Izhajajo l.in 16. Tsacega meseca. Cena jim je za Oznanila se plaéiyejo za enkrat 6, za dvakrat 9, ceJo leto 2 K., za pol kta 1 K. — Naročnino in za trikrat 12 lielerjev od kvadratnega centimetra, dopise sprejenift J. Krajec v Novem mestu. Manjše kakor 10 nem obsegHjoňe se ne sprejme. Oospodarske stvari. Pred trgatvijo. Približuje ee trgatev. Po Dolenjskem letos v obče ne bode posebno pcscla. V dostih krajih pozeble bo trte ])o zimi in na spomlad. V dostih krajih potolkla je toča, v dostih pa — človeška neumnost. Poslednja povsod tam, kjer so vinogradniki „štajerskemu beraču" vec vere in zaupanja naklonili, kakor pa učenim ljudem in že Večletni skušnji. Glas gre namreč po deželi, je nek štajerski berač zelo po celem Dolenjskem zatrosil modro novico, da škropljenje trt proti peronosperi, trtno pleanobo provzročuje. In koliko je po Dolenjskem ta bedakarija Vernih poslušalcev ter posnemalcev naŠla? Koliko je vinogradov na tej, posebno pa oni strani Gorjancev, kateri niso bili letos ali kar nič, ali pa le enkrat škropljeni? Take vinograde zdaj Ogledovati, in ni jib malo, ja pae žalostno. Trte ali brez, ali popolnoma popalenega listja, iiedozorelcga lesa, in grozdje na njih je pa še popolnoma zeleno, drobno ter tako trdo, da bi zamoglo s tacinii jagodami zajce streljati. Kako škodo je provzroČiia „modrost" tega »štajerskega berača", osobito v novo cepljenih vinogradih, v kojih bodočo spomlad ob času obrezovanja dozorjenib mladik ne bode. Pa tudi tam, kjer ni bilo letos po vinogradih nobene nesreče, in kjer se je vsako potrebno delo o pravem času ter pravilno opravilo, ne bodo trgatev, kakor se kaže, liog vé kako vesela. Grozdje zori namreč kaj počasi in kaj nejednako-merno. Najzgodnejše vrste, posebno ako so cepljene, imajo že sedaj dobro zrelo grozdje, toda poznejše, in osobito pozne, so pa še jako zaostale. Vreme je prehladno, no6i so že kar mrzle, in za trto je tudi še sedaj (14. sept.) prevelika suša, da bi zamogla grozdje nrno in redno zoriti. No, pa ni se izvzeto, da bi grozdje vsaj toliko ne dozorilo, kakor je v proslem letu, saj imamo do sv. Mihela se celih 14 dni. Da bi bilo v tem Času trti ugodno vreme, pozori grozdje lahko èe prav dobro. No, s trgatvijo se pa pri ugodnem vremenu tudi še lahko počaka, samo da grozdje gnjiti ne prične. O trgatvi, katera sam Bog daj, da bi bila pametnim vinogradnikom veselejša, kakor se u am danes obeta, spregovoriti hočemo danes še nekoliko vec. Kakor je po Dolenjskem res veselje viditi, se je v vinogradarstvu v poslednjih letih močno napredovalo, to v novih cepljenih nasadih ; kletarstvo se pa žal cisto niČ ni spremenilo. Glede kletarstva smo še vedno tam, kjer smo bili pred nastopom trtne uši, pred pricetkom veselo napredujoče nove vinogradske kulture. Kakor prej, tako pustí ee še zdaj, še dandanašnji — in to posebno na Belokranjskem, mošt kar po 8 ali pa ee več dni s tropinami vred kipeti, kakor so v prejšnjih Časih, to posebno Vipavci kaj radi delali. Tako postopanje daje dosti pretrda, prezagatna, in toraj neprijetna ter neokusna vina. Tem trdejSa in toraj neokusnejša vina se pa zadobi s takim postopanjem, to je s takim veliko predolgim kipenjem mošta s tropinami vred, čim bolj je grozdje dozorelo, čim sladkejše je to. Kako da se s takim, veliko predolgim kipenjem mosta s tropinami, dobroti, to je finemu okusu vina le Škodi, to presoditi zamore pač le tisti, kateri je bil vajen vinam, napravljenim pravilno ali brez vsega ki-penja na tropinah. O tej zadevi navesti hočemo resiiično dogodbo, katera pač prejasno dokazuje, da sc s predolgim kipenjem na tropinah fini okus vina le kvari. liilo je še za Trstom po železnici nek bogat dunajski dandanes vse mrgoli, Postojno v Trst. V Postojni se je ustavil v sloveči gostilni L e b a n - ovi, kjer so mu postregli z izbornim vipavskim grozdjem in vipavskim vinom. Ko je mož grozdje pokusil, prašal je gostilničarja; „od kod imate to grozdje?" ta mu odgovori : „iz Vipave." Ko je pa trgovec predstavljeno mu vino pokušal, prašal je zopet gostilničarja: „od kod imate pa to vino?" in gostilničar g. Leban mu je odgovoril: , tudi časa, ko ni bil Dunaj s zvezan. Takrat potoval je trgovec (agentov, katerih takrat še ni bilo) skozi iz Vipave. Na ta odgovor vskliknil je dunajski trgovec : ,,No, to morajo Vipavci paČ izborni kemiki biti, da razumejo iz tako izbornega grozdja, tako slabo vino napraviti." In tako sodbo moral bi pač vsak, vino dobro poznajoč človek, pri poekiišnji finega avstrijskega, ali ogcrskega, štajerskega in pa nekdajšnega iinega vipavskega, ali pa še dan-današnega dolenjskega, osobito belokranjskega vina, izreči. Iz zlata delalo se je nekdaj v Vipavi svinc, in na Dolenjskem dela se žal, marsikje še dandanes, kjer se mošt predolgo s tropinami vred kipeti pusti. Da bi se na Dolenjskem, osobito to stran Gorjancev, belo ali rudeče vino, brez vsega kipenja na tropinah na-pravljalo, tega nikakor ne priporočamo, kajti skušnja nas uči do dobrega, da je tako napravljeno vino dosti pre-revno okusnih, tako zvanih ekstrakt-nib snovi, in da je tndi preblede barve. Kar pa našim dolenjskim, osobito tostran Gorjancev gospodarjajočim vinogradnikom gledé naprave belega in rudečcga vina najtoplejše priporočati zamoremo, je : napravljajte eno kakor drugo le z 48urnim kipenjem na tropinah. Ko se namreč vrliu mošta iz tropin tako zvani klobuk napravi se kipenje prične, in to naj se pusti potem v kadi le 48 ur nadaljevati. Po preteku 48. ur spravi naj se pa mošt z vso preaenino vred v sod, v katerem naj se potem kipenje pod kipelno veho nadaljuje. Da mora v sodu vsaj za jeden hektoliter mošta pod kipelno veho manjkati, to je razumno samo ob sebi, ker se sicer sod razleti. Smo uverjeni, da bode pri čitanju teli vrstic sleherni, osobito pa lielokranjec vzkliknil : no ako bođemo vîna tako napravljali, bodemo jih morali že po zimi i?.piti, ker sicer se nam bodo pokvarila. Da temu ni tako, nikakor tako, to bodemo dokazali v priliodiiji številki Dol. Novic. Gledé prihodnje trgatve nam jc se nekaj na srcu. Da se ne bode vino, katero ima dandanes hvala Bogu na Dolenjskem tako lepo ccno, brez vse potrebe doma popivalo, napravite si za domačo pijačo, ako vam jabolčnika in hruskovea ne dostaja, dovolj petijota. De-nite pa na hektoliter vode, vsaj 10 kilogramov sladkorja, sicer bode petijot le mokra pijača ne pa tudi krepilna. 200 stirjaskih metrov, se je posejalo lansko jesen 6 litrov zimskega ovsa in dobilo od tega semena 20kratni pridelek, namreč 120 litrov zrnja in dokaj več slame kakor pri sponilad-nem ovsn. Zimo je preliil oves brez vse škode. Že jeseni se je dobro obrastel. Vsled deževne letošnje pomladi pa se je tako košato obrastci in bil tako gost, da je polegel. Vkljubu temu je bil pridelek tako ugoden, da si boljšega skoro želeti ne moremo. Posestnik Jakob Skerlj iz Žužemberka, ki je dobil od šole 1 liter semena za poskusnjo, se tudi prav pohvali s tem ovsem. Od 1 litra semena je dobil 26 litrov, in ko bi ga ne bila toča deloma poškodovala, dobil bi ga gotovo dva mernika, kakor nam zatrjuje. Seme zimskega ovsa je težko in tehta letos, ko je polegel 4H do 50 kg. 1 hI. Prve poskušnje z zimskim ovsem so tako nspele, da treba še nadalje in v raznih krajih delati z njim poskušnje. Šola na Grmu ga bo letos v večji meri sejala, kakih 50 litrov semena pa hoče oddati gospodarjem, ki hočejo priti do semena, Seme se oddaja, dokler bo kaj zaloge, v množinah od 1 do fi litrov. 1 liter semena stane 10 kr. = 20 h. liaz-pošilja se po poštnem povzetju v vrečicah, katere treba posebej plačati, R. Dobri nspehl z zimskim ovsem. Na kmetijski Šoli na Grmu se je napravila letos poskušnja z zimskim ovsfera, ki se je prav dobro sponesla. Na prostoru, ki meri Skrbimo za Cisto Neme! Bliža se čas zimske setve. Da bo zimska setev dobro uspela, treba je pred vsem dobrega in čistega semena. Pri pšenici in rži je najbolje, da sejemo domaČe seme. Mnoge poskušnje, ki so s(! delale na raznih krajih, so pokazale, da je seme domačega žita še najbolje. Treba pa jc, da je seme skrbno očiščeno in kar se da lepo, kajti le od takega semena se j(s nadejati najboljega pridelka. Letošnje žito je sploh zelo smetno in ple-velno. Zaradi tega bo treba letošnjo pšenico in rž skrbno očistiti, prcdno je sejemo. Potrebni stroji za čiščenje žita se že dobe sem in tja po deželi. Treba Ic, da se jih pridno poslužujemo. Kmetijska podružnica v Novem mestu je letos tudi kupila nov stroj za čiščenje žita (trijer) in ga prepušča udom in neudom v porabo. Stroj se nahaja v Kandiji pri županu Zurcu, kjer se lahko rabi proti zelo nizki odškodnini. S tem strojem je mogoče tudi zrnje prebirati po debelosti, kar je na vsak način potrebno, ako Ijo-čemo dobiti najlepše seme in na ta način zbolj-štivati dobre lastnosti domačega žita. H. Komn škoduje nTiižanjc laškega Tina v Avstrijo? Oflkar se vpeljuje laško vino v avstrijske dežele po znižaui carini, trpijo več ali manj vse naše vinorodne dtžele. Na Dolenjskem tega do se daj nismo Bof^ ztu kako občutili, zato pa trpe toliko liuje vinorejci po (Irugili avstrij-skili deželah. Najhuje so prizadeti Dalmatinci, potem Tirolei in Primorci, tedaj vinorejci po takih deželah, ki so navezane na to, da se vino izpeljuje iu prodaja v druge kraje. Tem deželam delajo Lahi s svojim vinom liudo konkurenco, ki postaja od leta do leta neznosnejša in ki utegne postati prav usodepolna, ako se razmere ne obrnejo na bolje in se ne odpravi nesrečna vinska klavzula. Najhuje trpe Dalmatinci, ki so zgubili najprej svojo cvetočo kupčijo s francosko deželo iu ki se morajo vrhu tega še boriti z laško konkurenco. Tej deželi preti v vinarstvu popolen propad, ako se razmere ne izpremene. V čem pa obstoji ta velikanska škoda za imenovane vinske dežele? Ali v tem, da prodajajo Lahi holjše vino, kakor ga zamoremo mi pridelati, ali v tem, da ga prodajajo po tako nizki ceni, da ga pri nas ne moremo po tej ceni prodajati? Wkoda, ktero trpi avstrijsko vinarstvo vsled znižane carine za laska vina, prihaja od tod, ker se laška vina prodajajo po tako nizki ceni, da ni mogoče z Tjahi tekmovati. Vkljub carini in prevoznim stroškom pridejo laska vina po tako nizki eeni v naše kraje, da bi morali naša vina v zgiibo dajati, ako bi lioteli z i^abi konkurirati. Nizka cena laškega vina je vzrok, da pada cena dalmatinskim in tirolskim vinom od leta do leta. Kako nizka je cena laskih vin, nam kaže sledeče dejstvo, da se dobe pitna laška vina postavljena na Dunaj po 10 do 11 gld. 1 hektoliter. Na različne postaje južne Tirolske Be pošiljajo prav pitna bela „Sansevero^-vina po 11 gld. do 12 gld. 50 kr. hektoliter. Za 12 do U gld. se dobe že 1 hektoliter prav dobrega laškega vina in za 15 do 17 gld. se kupujejo že najboljša laŠka vina. To 80 cene, s katerimi ni mogoče avstrijskim vinorejeem konkurirati, ker jih vinski pridelek v sedanjih okolščinah več stane. Tem nizkim cenam laškega vina je tedaj pripisati, da se nahajajo nekatere avstrijske dežele v obupnem položaju, in da jim preti popolen propad, ako se nesrečna vinska klavzula ne odpravi, oziroma ne naloži na laška vina zopet visoka carina. Kako zelo trpijo navedene dežele zastran vpeljavanja laškega vina po znižani carini, pričajo nam razni shodi, ki ee prirejajo po vinskih deželah za odpravo visoke klavzule.^ Ni Še dolgo tega, da so priredili Dalmatinci v Sebeniku tak shod, katerega se je udeležilo na tisoče ljudstva, ki je hrupno zahtevalo pomoči in sklenilo, da se odpošlje deputacijo do cesarja samega, ki naj s posebno spomenico p(»jasni obupen položaj dalmatinskih vinorejcev in prosi, da se vinska klavzula odpravi. Tudi deželni kulturni svet Tirolske se je že obrnil s posebno spomenico na kmetijsko ministerstvo, v kateri opisuje nesrečni položaj avstrijskega vinarstva in prosi nujne odpomoči, V tej spomenici pojasnuje, da se je vinski pridelek v celi državi znižal v letih 1891. do 1897. za 4 milijone hektolitrov na leto, in da imajo vsled tega avstrijski vinorejci za 60 milijonov goldinarjev manj prihodkov na leto. V celi tej dobi so potem takem za 400 milijonov goldinarjev na izgubi. Da je res tako, povzame se najložje iz zemljiških dolgov, ki so se v tem času silno pomnožili in rastejo od leta do leta. K vsej tej nesreči je prišla nazadnje pa še vinska klavzula, vsled katere se še ta pridelek, ki se sedaj s težkim trudom in obilnimi stroški dobiva, ne more spraviti po pravi ceni v denar. Ker preti zanaprej znižana carina za laska vina tudi nam Dolenjcem škodovati, zaradi tega se moramo tudi mi pridružiti vinorejeem drugih avstrijskih dežel in dehiti na to, da se naloži na laška vina visoka carina, vsaj tako visoka, da se obvaruje domači pridelek pred sedanjo konkurenco, ki je za mnoge kraje pogubonosna in ki preti tmll nam provzrociti muogo škode. li. Drugi slovenski katoUàkl ^hod V Ljubljani. Oh ogromni udeležbi se je v pondeljek dne 10. sept, zvečer otvoril drugi katoliški shod slovenski. Od vseh strani so prišli udeležniki na pomenljivi shod že ta dan, torek in sredo pa je bila udeležba še mogočneja. Na duhovniških hišah Ljubljane so vihrale zastave, v ostalem pa je bilo mesto z nekaj izjemami brez kinča. Oh polu 5. uri je slovesno zvonenje po ljubljanskih cerkvah naznanjalo shod, ob b. uri pa je bil v stolni cerkvi blagoslov s „Pridi sv. Duh.'' Ob 6. uri se je pričelo na krasno okia-čanem dvorišču „Alojzijevisča" osnovalno zborovanje. Oder je bil okinčan s soho Odresenika, z električnimi luči obdano. Na straneh sta podobi cesarja in papeža. — Prišla sta na zbo- rovanje knezoakofa prerail. g. Jakob Trobec iz St. Cloíida v Minesoti (Sev. Amer.) in premih g, A. B. Jeglič. Navzočih je tudi veČ odličnih zastopnikov bratskega ieakega in hrvatskega naroda. Zborovalni prostor je bil pola zboro-valcev. Generalni vikarij Flis imenom pripravljalnega odbora pozdravi v iskrenih besedah zborovalee, najprej drage goste, potem udeležence iz raznih slovenskih pokrajin. V vznesenih besedah govoril je o namena in pomenu IL slov. katoliškega shoda. Po shodu pokloni se slovenski narod ob koncu 19. stoletja svojemu Zveličarju-Odreseniku. On naj dokaže, da so in hočejo ostati Slovenci verni katoličani, zvesti domovini in udani vladarju svojemu. — Omenja napredka, ki se je storil od I. katoliškega shoda. Časi so nevarni, če bi ne bilo to, bi ne bilo treba tega shoda. Treba spoznati, kje smo, kam smo dospeli, kje je rešitev. Kakor v naravi delujeta dve nasprotujoči sili, tako je tudi v dusnem življenju. Ena sila vleče Človeka k naravnemu svojemu središču ■—■ k lîogu, —■ druga ga skusa od njega odtrgati. Kar je v posameznem Človeku, to je tudi v življenju naroda. — Grorje slovenskemu narodu, če v njem dobi druga sila premoč. Naj bi shodu predložene resolucije obrodile ranogo sadu. Vemo pa tudi, da se bodo zoper nje vzdignile sovražne sile. A to naa ne sme plašiti. Treba je boja, ker brez boja ni zmage, — Hočemo svojemu narodu boljšo in srečnejšo bodočnost, si jo moramo priboriti ! — Govor se je na mnogih mestih, zlasti pa ob koncu živahno odobraval. Odvetnik dr. Hruban iz Olomuea pozdravlja sliod imenom katoliške narodne stranke na Moravském V prekrasnih, tudi Slovencu lahko umljivih besedah je govoril o pomenu slovanstva in krščanstva in spominja na delo sv. Cirila in Metoda, ki sta slovanske narode povzdignila med kulturne narode. Kjer ni kulture, ni svobode, ni bodočnosti. Da dočakamo dan lepše bodočnosti, zato treba dela, treba borbe. Nato poroča podpredsednik pripravljalnega odbora g. Iv, Veneajz o delovanju pripravljalnega odbora, po katerega nasvetih se na to izvolijo z vsklikom načelništva peterim odsekom ter častno predsednistvo in predsedništvo za slovesna zborovanja. Predsednikom je izvoljen odvetnik dr. Ivan SušteršiČ, ki se zahvali za izvolitev. Dr. Evgen Trampe prebere že v velikem številu dosle brzojavne pozdrave. Vseučiliščni profesor dr. T u m p a h iz Prage pozdravi shod imenom pražkega knezonadskofa in cele pražke škotije ; nadučitel j K a d 1 č a k imenom katoliškega učiteljstva na Moravském in češkega časnikarstva; kanonik M. Orsič s Krka prinaša pozdrave Škofa A. Mahnič-a, ki je zadržan priti; bivši Češki drž. poslanec dr. Stojan pozdravi zborovalce v gladki slovenščini. — Nato se zaključi zborovanje. Dne II. ob 8. uri zjutraj imel je premil. g. Trobec, škof iz Mincsote iz Severne Amerike sv, mašo z obilo asistenco. LIdeležilo se je tega opravila silno mnogo ljudstva. Od 10. ure do-poludne pa do 3. ure pi>poludne zborovale so posamne sekcije v naslednjih predmetih : ,,Krščansko življenje" — „Šolstvo" — „Socijalne razmere" — „Časnikarstvo" — „Organizacija." Ob 'A 5. uri popoludnc se je v Alojzijevisču skupno sklepalo o resolucijah, ktere so se pri posameznih posvetovanjih sestavile. Ob Va 6. uri pil je bil prvi slovesni shod. Predsednik gosp. dr. SušteršiČ pozdravil je v svojem govoru v prvi vrsti navzoče premil. g. knezoškofe dor. Jegliča, lavantinskega škofa dor. Napotnika, škofa dor. Trobeča iz Amerike. Iz svetne gospode pozdravil je najprvo deželnega predsednika , ekscelenco barona lleina, g. deželnega glavarja pl. Detelo, g. prof. dr. Tumpaclia iz Prage, gg. kanonike JagatiČ, liubetič in dor. Bauer iz Zagreba. Nadalje gg. zastopnike občia in cerkva. Vsi pozdravi so bili z glasnim odobravanjem sprejeti. Dalje se je spominjal g. predsednik prvega slov. katoliškega shoda z opomnjo, da je sedaj udeležba še mnogobrojnejša; omenjal je vspeŠnih bojev cerkve v rainolili stoletjih, spominjal se svetega leta, cesarjeve TOIetniee, svetega očeta Leona XIII. Trikratni „Živijo" je zaoril iz tisoč in tisoč grl svetemu očetu in presvit-lemu cesarju. Obema so brzojavnim potom uda-nostno izjavo poročili. Nato govoril je pokrovitelj shoda, premil. gosp. knezoškot dor. Jeglič. V navdušenem govoru je opominjal, da se vračamo k Bogu, k Jezusu Kristusu; opomnil je, da jc cerkvena oblast raznim napadom izpostavljena, da pa je treba proti napačnim naukom se do zadnjega dihljeja boriti. Navzoči so govor glasno in s ploskanjem odobravali. (Da^je prilioiinjič.) PoUtlćnl pregled. Avstrijski državni zbor je razpuščen, ter dotični cesarski sklep že razglašen. Vlada je naročila, da se nemudoma jamejo potrebne priprave za nove volitve vršiti. Volitve utegnejo za čas krog novega leta razpisane biti. Presvllli cesar potuje v soboto dne 29. sept, k slavnostim v Gorico, kjer bode dva dni ostal. Perzijski šali pride dne 20. t. m. kot gost našega cesarja na Dunaj. Dne 24. septembra 86 poda za tri dni v Budimpešto. V Sarajevu nastali so bili precejšni nemiri, ktere je pa vojaška moč hitro potlačila. On~ dotni mohamedanci hoteli so v predvečer sulta-novefça jubileja razsvetliti svoje hiše, ter so za, to vladno dovoljenje Že dobili, a policija je to kasneje zopet preklicala, ter sama trgala lampi-jone in ugasevala litČi. To je mohamedansko ljudstvo ra^ibiirilo. Množica je naskočila policaje ter stražmcštra na pol ubila; ostali policaji so morali bežati. Podobno se je zgodilo po vseh mestiii liosne in Ercegovine. — Ker Bosna ni Še odločno avatro-ogerska last, bi bila ta razsvetljava manj krivična, kakor pa izzivajoče ialorânje tržáčanov po laškem kralju. Ogri znajo drugače svojo moč vporabljati, kakor naša polovica države. Razkralj Milan na cedilu Ne le, da sin Aleksander ni dovolil razkralju Milanu pol milijona frankov letne apanaže, srbska vlada je temveč sklenila odtegniti mu še dosedanjo apanažo 300.000 frankov ter zabraniti, da bi Milan ic kedaj stopil na srbska tla, Vojna na Kitajskem. Ruska vlada je predlagala, da ostane v Pekingu najmanj 10.000 mož mednarodne armade, dokler ne zasede prestola v Kitaju tujcem jtrijazna vlada. Na cesarski palači v Pekingu je med drugimi za.stavami bila dne 28. m. m. razobeacna tudi avstrijska. Podkralj JiJInng-Cang obeta, da postavi Kina Tso carino pod evropsko kontrolo ter plača od dohodkov vojne stroške. Govori se, da so Kitajci pri Kwang Ďangu premagali mednarodne Čete. Mednarodna vojska ima v pristanu Sliang-haja 27 vojnih ladij s 7340 možmi in 3U2 topovoma. Samo Nemčija ima tri vojne ladje ia 1041 mož. Piše se uam: Iz Šmarjflte. Dne 3. ,septfimhra ob pni 11, uri đop. je v Gorenji v«si, lilizo Šiiintjele, niist»! velik poior, ki j« v jedili uri (»srnini j^Dapodarjem upepehi prav ys!i njili pOHlopja, ž« spravljeno žito, vao krmo za živino; zgorelo je tudi nekaj pt-aSičev in en po] leta Star otrok.^ Ker je vîekia, sapn, in 1. udi ni bilo doma, se je ogenj tako hitro i-aziii-il |io a'aninatili stielmli, da ni bilo mo^oie nifeaar rešiti. Škode je gotovo nad 30.000 kron. Beda je velika, ker nimajo ne strehe, ne živeža ne zase ne kîv íivino. Kje dol)iti krme za delavno živino, kje semena za je.sensko setev? Zavarovani so bili le za male svote, ziidolže-ni pa že do zdaj skoraj vsi. Zato se obračam v njih imenu do namiljenih src, ter prosim zarije piimofi. V3:Vk najmanjši dar se bo hvaležno sprejel. — Andrei Zaman, žnimik. Uredništvo Dol. Novic bo rado posredovalo po-«Ijatve darov, ter jih v svojem listu potrjevalo. DomaČe vesti. (Osebne vesti.) Gosp. Henrik Kittag c. k. davkarski višji nadzornik, premeaëen je v Ljubljana. Gosp. Robert Ogoreutz imenovan je c. k. avskultantom v Novem mestu. ^Finančni konceptni praktikant v Ljubljani, g. Fr. Škabrne je imenovan namestniškim koncei^t. praktikantom. (btrossmayer-jaôOletnÎBkofovskijo-bilej) bil je velikanski. Od vseh strani, kođ«r prebivajo Slovani, dosle so deputacije v Djakovo, da se poklonijo velikemu geniju in najyeéjenm dobrotnike Slovnnov. Pisem in brzojavk doSlo je na tisoče. Tudi je bila Ljubljana osebno zastopana. Bog nam ohrani sivega starčeka ákofa Strosamayer-ja do skrajne meje dloveških dni v zdravju in èilosti! (Mestna hranilnica v Novem mestu.) V tiiesecu avgustu 1900 je 207 strank vloždo f.6.317 K 18 h, 152 strank vzdignilo 63.483 K 03 h, torej veé >ložilo 2 834 K 15 h, 13 strankam se je izplačala posojil 23,500 K, stanje vlog 1,505.808 K 40 h, denarni promet 226,638 K 86 h. (V b(tlnišnico Usmilj. bratov) v Kan-diji pri Ninem Mestu se je sprejelo meseca avgusta 113 bolnikov, koncem julija jih je ostalo 59, skupaj 172. Od teh se je ozdravilo 83, zboljšal« 18, ne-ozdravljeni bili so 4. Umrl ni not eden. — V oskrbovanji ostalo jih je 67. Oskrbovalnih dnij se je nabralo tekom preteklega mesexia 2048. (Umetna gnojila), V skladiačn kmetijske podružnice v Novem mestu ae bodo v kratkem dobila umetna gnojila, potrebna za jesensko gnojenje travnikov, deteljisĚ in koienic. Na pnxlaj bode 18% Toiiiasova žlmdra in 40% Kalijeva sol. Na postaji v Ljubljaiii stane letos 100 kg. Tomasove žlindr« 7 K, in 100 kg Kalijeve soli 12 K 60 h. (Umor.) Na Veslialskem je bil umorjen m oropan Fr. Florjanèifi iz llihpovca pri Trebnjem, (Grozen vihar) nastal je v pristanisču Oal-veston, Teksas v Sev Ameriki, ter z velikîinsko silo pokončaval vse pristanišče z bidjami vred, kakor tudi bližnje naselbine. Zgodilo se je tako: Grozen vihar drvil je od dveh krajev morje na kopno; valovi, kakor hiie velik), zaganjali so se Čez mesto, pokonôevali barke, pod rjili hjjie ter odplavili vse z ljudmi vred Nad 3000 ljudi je mrtvih, od ktetih .je nt-kaj moije za seboj potegnilo, drugi lete okrog, da je groza videti, 4000 hiš je podrtih in sdno mnogo ranjenih, ki lefe! zajiušéťni, brez pomoći, brez hrane, ter žeje ginejo. Bati se je še vrhu tega, da nastane kakov» kužna bolezen, (Sin očetu glavo odrezal.) V občini Brdjani v Banovitii na Hrvatskem sta oée in sin Va-janiií ćešpije nabirala, mej tem pa .h« i-repirala zaradi razdelitve. Oblastni oie je sina z nožem sunil, raz-iarjeni s n pa je oíetu koj glavo odrezal. Hrvaški listi trdi o, da so v <»nem kraju ljudje grozno suroTi in neomikani, ter da tako grozna zločinstva niso ni6 redkega, in največ med oiidotnimi Srbi. (Iz Ht, iluperia.) Letos se vidi, kaj pomaga šknipljenje galice v vinogradih. Sjiomladi se trdili vedno naši krivi domači preroki, „nikar letos ne škropite, saj ne bo nič koristilo, ampak samo škodovalo In res, večina naših, posebno maniših vin(v-gradnikov je rajši slušalo te krive nauke^ kakor pa nauke našiii strokovnjakov; in kaj je bila posledica. Tisti, ki so nauke teh prerokov slušali, imajo letm žalibog kaj slabo grozdje; tisti pa, ki so rajši slušali gospiide nase kmetijske šole in potovalne učifeije, ter 170. stran. DOLENJSKE NOVICE. Btev. 18. se še po starem ravnali, da sn o pravflm času škr-pili, iina}(> sedaj hvala Bogu tako grozdje, ktikor še tnalo kako leto. iz tega je razvidno, da škropljenje z galico je T veliko korist v TÎTiogradil). In vi viimgradiiiki, ki ste letos slušali te knye domače preroke, nikar se ne dajte več od njih tako neumno «a leljuti, ter rajši slusajte učene gospođe in kmeti ske strokovnjake, ki se podvizajo vsako leto, da pridejo k ntim, ter nam o teh rećeh vse natanko rnzl'žiji» in nus o tem podučijo, Vinogrwdniki iz Št. Ilu|ieitM. (Raki v Težkem potoku.) Kakor se kaže, se I odo raki v Težkem potoku kinalo zaredili. Lansko leto je najemnik vode g. Jus. Bergmann i/- Novega œesta uloiil nekaj sto plemenih mkov v Težki potok, in pri letoSnjem prt-gled^vanju vude se je našlo obilo mladega in zdravega xaroda. To je dokaz, da je Težki potok popolnoma prost kužnih snovi in pripraven lopet za rake. Upati je, da se tudi v drugih stranskih potnikih kmalo zarede raki in da se polagoma zopet naselijo T Krki, kar bi bilo nujno želeti našim iJo-lenjcem. (Družba sv. Mohorja.) Število udily družbe sv. Mohoi;ia je letos napredovalo od 78.103 na 78.ii96, to je : 493 udov več kakor lani ! Teh 78-59« Slovencev-Mohorjanov ae razdeli po posameznih škofijah in krajih ti) ko-le : 1. Goriňka uadňkofija . . 8.610 udoy, manj íí94 2. Krška škofija . . , , 6.3^.8 M več 141 3. Lavantinska škofija . , 15.796 « n 990 4. ljubljanska škofija . . 30.106 » manj 636 5. Tržaško-koperska škofija 4.016 n več 6. Sekovska škofija . . , 664 n n 39 7, Sonibot,eijska škofija , 344 n n 28 8. Zagrebška nadškofija . 546 t) manj 23 9. Senjska škofija . . . 213 n « 1 10. Poreška škofija . . . 130 n leč 19 11. Djakovška škofija . . 62 n fi 15 12. Bosniška škofiija . . 237 n n 10 13 Videmska nadškofija . 194 n manj 3 14. Razni kraji .... 6SÍ6 M več 208 15. Amt-rikanci .... 803 n n 14 16 Iz Afrike in Azije 81 n manj 4'i dovodom mojcfja, odhoda iz Jfovega, mestw; /cUeem vaem ■prijaUljam, lùrejmh •om ^^Jk zdar í" Fr. Feldstein. Izjava. Pregled nam kaže, da smo napredovali v 10 ško fijah (in sicer za vkup 1499 udov), nazadovali pa v 6 škofijah (za vkup 999 udov), Lavorika gre letos lavantinski škofiji, kjer je število poskočilo za 990 udov. Vesel napredek je tudi v krški škofiji, kjer štejemo 14! udov več. Po raznih krajih je narastlo število za 208. (Nove orgije.) — [Iz Štange ] Na angeljsko nedeljo je bila tukaj lepa slovesnost. Blagoslovil je namreč preč. g, dekan I, Lavrenčič nove orgije, ktere je izdelal g. Karol Kriegl iz Ljubljane. Delo teh orgelj je izvrstno, GIhs je lep in prijeten, da človeka kar očara. O teh orgijah izrazili so se veš-řaki zelo pohvalno. To je zopet večje delo v naši xares lepi cerkvi, kfero bode poznim rodovom oznanilo o požrtvovalnosti preč. g. župnika Mih. 8aje-ta, Al. Mihelič, organist. (Današnji liât) obsega deset strani. Loterijske itevilke. Gradftc 1, septembra 40 9 12 20 54 Trst 7. „ 60 10 9 62 13 TTřPtlPf* sprejme takoj v poduk v prodajalno tJC/clitîlj g špecerijskim blagom in železnino pri Fraac Kastelicu v Kandiji pri Novem mestu. Podjiisana obíaliijem, kar sem zopei' Marij» Darovec iz Vavte vasi St. 41 žaljivega govorila. Marija Maver pudpifitil Gradl^ar. Oi^il Ř^^pÍŠ! ' Na Irinjski kmetijski Šoli na Grmu pri Novera mestu, z dvoletnim poučevanjem in sloveni-kim učnim jezikom, je izpniznjenih sedem dežehiih iistatiov za prihodnje šolsko leto 1900/1901, katero se piične 3. novembra 1900, Pravico do teli ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, ki so vsaj 16 let stari. Čvrstega zdravja tn so z dobrim vspelioni dovršili ljudsko šolo. Piednnst, imajo taki knietski sinovi, od katerih je upati, da ce bodo potem na sve ali srednje icile, zdravniško ptrdilo o čvrstem telesu in trdnem zdravju in ži)|)niÍ8ko sprl-tevslo o lepem vedenju. Vsak nčenec se mora podvreči vzprejemnemu izpitu, ki se razteza na slovenski jezik in priprosto računstyo, in od uspeha tega izpita je odvisno, ali se dotičnik v šolo gpioh sprejme. Prošnjam za sprejem proti plačilu je priložiti reverz ali obvezno pismo starišev, oziroma varuha zaradi vzdržavanja učenca. Pri.stavlja se, da imajo učenci, ki dovrše to šalo, le dve leti vojaSke prezentne službe. Od deželnega odbora kran|skega v Ljubljani, dne 16. avgusta 1900. (195—2) Sífítn A^nTlÍA ^ 3 sobami, kuhinjo, kletjo in. I^^LdUUVcllIJt) „tom se 1, oktobrom odda V Kandiji it 9. trgovina z železniuo „Merkur" Graške ulice štev. 12. Celje Ciraške nlice Siev. 12. priporoča različne poljedelske stroje priznaiio^^najboljeega izdelka, kakor: mlatil-nice, slamorezoice, ôistilnice za žito, mline za žito vejati, stiskalnice za sadje in grozdje i. t, d. Vedno velika zalojsra cementa, vseli stavbenih potrebščin, traverz, okov, samokolnic, najholjega gornje-štajerekega železa, poljskega orodja, kuhinjske priprave, štedilnikov, peči in sploh vsega v to stroko spadajočega blaga. O&xí^ ixÎKÎc©- Pos-fer^Hb^ Slavno občinstvo vabim najiiljudneje, si pri priliki ogledati iiaso trgovino in zalogo. 200-2) Dobro domače vino Na stiiri i>oŠti «n vAiltin V 7,:iloiri ' ^^^ * "moimi, hektoliter po 28 old. SO VÍM1UU V ArtiUf:,! ^^^ j^^jjjj p^^gj^ ^ jjjj^g^j ITí S.i ie "la prodrtj iz proste n.ke v M«tliki «L ÍÍ25. ^ ^ ^ _ _ - . ai-l»(l Obstoii ix neiili sob. kiilmi« i» po 2-60 gld. meter. Obstoji iz peiili sol), kutimje in šjmjze-poleg liitSe je tudi en kfis vrta. — Već se izve ravno tam. 'ttJB^Ik* Glavna slovenska hranilnica in posojilnica, rci^istroviimi /;ii(lrn?ii z neomejen» zave/o, pisarna »a tsrg^ h., it. •feife T XijiTabljaai sprejema in izplačuje hrjinilne Tloge in obrestuje po od dno vložitve do dne vzdige brc/ odbitka in brez odpovedi. Hraniliiične knjižice se Hprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje pretrgalo, 1 « I 1 J ge prost^jri za strojarsko obrt ne bodo dobili tako poceni in ugodnn, kakor ravno v prijaznem trgn Mokrnnogu na Dolenjskem. Tu je prostorna hiia sredi trga, zraven tri poslopja z raznimi za obrt pripravljenimi prostori, ki so preskrbljetii z vsem orodjem z strojenje kož. ilizen hiše so druga poslopja zidana pred par leti. Zraven hiše teče snažen potok, katerega utiugn je obzidana. Onkraj potoka je obširen, zelo prijazen svet za zelenjavo, prostor za obešanje kož, v supi pa dva stroja (sod za sušenje namazMiiih kož, in drugt-železni za drobljenje čresla) katera goni jeden ali dva konja. Vsa stvari v najlepšem stanu, In plačali tutti ni treba vae najedenkrat. Ako boíe kupec kaj več polja ali travnikov, se mu v bližini tudi lahko proda. Već pove lastnik: Josip Bizjak, Kapiteljska ulica át. 3. HiSa na prodaj. v Rudolfovem poleg atare vojainice ali na novo zgrajene justičně palače, katera obstoji iz 4 sob, 2 vrtov, kuhinje in 2 kleti, svinjaka in drvarnice, do iste vodijo 4 ulice in je jako pripravna za krčmarski obrt, kateri se je že veliko let v tej hiši nnbajal. Natančna pojasnila se dobi pri lastniku gosp. Kari Duller-ju, v Leobnu (Ljubno) Josefé. Gor. btaj. V Čdslite dame! Dovoljujem si nijnljudneje naznaniti, da sem svojo izbiro y konfekciji za dame letos izdatno povekŇal, in da so jesenske n<»vosli v veliki izberi že v zalogi, kakor: v ia,znih bojah in velikostih. Konfekci sko blap imani v pryeni nadstropju in sem z veseljem pripra\ljen isto nizkazati, brez da je kdo primoran kupiti. Z odličnim spoštovanjem ttdani (219-1) J'OP^. M^d-ïred, ša Dri kolodvoru v Zatični š ii. o J se da v najem ali proda pod ugodnimi pogoji. Hiša je pripravna za gostilno in prodajalno, v kateri je obrt dovoljena; hièa obstoji iz 3 sob, kuhinje, prodajalne in obokane kleti : k hiši pripada gospodarsko poslopje, sadni vrt in en travnik. — Več pove Jožef Goluf, Veliki G-aber št. 7. (ao6-2) Odprto pismo. Gospod Jos. Medved, Noîo mesto, Hvala Vam lepa za poslani šivalni stroj ; vidim da niso prazne besede, ako se o Vaših strojih toliko pripoveduje. Sedaj todî jaz lahko rečem: „Edor hI mÍ8lt kupiti bivalni Htroj, naj gre k g. Jos. Medreda v Novo mesto." Vas pozdravlja Janez Kovačič, (218-1) krojki Podborltom pri Uinii pefi. Vzajemna zavarovalnica —— proti požaruini gkodam In poškodbi corkvenlli zvonov >—: V Ljubljani te pričela svoje delovanje (20t_ 2) Pisarna zavarovalnica se nahaja na Dunajski cesti v „Mediatevi" hiši v pritličji. * C20t~2) se tHkdj sprejme v trgovino z meBaiiim blagem. Kje in s kakimi pogoji pove upiavniâtvo „Dol. Novic." smrek 7-18 palcev je na jirodaj blizu Mokronoga. — Pojnsiiila se dobe V št. Petru hi. 14 ju i Rudolfovem. (198—2) anez Jax-a najstarejša in največja ^^ iovamffla zaloga Šivalnih strojev T Ljubljani, Dnnajska ceata ât 13. Zastopnik za Dolenjsko Friderik Skušek, (210-27; trgorec v KetUki. Javna zahvala. C |lne 25. julija nastal je v jeđnem mojih gospodarskih poslopij ogenj ; pogorelo je poslopje, krma in gospodarski stroji, kar vse jc zneslo znatno skođo. Zavarovan sem bil pri c. kr. priv. Asi-curazioni Generali v Trstu, ktero društvo zastopa v Novem mestu g. Jos. Medved. Bil aem v mojo popolno zadovoljnost odskodovan, in čutim se dolžnega, imenovani zavarovalnici svojo javno zahvalo izreči in isto vsakemu priporočiti. GrajŠčina Zalog Breitenau, l.avg, 1900. Adolf grof Thurn. Posestvo na prodaj, obstujeúe iz liiře z vrtom, lyiv, travnikov in boste, — Več pove lastnik Janez Jerič, Dolina pri Stari gori št. 4, p. Mirna (106—2) 6fostiliia v najem v Kandiji bia. St. 26 na glavni cesti proti át. Jerneju je takoj oddati. Već pove lastnik ramo tam. Í197-2J io Se ljudje, Vatert KathreinerKneipr-OTO tiludna kavo ne rabijo, akornvno i'(9 ttiko dobrodiâaA« In stirarn :avina pijača? Ker Se vsi ne vedo, ktere velike prednosti ima Kathreiner-jeva kava, katera skozi en ekstrakt bobo7e rastlino duh in okusi bobove kave zadobi. Taista toiaj zdroii na neprecenljivi način dobre xdravjn delujoča lastnosti domačega Hladnega preparata ■ pre ljubljeni m dn-noin bobove kave. Kaihreiner Kneippova sladna kava sluti posebno za primes k bobovi karí, diči tadi ako se sama pou-iije. Dobi se povsodi, ne srne se pa nikoli oáprt* prodajati in je aamo piietn» v snanib iivir^ nib cayojib a podobo iup-nika £neippa in ■ imenom »Kathrslnttr«. Btev. 18. Kobojcv kruli za podgane učini podgansm, mišim itd. îgotoiro ^mirtl dobiva se v zavojih po 1 krono | Bergmannovi lekarni 1,211-2) „pri kroni" v Rudolfovem. Izvrstna in prava tirolska vina ifái. C215-IJ prodaja na debelo po nizkih cenah AoioQia LŘm v KaMíil li 5 Išcc se za gospodarstvo in gostilno dekliej ali kLera je yajeiia gusiiutinijiti. - Pdiiuilbe naj se7">wiljiijo l>od naslov: „Poàtenost" post« lestante bt. Eupert. .i: Ax tmMi T Minfft » priparo«! M pnt. dnliavtAlnl t ItdelovsnJ« THnlioTi'*tii<^ oblnk«, poMbnO Ularje, povrïniice itd. po Bajoknsnejieio io najnOTojSera krojiL — Izdolnjsm Tlako, t te ftroko «P«dajo6« doto natančno po mari. Prijmročam preA. duliOTÍiiiii, cU me bIag«ToIi poćaatiti ■ 1 ■hni carofili, da bodem Tedno iikrb«!, b ianAa a*n>61o T ihJt®í}o udoToljnoat proiaíUtih naioćnik»*. SUt. K. obiiuatm priporoíato irojo dobro kt^m krojaSko delavnico, T kateri dtla>o nftj^olj^ rlelavKk« moíii tatore] n }am4i h «l^utHi, l«po in modorao izvrtiier naroóíl, kakor tudj ui«, i» m T»ika ^ T moji dalkToici nurejaiut oblek« t Noto meito OdgoTonú nie^, is