnioežaUab0d0 dar°Va, tia i0 unša iskrenoljubljena soproga, predobra mamica, sestra, svakinja in sinaha, gospa roj. Jasenovic .BftUfefiE za vsa hišua dela SE SPREJMETA v LJUBLJANI. Naslov pove upravništvo »Slovenca« pod št. 2565. h konjem dobi takoj službo v strojilni tovarni SAMSA & CO. v Ljubljani, Metelkova ulica štev. 4. Prijave od 4. do 5. ure popoldne. od piva od 15 do 20 hektolitrov sc takoj proda. — Naslov pove uprava »Slovcnca pod štev. 2568. iščem, Vzamem tudi dcla-imožnega invalida. — Kartonažna tovarna I. BONAČ SIN, LJUBLJANA._ KUPI SE dobro ohranjena železna Ponudbe sprejema uprava pod šifro: »Blagajna«.__ »Slovenca« —--- K 'z poštene hiše, ki bi pomagal pri lahkih Kmetijskih delih, jeseni bi pa vstopil kot jsr UČENEC v trgovino z mešanim blagom, (prejme takoj IVAN ZELEN, trgovec v Senožečah. 2566 brusnice, maline in robidnice ArS 5567 kupi in dobavi sode »Obstexportuntcrnchmung«, GRADEC, Marschallgasse 13 JV- Tu sc kupujejo tudi sodi. zatre čudovito naglo vzorčna steklenica 4 K, velika steklenica 16 K, brizgalnica 2 K. Vsa naročila naj sc naslavljajo naravnost na: . Lekarna »pri upanju« : j) m a IS Apothcke »zur Hofinung« I blid 1(1, rmrr^Tj&r^Ujm se iščejo na prometncu kraju. MAR. JELENIČ, Ljubljana, Stara pot št. 1. Bretisch & Co. ESniiai $m. 25. julija ob 4. uri zjutraj v deželni bolnici po kratki mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti v starosti 35 let nenadoma v Gospodu znspala. Truplo nepozabljeno pokojnice se bo pripeljalo iz deželne bo nico dne 27. julija na Vrhniko, kjer se bo vršil pogreb ravno isti nan ob b. uri zvečer. Nepozabljeno pokojnico priporočamo v molitev in blae spomin. 6 VRHNIKA, 25. julija 1918. Žalujoči ostali. IO©.©©© i polrdijo, da uničevalec korenin „Riaba,sam" v trčil dneh brez bolečin odpravi kurja odesu, bradavico, trdo knžo. Uspeli l/ajamčenl Cena 3 K, 3 lončki 7 K, o lončkov IG K Posip, prašek „ltu" odstranja naglo pol na rokah in nogah. Cena K 2-50, 3 skalile 6 K. Krema „Clroe" omehSa razpokane roke. Cenia 5 K, 3 lončki Zobobol 0