Poštnina plačana v gotovini. Leto I.
V Kočevju dne 25. novembra 1938.
Izhaja vsakega 5., 15. Oglasi po ceniku. —

K dvajsetletnici zedinjenja
Vse, kar je v Bogu začeto, je ljudstvu koristno, zakaj če Bog ne zida hiše, se zastonj trudijo zidarji . . .
Vemo, da je mnogokaj šlo mimo Boga in celo proti Njegovi volji; bilo je krpanja in zlepljevanja, zlepa in zgrda; zidalo se je z jeklenim ogrodjem in v betonske temelje. Torej s snovnostjo. Vendar pa — Bog bodi zahvaljen! — bilo je tudi božjega blagoslova v našem državnem zedinjenju!
Ni šlo vedno z milostjo božjo in po volji naroda, ker so se h krmilu državnega broda zdaj pa zdaj dokopavali ljudje brez ljudskega zaupanja ln je ljudska duša silo trpela s svojimi pravimi voditelji vred. Odtod tudi potresi in viharji, ki so zlasti hudo zadeli državni brod ob žalostni smrti blagopok. Viteškega kralja Aleksandra I Zedinitelja, prej pa še ob smrti hrvaškega voditelja Radiča.
Slovenci smo z navdušenjem in prostovoljno zaživeli Jugoslavijo, še preden smo jo souresničili. Zakaj vse naše duhovno, kulturno in politično teženje se je usmerjalo k bratom na jug, in to toliko bolj, kolikor
V	ponedeljek ob 10 dopoldne se je g. minister dr. Korošec pripeljal v Ribnico, kjer je imel v Prosvetnem domu velik shod JRZ. Navdušeni pristaši dr. Korošca so svojega voditelja pričakovali že v 1 km oddaljeni Gorenji vasi in mu priredili prisrčen sprejem. Velik sprevod kolesarjev, motoristov in avtomobilistov, ki so imeli svoja vozila okrašena z državnimi zastavicami, je spremljala svojega voditelja v Ribnico. Med odličniki, ki so mu prišli nasproti, so bili: Davorin Onič, ribniški^ župan in predsednik krajevne JRZ, Stanko Škrabec, banski svetnik, Alojzij Rigler, okrajni kandidat JRZ, namestnik okrajnega kandidata Jože Strnad, okrajni glavar kočevskega okraja Mirko Breziger in mnogi drugi. Gorenja vas je bila vsa okrašena z drž. zastavami. Ko se je minister dr. Korošec pripeljal v Gorenjo vas, so ga navzoči burno^ po-zdravljaii z vzkliki; ^Živio naš voditelj ! živio voditelj slovenskega naroda dr. Korošec !u Ves sprevod je odšel nato proti Ribnici in vso pot je ljudstvo navdušeno vzklikalo ministru dr. Korošcu, voditeljem JRZ in Jugoslaviji.
V	Ribnici so dr. Korošcu priredili nadvse prisrčen sprejem. Pri sprejemu tukaj so še sodelovali župnik Karel Škulj, predsednik okrajne organizacije JRZ za okraj Kočevje, in banski svetnik ribniški dekan Anton Skubic, notar Alojz Šonc, Alfonz Cepuder, starešina sodišča, zdravnik dr. Kožuh, Pavle Gulin, banovinski veterinar, deklice v narodnih nošah in veliko pristašev JRZ. Ministra dr. Korošca so sprejeli tudi šolski otroci v špalirju.
Ko je dr. Korošec pred poslopjem Prosvetnega doma izstopil iz svojega avtomobila, je bil z nepopisnim navdušenjem sprejet od zbranega ljudstva, godba prosvetnega društva iz Nove Štifte pa je zaigrala koračnico. Ribnica je bila okrašena z zastavami. Ministra dr. Korošca je pozdravil mestni župan in predsednik mestne JRZ g. Onič, nato pa mu je deklica v narodni noši in ena učenka v lepem pozdravnem nagovoru izročila krasen šopek cvetja. Ob neprestanem vzklikanju je odhajal minister dr. Anton Koro-
bolj je rastla naša narodna zavest. Vprav s tem, ker smo Slovenci, smo tudi Jugoslovani. Malotenje ali celo zanikanje slvvenske narodne samobitnosti, je malotenje in zanikanje jugoslovanske skupnosti.
Slovenstvo je zaživelo iz slovanstva, e t-niško kotjugoslovani pa Slovenci nikoli nismo živeli. Zato bomo tudi poslej, in to vse bolj, ostali to, kar smo, namreč Slovenci državljani kraljevine Jugoslavije.
Zakaj s tem, da smo se oprijeli jugoslovanske politične ideje, smo Siovenci vzrastli in se narodno in kulturno okrepili. Bolj ko je politično živa jugoslovanska skupnostna misel, tem bolj upada in shla-peva tista mevžarska miselnost narodnega stapljanja, ki ima zddj zadnje zavetje le še v tyrševskih telovadnih organizacijah.
Novodobna vrazovščina doživlja na celi črti popoln polom, in med Slovenci zopet vstajajo naši velikani duha in peresa v vsej svoji pomembnosti, ki nam s svojo brezkompromisno slovenskostjo ob dvajsetletnici političnega zedinjenja zorijo spoznavanje, da smo Slovenci v Jugoslaviji — doma.
šec v dvorano prosvetnega doma, na katere pročelju je bila slika kralja Petra II., ovita v jugoslovansko drž. zastavo.
Čeprav je ta dan delovni dan, je prišlo na volivno zborovanje JRZ v Ribnici nenavadno veliko ljudstva, tako da je bila dvorana Prosvetnega doma s svojimi stranskimi prostori vred mnogo premajhna, da bi sprejela vse, zaradi česar jih je mnogo ostalo zunaj na cesti in iz zvočnikov poslušalo govore ministra dr. Korošca in drugih govornikov.
Zborovanje je vodil predsednik okrajne organizacije JRZ g. Škulj, ki je v lepih besedah pozdravil voditelja slovenskega naroda g. dr. A. Korošca, vse zbrane odličnike in pristaše JRZ, nakar je predlagal, da se pošlje vdanostna brzojavka kralju Petru II., knezu namestniku Pavlu, kraljevskemu domu ter pozdravna brzojavka predsedniku vlade in predsedniku JRZ dr. Sto-jadinoviču ter banu dr. Natlačenu. Pri čitanju brzojavk je zbrano ljudstvo priredilo dolgotrajne in navdušene ovacije kralju, kraljevskemu namestništvu, kraljevskemu domu, dr. Stojadinoviču in dr. M. Natlačenu. Ob dolgotrajnem in navdušenem vzklikanju je stopil na govorniški oder voditelj dr. A. Korošec, ki je imel značilen političen govor. Poleg dr. Korošca je govoril na tem zborovanju tudi okrajni kandidat JRZ Alojzij Rigler.
Po shodu je ljudstvo zapelo: „Hej Slovenci11! nakar je bilo lepo zborovanje JRZ v Ribnici končano. Ko je dr. Korošec zapuščal dvorano Prosvetnega doma, so mu navzočni priredili ponovno burne ovacije. Deklice v narodnih nošah ter pristaši JRZ z godbo na čelu so voditelja slovenskega naroda spremljali do župnišča.
*
Minister dr. Korošec se je pripeljal isti dan ob 15 v spremstvu okrajnega kandidata JRZ za kočevski okraj, Alojzija Riglerja, iz Ribnice v Dobrepolje. Večja delegacija pristašev JRZ je prišla na okrašenih vozovih z godbo r.a čelu in z zastavami po ministra dr. Korošca do želez-
niške postaje Dobrepolje ter ga spremljala in mu navdušeno vzklikala. Na čelu sprevoda je bila godba, ki je igrala koračnice. Sprevod je šel pred prosvetni dom v Dohrepoljah. Ko se je sprevod pomikal proti Dobrepoljam, so pričeli pokati možnarji. Ministru dr. Korošcu so Dobrepolje! priredili zares lep in prisrčen sprejem.
Ob sprejemu so bili navzočni Jože Strnad župan in predsednik mestne JRZ, Anton Mrkun dobrepoljski župnik, Ivan Jelenc, župan v Velikih Laščah, Janko Oražem, župnik v Strugah, Ivan Skobe, župnik iz Roba, Zupančič, župnik iz Škocjana, okrajni glavar iz Kočevja Mirko Breziger, mestno šolstvo z otroki, ki so v špalirju pozdravili voditelja slovenskega naroda, ter številni pristaši. Ko je dr. Korošec z okrajnim kandidatom JRZ Riglerjem izstopil iz avtomobila,, je ljudstvo vzklikalo: „Živio voditelj slovenskega naroda dr. Korošec!u V imenu zbranih je dr. Korošca pozdravil J. Strnad, dva dečka ljudske šole pa sta deklamirala pesmice in izročila ministru vsak po en šopek. Dr. Korošec je šel skozi dolg špalir šolskih otrok, ki so m«hali z robci in vzklikali. Dr. Korošec je nato prišel v dvorano Prosvetnega doma. Na pročelju je bila obešena slika kralja Petra II., na drugi strani je visela slika pokojnega Jan. Ev. Kreka, spet na drngi pa je bil relief dr. Korošca, vse ovito v zastave. Pri vhodu v dvorano so dr. Korošcu priredili spet velike in navdušene manifestacije.
V Dohrepoljah je bil sicer napovedan širši sestanek, toda dvorana je bila z balkonom vred tako polna, da se je sestanek spremenil v veličastno zborovanje. Mnogo ljudstva ni moglo v dvorano in so poslušali govore dr. Korošca in funkcionarjev zunaj po zvočnikih. Zborovanju je predsedoval župan Strnad, ki je pozdravil Dr. Korošca in vse navzočne. Predlagal je, da se pošlje vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju II., kar so navzočni sprejeli z burnim vzklikanjem kralju in vsemu kraljevskemu domu. Minister dr. Korošec je imel pomemben politični govor o našem političnem položaju ter uspehu, ki ga je imela vlada dr. Stojadinoviča v teku svojega triletnega plodonosnega delovanja. Govor dr. Korošca so pristaši JRZ večkrat prekinili z burnim vzklikanjem Korošcu, dr. Stojadinoviču, voditeljem JRZ in Jugoslaviji.
Po govoru dr. Korošca je nastopil okrajni kandidat JRZ g. Rigler. Po njegovem govoru je ljudstvo zapelo „Hej Slovenci1*, nakar je bilo lepo zborovanje tudi v Dohrepoljah zaključeno. Ob vzklikanju množice je gosp. dr. Korošec odšel iz dvorane Prosvetnega doma v lutkovno šolo, kjer so mu poklonili dve figuri, ki predstavljata Slovenca in Slovenko v narodni noši.
Iz Dobrepolj se je g. minister dr. Korošec odpeljal v Ljubljano, kjer je ob 20 imel v frančiškanski dvorani govor na članskem sestanku mladine JRZ. Dr. Korošec se je v spremstvu svojega osebnega tajnika g. Antona Koščaka ob 21'48 odpeljal z ekspresnim vlakom iz Ljubljane v Belgrad.
Volilei 1
V nedeljo, dne 4. decembra, bo ob 11 volilni shod v BANJALOKI v šoli, isti dan ob 3 popoldne pa bo volilni shod pri FARI. Obakrat govori predsednik okr. organizacije JRZ g. duh. svet. Škulj 1 Agitirajte za obilno udeležbo !
Dr. Korošec v Ribnici in Dohrepoljah

K volitvam
Naš list ima pomembno in lepo nalogo. Ubira predvsem čustveno skladje, ki plemeniti srce in oblikuje dušo. Iz posameznikov se to skladje preliva v tisto skupno dejavnost in enoten utrip občestva, ki ustvarja narodno zavest in voljo — biti in ostati zvest in dosleden člen naroda in otrok božji.
Domovinska ljubezen je, ki nas vse ogreva, vse oživlja, ki na pravičnosti zida in zmaguje, ki ustvarja in daje, pa nikomur ne odvzema. Domovinska ljubezen je dosledno izvajana — krščanska ljubezen do bližnjega na temelju pravičnosti.
Sir >vi in brezbožni nacionalizem ima komaj videz domovinske ljubezni, dejansko pa ji je pravo nasprotje, ki s kruto pestjo trga nežna čustvena vlakenca, ki z njimi božja previdnost tke tiho srečo in zadovoljnost v narodu in državi.
Liberalizem, ki sta mu ljubezen in pravičnost tuja, je s svobodomiselnim izrabljanjem delovnih moči ustvaril kapitalizem, in ob njem se je izrodil — komunizem. Kjer ni ljubezni in pravičnosti, tam tudi ni Boga. Da pa to božje tkivo nadomestita in skupnost povežeta z neko idejo, sta liberalizem in komunizem ustvarila nacionalizem, ki je državo pomaličil.
Judovstvo se je s svojim brezdomovin-stvom polastilo kapitala in ga internacionaliziralo v svoje vladoželjne namene. Ker se je zaradi kapitalizma tudi komunizem internacionaliziral, po liberalizmu pa se je zaradi države navzel nacionalizma, je komunizem prišel v območje judovstva. Odtod dejstvo, da imajo Judje tudi v komunizmu vodilno besedo.
Da se navrne mednarodni kapitalizem v nacionalne vode, je nastal fašizem. Ker pa imata kapitalizem in komunizem istega duhovnega očeta — liberalizem, in isto vodstvo — judovstvo, je fašizem razpalil nacionalne strasti do najvišje moči in državo — pomaličil.
Odtod v avtoritarnih državah to preganjanje Judov, komunistov, prostozidarjev in vseh tajnih združb, ki jim je temelj v mednarodnosti, v kateri imajo vodilno besedo — Judje.
Ker pa hoče fašizem tudi Boga vpreči v svoj nacionalistični voz, se je postavil v nasprotje proti — krščanstvu. V Rusiji preganjajo cerkev prav tako, kakor v fašističnih državah — v imenu nacionalizma. V Italiji, kjer je samo katoliška cerkev, je fašizem previdnejši.
Tako vidimo, da je povsod tam, kjer ni ljubezni in pravičnosti, tudi Bog v — koncentracijskem taboru.
Vesnacionalizemjelaž, nasilje in krivica. In ker vsa ta zla razjedajo človeško družbo, jo skupaj drži le še — jeklo.
Gosje pero je nekoč v tihih samostanskih celicah pelo ljubezen iz božjega navdiha, zdaj zveni iz peresa le trda in hladna
—	vojašnica.
Kristus ni osvajal sveta z jekleno disciplino, ki se vanjo zavija sila in krivica, marveč je z ljubeznijo in dobroto, z milosrčnostjo in z odpuščenjem dvigal duše k sebi. Ljubil je domovino, da se je zjokal
—	ne kakor kujav otrok, ampak kakor mož, pripravljen na žrtve — nad jeruzalemskimi zidovi. Ko je po Judeževem poljubu Peter obuhljil Malhusa z jeklom upravičenosti, da ubrani Odrešenika od jekla krivice, je Kristus popravil kvar in pograjal Petra. Pa je tudi sam razpel roke, da so mu rablji za-
Slovenci gremo
na volišča
za JRZ, v katere vodstvu je dr. ANTON KOROŠEC, in bo zanj glasovala vsa Slovenija, ker je v JRZ
jamstvo za mir,
jamstvo za močno jugosl. državo, jamstvo za pravično ureditev države, jamstvo za slovensko zemljo, jamstvo za slovenske pravice!
radi njegove velike ljubezni in pravičnosti prebodli dobrotne dlani in čuteče srce — s hladnim jeklom, s trdo snovjo.
Bog je nad državo, narod pa je božja ustanova, in je torej država narodna, in le kolikor je narodna, je tudi božja. Nacionalizem pa veže svoj obstanek na samo snovnost — državo, jo maliči in s tem ubija narodno dušo in hkrati človekovo osebnost. Človek postaja v nacionalizmu le še orodje političnim strastem, medtem ko je v narodni državi človek v odnosu do Boga poduhovljen izraz narodne celote, ki se po občestvih spopolnjuje iz duhovnih vrednot posameznikov.
Kadar zadene snovnost ob snovnost, nacionalizem ob nacionalizem, ni to ogenj ljubezni, ampak požar strasti, ki je ponajvečkrat — kazen božja.
Orožje kristjana je — misel, ljubezen, pravičnost. x
Leta 1618. so razburkane politične strasti vrgle cesarskega guvernerja v Pragi — skozi okno. Ta tako imenovana defenestracija je povzročila strahovito gorje za ves češki narod in srednjo Evropo zamotala v tridesetletno vojsko.
In točno ob tristoletnici so enako razdivjane strasti nacionalnega svobodomiselstva vrgle Mater božjo z dvestoletnega spomenika v isti Pragi, da je točno dvajset let pozneje Bog hudo pokoril češki narod in dopustil, da je nacionalizem trčil ob nacionalizem s hudo okvaro za slovansko državo in njeno ljudstvo.
VSI ZAVEDNI SLOVENCI
dne 11. decembra
bomo strnjeno in vsi do zadnjega glasovali za
Stojadinovič-Koroščevo vlado
in stranko JRZ!
V	prvem primeru je bil upor proti svetni
gosposki, v drugem primeru pa upor proti — Bogul
*
Enako kakor ob grmenju topov divjajo strasti ob kričavi zmedi volilnih gesel. V obojnem primeru zvenči in škrta jeklo v zveriženih pojmih o pravici in pravičnosti, ki jih prevpijejo strasti.
Zato gre vsa prepričevalnost vnemar, če ni vesti, ki kliče domoljubu, da je narod božja ustanova, in da v tej ustanovi mora biti nekdo, ki v skupek vodi ljudsko voljo, porojeno iz domovinske ljubezni in prežeto z zavestjo skupnosti.
Trdni, jekleni značaji najdejo pot, tudi v zmedi volilnih gesel, do domovine in naroda.
Mi rastemo, rastemo k deblu, k narodu, in se za vejevje menimo le toliko, kolikor privaja zrak in svežih moči za narod — deblo. In vprav v tej rasti zmagujemo. Zmagujemo pa v strnjenosti, kolikor nam je slovenstvo s svcjim odnosom do Boga in cerkve res dosledno slovensko.
*
In kje je to slovenstvo, s sovključenim katolištvom, res varno in res trdno, če ne v slovenskem delu JRZ, ko že moramo govoriti o strankah in taborih 1 Nikjer drugje ni slovenska misel zajeta v narodno celoto s tako samoniklo bitjo in trdoživostjo, kakor pod vodstvom dr. Antona Korošcal
V	njegovem imenu je program, v njem je oblikovana vsa narodna in katoliška dejavnost, v njem je slovenstvo živa enotnost sloge in moči! Kar se je odločilo od svojega voditelja, je trhla veja, ki ji je ime le še po nemarnem slovensko. Kar se izkoreninja iz narodnega občestva, ne najde več svojega debla, in usiha brez upa — na življenje.
Voditelj pozna svoje, in njegovi poznajo njega! Ta voditelj je dr. Anton Korošec in za njegov volilni seznam bodo 11. decembra po vsej Sloveniji strnjeno glasovali vsi Slovenci!
Po idejnih motivih, ki gibljejo svet, smo pokazali pot slovenskim volivcem.
Kateheta in duhovnika
g. Plantariču v — slovo!
Kdor se je peljal 14. t. m. z opoldanskim vlakom proti Ljubljani, je bil pri vstopu, v Kočevju, priča ganljivemu slovesu. Skoraj vsi otroci osnovne sole z učiteljskim zborom vred so na peronu pozdravljali odhajajočega g. kateheta Plantariča. Sto nežnih ročic je zamahnilo v pozdrav, sto src je hitelo z vlakom, mnogo solz je orosilo oči.
Tudi drugi odlični možje so že odhajali odtod, toda od njih so se poslavljali le usta, za g. Plantaričem pa so romala srca mladine in vseh, ki so ga poznali — Gosp. katehet ni nastopal na ljudskih zborih, ni metal bobnečih fraz med narod, tiho je šel in se zaprl v spovednico in ondi govoril dušam. Njegova tribuna je bila prižnica, njegova delavnica — šolska soba, zato si je osvojil srca Kočevja. Njega ni zmotila lepa obleka ali prikupen obrazek šolarčka, z mehko božajočo besedo je našel pot do srca tudi pod raztrgani jopič najzakrknjenejših učencev, da so šli z njim kot za dobrim pastirjem. Bil je kakor živo drevo, okrog katerega polje veseli živžav brezskrbne mladine. Ta mladina! Težko ji je po svojem katehetu, ne razume pa še vrzeli, ki je z njegovim odhodom nastala, govori o njem, kako potuje tja v daljno Skoplje, kjer ga čakajo drugi, dobrega pastirja še bolj potrebni otroci, ne čuti pa, kako je pravkar sama osirotela.
Enako ljubeče kakor osnovnošolske otroke je pritegnil nase tudi gimnazijsko mladino, kateri je bil neumoren spovednik in duhovni mentor.
Pa ne samo mladina, tudi ostala kočevska javnost je videla v njem vzor duhovnika in ga kot takega spoštovala in cenila ter mu želi v njegovem novem področju enakih ali še lepših uspehov, kakor jih je žel v Kočevju.
„Žetev je velika, a delavcev malo.u Vi, g. katehet, ste odličen delavec! Bog vas živi!
Op. ur. — Gospod katehet, naj Vam ljubi Bog obilno povrne vso Vašo naklonjenost in dobrotljivost za „Koč. Slovenca14 in njegovega urednika 1
Poročajo
Prevalje. Morda nam ne boste zamerili, če se oglasimo zdaj pa zdaj iz Slovenske Koroške v „Kočevskem Slovencu44. Ko je izšel ta narodno-obrambni list, smo ga bili veseli tudi pri nas in ga radi prebiramo, ker nam daje vzpodbudo na delu za narodno obrambo. Kako potreben je „Kočevski Slovenec44, vidimo iz vsake številke 1 Pribijemo: „Kočevski Slovenec44 naj postane glasnik vseh narodno o-groženih krajev in zvezda vodnica povsod tam, kjerje treba dvigati uspavano narodno zavest! Zato je prav tako dobrodošel na Slovenskem Koroškem, kakor na Kočevskem. — (Zelo sem Vam hvaležen za Vaše tople besede, nadaljevanje pa bom priobčil kdaj pozneje. Op. ur.)
Ljubljana. Študentarija se kar puli za „Kočevskega Slovenca44, ko pride v naši čitalnici na mizo. Krepkih, udarnih narodnokatoliških člankov manjka v slovenskem Časopisju. Mladina je sita teoretiziranja; hoče borbene dejavnosti. Mnogo listov prebiram, pa najbolj me privlačita „Kočevski Slovenec44 in „Koroški Slovenec44. Oba sta glasnika našega ljudstva v mešanem ozemlju. Oba se trudita, da ob veselih in žalostnih dogodkih vzdržujeta živo narodno zavest in zvestobo do materinščine in do svete slovenske, s krvjo in znojem naših pradedov napojene zemlje, ki je slovenska od nekdaj. Toplo mi je pri srcu, ko berem take globinsko trdne članke. — Da se okoristim še z zadnjim končkom počitnic, sem pohitel v Kočevje in dalje v Mozelj in spoznal naše kmete in njihovo trpljenje. Vesel sem bil njihove krepke zavednosti in požrtvovalnosti za narodno in katoliško stvar, če Bog da, Še se bomo videli na Kočevskem, ker sem vzljubil te naše čuječe stražarje na ogroženi slovenski zemlji. Pozdravljam iz dna svoje slovenske duše vse Slovence na vsem Kočevskem, zlasti pa Mozeljčane, ki so me tako gostoljubno sprejeli res kakor sina iste matere. Pozdravljeni bratje! In ti, „Kočevski Slovenec44, krepko naprej !
Mirko Vitan, dijak.
Sodražica. Z veseljem prebiramo „Kočevskega Slovenca11, saj tudi mi spadamo v njegovo območje in smo v svojih težnjah navezani na kočevski okraj. Želimo imeti tudi mi svoj prostor med Vašimi zanimivimi poročili, kjer si drug drugemu potožimo svoje medsebojno gorje. Večina našega ljudstva tod se preživlja z izde-vanjem „suhe robeu, drugi pa spet kupčujejo z njo, ker imamo premalo zemlje za obdelovanje. Zaslužek končno še ni tako slab, le težkoče so oglede valute, ker ne dobimo denarja iz zamejstva, dokler se stvari ne urede. Zveza lesnih domačih obrti, ki ji je načelnik g. svetnik Škulj, zanjo izredno zaslužen, si prizadeva v tej smeri. Tako smo v zadevi denarstva poslali spomenico na Trgovsko-obrtno zbornico, da bi posredovala pri trgovinskem ministrstvu, — Zvedeli smo, da .gradi Ribnica vodovod iz naše občine. Kako lahko bi se bili zedinili za skupen vodovod iz Podklanca za Sodražico, Ribnico in Dolenjo vas, ki so vsi ti kraji tako potrebni zdrave pitne vode. Toda pri skupnem vodovodu bi se bile morale zasluge in celo „zasluge11 deliti. — Vendar pa je tudi pri nas dokaj javnih del storjenih. Odkar je sedanja vlada, se je največ napravilo cest in občinskih potov v našem kraju iz javnih sredstev. V bivši občini Gora, ki je zdaj del naše občine, se delajo velike cisterne, kjer se bo voda iz studencev zbirala, od> ndot pa se bo napeljevala po vaseh. Najhujša stiska je pri nas za dobro pitno vodo, ki jo tako zelo pogrešamo. Elektrika pa nam sveti že nekaj let.
Dobrepolje, v Prosvetnem domu smo imeli na nedeljo Kristusa Kralja mladinsko prireditev v čast sv. Alojziju. Želeli bi, da bi tudi odrasli kaj bolj pogosto prišli do svojih prireditev. — V Kompoljah je sestra po nesreči odsekala bratu Jožetu Nosetu kazalec na levi roki in je moral k zdravniku. — V Zdenski vasi so neki nebodijihtreba pobrali iz kozelca posestnika Spolarju večjo množino koruze, posestniku Prelesniku so pa odpeljali kar cel voz detelje. — Stavba „Jakličevega domaa kar dobro napreduje. Prezimila bo že pod streho. —- Gosp. dr. Herfortu mnogo sreče na njegovi življenjski poti z ljubeznivo njegovo gospo! — Jadralna letalska skupina iz Stične ima nad vasjo Podgora, na 900 m visoki Grmadi, svoje letališče. V teh
lepih jesenskih dneh so se pogosto vadili v letenju. — G. Anton Marolt iz Podgore je ustrelil 146 kg težkega merjasca v kompoljski stelnici. — Galetova mama iz Male vasi je vzgojila krizantemo s 160 cveti.
Kompolje. Tudi pri nas čutimo blagodejni vplv krepke dejavnosti Stojadinovič-Koroščeve vlade. Na vseh področjih je znaten napredek. Tudi mi, Kompoljci, se nadejamo, da bomo po dvajsetih letih stalnih prizadevanj končno vendar prišli do svoje šole; saj imamo nad 130 šoloobveznih otrok. Najbližja naša šola je zdaj Dobrepolje, kamor je skoraj dve uri hoda. Že zgodaj, pozimi še v trdi temi, morajo vstajati otroci, da pridejo pravočasno v šolo premraženi in prezebli. Mnogokrat jih starši kar ne moremo pustiti zdoma v mraz in snežni metež. Marsikdo si je v šolskih letih nakopal neozdravljivo bolezen. Okrajni šolski nadzornik g. Peterlin si je v družbi g. Šulerja ogledal stavbni prostor in hišo za zasilno šolo in zdaj nestrpno pričakujemo uradno komisijo, da se nam končno vendar izpolni naša vroča želja in nujna potreba. Prosimo g. bana, da pospeši dokončno rešitev naše šolske zadeve. — Prizadeti starši.
Pišejo
Koroškim Slovencem, kakor posnemamo po „Koroškem Slovencu11, poslej ostane edina šola — družinska šola; in edina učitelja — oče in mati; skromen otroški mesečnik — edini abecednik za otroke.
O Vatikanu piše češki soc. dem. plzenski list „Nova doba11 v kratko tole: Vatikan ni samo duhovno središče rimsko-katoliške cerkve, ampak je tudi središče vatikanske politike. In ta politika Vatikana je znana po svoji trdnosti in zvestobi. ČSR je imela v Vatikanu zvestega zaveznika, ki nas ni izda) in kateremu smo enako hvaležni kakor Romuniji. Nadejamo se, da nam bo Vatikan ostal zvest, ker ga prav zdaj nujno potrebujemo.
„Moramo biti povsod, kjer se odloča o interesih ljudstva, države in katolištva,11 tako pravilno utemeljujejo „Lidovč Listyu sklep češke
ljudske stranke, da se njeni pristaši včlenijo v mogočno narodno enoto. Končuje članek: „Postavljala se bo nova republika in mi moramo biti pri tem, ker bo pri tej stavbi šlo za prava katoličanov, za prostor cerkve v novi državi in za usodo našega kulturnega, gospodarskega in socialnega programa. Zato smo sklenili, včleniti se v veliko stranko narodne enote: nočemo slediti nemškim katoličanom, ki so se izločili — ne da bi pravočasno prestregli nove vzgone Nemčije — p >polnoma od vpliva na njeno bodoče življenje. V tej stvari nam je vzor jugoslovansko katoliško slovensko ljudstvo, ki je s svojim dr. Korošcem na čelu včlenilo Slovensko ljudsko stranko v enotni tabor, da bi se v Jugoslaviji nič ne moglo zgoditi brez njega ali proti njemu!11
Duhovno berilo
Da bi se ljudje tudi po grehu mogli zveličati, je Bog obljubil in poslal Odrešenika; zgodilo se je to šele po več tisočletih po grehu prvih staršev. Takoj po grehu ga ni poslal, zato ker je hotel Bog pripraviti ljudi, da bi Odrešenika bolj željno sprejeli. Na to dolgo dobo pričakovanja nas v cerkvenem letu spominja adventni čas, ki obsega štiri predbožične nedelje in je obenem uvod v novo cerkveno leto.
„Bog je svet tako ljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak imel večno življenje“. — Naš advent ni več toliko v pričakovanju na svet rojenega Jezusa, marveč v tem, da „ko smo od sebe vrgli dela teme in oblekli orožje svetlobe", hitimo polni vere, upanja in ljubezni nasproti dnevu, ko bomo videli Sina človekovega prti v oblaku z veliko močjo in veličastvom. Zato pa v tem našem adventu hodimo, kot spodbuja sv. Pavel rimske kristjane, kakor podnevi pošteno, ne v požrešnosti in pijanosti, ne v nečistosti in nesramnosti, ne v prepiru in nevoščljivosti, temveč oblecimo Gospoda Jezusa Kristusa!
Obleči Jesusa Kristusa je dolžnost vsakega v Kristusu krščenega človeka! Z drugimi besedami se to pravi: z vsako besedo, z vsakim dejanjem in vsako mislijo kazati, da hočemo in delamo in mislimo kot je Bogu po volji. Naš bližnji, bodisi da si mu podložnik ali predstojnik, naj ve, da je Kristus moj prvi pravec. To bo rodilo novo življenje! Kakor Kristus ob svojem rojstvu postane deležen naše človeške narave, tako je treba, da mi čim bolj postanemo deležni njegove božje narave, vedno bolj popolni-, bolj sveti.
Novice
f Dr. Ante Trumbič je umrl 18. t. m. v 74. letu starosti. Bil je mož visokih sposobnosti, Jugoslovan in hrvatski domoljub. Z velikimi težkočami je ustanovil in vodil med vojno Jugoslovanski odbor v Londonu, ki je imel svoje podružne odbore tudi v Parizu, Ženevi, v Rimu in v Ameriki. Izseljenci in angleški jugoslovanski prijatelji so Jugoslovanski odbor gmotno podpirali, da je nezavisno od kraljevine Srbije vodil jugoslovansko, zedinjenje v pravem duhu. Po majski deklaraciji v dunajskem parlamentu šele je Pašič povabil Trumbičev Jugoslovanski odbor na Krf, kjer se je ustvarila krfska deklaracija, ki je vsaj nazunaj dokončno pokopala velikosrbsko misel. Po vojni je bil prvi jugoslovanski zunanji minister, medtem ko je bil Pašič predsednik jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci. Ko je odstopil kot minister, se je vidno udeleževal hrvatskega gibanja in pod Živkovičevo diktaturo odnesel svoj delež preganjanja. Pogreb se je vršil v nedeljo dne 20. novembra na zagrebški kolodvor in odondot z vlakom v Split, kjer je bil pokopan ob ogromni udeležbi ljudstva. — Slava njegovemu spominu!
Izseljenska nedelja nas spominja naših dolžnosti do bratov in sestra v zamejstvu. Izseljenska zbornica in Družba sv. Rafaela se zelo prizadevata, da vzdržujeta zvezo med domovino in slovenskimi izseljenci in zamejci. Sredstva pa so, žal, preskromna za obsežne naloge. Nemci imajo v Stuttgartu poseben zavod „Deutsches Auslandsinstitut11. Zavod podpira in vzdržuje živo narodno občestvo z obilnimi denarnimi in propagandističnimi sredstvi. Marsikaj, kar je
celo Slovencem v domovini nedosegljivo, posreduje ta zavod Nemcem y zamejstvu. Poldrug milijon Slovencev je zunaj meja naše domovine. Slovenci na Koroškem, ki so doslej imeli vsaj drobčec pravice, da so se otroci učili v nemških šolah na temelju materinščine, poslej ne bodo imeli niti te ugodnosti več. Edina in vsa kulturna opora, ki jo bodo poslej imeli koroški in drugi Slovenci v zamejstvu, je v samobitnem slovenskem narodnem občestvu. So pa tudi kočevski Slovenci potrebni moralne in gmotne podpore države in naroda, da se njihova narodna zavest utrdi in ukrepi v naj višjem državnem interesu kraljevine Jugoslavije. Naj izseljenska nedelja ne pozabi Slovencev v tujini, pa tudi ne Slovencev na domačih tleh med drugorodnim življem 1
Odbor Prosvetne zveze je sklenil, da mora vsako prosvetno društvo proslaviti praznik zedinjenja 1. decembra.
Ustanovni občni zbor Prosvetnega društva v Mozlju bo v neJeijo dne 4. decembra ob pol 3 popoldne v hiši g. Moharja št. 20. — Vsi priglašeni člani vljudno vabljeni Po možnosti pride govornik iz Ljubljane.
Rotary klubi, ki imajo precej prostozidarskega na sebi, so se v Italiji prostovoljno razšli.
Slovaki pod Madžarsko bodo baje imeli pravico do svoje zastave, do svojega kulturnega življenja in celo pravico imeti svojo avtonomistično stranko.
Čudežno ozdravljenje na Brezjah se je dogodilo v nedeljo 13. t. m. Osemletna deklica Antonija Krajnik je na Brezjah nenadno ozdravela Lani spomladi je deklico napadel hud pes, jo podrl na tla in obgrizel. Dobila je hude živčne napade, kar ji je skrivilo obe nogi, da je bila končno popolnoma broma. Desnica se ji je zvila in se ji začela sušiti. Vsi zdravniki so obupali nad njo, le dr. Robida je izjavil: „Take bolezni se ozdravijo samo v Lurdu.u Glede na ta nasvet sta roditelja odnesla deklico na Brezje, kjer je po obhajilu nenadno popolnoma ozdravela. — Pripominjamo, da ima v vseh primerih glede čudežnosti odločati samo cerkev, ki pa je zelo previdna.
Roparski umor v Kočevju je nameraval delo-mržnež Anton Skufec iz Žužemberka izvršiti v noči 15. t. m. nad hlapcem Alojzijem Tkalcem, uslužbenem v gostilni Schleimer. Skufec je vedel, da ima hlapec denar, pa ga je napadel in dvakrat sunil z nožem v hrbet. Na klice so prihiteli ljudje ranjencu na pomoč, medtem pa je ropar pobegnil. Drugi dan so ga orožniki prijeli v Starem logu.
Volilni shod v Moravi je bil v nedeljo popoldne izredno dobro obiskan. Govoril je g. Škulj in s svojo živahno prepričevalno besedo, zabeljeno s posrečenimi šalami o nasprotnikih, je žel že med govorom splošno pritrjevanje, ob koncu je pa kar navdušil zborovalce. Kočevski Slovenci bodo šli kot en mož na volišče za JRZ.
Na vse nedelje so po vsej državi številni shodi. Najobširneje poročajo listi o shodu predsednika vlade v Novem Sadu, kjer je bilo po „Ponedeljskem Slovencu11 80.000 ljudi. Ministrski predsednik je na tem shodu govoril tudi o zunanjepolitični situaciji in naglasil, da so meje Jugoslavije zapisane s krvjo in začrtane z mečem ter da se ni treba Jugoslaviji niti z enim sosedom pogajati o vprašanju naših medsebojnih mej.
V Trstu je okoli 6100 Judov, ki morajo sedaj prodati vse svoje hiše.
Iz uprave
Še komaj mesec dni nas loči do novega leta, pa mnogi še vedno niso poravnali naročnine, ki se brez izjeme plačuje v naprej. Zato smo začeli ustavljati list neplačnikom. Ker bomo poslej tiskali le toliko izvodov lista, kolikor je plačujočih naročnikov, ne bomo mogli zamudnikom ustreči naknadno z ustavljenimi izvodi. Kdor pa more, naj listu pomaga z nabiranjem naročnikov in podpor. List je nezavisno radikalno slovensko- katoliško glasilo kočevskih Slovencev, ki se mora samo vzdrževati. Žrtve so velike, zaupamo pa v pomoč prijateljev in v čedalje večji krog naročnikov, zlasti pa v božjo pomoč in v slovensko ljudstvo!
Volilno gibanje v kočevskem okraju se polagoma oživlja. V nedeljo je imel g. min. dr. Krek dobro obiskan sestanek zaupnikov JRZ v Ribnici, predsednik okrajne organizacije JRZ, g, bivši nar. posl. Škulj, pa je imel doslej volilne shode in sestanke v Mozlju, Sodražici, Strugah, Banjaloki, Dolenji vasi, v Loškem potoku in v Moravi.
Zrele rdeče jagode je v bližini domače hiše utrgal štiriletni vnuček g. Strune, Andrejček, in jih prinesel pokazat v naše uredništvo. Vsekakor velika redkost v tako pozni jeseni, zlasti še da jih je našel otroček.
Prvo sejo parlamenta okrnjene Češko-Slo-vaške je o tvoril in vodil predsednik zbornice Malypetr, ki se je v toplih besedah spominjal medtem umrlega poslanca Hlinke in senatorja Tomaška. Nato je govoril min. predsednik gen. Syrovy. Poudaril je, da gleda z zaupanjem v bodočnost. Izkazalo pa se je, da je narodna misel močnejša. Velike žrtve smo sedaj storili, da bomo mogli živeti v miru z Nemčijo. S hvaležnostjo pa se spominjamo vseh, ki so nam pokazali svoje simpatije, zlasti Romunom in Jugoslovanom. Delali bomo na to, da nacionalna vprašanja nikdar več ne bodo v naši državi vzroki prepirov. Nato je govoril o avtonomiji Slovaške. Skupne zadeve bodo: predsednik republike, zunanja politika, carine, železnice, pošta, vojska in najemanje državnih posojil. Davki, takse, prosveta, verstvo, gospodarstvo, monopoli pa spadajo v edino kompetenco pokrajinskih vlad. Parlamentu bo predložen zakon o avtonomiji Slovaške, dva meseca po sprejetju tega zakona pa bodo volitve v slovaški pokrajinski parlament.
Predsednika ČSR bo izvolil parlament prihodnji teden. Dr. Chvalkovsky je edini kandidat za to mesto, v zadnjem času se poleg njega omenja tudi ime dr. C»rnyja.
Eno milijardo mark bodo nemške oblasti izterjale od Judov na ta način, da jim bodo zaplenile gotovino v bankah, zaplenile njih hiše in vrednostne papirje ter te prodale. Oblasti pa bodo Judom zaplenile tudi vso zavarovalnino, ki jo morajo dobiti za porušene lokale in stanovanja.
Gobbels je izjavil, da so nadaljnji ukrepi Nemčije proti Judom, ki so nemški državljani, odvisni samo od Judov samih, če se bodo namreč ti sprijaznili s tem, da morejo zavzemati v Nemčiji le položaj, ki gre plemenu, ki je sovražno Nemčiji. Če nastopi 80 milijonski narod proti 600.000 Judom, ni to državljanska vojna, temveč samo obračun naroda z zajedavci.
Davki v Franciji so se zvišali od 35 do 50°/o, s čimer se je vse podražilo za najmanj 30°/o, celo železnica, cestna železnica in avtobusi so zvišali voznino. Enaka podražitev velja tudi za poštne pristojbine in za vse življenske potrebščine. Tudi delovni čas se je dvignil od 40 na 42 in 48 ur na teden.
Jakčeva razstava v Jakopičevem paviljonu je imela doslej že okrog 1500 obiskovalcev. Razstava zasluži, da si jo ogleda vsak Slovenec, ki ljubi lepo umetnost.
Velika tovarna za čevlje „Boston11 v Bel-gradu je pogorela. Škoda znaša 12 milij. dinarjev.
Nafte smo letos pridelali v prvih šestih mesecih 508 ton, lani pa le 240 ton. Skoraj vsa ta nafta se je pridobila v Medmurju.
Za novo prestolnico Karpatske Ukrajine je sedaj določeno mesto Hust prav za prav le slabo urejena vas, ki je imela okoli 7000 prebivalcev. Sedaj pa šteje mesto že 25.000 prebivalcev in bo še zelo napredovalo.
V vzhodni Galiciji so bili aretirani vsi člani ukrajinskega prosvetnega društva „Prosvita11. Ukrajinci pa še nadalje zahtevajo avtonomijo.
Razglednik
Milijon dolarjev je zapustila neka stara gospa v New-Yorku uslužbencu nekega kina, ker je bil z rajnko gospo vedno prijazen in postrežljiv, dasi je ni poznal in jo je imel za neko predmestno siroto.
Velik modrikast komet so nedavno opazili v južnoafriškem mestu Durban, ki je imel ogromen ognjen rep. Prikazen je trajala 5—6 sekund in je razsvetlila vse obzorje z modrikastim plamenom.
Velika pokora za Francijo so divji kunci. Le-ti so se tako zaredili, da jih lovci že več ne morejo dovolj pobiti. Če pomislimo, da samica v teh okolnostih doseže sedem let starosti in vsako leto ima šestkrat po 4—8 mladičev, potem je očitne, koliko škode narede divji kunci na polju in v vrtovih.
0 medvedu, ki je obiskal vas Pred struge, je poročala tudi belgrajska „Politika11, pa dodala, da sta vas in njena občina Videm-Dobre-polje — v bližini Maribora. — Iz domačega zemljepisa — cvekl
Odpadke kovin, papirja, gume itd. bodo zbirale vse šole na Češkem. V šolah bodo stali zaboji, kamor bodo otroci metali vse odpadke, ki jih dobe doma ali najdejo na poti v šolo. Izključene pa so kosti, cunje in pod.
Dan vožnje za polovično ceno so priredili avtoizvoščki v San Franciscu. Ta dan so zaslužili ti avtoizvoščki osemkrat več, kakor pa ob navadnih polnih cenah.
Krdelo volkov je pri Vinkovcih napadlo čredo ovac in jih kar 30 raztrgalo.
Vodno električno centralo delajo v Nikšiču v Črni gori, ki bo stala pet milij. dinarjev. Nadaljnjih 15 milij. pa se bo porabilo za izboljšanje zemljišč.
Uradni šimel. Neko oblastvo je razpisalo službe za dipl. tehnike, ki pa ne smejo biti stari nad 30 let. V svoji prošnji morajo navesti tudi, če so se udeležili svetovne vojske in če imajo kaka vojna odličja. — Tako daleč menda ni šlo, da bi bili v katerikoli državi pobirali v vojsko fantičke od 6—10 let stare. Uradni šimel stopa le v izhojene stopinje, ne da bi pri tem kaj — mislil.
Najtežji človek je umrl v visoki starosti te dni v Hrvatski Kostajnici. Bil je to Ljubo Su-balovič, ki je tehtal 160 kg. Nikoli ni bil bolan, pil je kavo in kadil, opojnih pijač pa ni maral.
Gospodarske vesti
Draga pri Loškem potoku. Dne 10. t.
m. je imel g. Dr. Turina, kmet. ref. kr. banske uprave iz Zagreba, v Dragi poljudno kmetijsko predavanje. V tem svojem predavanju je omenil tudi zidavo shranišč (silosev) za zeleno krmo (ensilaže), kar je v prid pospeševanja živinoreje. Kot rastlino, ki daje izdatno in točno krmo, je priporočal sončnico (helianthus dnnuus). Sejati se mora precej na gosto, da se odrasla rastlina ne odebeli nad povprečno mero 3 — 4 cm. Kr. banska uprava je pripravljena dati kmetovalcem, ki si bodo postavili načrtna shranišča, primerno podporo v gotovini, namesto cementa, kakor je bila doslej navada. Pospeševanje umne živinoreje daje kmetovalcu trdnejše gospodarsko stališče, tako z odprodajo mlečnih izdelkov kakor tudi z izboljšanjem zemljišča, ki ga bolj gnoji, ker dobi več hlevskega gnoja. — Predavatelj je priporočal tudi setev bobovca (Lupinus albus), rastlinskega gnojila, ki se je izkazalo povsod, kjer se je pravočasno posejalo, kot iz-
SLOVENCI! Pri volitvah 11. decembra storimo svojo narodno dolžnost in oddajmo svoje glasove za dr. Antona Korošca 1
vrsten pripomoček za izboljšanje zemlje. Na spomlad bo kr. banska uprava zopet izdajala po znižani ceni seme bobovca. Kdor se zanj zanima, naj se že zdaj priglasi za to vrsto gnojila. (Da ne bo potem prigovora, češ da so deležne dobrot samo določene osebe.) — H koncu je predavatelj omenil n o k o t o navadno ali rožičkasto (lotus Corniculatus). To je izvrstna detelja, ki daje v travnih mešanicah zelo dobro košnjo in še boljšo pašo. Je zelo trpežna, odporna proti suši in zadovoljna s peščenimi in pustimi tlami. Na ugodnih legah vzdrži do 30 let, v naših krajih pa vsekakor do 12 let; višek razvoja ji je v 4. ali 5. letu. Na 1 ha jo moramo posejati — brez doklade do 15 kg, z doklado pa od 19 kg do 30 kg, kakor so pač upoštevani odstotki doklade. Za plitva tla se priporoča ta-le mešanica: 12-8 kg nokote, 3-2 kg oštrice (šopulja-daetylis glomerata) in 6 kg francoske pahovke (Arrhenatherum elatius). Tudi ta semena bo dajala kr. ban. uprava. To je kratka vsebina tega za naše kraje prepotrebnega predavanja. Pohvalno moramo podčrtati prizadevanja kr. banske uprave, kakor tudi okr. načelstvo v Gabru, ki skušajo s poljudnimi predavanji vzbuditi zanimanje našega kmetovalca za umno gospodarstvo. Zemlja je edina, ki daje sicer zmerne, zato pa stalne obresti od vložene glavnice. — To zelo važno predavanje je poslušalo beri in reci enajst oseb (z obč. opravniki vred); nekatere vasi sploh niso vedele za predavanje.
Volitve se bližajo in kmalu se bo treba odločiti. Slovenci vemo, komu bomo dali svoj glas, ker smo prepričani, da je le sedanja vlada zmožna konstruktivnega ustvarjanja. Kmetijska predavanja, semena, podpore za silose, ceste, gnojne jame, vodne struge itd. dobivamo le za časa sedanje vlade. To so izvršena dejstva in nikakršne utopistične obljube, zgrajene v oblakih.
Videm-Dobrepolje. V Strugali se letni živinski in kramarski sejmi niso obnesli, na Vidmu so pa kar dobro obiskani. V minulem mesecu so prignali kar blizu 200 repov na sejem, le kupcev je zaradi slabega vremena bilo bolj malo. Promet so poživili ljubljanski mesarji, ki so plačevali rejene vole po 6 din za kg žive vage, drugače pa po 5 din, krave celo po 4 din. Teleta so se prodajala po 7 din kg. Znatno so poskočili prašiči, ki jim je bila cena po 7—8 din kg. Kramarjev in lončarjev ni bilo veliko, pa so zato bolje tržili. Zdaj na zimo vsak rabi obutev in obleko. Seveda tudi likofov ni manjkalo po gostilnah, sicer ne bi bilo — sejma.
Kino Kočevje
Dne 30. novembra ob 8. uri zvečer in dne 1. decembra ob 3. uri popoldne, 6. in 8. uri zvečer prekrasni film po Ganghoferjevi povesti
„Samostanski lovec".
Mimogrede
Vzrok veselja. Stric: „Kako je to, otrocir da ste danes tako veseli?u — Otroci: „Klavir so nam zaplenili in zdaj nam ne bo treba več vaditi 1“
Ljudska posojilnica v Kočevj u
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje, daje posojila proti zastavi ali poroštvu.
Za varnost jamči neomejeno poroštvo njenih članov in lastno premoženje.
Zveza lesnih
domačih obrti
r. z. z o. z.
trgovski oddelek v Sodražici
Prodaja na debelo in na drobno vse vrste lesnih izdelkov za gospodarstvo in gospodinjstvo kot tudi razne igrače.
Cenik na razpolago.
Cene zmerne in solidne.