hi. 3. V Gor lei, due 16. oktobra 1919. Letnik II. lzhaja v Gorici vsak četrtek opoludne. Velja do konca leta L. 3. Possmezne številke s: dobiva.o v raznih go- riSkih trafikah in trgo- viaab po 15 «tot. U uIHA/a Naročnina naj se pošilja ra upravništvo »Gori- Ske Straže* v Gorici. ulica Vetturini 9, dopiai pa na uredništvo ravno- tam. Oglasi se računajo v Sirini enega stolpiča 1 irm visckosti 7a enkrat 50 St., za vetkrat po dogovoru. Rokopisi «e > «• vitCa o. Našim gospodarjem. Gre sc za povzidgo našega narodnega gospodar- stva v deželi in se ve, pri tern pride v prvi vrsti v poštev naš kmetovalec. Ce je kmet priden in dober,. ledaj je za vse dobro, če je kmet zadovolien, tedaj smo 'lahko vsi zadovoljni. ahj Vojna je našega kmeta domaeina pregnala od rodnc zemlje, postavila ga na tuja tla, kier je same gledai, kako se drugod zemlia obdeluje, če ni tudi sain kot delavec pomagal pri tern Jelu. Morda se je pri tern česa teljšega naučil, naj- večkrat pa si "e mislil in rekel: pri nas pa to vse bolj- še razumemo! Bcdi kakorkoli, naš kmet je tuio ze- mijo cfodeloval. pa vendar zmiraj po svoji domači zemlji hrepenel! In vrnil se je na svojo zemljo, ker jo ijubi, ker mu je mati. ker mu je rediteljica. In našel je svojo zemljo razrito in preluknjano in epustošeno. in drevje je našel skleščeno in osehlo, in vrtove je našel razdejane in prazne — in gledal ie vse to razdejanie in to pustinjo -- in kai sedai?! Predragi kmet in gospodar, kaj pa češ? Mož si hi! v svetu, mož ostani tudi doma, kjer si gespodar na svoji zemlji! lYoja zemlja je tvoia mati; ona te ni zapodila od sebe. ona te ni zavrgla.: ti veš to; ne, ona je plakala po tebi, ko si jo moral zapustiti, z ve- Sikimi, udrtimi očmi te je spre^ela.. ko si se vrnil, in tak-r- težko te je čakala, kdaj se povrneš. Zemlja je tvoja mati. Ali ljubiš svojo mater? Ranjena je, pre- lodena in oropana, ali boš ti.. dragi kmetovalec, pustil svojo mater ranjene, opustošeno in oropano? Ne. tega ne storiš ti nikdar, ti, ki ljubiš svojo zemljo, svojo mater! Zaectek je težak, in v začetku gre vse težko. Ko si prvič nastavil plug ali zasadil [opato v zemljoHte- daj si si mislil: kdaj to končamj. kdaj pridem do tega, da spravim svoje zemljišče zopet v red! Pa si kopal in oral naprej, in glej, šlo je naprej in naprej, in do danes si že mnogo uredil, in z veliko delavnostjo boš konečno vSe uredil. Da. z veliko delavnostjo' Seda- nji veliki čas zahteva od tebe, kmetovalec, veliko ddavnost in veliko vstrainost. a v tern ti je zagqtov- Ijen uspeh. Kdor dela in pri tern vstraja in ne odjenja in ne popusti, ta konečno zmaga in žanje in spravlja. Od tvojega dela. kmetovalec je odvisen tvoj cbstoj in tvoje družine in naše dežele, zato pa moško vstra- jaj pri svoCem velikem delu, ki zagotavlja boljšo pri- hodnjest tebi in tvejemu ljudstvu! Med nami naj ne be ncbenega lenuha. Lenuh je mrlič, ki ne zasluži druzega. kakor da ga zakopljejo v zemlje Vsako delo, tudi najmanjšega, pripomore k splošni blaginji. Zato je spregovoril nrcdre besede neki kitajski cesar, ko je rekel: »Če je kje kak mož, ki ne dela., tedaj mo- ra kdo v moji državi trpeti mraz ali lakoto.« Koi-si z veliko delavnostjo in vstrajnostjo združil tudi še varčncst in zmernost, tedaj si ti, dragi kme- tovalec, zopet upostavil podlago svojemu domu in zopet utrdil zrahljane stebre naše domačije! Duhovnik in učitela" in vsa naša svetna inteli- genca, naše zadruge in posjilnice in jploh vse nase zadružništvo, vsi ti činitelji so poklicani, da poma- gajo edni s svetcm, drugi z dejanjem našemu kmetu, da si ob svojem delu čim prej cipomore in se naše na- rodno gospodarstvo zopet pvzdigne. »Goriška Stra- ža« bo prinašala članke glede odškodnin, obnovitve itd. ter s poukcm podpirala kmetovalca pri njegovem velikem delu. To veliko delo pa naj mu Veliki Bog blagoslovi! 0 vojnih odškodninah. To poglavje je velike važnosti za naše Ijudstvo in ker ie gradiva v obilici, se bodemo ž njim pečali tudi v prihodnjih številkah. Kot podlaga za tolmače- nie na-m služi zakion od 27. III. t. I. (Testo Unico), ali važni so tudi drugi zakoni, raztreseni v številkah zbirke »Qazzetta Ufficiale«. Vabimo naše čitatelje, naj siede v lastnem inte- resu z zanimanjem našim priobčitvam. A^o bi kdo izmed naših naročnikov ne imel jasnih pojmov o; tej ali cni stvari, naj se obrne na naše urednistvo, ki mu bode daia rade volje vsa pojasnila. Odškodnina pri osebah. Dovcljuje se vofno penzijo z istimi določbami« kot pri penzijah za vojake-invalide in za družine v vojni padlih vojakov sledečim osebam: 1.) Vdovi in onim sorcdnikom, katere je vzdr- ževal drzavl.'sn (civilist), ki je zgubil življenje vsled kateregakoli vojnega dejanja, katero je bilo nepo- sreden vzrok njegove smni. 2.) Državljanu, (tudi iz cnih krajev.. ki se bodo anektirali), ki je postal invalid vsled kakega vojnega dejanja. Kot vojno deianie smatra zakonodajalec vsako dejanje, ki je v posredni ali neposredni zvezi z vcj- nimi operacijami oziroma ki je bilo vsled teh operacij povzro^eno ne alede na kraj in čas dejanja. Taka na primer ima kmet, ki je zadel na granato, katera ie eksplodirala in ga tako poškodovala, da ga je smatrati invalidem, pravico do penzije. Ako ga je granata ubila, uživa po^ gori imenovanimi pogoji n>jegova družina to pravico. Pravice do uživanja penzije nimajo oni.. katerih letni dohodki prekašajo 5000 lir. Kdcir ima 3000—5000 lir letnih dohodkov, je v tej pravici do penzije jedna- kepraven vciaku-prostaku, z letnimi dohedki pod 2000 lir je pa jednakepraven naredniku. Kdor noče te penzije se mu na zahtevo izplaca enkratno odškodninci v višini 5.000 do 15.000 lir; in- validom, ki so nezmožni vsakega dela, pa 10.000 do 20.000 lir (namesto letnih 500 do 1000 lir). Kot sorcdnike.; ki uživajo pravico do penzije, smatra zakon starise, sestre in brace. Zakon izklju- čuje pa vse one, ki uživajo že kako penzKo. Odškodnina za premičnine in nepremičnine. Dovoljuje se edskednina za izgubo. uničenje ali pcškcdbc pmničnin ali nepremičnin, ki so se izgu- bile. uničile ali poškodovale vsled kakega vojnega dejanja v kraljestvu " (-adalfevanje sledi.) Bodimo značajnlt Znamenit mož je bil stari Dijogen, četudi bi kdo rekel, da je bil čudak. Bil je °rk, bival je v Korintu in je bil učenec slavnega modrijana Sokrata. V svo- jem življenju se je držal načela: Clcvek mora kolikor mcgoče malo potrebovati! In pri tem je vso stvar ti- ral do skrajnosti in, reklo bi se, do smešnosti. Hodil je ckoli z dolgo brado in v raztrgani suknji, z veliko vreco na hrbtu in je stanoval vr enem sodu. Pil je iz lesene case; ko je pa enkrat videl nekega dečka. ki je vodo z roko zajemal iz studenca in pil. je še to svojci leseno čašo vrgel preč, češ, da mu je nepotrebna. Nekega dne je prišel k njemu macedonski krali. Aleksandcr Veliki, sprefnljan od svojega visokega dvora. Dijogen je rayno sedel pred svojim sodcirn in se je solnčil. Ko je videl množico prihajati k sebi, se je nekoliko zravnal. Kralj Aleksander ga prijazno pc- zdravi, se dclgo razgovarja ž njim in se čudi njego- vim, duhovitim edgovorcm. Slednjič ga vpraša: »Ali ' Pri vipavcu. Pariz je glavno mestq Francoske. Odkar pa zbo- ruje v njeni mirnvna konferenca, ie njegov ugled še bolj zraj-tel. Pariz je postal središče vsemu svetu. Deveti tnesec se že bliža h koncu. a toli zaželjenega uspeha Ie še noče biti. In konferenca je notabene zenskega spola! Tupatam dobe delegati dopuste.. menda samo^ zato, da si ne pribore z enoletnim stal- nim bivanjem domevinske pravice v Parizu. Vsi so že dobili tak, večji ali manjši dopust, Ie japonski de- iegati ga odklanjajc. Kaj naj bi pa oni tudi počeli z- dvema tedncma, ko pa rabijo v domovino črez me- sec dni in nazaj ravno toliko. Tri mesece bi porabili in med tem bi lahko že končala pariška konferenca svoje delcK- banket po kcmčanem delu se hi moral vr- šiti brez njili in ravno tega banketa se vesele vsi za- jtopniki. Japonci bi po našem mnenju že lahko riski- raii svoj dopust, še vednc bi se vrnili pravočasno; tcda Jar-onci so precej tnnasti, kakc-r so nas učili v Soli. V gotovem oziru imajc Japonci prav, kajti ban- ket bo res nekaj impozantnega ne toliko radi jedače in pijače, bolj radi govorov in napitnic. Vsak delegat he govoril in napijal, in vse to bo priobčeno v vseh svetovnih listih, ki pcsljejo na ta banket svoje pose- bne poročevalce. Ako bo podpiralo naše -tjudstvo naš list, bo tudi »GctriškS straža« zastopana na banketu in. če prej ne, bo izhajal vsaj za časa mirovnega ban- keta v Parizu kot dnevnik. V pcrtugalskcm listu »Esplorados« od 15. sept, smo brali nt^vico. ki se nam zdi precej neverjetna. Preveč diši po naši znani pravljici o kralju Matjažu. Urediiik Cortez Machacho (v portugalscini se izgo-. varja ch pred samoglasniki kot k) ie sicer vrercdo- stojna oseba, toda vkliub temu dvqmimo, da bi vest odgovarr'ala resnici. Naj bralci sami sodijo v koliko ie naš crvom vtemeljen! »Esplorados« je poslal svojega poročevalca v Pariz na mirovno lccmferenco. V palači je bilo vse mirno, vse tiho. V zadnji sobi je opazil časnikar zbra- no družbo. Vsem se ie bila brada ovila sedemkrat okrog mize, Ie štirim delegatctn se je ovila šamo šest- krat. Prišli so namrec nekaj pozn-eje k sejam. Pred- sednik vstane in vprafa v francoskem jeziku do- šleca: »AH že žive narodi v medsebojni ljubezni zunaj po svetu?« »Ne še!« Splošno mrmranje je sledilo temu odgovoru. Klici kakor »Laže!,« »Ni mogoče!«. »AH je naš trud zaman?« so se slišali pri zeleni mizi. Kakor bi došlec ne bil prav-razumel stavljenega vprasanja, je predsednik ponovil: »AH vlada še sovraštvo zunaj po svetu vkljub mirovni konferenci?« »§e!« »Kaj pa mali narodi, ki so mi tako pri sreu. ali so ti-le zadovoljni?« »Ne bogve kako1!« »Kaj delajp n. pr. Čeho-Slovaki?« »Sladkor in preglavce Poljakom!« »Poljaki?« »Petrolej in preglavce Romurram!« »Romuni?« »Po svoji glavi in preglavce Mažarom!« »Mažari?« »Nemire in preglavce Jugosl'cvanom!« Do tu je poročal »Esplorados«. Nddaljeval je ta dogodek v prihodnji številki, katere pa žalibog nism-oi dobili, ker je ravno tačas izbruhnila stavka portugal- skih železničarjev. Naši novejsi pesniki so zelo cudni ljudje! Nj jim cdtekati pcezije in lirične žile (beseda )>liričen« pri- haja od lirike in ne« kakor bi mogoče kdo mislil, od lire =100 centezimoy). Oni Ie preveč rabijo figure. Da bodo vedeli naši čitafelji, kaj so to figure, naj na- vedemo vzgled. Vsak drug zemljan bi zapisal reci- mo: steklenica vipavca. Pesniku pa ne da žilica mi- ru, izraz: steklenica vipavca se mu zdi preveč trivi- jalen. preveč prostaški. On sede k mizi, strese glavo, da se mu zazibljejo dolgi kodri, (če je pa plešast' je gib kodrctv botj iluzoričen), in opiše steklenicq vi- pavca na sledeči način: »amfora, v kateri rajajo po cekinasti nasladi razuzdane trtne vile izpod Čavna, Nanosa in Trstelja.« Sedaj lahko spoznajc* naši čita- telji razliko med prozo in poezijq. V navadni stckle- nici je prcza in naj hrani steklenica v sebi še tako dober rizling„ med tem ko je v amfori doma poezija, če ie prav napolnjena s petijotom^ ki ga je komaj od glavarstva podeljeni sladkor povzdignil med vina druge vrste. Ker se je sedaj povsod pričel šolski pouk. naj omenimo kurijozum iz naših krajev. V zasedenem ozemlju imamo tudi visokot šolo, kakoršne nima cela Jugoslavija. To je goia na Vojskem pri Idriji (nad 1000 m visoko). Ce je pri nas že ljudska sola tako visoka, kakšne bi bile še-le srednje, ali pa celo prave visoke sole. Na tej naši viscki soli ne more ncbeden pasti, in če kdo pade, pade na mehko, ker je tarn gori de- vet mesecev sneg. Ko skopnk sci pa že počitnice. Pravi Faj za naše abiturijente! Kar na pot. do Sv. Lucije vozi vlak. do Idrije avtomobil, na Vcjsko pa moraš hoditi, pri Likarju na vrhu že dobiš kak pri- grizek. Naša valuta ni še konečno regulirana, urejena. Najbolj občutijo ta nedostatek trgovci in denarni za- vodi. Pa tudi lastnik hotela »pri treh Kronah« je v velikih skrbeh. Rad bi dal napraviti nav napis. Toda ta napis bi se moral glasiti v sedanjem času približno tako-le: »Ristorante al' una lira e venti centesimi, ri- servati gli eventuali benefici previsti dal par. 7 della ordinanza sul cambio della valuta.« To bi se glasilo v našem slovenskem jeziku: »Qcstilna pri eni liri in dvajsetih stotinkah! Pa se ta napis še lahko spreme- ni, če se valuta povzdigne, kakor namiguje par. 7. odredbe glede valutne veljave.« Koliko bi ga stal tak napis pri današnji draginji barv in čopičev! — Pa drugikrat še kaj. Vam lalikc skažcni eno milost?« »O da,« odgovori Dijogen, »stepite mi nekoliko s solnca!« Vsi kraljevi 5premljevalci so se zasmejali na glas; kralj pa se je resno obrnil k njim jn rekel: »Če bi jaz ne bil Ale- ksander. bi hotel biti Dijogen!« Cemu je kralj Aleksander, ta veliki vojskovodja, tako govorii, kaj je napravilo nanj tako.velik utis? i c je bila trdna značajnost, ki se je kazala v besedah in v obnašanju tega čudovitega moža. Res, Dijogen ie bil mož značajen; od svcjih načel se ni dal odvr- iiiti niti od mogočnega kralja Aleksandra niti od nje- gcvih spremljevalcev. In kako je cenil Dijogen značaj, to je pokazal z nekim drugim. tudi prav posebnim deianjem. Nekega dne so ga nasli, kako je ob belem dnevu z neko la- terno hodil gor in dol po najbolj obijudeni ulici mesta. »Vendar, Dijcgen. kaj pa iščeš? ga je prašal neki Ko- rinčan. »Enega m o ž a iseem, enega mož a,« se je giasil Dijogenov odgovor. Hotel je reči: M o ž je samo-tisti, ki je z n a č a- j e n. pa taki možje so take redki. da jih je treba ii kati z lučjo. Značaj pomenja posebna znamenja, ki so lastna kaki osebi in jo razločujejo od drugih. Značaj je pre- vladajoče mišljenje in prepričan-je kakega člcveka, in to mišijenje in prepričanje tvori podlago vseh njego- vih del, daja vsem njegovim besedam in dejanjem določeno smer in jim utiskuje poseben znak. Stalncl scgla^je in sodelovanje razuma in voljč, to je„ kar daja čioveku to, kar imenujemia trden. izrazit značaj. Značajen človek, v pravent pomenu besede. se drži resnice, katcro je spoznaJ, njegova volja je tako utr- jena, da hodi zmiraj ravno pet. ne da bi gledal ne na desno ne na levo, in zmiraj izvršuje to, kar je spoznal za dqbro in pravo, kar je spoznal za svojc: dolžnost. Čista, neupogljiva volja značaja tvori vrednost in cast človekov-oi, ona dela moža plemenitega. AH boš kd^i srečen, ali boš drugim koristil in jim dobro sto- i i!, ali se ti bo smelo zaupati, ali boš užival spcštova- nje ali ne. to vse je cxivisno od tvojega značaja. Kdo bi se ne hotel pctruditi, da si v dobrem utrdi in ukremeni svoj značaj! Može trdne, neklonljive značajnosti, spcštuie in visoko čisla svet. k svojim značajnim možem se czira ves narod s ponosom in z začudenjcm. kakor k boljšim duhovom iz druzega svetä. Novi davki v Ifalili. Kcr se nahajajo državne finance v jako slabem pclc-žaju.. je italijanski ministerski svet sklenii v sc- boto, da se uvede sledeče nove davke: splošno pri- siino državnc posojilo in davek na vojne dobičke. Namen prisilnega državne^a posojüa je jasno za Crtan v finaiičncm projektu: uporabljalo se ga bode v kritje tekcčega dolga državnega zaklada in v sto- pnjevalno oincjitev papirnatega denarja. To državno pesojilo se bode cdplačevalo tekom 70 let začenši s I. jar.uarjcm 1930. toraj do 1. 2000. Država bode pla- čevala za to posijilo obresti 1 cd sto. To chligatoriči-o pcso-jilo budo morali podpisati vsi državljani, kojib imetje presega L 20.000. Dodalo se bede tci sveti. ki je prosta. še L 5000 za one, ki so ?e dcscgli starost 50 let, oziroma 40 let za zenske, iiadalje po L 5000 za vsakega še neppeskrbSjensga otroka do 25. leta. Cenitev prtmoženj sc bode uvedla na vse pre- mičnine in ncpremičnine. V ta namen se bode da!o na razpolago davkoplačevalcu razne tiskovine, ki jih lode moral izpolniti natančno. Novo pc^ciilo bode stopnjevalno. Celo narodno prcnioženje v Italiji znaša po sedanjih cenitvah 200 milijard Mr. Ministerski .wet je i-Ulcnil, da teele nio- ralo prinesti to prisilno posojüo državi 20 miljard lir in bode znašal pcvprečcn odstotek, ki ga bedo morali oddati dr>.a\iieni za to pesojiio, približno 15 od sto. Premoženja cd 20.000 do'50.000 lir bodo morale pri- spevati s petimi odstctki, od 50.000 do stotisoč lir bo- de znašal prispevek 10 od sto, od sto do dvesto tisoe 13 od sto, cd dvc stctisoč do po! müjona iir že 17 od sto itd. Za premoženja čez sto miljonov lir je določc- nih 40 odstctkov. Tudi tiiji državljani, ki irrrajo posestva v Italiji, bo'avliane, ki imajo posestva v inozemstvu a to le pod pojvojem, da j-o pciscdovali ta posestva pred prvim avjrjstom 1914, za vsa druga bodo vcljale gornje pri- silne dolocbe. I'ostava določa nadaije fcirmulo prisege. katero bode moral pedpisati davkeplaceyalec. Ako hi se iz- kazalo, da se je cenilo imetje napačno in v skedo dr- žavi sc bode dotičnega davkcplačcvalca smatralo tu- di krivopriseznikom in postopala ž njim kot takim. Odplacevalo se bode to prisilno posojilo v štirih, ozirrnia v izjemnih siučaCih v osmih letnih obrokin. l>otični davkoplačcvalci, ki bi hoteli plačati njih pri- spevek takej. bedo imeli veliko ugodnost s tem, da jim lwdc država forazmerrc; odbiia od tega zncska gotove odstotke, katerih višina se bode šcle določila. Davek na vojne dobičkc bode znasal ravirci toli- ko. kot prispevki pri državnem posojüu. Država bo- de nastopila najstrožje Pri ugc-tovljenju vca'nih do- bičkov. 0 nalezljivih boleznih. I. Tifus (legar) in krvava griža. Po naši deželi se pojavljajo že od početka vojne razne nalezljive bolezni, ki zahtevajo med ljudstvom veliko žrtev. Najpogosteje srečavamo tifus ali vro- činsko bclezen in krvavo grižo. V zadnjem Ietu se je pridružila še malarija. Danes se ustavimo pri prvih dveh. Motenje prebavljanja povzračijo različni vzroki. Pri mnogih ljudeh se poiavi vsled vživanja gotcivih jedi ali pijač in vsled nenadne premembe hrane. Ose- bno razpoloženje igra tudi svojo vlogo. Če se pa po- leg tega zviša telesna toplota, imamo cpraviti z in- fekcijo. Prej smo smatrali taka obolenja prebavnih organov (želodca in črev) za želodčnc mrzlico, gri- žo, trebušni legai\ zlatenico in celo za živčno mrzli- co. Bakteriologična preislcc/vanja so pozneje razkrila, da povzročajo infekcijo prebavnih organov mala ži- va bitja ali bolezenske kali, takozvani bacili in sicer trebušnega tifusa ali legarja, bacili paratifusa A, B in C. Pcd imenom vročinska bolezen razumemo torej skupno ime več med seboj zelo podobnih in kavzalno različnih boleznij. Najpogosteja vročinska bolezen je paratifus B. Vročinska bolezen ali legar napade čreva in tra- ja nekaj tednov. Od tarn se razširijo strüpi bacilov potom krvi po celem telesu in povzročajci znane po- jave: močan glavobol, visoko vrocino in večkrat blodnje. Krvava griža je istotako črevesna bolezen, ter jo povzroča bacil krvave griže. Pojavi te bolezni so povedani že v njenem imenu. Mrzlica traja le prve dni in ni zelo visoka. Obe bolezni so nalezljive t. j. prenesejo se od bolnega na zdravega in zahtevajo vsako leta nebroj žrtev — tifus pomori letno samo v Italiji preko 10.000 ljudij. štirikrat toliko jih pa cboli za to boleznijo. Bo- lezenski pojavi pri legarju in krvavi griži so različni, skupen pri obeh boleznih je pa način obolenja in öbrambe. Ti dve bolezni nam nudijc ne le po svoji naravi veliko pouka v obrambo nalezljivih bolezni, Bacili tifusa in krvave griže se nahajajo v vseh odpadkih bolnega na teh boleznih. Ognjišče bacilov je torej bolnik sam. Kjer ni bolnili na tifusu in krvavi griži.. tarn tudi bacilov ne naidemo. Gdtovo je, če naj- demo bacile tifusa in krvave griže. v vodi, na zele- r^/i ali na, zemiji, da so zašli t^a od bolnili na teh boleznih potom njihcivih odpadkov (blata in scanine). Z vodo. s surovo zeienjavo, s sadjem ali potom urna- zanih rok zaide bacil skczi usta v čreva zdravega človeka, se prične tarn množiti in v 2 do 3 tednih se razvije vročinska bolezen, ki jo lahko primerjamo težkcmu krvavemu zastrupljerju. Krvava griža pa rabi do svojega izbruha le 8 do 10 dnij. Bolni čiovek oddaja potom svojih odpadkov ne- broj bolezenskih kali od sebe. Zanimivc in zelo važno je dejstvo. da odhajajo bacili tudi še nekaj tednov po prestani tolczni od bolnika in zamorejo še okužiti nie-govo okolico. Okužcni odpadki z bacili vred lahko zaidejo v vo- do. kjer se vzdržijo živi dalj časa in se celo množijo pri prirnerni toploti. Iz tega izhajfi pravilo: bolr.iki in rekonvalescenti (prelxleli) ali bol'e vsi bolni in zdra- vi naj ostavljajo svoje odpadk^ v kraje, od koder ne mcrejo zaiti tolezenjke kali ne v vedovode, ne v vodnjake in tudi ne na površir.o zemlje. Bolczenj-ke kali tifusa in krvave griže ne mo- rejo priti v človeškc tclo skozi kožo, ampak edino Ie skozi usta. To dejstvo je najvažnejše v obrambi zo- per ti dve bolezni, katti mnog-C' lažje je braniti vhod bacilom skozi usta nego skozi kc->:o. Kdor natančno premisli način nalezenja. be ra- zumel takcj navedüa zdr^vnikova ob fcolnikovi pc- stelii. Vedeti je treba le, po kakih pcteh prihajajo bc- lezerske kali do nas. Ko nam je to znano, postane obramha jednostavna in čisto naravna. Kdor zna. da so v s:bi bolnega na tifusu aii krvavi griži razpršene bolezenske kali po postelji, po jedilni posodi in celo po tleh ter da se te z lahkoto prencsejc-, ne bo pustil nobenemu vstopiti v bolnikovo sobo razven cnih, ki so neobhodno pctrebni za bolnikovo postrežbo. Ne j-.rn.crro si v tem predstavlji'ti krutosti ampak le na-' ravno obrambo zdravih napram nalezljivim bole- znim. V bolniški srbi mora vladati popolna snaga. Predmcte, katere rabi bolnik. je treba po vsaki vpo- rabi prckuhati in telnikove cdpadke razkužiti z ži- vim apnom. Dalje ne sir.e strežnik, ki pozna naravo brlezni, nikdar zr.pustiti bolnikove sobc, prcdnq si nc bo dc- bro unii! svcjih rck. Kdor je splošno čist in ima ve- dno snažne rokc ter jih ne nosi v usta. se rnu ni bati. da se nalcze legarja ali krvave griže, tudi če je pri- šel v dotiko z bolniki teh bolezni. Bolezenske kali le- garja in krvave griže pridejc namreč v naše telo le skozi usta. S Čistimi rokami je nemegoče se okužiti. Polcg j-nage je zelo važna voda. Voda sama nc vsebuje nikakih bolezenskih kali, ckuži pa jo lahko C.lovck s svojimi odpadki. Voda se steka na povr$ini zemKe in odnaša razne umazane tvarine, v katerih se lahko nahajajo odpadki preholclih ali celo obolclih na legarju ali krvavi griži. Na ta način se voda okuži in rostape opasna za celo ckolicc. Iz tega slcdi, da moramo biti jako previdni v izbiranju pitne vede. Po- služevati se m-rrairo le vode ki je po svoii naravi in po svojih dotokih brez napak, ki izvira višjc člove- ških biv?lišč in v katero re pronicajo tekočine iz štranišč in srnojnih greznic. Ne smemo zaupati vod«, . l.r iz\ira blizu his, zlasti pa ne taki, ki izvira niz.je človeških bivališč, kajti nie dotoki so večinoma v zvezi z žilami iz stranišč in greznic. Ob času epidemije legarja ali krvave griže opu- stimo vsako surovo jed: sadje, zeienjavo itd. Ne pozabimo omeniti še raznega mrčesa zlasti muh, ki posedajo na najbclj umazanih krajih in pre- našajo cd tarn bolezenske kali na jestvine, na naše roke, na usta, cd koder te zaidejo v čreva. Muhe prepodimo, če preložimo greznice daleč cd his in dr- žimo snažna tla in vse predmete. kajti muhe sovra- iijo snago in izginejo, ker ne dobijo ničesar jesti. Kdor je pazno prečital te vrstice, pride do za- ključka: čistost in snaga je boljse kct vsako zdravi- lo; mnogo bolj enostavno in manj nevarno je bolezni preprečiti negc jih lečiti. D r. J. B a č a r. DopisL Sole na Taiminskem. Kakor lani, tako bo tudi Je- tos mnogo vasi brez šclskega pouka. Vzrok temu: pomanjkanje šolskih prostorov, tu in tarn pa tudi uči- teljskih moči. katerih manjka v celem okraju okc Si 35. Glede šolskih prostorov moramo omeniti to, da so oblasti ponekod poškodovana šolska poslopja pri- redile v prave vile in palače z vsemi mogočimi okra- ski na zunaj, zgubile s tem mesece in mesece drage- ga Cas med tciii s »use» uncle p<> mn-ii:ih vaseh niii toliko časa, da bi zbile vkup vsaj preprosto barako za silo. Tako bodo, kot kaže. nekateri kraji še eno leto brez sclskega pouka. Ali bi dalje ne kazalo, kjer ni rednih učiteljskih moči, nastaviti za čas pomanjkanja, za par let. pro- j vizorične učne moči, v manjših duhovnijah duh-crvni- ke; drugod porcčene učiteljice ali koga drugega? Bolje nekaj nego nič! Okrajni šolski nadzornik ima dobro volio« sc mnogci trudi. a vse kaže, da nima od nikoder nobene podpore, — je sam. Dvakratni ziočin v Kršovcu pri Bovcu. 4. t. m. se je zgodil velik zlctin v Krsovcu, ki leži tik za vasjo Koritnica pri Bovcu. V hišo 32-!etne Ajojzije Zorč, vdeve ro p-c-k. Atonu, kjer bivata poleg njenili otrok Ivana in Jožefa. tudi njena tašča, Eiiza vd. Zorč, in njen svak, ^ndrcj Zorč, «o prišli 4. t. m. cb 8 uri zvečer trije n.eznanci, od katerih sta bila dvu oborožena s puško. Bili so postrcženi z mlckcm, kru- hom, hruškami in orehi, - pa vse naenkrat vstan^jo vsi trije od mize, eden dvigne puškc in sproži.» in An- drej Zorč, ki je sedel pri mizi, se najrne samo na stran in izdihne. Počila sta zatem še dva strela.. t>> žko ranjen ie bil tudi šo Ivar. Zorč, sedemlctni smi Aiojzh'c, h\ je ismrl medpotcma, kc so ga ncsli v u;- jaško bolnišnico v Bovec. Clo-spodinja A\- jzija Zor-j in njena tašča Eliza, sta bili tudi ranjeni, a k sreči s-.i- mo na lahko. Drugi dan je scxUm koniisija na m::;i! vse potrebno ukreniia, dcslej pa nam ni znano, ali "-o že iijcli te zioCince, ki se :"im ie rcsrcčilo uteči. Nc- sreenhn matcram pc-k. Andrcja in malega Ivani:!;:* na?:e i>krcno .coža!je! Pcllfični pregled. () vladni krizi v JugcslavJji sploh ne bedemo vec pisaii.. dokler .^-e tarn ne r.rcdi to \ prašanje. Res nc verno, kdo je dal cd ljudstva neizvoiicnim poslanccn» pra\ ito, pemctati v tth ic/.kih časih v kot taKo aktueina vprašsn a kot so va'uta, rcsko vpfč§an;v. ufficd v inozemsivu itd. V Italijs sta zbiidila dva dogodka splošho r-nzi.r- nosl: Gioi:ttijev govor in vol tev novejja vedstva sf>- cialno-demokratične strankc na kengresu v Bolonii. Pijcrr-r.ntski prognancc (iiLriitti jc po dolgih letih zo- pet vstal in brul vlaJ.i zadnih štirih let take levitc, da je posebno nawijoi.aiisticna stranka hudo vzneniirje- na. Aij zaman, ^iolitti wstaja in vseh je ~ strali. Italjanski socijalisti so na bolonjskem kongresu sprejcli z veliko vcCinc maksimaliyticen program in izeiniia so iz vodstva radi tega znamenita imena pr- vob; riiccv Turatiia, IVlcdigljanija in drugili. Od 15 clanov vedstva 'je 10 maksimaiistcv: na čelu strac- ke :-"O sedaj niozic, ki tiraj;; stranko v boljsevizem. Kot zanimivost nai dpdairo, da sta v vodstvu Siovc- ncc Regent in TUT1tar. Oroza je objcla franccsko zbcrnico, ko je Cle- rnenceau v svojem obraiubncm Rrvoru za mirovm» pojjodbo r-vdaril, d:i sc jc med vojno enkrat odloci!. n«je vpenclit! F'ariz. sr.m dn reSi Calais. Daleko^eŽ-.e so te besede in dnkr-ujeio sleJe^:: odvisnost Francn- rkc od Anplije in vclikanyko nevarnost. ki jc prctila Fraiiciji od strani Ncmčijc. Na ta govct jc zboricj snreiela predict, razorožiti ^cmčiio potom prcpov.'- cli izcelo.vrrja rrctcvih vcinih sredstcv. Drobne vesfi iz Jugoslavije. Srbski prestolonaslednik v Zagrebu in Ljubljani. Srbski regent AJeksander se gapoti v Hrvatsko i*i Slovenijo, Ciin bo sestavljena ncva vlada. Poset no bo imel vojaškega značaja, marveč bo nosil kara^ter svcčancga peseta vladarja. Zato bodo kraljeviča sprcmljali na petovanju vsi odücni člani bodoče vla- de. Nova vlada bo dolcčila program poseta in tudi osebe, ki ga bodo sprernliale. Zlato za Jußostevije. Iz Trsta poročajo, dct ie do- spela tjakaj večja množina zlata v palicah za Jugo- slavijo. Otvoritev trj?ovske akadsmiie v Splitu. 6. t. m. se je vršila y Splitu svecana otvoritev trgovske akc>- 1 demije. 2c za avstrijske vlade se je Split boril zz to. da bi dobil tak zavod, toda Dunaj se je temu vedno protivil. Sele sedaj je Dalmacija v svobodnidbmovi- iii dobila svojo prvo trgovsko akademijo. Občinstvo je z navdušenjem pozdravilo otvoritev sole. Prcmet med Jugoslavijo in Italijo. Zatrjuje se, da pi ide že v najkrajšem časiu. naibrž že ta teden, v Trst iugeslovanske1 zastopstvo, ki bo potrjevalq po itaiiianskih cblastih za potovanje v Jugoslavijo izda- ne ptrtne liste in prehodnice, kakor be nasprotno ita- liianskc zastopstvo v Ljubljani opravljalo enake po- sle za potne liste in prehednice, izdane po jugoslo- \ anskih oblastih. Pričetek poslovaraa zastopstva dr- /ave SHS v Trstu naznanimo v listu. kakor tudi vse poflc, ki jih bo opravljalc to zastopstvo. Izvoz iz Jugoslavije ustavljen. Izvoz iz kraljevi- ne SHS je glasom odlcka finančnega ministrstva^ v Itelgradu popchxma ustavljen, dokler se natančno tie določi carina. Začetek zimskega semestra 1919/20 na univerzi v Ljubljani. Upisovanje za zimski semester 1919/^O so rricne na filozoffki, medicinski, tehniški in teolo- ški fakulteti ljubljanske univerze dne 15. novembra in traja do 1. decembra t. 1. Domače vestl Smrtna kosa. Skoro vsak teden zgine iz naše >rcde kak inož. in posebno sedaj občutimo to hudc. Zopct nas je zapustil za vedno mcz stare korenine i;i kremenitega značaja, Ivan Simčič, velepcsestnik v Martiniaku pfi Kojskem in dolgoletni blaga jnik na Mont«. Hiral je že deli easa na neozdravljivi bolezni in ie no mučnih bolečinah v soboto za večno zaspal v 62. letu starosti. Naj počiva v mini! Preostalim našc sožalje! - Q. Aiojzij Cejan, kaplan v Dornbergu« je umrl v redeljo 12. t. m. Bil je doma iz Vrtoibe. nečak preč. o. P. Otokarja v Oorici. Štel je komaj 25 let. novo sv. inti?o je btai 1. 1917. v Škofji Loki. Bil je zelo na- darjen, skromen in pobožen duhovnik,, veliko je obe- tal. a bil vedno rahlega zdravja. Podlegel je sušici. H z.-dniemu počitku ga je spremljalo 12 duh. sobra- tov. ^'aj poeiva v miru! Odgovor na odgovor. V svoji zadnji številki smo odgevcrili goriskemu listu »Voce« na- njegovo vpra- šartje -in sumničenjc. Niso nas razumeli,. ker nas no- Cejo razuineti; a zelo se motijo gospodje okcli tega lista, ako mislijo, da se bomo mi ž njimi prerekali. "*e, nikcli! Mi nismo zato začeli izdajati svorega li- sta; za po'emiko z laškimi gospedi nimamo ne voljc ne Casa, nc prostora. Svoj list izdajamo le zato, da svrje ljudstvo poučujemo in bodrimo. Zato naj si go- speciie okoli »Voce« zapomnijo, da se mi ž njimi ne menimo! Naš rojak, g. Anton Strekelj, je imenovan za pr> verjenika za agrarnc refcrmo v Prekmurju. ^ašim županstvom in drugim uradom naznanja- nio. da se dobijo tfckcvsne za prošnje na sodnijo za ugctovitev vojne škode v knjigarni 'Hskvnega dru- stvst po 5 stot. komad. Civilni komisarijat za politični okraj goriški nam spcroča, da je razpisan konkurz za podelitev 70 taj- riskih mest, prideljenih provincijalni administraciji v liot'anji Itaiiji. Cas prigiasitve je do 1. novembra 1.1., /ii pr.jasnila se ircrejo interesiranci obrniti do civil- MC^a kemisaria v °orici. Desetmesečni »Gospodarski tečaj« v zavodu Sol. .-ester v Tomaju se ctvori z novembrom. Poučevalo se ho računstvo, spisje. vzgojeslovje, šivanje, kuha- !ijc in druga h gospodinj^tvu spadajoca dela. Za pouk li'rarc in stancvanje se plača mcsečno 100 Lir. Po- trebnc obleko in perüo za pcsteljo naj princse vsaka >c-bcj. Prcsilka mcra biti zdrava, lepega vedenja in si ^obna za pouk. Pekieta, katera se žele izvežbati \ tcj stroki. naj se kmaiu eglase. Začetek tečaja se bo ! rav.casno naznanil. Kaj pa to pomenja? Culi smo. da depisuje tukai- šnji iiipotečni zavod z našimi ljudmi izključno le v ' italijanskem jeziku. Oospode pri tcm zavodu uljudno vnbimo. naj pršiljajc slovenskim strankam le sloven- ske dopise. Valuta avstrijfke krone se vzdigne? Kakor po- roCajo listi, je itniijanski finančni minister izjavil, da re be mcg:)če povzuignit valute avstrijske krone na mi od sto, kakcr se je želelo. pač pa bi sc dolocüa valuta med 00 in 70 od sto. Onim. ki sc že izmenjali ^vcj denar pc ^0 od stc, ee bo izplačala diferenca med .svoto denar'a. ki ?o ga imcli. in cno. ki jim bo pritikala po novo dcločcni valutni meri. Opajmo, da be Ie kaj iz lega! Prav bi bi!o, da bi sc to čim prej zgcdilo. Izuienjava avstrc-cgrskega drobiža po 10, 1, in 2 vjnarja. (lencralni civilni komisar za Julijsko Be- nečijo odreja : 1. V o/emlju juii.ske Benečije, zasede- nem po kralje\ i italijanski vojski. sc bo izmenjaval od 16. do ,30. oktobra avstro-ogrski niklasti drcbiž l o 1(» vinarjev (Heller ali Filler) in drugi denar iz kakrsnckoü kovinc po 1 ali 2 vinarja v italijansko valisto. Izmcnjava do 10 itslijanskih Hr se bo vršila r-ri posinih uradih, za večje svcie pa pri podružnicah iialiiaiiske banke (Banca d' Italia) v Trstu, Oorici in PuSi. (icneralni civilni komisar in tozadevni organi imajo pravico. da se prcpričak), odkod prcizhajajo dcniirnc syote, predložene za izmenjavo, in morejo odkloniti izmenjavo v slučaju, da posest denarnh svot ni upravičcna, ter naložiti kazen. ki jo določa naredba vrhovnega poveljstva kraljeve italijanske vojske od 22. majnika t. 1. 2. Avstro-c v la- škem jeziku izdana razprava Alfreda Festa: »Ccntri- buti per la storia della pubblica istruzione in Fiume« 1900 (str. 84-44). Podatki so po večini povzeti po no- tarski knjigi mestnega notarja Ancna de Rheno iz Modene, ki se hrani v municipalnem arhivu na Reki. Mesto je spadalo 1. 1787 k puUski škofiji. Stolni kapi- teli ie cbstojai iz samih giagoljašev. Šc I. 1593 se je skef puljski Klavdij Ioiomenus zaman prizadeyal, da bi upeljal latinščino v cerkev. Letopisec jezuitskega kolegija piše 1. 1627: večina duhovščine te pokraiine (»popi« imenovani) ne razumejo latinščine »littera- turae latinae expertes, unius glagoliticae lecticnis et scriptionis notitia tincti" (str. 46). Tudi v mestmh šo- lah sc je 1. 1455 poleg latinščine in laščine pouče- vala glagolitica.« Pisatelj Farlati Dai. piše v knjigi »Illyrici sacricc IV, str. 144 iz Reke z dnem 5. sept. 165 4: »V tern mestu samem na Reki, od keder pisem., so se nekdaj za mojega spomina vsi duhovniki posluževali samo ilirskih (bogoslužnih) vaj in komaj drugih, sedaj se v ebojih (v ilirskih in latinskih)... odlikujejo.« In hoc ipsa civitate Flumivensi, ex qua scribo, olim mea- memoria. omnes sacerdotes illyricis solum et vix allis cxercitiis utebautur, nunc utriusque ... esecellunt. Drobne vesli. Wilsonova bolezsn. Wilsonov zdravnik je izdal naslednje poročilo o Wilscnovem stanju: čeravnoje predsednikovo stanje vsakdan boljše, bo vendar mo- ral bclnik ostati še dc^go časa v postelji. Ustavljen železniški promet v Avstriji. Od 12. t. m. naprej je na vseh železniških progah ob nedeljah ustavljen vsak osebni promet. Ob nedeljah ne bodo vGzili nobeni osetni vlaki, da se s tern prihrani pre- mog.. ki ga primankuje na vsch kencih in krajh. Bla- žena Avstrija! Avstro-ogrski arhiv. Komisija za pregled arhiva avstro-ogrskega guvernementa v Belgradu je začela svoje delo. Ze prve dni }e našla zelo zanimivo gra- divo. Eno leto nič v Ameriko. Kakor poroča ameriški list »Chicago Tribune«, se je v Washingtonu sklenilo, za eno leto prepovedati vsako naseljevanje v Amer!- ki. Zdelo se je Amerikancem potrebno to skleniti, zato, da se ne zanese v Ameriko bolševiški revoluci- jonarni duh od strani tujih privandrancev. Torej eno leto ne bo mogoče jadrati y Ameriko. Kam jo bodo zdaj potegnili taki, ki so prej uhajali v Ameriko, ko sc niso čutili več varne v Evropi! Vprašanja in odgovori. Gosp. A. S. iz T. Glede Vašega vprašanjai Vas opozarjamo na članek v današnji številki »O vojni odškodnini«. Prošnje za odškodninojetreba napraviti po posebnih tiskanih obrazcih, ki jih dobite na žu- panstvu. Ce pa jih županstvo še nima, naj jih naroči pri deželnem odboru v Qorici (tik stolne cerkve). Obrazci so dvojezični: v italijanskem in slovenskem jeziku. Predna vložite prošnjo pa morate dati škodo preceniti. Najbolje je, da se obrnete zaradi cenitve «a okrajno sodnijo s kratko^ nekolkovano prošnjci, v ka- teri ni trcba navesti drugega, kakor, da prosite, da &odna komisija ugotovi po vojni povzročeno skodo na Vaših poslopjih in zemljiščih ležečih -v občini N. N. Cenitev škode po sodniji je priporočljiva zato, kcr se te cenitve ne pregledajo po vojaški oblasti, ampak jih lahko takoj priložite prošnji za odškodnino, ozi- roma prcšnji za predujem, ki se Vam da od posebi^e banke (ki posluje že tudi v, Qorici) proti 3 od sto obrestim. Cenitev, ki bi jo naročil sam po kakšnem. četudi zapriseženem izvedencu, se mora pa vojaški oblasti pregledati in sicer na lieu mestu. Ker je takšno pregledövanje združeno z znatno izgubo časa, je na- ravno, da voiaska oblast sprioo velike množine v pregl^lovanie predloženih ji cenitev, ne more Vsem naenkrat ustreči in da mora marsikdo dolgo časa ča- kati prednict pride njegova cenitev na vrsto. Vse to čakanje odpade, ako Yam preceni škodo sodnija. Stroški so isti, ali morda tudi manjši, ker na Vašo zahtevo lahko sodnija odmeri stroške za izvedenca, dočim mu morate, ako ga sami naročite, plačati kar zahtevai oz. kakor ste se pogodili. Strcški pa so še maiiiši,* ako naročite sodno komisijo skupno s kom drugim (tudi trije, štirje skupaj.) Listnica uprave. Morda se kemu za malo zdi, da niSmo tudi njemu poslali do sedaj lista. Ob pomanj- kanju vsakega, le približno tocnega seznamka tu bi- vajočih oscb, je to naravno in opravičeno. Zato pro- simo prizadete, da nam označijo svoje cenj. naslove. da jim lahko dopcšljemo list. Vsako pomoto uprave pri pošiljanju lista* ki bi se ponavljala pri dveh zaporednih pošiljatvah, naj nam cenj. naročniki nemudoma sporoče. Nekateri c. naročniki prosijo, da se jim doposljejo položnice. Dotičnim naznanjamo, da pcložnlc nima- mc ter prosimo da pcšljejo naročnino po poštni na- kaznici. : Tretjo št. lista smo poslali tudi onim, ki niso sc plačali naročnine. Ozirali smo se pri tern na slabe poštne zveze. Toda prihodnjič odpade ta raztog in bomo list ustayili vsem — ki ne bodo do takrat pla- čali. Uprava ima zlasti v začetku velike stroške in mcra vse takoj plačati. Za naprej si je zagotqviki boljši papir in bo storila vsa, kar bo v njeni moči, za provspeh lista. To pa more storiti le. če tudi cenj*. naročniki v redu plačujejo. Zato prosimo! Vse zadeve glede uprave naj se naslavljajo na: Uprava »GOtiške Straže«, Gcrica, Via Vetturini 9. Listnica uredništva. Dopisnikom, ki so se s pismi obrnili do nas, odgefvorimo prihodnjič. Marsikaj je prišlo prepozno. Opozarjamo naše čitatelje, da je naše urednišivo vedno na razpoiago vSakemu, ki bi želel pojasnila v vojnih odškodninah, begunskih podporah itd. pisme- no in ustmeno vsak dan od 10—12 ure (Via Carducci 4 hiša Koren). Tedenski koledar. Oktober. 19. nedelja, 19. pobink., Peter Alk. 20. ponedeljek, Peter Kancijan, 21. torek, Ursula^ Hilarijon, 22. sreda, Kordula, Marija Saloma. 23. četrtek, Severin, Janez Kapistran, 24. petek, Rafael, Kristina^ 25. sobcta, Krisant in Krišpin. Izdaja konsorcij .Goriške Straže". Odgovorni urednik: Josip VimpolSek. Tiska .Narodna Tiskarna* v Gorici. ODVETNIK D.B ALOJZIJ FRANKO naznanja, da zopet uraduje v Gorici in sicer (Corso Verdi) st. 33 = (nasproti Trgovskemu domu).------ PETER GRUDEN G o r i c a - Piazza. Grande 6 - Gorica Priporoča svojo zalogo najbolših v:n in kolonijalnega blaga. Postrežba točna in solidna. Po okolici tudi «a dom. Zaloga šip, porcelanastega in «leklenega blaga okvirjev za podobe in zrcala flnton Koren, Gorica, Via Carducci 4 Šolske zvezke in vse druge šolske potrebščine prodaja na dröbno in na debelo Knjigarna Kat. Tisk. Drnštva ^ v GoricL = Enako prodaja razne lepo- slovne knjige, razglednice, örnila, podobe, križe itd. Montova hiša Odvetnik PR. Ivö Novak V GORICI je preselil svojo odvetniško pisarno na CORSO silUSEPPE VERPI ŠTEV. 32 = I. HÄDSTR. == v hlSo „Gentralne Posojili)lce". „Mali katekizem" "" trdo vezan, odobren od politične in cerkvene oblasti je izdala in založila Narodna Tiskarna v Gorici, Via Vetturini št. 9. Cena izlisu 2 L. — Pri večjem njročilu primeren popust. Glavni zastop za goriško, zavaro- valne družbe proti požaru in streli „LA FRANCE" ustanovljena v Parizu 1837. -------in edina zaioga — — KMETIŠKIH STROJEV : R. BREZIGAR : Gorica, Via Carducci 19 (v dvorišču). Zdravuik di\ Bačar Just se je vrnil GORICA, Viale XXIV. Maggio 9 (prej Via Tre Re) Bgrhčb podjetje. Konkopsnčne cene. M. Ferjaneič - Vipava, trgoviha z raznovrstnim blagom. Se priporoča sl. občinstvu v Vipavski dolinf. Andrej Golja Gorica — Piazza Grande 22 ProdajaJna sJekla, potrebščin za iiuhinjo. Velika zaloga rešet, škafov, kadij in raznovrstne _________________suhe robe._________________ Anton Breščak velika trgovina s pohiitvom vseh vrst Boricfl, Via Carducci W iestiüä P. Kamenšcek •e priporoöa sl. obftinstvu ^ PIAZZA CORNO ŠT. 7 ^ I ¦ S potrtim srcem naznanjamo sorodnikom, prijateljem in znancem, da je 13. t. m. naša Ijubljena soproga, mati, teta in svakinja Josipina Doplihar, posestnica in gostilniöarka v starosti 44 let vzdihnila svojo blago dušo previdcna s svetimi zakramenti. Pogreb se bode vršll d^ne 15. t. m. ob treli popoldne iz hiše žalosti v Dornbergu h. št. 195 na pokopališče v Žalošče. DORNBERG, dne 14. oktobra 1919. Ivan Doplihar, Cvetko, Ljudmila, Danica, soprog. ; " otroci. ZAHVALA. Povodom smrti in pogreba našega ljubljenega soproga in očeta gospoda Ivana Simčiča, glavnega blagajniČarja Zasiavljalnice in žnjo združene Hranilnice, veleposestn ka itd. izrekamo lem potom svojo prisrčno zahvalo vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje. Posebno se zahvaljujemo gg. uradnikom Zastavljalnice in Hranilnice, preč. duhovščini, številnim prijateljem in znancem, ki so v tako obilnem številu spremili pokojnika k večnemu počitku. Bog vsem stotero povrni. GORICA, dne 15. oktobra 1919. Žakgoči ostali. ^~ . « . OPVETMIK V (SORKI D.R FR. GABRgCEK se je preselil na Corso Verdi šf. 28 iŠOiSKE PISflUKE: -------------------SE DOBI V TOVARNI - ------------- s: ANTONA PERTOT :: V GORICI, CORSO VERDI ST. 37 in VIA MUNICIPK) ST. 4. Oklic. Okrajno sodišče v Postojni razpisuje na predlog dedičev pokojne Ivane Jurca, lastnice hotela jama v Postojni prostovoljno javno dražbo sledeče zapuščine: a) Neprimičnine vl. št. 828 in 1052 k. o. Postojna, to je hotelsko, gospodarsko in drugo poslopje St. 254 v Postojni, stavbišče in vrt ter kopališče. b) Hotelska in druga oprava ter razne premičnine (oprava kopališča, vozovi, klavir, sodi, perilo, drva in dr.) po zapisniku o invenluri in cenitvi z dne 14. julija 1919 A 157193. Dražba se začne v Postojni, hotel jama, ob 9 dop. 31. oktobra 1919 z opombo, da se bo po potrebi nadaljevala dražba 3. novembra 1919 in naslednje dni glede premičnin. Izklicna cena znaša za nepremičnine 130.000 lir in za premičnine 50% nad cenilno vrednostjo ter se ponudbe pod to ceno ne sprejemajo. Oprava dražbe je poverjena notarju Jakobu Kogeju v Postojni, kateri sprcjema vadij in najboljši ponudek in pri k a ter em se zamorejo vpogledati dražbeni pogoji in cenilni zapisnik. Zastavnim upnikom ostanejo njihove pravice varovane brez ozira na prodajno ceno. Ponudniki za nepiimičnino se opozarjajo, da se nahaja hotel v najlepšem delu mesta, samo nekaj metrov od glavne mestne in državne ceste, blizu uradnih poslopij in glavnega trga, sredi drevoreda in je pripraven za letovišče, da je sezidan I. 1901., da ima poleg drugih hotelskih prostorov 9 —13 popolnoma opremljenih sob za goste. 5 sob z dvema posteljama, posebno, leta 1906 sezidano kopališče s 7 kopalnimi sobami, kegljišče, remizo in vrt in da je pri njem vsa potrebna in zadostna oprava kuhinje, gostlner. sob in kleti. Okrajno todišče v Postojni 8. oktobra 1919.