Leto XXXVIII Št. 17 CENA 23 din da sem se odločil za ta poklic,« p nied pogovorom povedal Broni «nde, doma z Bohinjske Bele, in u .^asa do časa pogledal na uro, ^ti ob osmih je bil dogovorjen že lržiču. *Kakšno je pravzaprav delo ce-'ca premoženjskih škod pri Zava-s.Valni skupnosti Triglav, Gorenj-1 območni skupnosti Kranj?« v *. aJ veste, nesreča nikoli ne poči-st ln na premoženju kaj hitro na-nih ^ tudi škoda. Največ je gradbe-pJi škod, do katerih pride zaradi žarov, strele, eksplozije, toče, vi-lot Ja '"- Požar naredi škodo na ce-nafem objektu, toča ali vihar pa str *eckrat naJbolJ poškodujeta v0vs.ne kritine. Dela je vedno do-den l° zato s* ^a razporedim za te-ja dni naprej. Pogosto pa se doga-r»ari • Se m* takšen urnik zaradi ne-oh v dogodkov podre. Posebno Požarih je potrebno hitro ukre- razmere, v tej panogi prednjačiti pred drugimi. Poglejte živinorejca, dela petek in sve tek, tudi ob nedeljah in praznikih, pa peka, ki se ponoči poti ob vročih pečeh, ali poljedelca, ki se pri svojem delu srečuje z dežjem, pripeko in drugimi vremenskimi neprilikami. Kmetijske in živilske organizacije imajo nizek družbeni standard: nimajo počitniških domov, sodobnih kuhinj in jedilnic, niti ne svojih zdravstvenih ambulant.« »Čeprav je položaj delavcev v kmetijstvu in živilstvu težaven, doslej v naši dejavnosti nismo imeli štrajkov,« ugotavlja Sandi Bartol. »Delavci se zavedajo, da bi ob prekinitvi dela ostali brez mesa ali mleka tudi njihovi družinski člani, sorodniki, znanci. Veliko zaposlenih v tej panogi izhaja s kmetijskega področja ali celo s kmetij in imajo zato drugačen odnos do hrane. Nekateri med njimi imajo doma tudi kos zemlje, jo obdelujejo in tako rešujejo težaven položaj.« Kako izboljšati gospodarjenje v kmetijstvu in živilstvu in s tem tudi položaj delavcev? »Z vzpostavitvijo ustreznejših cenovnih razmerij med kmetijskimi pridelki (koruza : ostale poljščine, mleko, meso) ter med kmetijskimi pridelki in reprodukcijskim materialom, s tesnejšo povezanostjo kmetijstva s turizmom in industrijo, z ugodnejšimi posojilnimi pogoji ter z boljšim izkoriščanjem naravnih možnosti bodo tudi kmetijske in živilske organizacije dosegle boljše gospodarske rezultate. Nedopustno je, da so se kljub večji storilnosti in 2-odstotnem povečanju proizvodnje znašle v izgubah ali na robu donosnega gospodarjenja. Vsa svetovna gospodarstva vlagajo velike denarje za uspešno poslovanje »tovarn hrane« in za pocenitev osnovnih živil. Pri nas sicer poskuša- Srečanje s pisateljem Markom Hudnikom Kranj — V torek, 5. marca, ob 19. uri bo Osrednja knjižnica iz Kranja v časopisni čitalnici v Tavčarjevi ulici pripravila srečanje s pisateljem Markom Hudnikom ob njegovem romanu JULIJ AN O. Avtorja bo predstavil Bojan Pisk, odlomke iz romana bo brala dramska igralka Jerica Mrzelova. V avli Osrednje knjižnice bo na ogled tudi razstava o Hudniko-vem literarnem delu. Povejmo še, da je Marko Hudnik letos prejel gorenjsko Prešernovo nagrado. mo, vendar so to le malenkosti. Intervencijski skladi imajo pomembno vlogo, vendar skušajo zadnje čase del denarja po ovinkih speljati za pokrivanje izgub in za druge namene. Naš sindikat je že dal pobudo republiškemu svetu zveze sindikatov Slovenije, da bo prek svojih članic vplival na drugačno koriščenje teh sredstev. Velike rezerve so tudi v organiziranosti. Šele zadnja leta opažamo hitrejše združevanje kmetijstva, živilstva in trgovine v večje »sisteme«. Naš odbor je spremljal tudi povezovanje Mercatorja in KIT in moram reči, da je takšno organizacijsko obliko ugodno ocenil. Če bodo članice novega sozda, med katerimi so tudi KŽK Gorenjske, KZ Bled in GKZ Sora Žiri, izkoristile prednosti interne banke, razvojnih služb, skupnih sovlaganj, skupnega nastopa na jugoslovanskem in tujem trgu, skupne delitve deviz, potem so vse veliko pridobile.« C. Zaplotnik Januarski izvoz Kranj — Po podatkih Narodne banke je gorenjsko gospodarstvo januarja letos izvozilo za 2,83 milijarde dinarjev izdelkov. Od tega na konvertibilno področje za 1,73 milijarde dinarjev ali 61 odstotkov in na klirinško področje za 1,10 milijarde dinarjev ali 39 odstotkov. Podatki po posameznih občinah povedo, da je gospodarstvo kranjske občine uresničilo polovico celotnega gorenjskega izvoza. V primerjavi z lanskim januarjem pa je gospodarstvo tržiške občine izvozilo trikrat več. Januarja je bil na gorenjskem uvoz z izvozom pokrit 77-odstotno, na konvertibilnem področju 62-od-stotno in na klirinškem 124-od-stotno. Broni Fende, cenilec premoženjskih škod panje, rn škodah na družbenem premoženju je pogosto veliko dela, na zasebnem premoženju pa je delo zahtevnejše, kadar gre za škodo na gospodarskih poslopjih.« »Imate točno določen delovni čas?« »Praviloma se dela od sedmih do treh, ob sredah pa do petih popoldne. Sobote so proste. Ob večjih škodah ali elementarnih nezgodah pa čas ni pomemben. Tako smo na primer ob lanskem viharju na Gorenjskem delali po ves dan. Bil sem tudi pri cenitvi škod zaradi poplave v Novi Gorici in v Celju zaradi škode, ki jo je povzročila toča.« »Prihaja pri cenitvah do kakšnih neprijetnosti?« »Včasih slišim pripombe, kako je nam, cenilcem, lepo, ker smo vedno na terenu. Poznam pa tudi drugo, manj lepo plat tega dela. To so dež, mraz, sneg ali vročina. Mislim, da je povsem normalno, da pri mojem delu od časa do časa prihaja do nesoglasij. Posebno v zasebnem sektorju ljudje neradi priznajo, da imajo svoje premoženje prenizko zavarovano. Včasih slišiš očitek, da zavarovalnica odbije vsak tram. Vendar se nazadnje običajno vedno sporazumemo., Ko si škodo podrobno ogledam in vse skrbno zapišem, je včasih potrebna še informacija v trgovini zaradi hitrega spreminjanja cen. Vedno je namreč oškodovanec upravičen do povrnitve škode, ki jo je imel na objektu, kakršnega je zavaroval.« »Pri družbenem premoženju poznamo tako imenovani faktor poza-varovanja, kar v vsakem primeru pomeni zavarovanje dejanske vrednosti. Kako pa je pri zasebnem premoženju? Je to dovolj zavarovano?« »Moram ugotoviti, da imajo ljudje svoje premoženje prenizko zavarovano. Res je, da je danes premoženje ob tako hitri inflaciji težko 100-odstotno zavarovati. Najbolj primerno bi bilo, da bi se to zavarovanje gibalo med 75 in 100 odstotki. Vse, kar je pod 50 odstotki vrednosti, je ob nastalih škodah in kasnejših stroških veliko premalo. In takšnih primerov je v zasebnem sektorju kar precej.« »Morda še beseda o tem, kaj počnete v prostem času?« »Pri 24 letih še nimam družine in tudi drugih posebnih obveznosti ne. Zato se pozimi posvečam zimskim športom kot sta smučanje in drsanje, pa tudi poleti nimam težav z izpolnitvijo prostega časa.« A. Žalar Gnojimo po občutku? Ob tem, da se poraba gnojil zmanjšuje in da imamo tudi na Gorenjskem (hribovske) kmetije, ki ne poznajo mineralnih gnojil, se srečujemo še s pojavom prekomernega, razsipniškega gnojenja. Čeprav so umetna gnojila postala draga in pravi luksuz — samo lani so se podražila za 80 odstotkov — jih mnogi še vedno trosijo po občutku in mnogo preveč, kot bi bilo koristno in potrebno. To velja zlasti za pridelovalce krompirja, saj nekateri med njimi zmečejo po krompirišču prav toliko gnojil, kot posadijo semena. Krompir je namreč poleg koruze najdonosnejša poljščina, v zadnjih štirih letih se je podražila sedemkratno, medtem ko sta se meso in mleko le trikratno. Zaslužek je precejšen in zato tudi pri umetnih gnojilih ne gre varčevati, razmišljajo nekateri kmetje. Pri tem gre pogosto tudi za ne-strokovnostv za mišlienie. da ie mogoče z večjimi odmerki gnojila odpraviti ali vsaj ublažiti pomanjkljivosti, do katerih je prišlo zaradi neustreznega kolobarjenja ali zavoljo uporabe nekakovost-nega semena. Če krompir slabo raste — pravijo strokovnjaki — še ni rečeno, da zato, ker ima premalo gnojila. Strokovnost bo morala slejko-prej dobiti ustreznejše mesto in veljavo v kmetijstvu. Še zdaj se namreč dogaja, da kmetje — ne vsi, da se razumemo — ne verjamejo izsledkom analiz tal, ki jih opravi Kmetijski inštitut Slovenije, in ravnajo po svojem prepriča nju in občutku. Analize žal kažejo to, kar smo že večkrat pouda-trili — nestrokovno, nezadostne ali prekomerno gnojenje. Podkrepimo trditev s podatki: 17 vzorcev tal od skupno 75 s področja Gorenjske kmetijske zadruge je vsebovalo preveč fosforja, 21 vzorcev preveč kalija, 31 vzorcev pa je izkazovalo preveliko kislost tal oziroma nezadostno apnenje. Še več kot prekomernega je nezadostnega gnojenja: 20 vzorcev tal je vsebovalo le tretjino potrebnega fosforja in 12 vzorcev samo četrtino potrebnega kalija. Podobne rezultate kažejo tudi analize tal iz Pra-protne Police pri Cerkljah. Le dva od 22 vzorcev tal sta bila primerno kisla, 8 vzorcev je vsebovalo preveč fosforja in 13 preveč kalija. Statistični podatki sicer kažejo, da je poraba gnojil v Sloveniji še nezadostna in precej za povpreč-kom razvitih evropskih kmetijskih dežel. Tem številkam ne gre slepo verjeti, saj se za njimi skrivajo tudi pojavi prekomernega jalovega gnojenja, ki ni v prid gospodarski stabilizaciji (varčevanju) in samim rastlinam. Kmetijski inštitut Slovenije in Biotehniška fakulteta Ljubljana sta zato začela z akcijo analize tal, ki naj bi v naslednjih petih letih zajela vse kmetije v Sloveniji. Cilj je jasen: s smotrnim gnojenjem in stalnim nadzorom naj bi v nekaj letih dosegli zadovoljivo oskrbljenost tal z vsemi potrebnimi hranili v ustreznem razmerju. C. Zaplotnik Proizvodnje ni moč prestrukturirati čez noč Tržiška industrija se trudi za večji izvoz in za večjo produktivnost; kljub zastareli opremi skuša v korak z razvitimi — Več poudarka nagrajevanju po delu in inventivni dejavnosti — Ne novih administrativnih delovnih mest ima drugačen proizvodni program in edinstveni položaj med jugoslovanskimi tekstilci. Tržič — V ponedeljek, 25. februarja, sta se seje občinskega komiteja ZKS Tržič udeležila tudi predsednik CK ZKS Andrej Marine in sekretarka CKZKS Katja Vadnal. Skupaj s člani tržiškega komiteja in z medobčinskim sekretarjem ZKS za Gorenjsko Štefanom Nemcem so obravnavali poročilo delovne skupine CKZKS, ki je lansko jesen obiskala PEKO in BPT, tržiški zdravstveni dom in največjo tržiško krajevno skupnost Bistrico. Delovna skupina CK ZKS je ob obisku ugotovila, da je v tržiški industriji še vedno premalo delavcev nagrajevanih po delu, premalo je čutiti inventivno in inovacijsko dejavnost. Premalo so naredili za prestrukturiranje proizvodnje, vendar se zelo trudijo za večji izvoz. Premalo so naredili tudi na področju svobodne menjave dela. Tržičani vse to dobro vedo, so poudarili, toda lažje je govoriti, kot uresničevati tako zahtevne stvari. V obeh delovnih organizacijah, v Peku in v BPT, se trudijo, da bi izboljšali svoj položaj in zvišali produktivnost. Trudijo se„da bi bilo več delavcev nagrajevanih po opravljenem delu, ne le za stroji, tudi v strokovnih službah. Že od lanskega obiska skupine CK ZKS so prav na tem področju stvari premaknili na bolje. Tudi na prestrukturiranje proizvodnje niso pozabili. Peko pripravlja kvalitetne premike z novo načrtovano orodjarno, BPT pa se z novimi blagi iz novega proizvodnega programa že uveljavlja na tržišču. Res pa je, da s tako zastarelimi stroji ne more delati čudežev. Nesprejemljivo je, da jim postavljajo za zgled kranjski IBI, ki Tržičani bi radi izboljšali kadrovski nivo; priučene delavce bi zamenjali s kvalificiranimi, strokovnjake pa zadržali doma, da bi jim zaradi nizkih tržiških osebnih dohodkov ne uhajali drugam. Zdajšnja štipendijska politika daje upanje, da bo v prihodnjih letih več teh kadrov ostalo doma, da se bo nivo izobrazbe tržiškega delavca dvignil in da bosta tudi inovativna in inventivna dejavnost prišli bolj do izraza. Tudi danes sta obe dejavnosti živi posebno v Peku, kjer sta del rednega delovnega procesa. Množičnosti še ni, ko pa bodo dosegli bolj otipljivi inventivni delež v kuverti osebnega dohodka, bo prišla tudi množičnost. Za ta razvoj pa je potreben čas. Člani komiteja so obravnavali tudi delo tržiškega zdravstvenega doma. Kazalo je, da bodo leto zaključili z izgubo, a so s temeljitim varčevanjem in z nagrajevanjem po delu uspeli leto zaključiti brez rdečih številk. V Tržiču se bore z velikimi težavami, sredstva občinskega proračuna so vse manjše in ni čudno, da so občinski možje proti ustanavljanju novih administrativnih delovnih mest. Republiška zdravstvena skupnost namreč odločno zahteva ustanovitev novega centra za socialno delo. Razmišljajo, da bi nekatere samoupravne skupnosti združevali, ker se funkcije podvajajo. Nove administracije, ki bi še bolj bremenila tržiško gospodarstvo, si ne morejo privoščiti, na podoben način pa bi morda lahko ustanovili tudi center za socialno delo. D. Dolenc Usklajevanje še ni končano Kranj — Znano je, da so se 20. februarja na podlagi dogovorjene in sprejete lestvice med jugoslovanskimi avtobusnimi prevozniki (razen hrvaških, ki terjajo še višje cene) podražili prevozi v medkrajevnem prometu. Na nekaterih linijah so ti dražji celo do 60 odstotkov, sicer pa znaša vsaka vožnja do 1. kilometra oziroma start 37 dinarjev. Za mesečne vozovnice v medkrajevnem potniškem prometu so danes (1. marca) začeli veljati tudi nekateri popusti. Tako znaša tako imenovani minimalni popust pri mesečni vozovnici 15 odstotkov, dijaki in študentje pa imajo še dodatnih 10 odstotkov popusta. Pričakovati je bilo, da bodo nove cene in popusti začeli veljati 1. marca tudi za vožnje v primestnem potniškem prometu. Usklajevanje in dogovarjanje o tem pa še ni končano. Predlagali so, da bi se vožnje podražile za okrog 53, mesečne vozovnice pa za 37 odstotkov. O tem se morajo zdaj pogovoriti v vseh slovenskih občinah. O posameznih po- nustih taKO v medkrajevnem kot v primestnem potniškem prometu pa še vedno teče razprava v republiškem odboru za potniški promet in v odboru za potniški promet na Gorenjskem. Nove cene v primestnem potniškem prometu bodo znane in uveljavljene predvidoma sredi marca. Za mesečne vozovnice v medkrajevnem in v primestnem potniškem prometu veljajo za marec že doslej dogovorjene in veljavne cene. Vse spremembe, ki bi nastale pri mesečnih vozovnicah ob sedanjem dogovarjanju, pa bo moč upoštevati pri nakupu mesečnih vozovnic za aprila. V zvezi z vožnjami in cenami v avtobusnem prometu velja ponovno poudariti, da ni nobenih sprememb. Od 1.,februarja velja vozovnica v mestnem potniškem prometu v Kranju 30 dinarjev, s 1. aprilom pa naj bi potniki že lahko kupovali tudi žetone, ki bodo po 26 dinarjev. Razen tega so v mestnem potniškem prometu v Kranju uveljavljeni tudi različni popusti. A. Zalar GLA8 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE — KINO, NOVO V KINU PETEK, 1. MARCA jjjj' P VAŠA PISMA SREČA V NESREČI 27, januarja je bila moja znanka na BleduAn se je z avtobusom, ki odpelje z Bleda ob 19,30, vračala domov v Lesce. Avtobus je pripeljal iz Bohinja. Šofer je odprl zadnja vrata. Počakala sem, da so potniki izstopili. Novi potniki so začeli vstopati. Ko sem želela vstopiti, je šofer nenadoma zaprl vrata in priprl mojo roko. Vrata je na vpitje ponovno odprl, potem pa sem padla vznak z nogami pod kolesa. Avtobus je speljal. Če me ne bi neki moški potegnil izpod avtobusa, bi mi kolesa zdrobila noge. Stara sem prek 70 let in nisem več tako okretna kot mladi. Z menoj sta bila hčerka in zet. Pločnik na blejski avtobusni postaji je bil takrat zelo poledenel. Verjetno je zmanjkalo peska. Dopis enake vsebine sem poslala tudi Alpetouru v Škofjo Loko. M. Gril, Cankarjeva 15 Radovljica Razstava ročnih del Jesenice — Danes ob 18. uri bodo v razstavnem salonu Dolik odprli tradicionalno razstavo ročnih del, ki jo DPD Svoboda Tone Čufar prireja ob 8. marcu, dnevu žena. Razstavo bodo odprli s krajšim koncertom ženskega pevskega zbora Milko Ško-brne, odprta bo do 13. marca. Na letošnji trinajsti razstavi ročnih del so poudarek dali preprogram, tapiserijam in pregrinjalom. Izdelale so jih: Danica Bernard, Julka Celarc, Pika Čop, Kati Čušin, Nada Dragojevič, Ema Drobič, Olga Grm, Ivanka Je-lovčan, Marica Jezeršek, Francka Kovačič, Helena Kramar, Ivanka Lo-renčič, Anica Novak, Rozka Osred-kar, Slavka Razinger, Vida Robič, Silva Saksida, Rozka Saračevič, Pavli Škrt, Ladica Sodja, Irma Ščerbič, Jožica Škedelj, Zobka Škulj, Gilda Tratnik, Milena Tepina in Metka Urbane. Partizanske smučine Cerkno '45 Mala olimpiada sredi vojne vihre Ivan Franko-Iztok: »Cerkno je bilo za borce prestolnica, domovina, dom. Cerkno je bilo osvobojeno ozemlje, mesto in kraj, ki ima neprecenljive zasluge za razvoj partizanstva na Primorskem. Tu se je ljudstvo zlilo s partizansko vojsko, vsak prebivalec je bil vojak, obveščevalec, sanitetni dela- vec ...« Cerkno — Z vseh koncev Slovenije so se v nedeljo zjutraj v Cerkno zgrinjali avtobusi in tam, kjer kaže smerokaz levo v partizansko bolnico Franjo, zavijali desno proti Črnemu vrhu. Tu so že desetič organizirali smučarsko tekmovanje bork in borcev v spomin na prve partizanske smučarske tekme med narodnoosvobodilno borbo, 20. in 21. januarja v Cerknem. Prve in edine v takratni okupirani Evropi! Prav te tekme so lep dokaz, kako veder je naš človek, klen in trden, kako velik, kljub naši geografski majhnosti in slovenski skromnosti. »Ta dogodek izpričuje mladost, polet, entuziazem naše revolucije, ki je bil kljub hudim preizkušnjam v nenehnem vzponu,« je v uvodu v drobno knjižico, izdano ob 40-letnici smučarskih tekem v Cerknem, zapisal takratni politični komisar XXXI. divizije, Ivan Franko-Iztok. Zamisel za tekme se je rodila sredi bojev, tako zelo blizu sovražnika. Dolgo jo je v sebi nosil Kropar Tone Ažman, komandir posebne smučarske enote XXXI. divizije. Uspelo mu je prepričati vodilne ljudi iz štaba. Prav, toda vse priprave morajo potekati v strogi tajnosti. Cerkno je bilo sicer osvobojeno ozemlje, toda sovražnik ni bil daleč. Samo 20 kilometrov oddaljena Gorenja vas je imela v svoji postojanki 350 Nemcev in belih, prav toliko oddaljena Idrija je štela 580, 28 kilometrov oddaljeni Tolmin 490 sovražnikovih vojakov. Škofja Loka, 39 kilometrov proč, je imela 2200 vojakov. Do Ljubljane, kjer je čakalo direktiv 4000 sovražnikovih vojakov, je bilo le 56 kilometrov in le S Tf] f? T i Tekmovanje na Črnem vrhu se je začelo s smučarskimi teki. Udeležilo se ga je precej tekmovalcev, veliko pa je bilo tudi navijačev, med njimi kar trije generali: Jože Borštnar, medvojni komandant IX. korpusa, Rudolf Hribernik-Svarun, namestnik komandanta XXXI. divizije in Drago Flis-Strela, šef obveščevalnega oddelka IX. korpusa, ki je s so-borci tekmoval v veleslalomu. — Foto: D. Dolenc NOVO V KINU Ameriški film Profesorica francoščine pripoveduje o Bobiju, kije eden najprivlačnejših, najbolj razvitih, največjih maturantov v svoji generaciji. Na žalost pa ni najboljši. Oče vse, razen študija na najboljši univerzi, smatra za slabo;Bobi pa pade iz francoščine in ne more na univerzo. Ker ima oče dovolj denarja, najame učiteljico Teri, Francozinjo, ki sina uči francoščine. Vse počitnice sta skupaj, Bobi pa dobi razen ur iz francoščine tudi lekcije iz ljubezni. . . Film ni le standardna zgodba o prvih najstniških doživljajih iz erotike, temveč je tudi poln posmeha na račun bogatega sloja ameriške družbe. Lani je bil eden najbolj gledanih filmov med mladino. Skrivnost starega podstrešja je domači film. Pripoveduje o dveh mladeničih, radioamaterjih in elektronikih, Miru iz Zagreba in Pepi-ku iz Prage, ki proste šolske dni preživljata na Hvaru pri Mirovi tetki. Na starem zaprašenem podstrešju najdeta načrte in čudežni top Miro-vega pradeda — čudaka izumitelja. Ugotovita, daje to antigravitacij-ski top, ki jemlje predmetom težo in jih pošilja v vesolje. Fanta obnovita pradedov top in usmerita v vesolje voz mestnega nosača. Na otoku nastane zbrka. V igro se vplete še mednarodna špijonaža. Top in . otroka izginejo, milica je paralizirana, a se vse srečno konča. V glavnih vlogah bomo gledali Borisa Dvornika, Mio Oremovič, Spira Gu-bernio in druge. Komedija Osamljeni očka prihaja iz Amerike. Pisatelja gledaliških iger zapusti žena in mu pusti štiri otroke iz prejšnjih zakonov, petlje njegov sin. Med postavljanjem novega gledališkega dela vznik-ne ljubezen z glavno igralko. A on daje prednost tujim otrokom, ki ga imajo tako zelo radi. malo dlje je bil Trst z 9300 sovražnikovimi vojaki. Tako blizu je bilo vse, da ima človek občutek, da bi se dolg skok s skakalnice ali zgornji del tekaške proge že lahko končal v sovražnem taboru. Kurirji so vabila raznesli po enotah IX. korpusa in na Oblastni komite KPS za Gorenjsko. Na voljo je bilo le malo časa. Soglasje za prireditve je štab IX. korpusa dal v četrtek, 18. januarja, tekme pa naj bi bile v soboto in nedeljo. Pripraviti je bilo treba proge, skakalnico, štartne številke — dekleta so jih sešila kar iz padal. Vnaprej je bilo treba pripraviti diplome. Vsaka je bila original. Risarji propagandnega oddelka Prešernove brigade so diplome risali kar na šolske risalne liste. Pripraviti je bilo treba trobilo za napovedovalca, letve za merilca dolžin pri skokih. A vse je bilo nared do »dirk«. Tekme so bile skrivnost. Zanje so vedeli le tekmovalci in posamezniki v štabih. Sovražnik nikakor ni smel izvedeti zanje. Ne bi se smel ponoviti krvavi januar izpred leta dni, ko je bila v Cerknem pobita vsa partijska šola. Tekmovalci so prihajali z vseh koncev. Nekateri so imeli zelo daleč, nekateri na tekme niso prišli pravočasno. Tem je bilo najhuje. Izbrani so bili izmed toliko borcev, potem pa niso mogli nastopiti. Kot na primer Peter Podgornik iz Nove Gorice, ki si je na Ravnah pri Čepovanu, kjer je obiskoval radiotelegrafsko šolo, z voskom namazal smuči pa se potem ni upal z njimi popeljati po snegu pred tekmo, da bi ga ne porabil. Bil je prepozen. Ali pa Peter Jež, ki je prihitel domov v Cerkno, pa je doma na podstrešju našel prestreljene smuči. Napeto na startu za veleslalom: Tr-žičan Ivan King, borec jurišnega bataljona Kokrškega odreda; osvojil je 3. mesto. A našit Dvoržak iz Ljubljane si tiste januarske sobote in nedelje ni mogla ogledati smučarskih »dirk« v Cerknem, ker je imala drugačne naloge: takrat je bila v sanitetnem odseku IX. korpusa in je v Labi-njah nad Cerknim čakala angleške avione, ki so tu odvrgli sanitetni material zanje. Dan je bil lep kot današnji. V soboto, 20. januarja, se je začel prvi veliki smučarski dan. Ob 14. uri je godba XXXI. divizije zaigrala koračnico. Najprej patruljni teki. Sedem patrulj se je pomerilo v teku, v streljanju na kjantarice, nataknjene na leskove palice. Ne le puško, tudi nahrbtnik, v katerega so jim naložili opeke, so nosili tekmovalci. Tudi v nedeljo, ko so bili na sporedu skoki in veleslalom, je bil čudovit sončen dan. Cerkljanski župnik je počakal s popoldanskim bogoslužjem, da so ljudje lahko gledali tekme do konca. Večina je prvič videla tekmovanje v skokih. Bilo je enkratno. Skakalo je osem skakalcev. Rudi Fin-žgar, s štartno številko 1 in z novimi jesenovimi smučmi, je skočil najdlje, 31 metrov. Nedaleč je pokalo. Med zvoke godbe se je mešalo pokanje težkega orožja nekje v Trnovskem gozdu, kjer je Gradnikova brigada skupaj s Prešernovci že tretji dan napadala fašistično enoto Decima mas in jo prav v nedeljo dokončno uničila. Tudi to streljanje ni motilo tekem, zmotili pa so jih avioni, ki so zapeli nad t Cerknim. Bila so zavezniška letala. Iz njih so se usula pisana padala, ki so pripeljala sanitetni material in oblačila. Navdušenje je bilo brezmejno. Srečni in lepi dogodki so se v Cerknem te dni kar vrstili. Hitro so bili znani tudi vsi rezultati. V patrolnih tekih je bila prva patrola Prešernove brigade, v streljanju je dosegla prvo mesto patrolna trojka Gradnikove brigade, v slalomu je zmagal Janko Štefe iz Tržiča, v skokih pa Rudi Finžgar. Skupaj se je tekem v Cerknem udeležilo 44 borcev. Tudi v nedeljo, 24. februarja, je bil v Cerknem lep in sončnen dan. Prav tak, kot se ga spominjajo borci s tekem izpred 40 let. Le redki so bili borci, ki so tod tekmovali že pred 40 leti. Med njimi tudi Janko Štefe iz Tržiča. Še vedno mladosten se je spustil po veleslalomskih smučinah Črnega Janko Štefe je bil dvanajstkrat * žavni prvak v smučanju, šestkf®, veleslalomu. V tem ga ni prema!) niti Križaj. Na mali partiza^ olimpiadi v Cerknem je bil p7^ veleslalomu in tretji v skokih. il vrha. In da bi bilo podobno kot 40 leti, so tudi tokrat nad nami z*j žila letala in odvrgla pet pada^ Eden od njih, Dušan Intihar, * Alpskega letalskega centra Bled. je spustil prav na progo. Tudi toK f so tekme zakadi padalcev neko'1 zastale... a Ne le borci, ki so tokrat pofl1? , svoje moči v smučarskih tekih 10 ■ veleslalomu, tekmovali so tudi P padniki teritorialne obrambe in .u jašnic iz vse Slovenije, prip3^11^ Uprave javne varnosti in milice 3| mladine, ki je prišla iz vseh repu6 , in obeh pokrajin. To je bila pis^, množica, ki verno sledi potem n revolucije. . Pozno popoldne je v veliki dvnr^ Ete Cerkno zaigrala miličniška pi% na godba iz Ljubljane, zbrane je J govoril nekdanji politični koinlSJ XXXI. divizije Ivan Franko-Iztok jj so objavili tudi rezultate le za P^8^ mesta, vsi ostali so bili »odlični " i[" ■ ■ ' - ,«0 40-letnica partizanskih smučar^ tekem v Cerknem je obenem "L 40-letnica ustanovitve naše najv^,( tovarne smuči, ki jo danes pozna ,( svet, Elana. Njeni začetki seg* prav v ta čas, v Cerkno, v dve s ^ starega penziona Porezen, kjer Rudiju Finžgarju dali prostor smučarsko delavnico. Od tod so>J hajale smuči s peterokrako Par*j( sko zvezdo s prekrižanimi ^ mi... ' D. Dole0c Rezultati nedeljskega tekmovanja na Črnem vrhu' Teki: — ženske: 1. Anuša Dvorj^ 2. Vlasta Vidic, - moški: 1. JJJ Žvan, 2. Franc Vojvoda, 3. Oton MJ veš. Veleslalom: — ženske: 1. Tofl* Berlič, 2. Marija Zaletel, — mošk1, Peter Podgornik, 2. Janko Sekul1-Ivan King I KINO KRANJ CENTER - 1. marca; amer. belg. barv. film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. barv. thriller DESET MINUT DO POLNOČI ob 18. uri, angl. drama MINI FEST85: GARDEROBER ob 20. uri, 2. nmr-ca; amer. belg. barv. risani film PRIHAJAJO SMRKCI ob 16. uri, amer. barv. film DESET MINUT DO POLNOČI ob 18. uri, amer. barv. akcij, film LOV NA ZELENE DIAMANTE ob 20. uri, premiera amer. barv. filma VELIKI BELI ŠEF ob 22. uri, 3. marca; amer. barv. film PRIHAJAJO SMRKCI ob 10. uri, in 15. uri, amer. barv. film DESET MINUT DO POLNOČI ob 17. uri, amer. komedija BROADWAY DAN-NY ROSE ob 19. uri, premiera amer. barv erot. filma PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 21. uri, 4. in 5. marca; amer. barv. film DESET MINUT DO POLNOČI ob 16., 18. in 20. uri (4. marca ob 20. uri špan. barv. drama SVETI NEDOLŽNEŽI. 6. marca; amer. barv. erot. komedija PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 16., 18. in 20. uri., 7. marca; amer. barv. erot. komedija PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 16. uri, slov. barv. film UUBEZEN ob 18. in 20. uri KRANJ STORŽIČ — 1. marca; danski barv. dokum. film ROJEVANJE - ANATOMIJA LJUBEZNI IN SEKSA ob 16., 18. in 20. uri, 2. marca; amer. barv. film VELIKI RIZIK ob 16. in 18. uri, špan. barv. erot. film ČRNI PESEK ob 20. uri, 3. marca; hongk. barv. film 36 CELIC SHAOLINA ob 14. in 18. uri, danski barv. doku. film ROJEVANJE - ANATOMIJA UUBEZNl IN SEKSA ob 16. uri, premiera amer. barv. komedije OSAMLJENI OČKA ob 20. uri, 4. in 5. marca; amer. barv. komedija OSAMLJENI OČKA ob 16., 18. in 20. uri, 6. marca; amer. barv. srhljivka VIDŽILANTE ob 16., 18. in 20. uri, 7. marca; hongk. barv. film 36 CELIC SHAOLINA ob 16., 18. in 20. uri TRŽIČ — 1. marca; amer. barv. erot. film PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 17. in 19. uri, 2. marca; jugosl. barv. film SKRIVNOST STAREGA PODSTREŠJA ob 16. uri, amer. barv. film PROFESORICA FRANCOŠČINE ob 18. in 20. uri, ital. barv. zgod. spektakl HERKULES ob 22. uri, 3. marca; ital. barv. zgod. spektakl HERKULES ob 15. uri, amer. barv. komedija BITI ALI NE BITI ob 17. in 19. uri, premiera hongk. barv. filma VELIKI BELI ŠEF ob 21. uri, 4. marca; slov. barv. film LJUBEZEN ob 17. in 19. uri. S, marca; amer. barv. srhljivka VIDŽILANTE ob 17. in 19. uri, 7. marca; švic. barv. erot. film ČRNI PESEK ob 17. in 19. uri KAMNIK DOM — 1. marca; amer. barv. fant. film E. T. - VESOUČEK ob 18. in 20. uri, 2. marca; amer. barv. fant. film E. T. — VESOUČEK ob 16., 18. in 20. uri, premiera franc. barv. krim. filma NOČNA PATRULJA ob 22. uri, 3. marca; amer. barv. fant. film E. T. — VESOUČEK ob 15., 17. in 19. uri, premiera švic. barv. erot. filma ČRNI PESEK ob 21. uri, 4. marca; amer. barv. film E. T. — VESOUČEK ob 18. uri, nem. barv. erot. film SILVIA V CARSTVU STRASTI ob 20. uri, 5. marca; premiera slov. barv. filma UUBEZEN ob 18. in 20. uri, 7. marca; franc. barv. krim. film NOČNA PATRUUA ob 18. in 20. uri DUPLICA — 2. marca; amer. barv. komedija ZAFRKANTJE ob 20. uri, 3. marca; amer. barv. risani film ROBIN HOOD ob 15. uri, franc. barv. krim. film NOČNA PATRUUA ob 17. in 19. uri, 6. marca; amer. barv. fant. film E. T. — VESOUČEK ob 18. in 20. uri, 7. marca; amer. barv. film 10 MINUT DO POLNOČI ob 20. uri JESENICE RADIO - 1. marca; amer. barv. komedija SUPER AGENT ob 17. in 21. uri, madž. barv. drama INTIMNI DNEVNIK ob 19. uri, 2. marca; meh. barv. erot. komedija LAHKA ŽENSKA ob 17. uri, angl. drama GARDEROBER ob 19. uri, 3. marca; avstral. barv. akcij, film CESTNI BOJEVNIK ob 17. uri, amer. barv. film LOV NA ZELENE DIAMANTE ob 19. uri, 4. marca; amer. barv. pust. film VELIKI RIZIK ob 17. uri, amer. barv. komedija BROADWAY DANNY ROSE ob 19. uri, 5. marca; hongk. barv. film 36 CELIC SHAOLINA ob 17. uri, špan. barv. drama SVETI NEDOLŽNEŽI ob 19. uri, 6. marca; premiera slov. barv. filma UUBEZEN ob 17. in 19. uri JESENICE PIAVŽ - 1. marca; nem. barv. erot. komedija PREKO SEDEM PO-STEU ob 18. in 20. uri, 2. in 3. marca; amer. barv. komedija SUPER AGENTA ob 18. in 20. uri, 4. in 5. marca; amer. barv. komedija ZAFRKANTJE ob 18. in 20. uri, 7. marca; amer. barv. komedija OSAMUE-NI OČKA ob 18. in 20. uri KRANJSKA GORA - L marca; hongk. barv. film. 36 CELIC SHAOLINA ob 17. uri, 2. marca; amer. barv. film MLADI TlG&\ IZ HONG KONGA ob 20. uri, 5. marc*> amer. barv. komedija SUPER AGENTA o" 20. uri DOVJE — 3. marca; franc. barv. erot fiW VROČA CECILIJA ob 19. uri RADOVUICA — 1. marca; franc. barV; film VELIKI VOJNI KARNEVAL ob 20. u* 2. marca; franc. barv. film VELIKI VOW' KARNEVAL ob 18. uri, franc. barv. film Bi' LITIS ob 20. uri, 3. marca; franc. barv. fiW VELIKI VOJNI KARNEVAL ob 16. amer. barv. film ČRNI PETEK ZA GAN% STERJE ob 18. uri, jugol. barv. film ČUDE" NEVIDUIVI ob 20. uri, 4. marca; am% barv. film ČRNI PETEK ZA GANGSTEfU* ob 20. uri, 5. in 7. marca; franc. barv. f$® BILITIS ob 20. uri, 6. marca; jugol. baf • film ČUDEŽ NEVIDUIVI ob 20. uri . BLED 1. marca; avstral. barv. film LE'. NEVARNEGA ZIVUENJA ob 20. v* 2. marca; kanad. barv. film NIZKI UDA*' CI ob 18. in 20. uri, 3. marca; avst. baf°. film LETA NEVARNEGA ZIVUENJA € 16. uri, amer. barv. film NEVAHO BU& ob 18. in 20. uri, 4. marca; franc. barv. f$. VELIKI VOJNI KARNEVAL ob 20. v*. , 5. marca; amer. barv. film ČRNI PETEK ™ GANGSTERJE ob 20. uri, 6. marca; artFL barv. film ČRNI PETEK ZA GANGSEP", ob 20. uri, 7. marca; jugosl. barv. film DEŽ NEVIDUIVI ob 20. uri BOHINJ — 2. marca; avstr. barv. LETA NEVARNEGA ZIVUENJA ob 20. «3 3. marca; jugosl. barv. film JAGUARJ^i SKOK ob 18. uri, kanad. barv. film NlZ* UDARCI ob 20. uri, 7. marca; franc. bofr film VELIKI VOJNI KARNEVAL ob 20. \. ŠKOFJA LOKA SORA - lntal^l amer. barv. film MRAČNI ODMEVI ob >* in 20. uri, 2. in 3. marca; ital. avant. fil: TATOVI ZLATE KOBRE ob 18. in 20. 5. in 6. marca; jugosl. krim. film JAGVAr. JEV SKOK ob 18. in 20. uri, 7. marca; ^ znanst. fant. film OSVAJALEC ob 20. v*. ŽELEZNIKI OBZORJE - 1. marca: | barv. film TATOVI ZLATE KOBRE A 20. uri, 2. marca; amer. barv. film MRAC' ODMEVI ob 20. uri, 3. marca; franc. ko&\ dija RAZKROPITE SE, KAJ ZIJATE ob** in 20. uri, 6. marca; franc. barv. film B" MONDO - PROFESIONALEC ob 20. u* POUANE - 1. marca; franc. kometi RAZKROPITE SE, KAJ ZIJATE ob l&Jjfo 3. marca; franc. avant. film BELMOtfV> - PROFESIONALEC ob 17. uri, 5. ma** ital. fant. film OSVAJALEC ob 19. uri i PETEK. 1. MARCA 1985 KULTURA 5. STRAN O LAS Fantje zgodaj so vstajali, svetle kose so klepali... Jforoški večer v Radovljici — Predstavitev najmlajše generacije ^proških pesnikov — Igrivi Ringaraja Andreja Kokota — Starostna pesem okteta Radiški fantje p Med Slovensko prosvetno zvezo v eiovcu in radovljiško Zvezo kultur- n organizacij obstajajo prijatelj- *e vezi že več kot dvajset let in zato ^ naključje, da so prav zamejski orošci sklenili prireditve v počas-lika S*0vonske£a kulturnega praz- jtTri generacije Linhartovega odra ?°ob že uveljavljenem liriku Andr-e-,u Kokotu predstavile mlad, a prodo-'en pesniški rod. Najmlajši, devet-j^jstletni Fajan Hafner'iz Bistrice v . 'žu, je lani končal zvezno gimnazi-ipdj j° v Celovcu, zdaj pa študira sloven Sc'no in nemščino v Gradcu. Poezijo Plse v slovenščini, v nemščini tudi KULTURNI KOLEDAR eri1 in1 A ni* JESENICE — V galeriji Kosove graščine so minulo sredo odprli razst.avo barvnih risb in skic Gu-fjava Gnamuša, ki so jo naslovili: ^namuševa dela nikogar ne prepričujejo, iščejo samo sozvočja in ^občutja. Ogledate si jo lahko do od 10. do 12. in od 16. 0 li.' il »; marca do 18. ure. VRBA — Prešernova rojstna k'ša je odprta vsak dan od 9. do **• ure, zaprta pa je le ob ponedeljkih. DOSLOVCE - Finžgarjeva rojstna hiša je razen ponedeljka °dprta od 9.30 do 16. ure, ob sobo W» in nedeljah pa od 12. do 16. ure. KRANJSKA GORA - V raz davnih prostorih Liznjekove do Racije si lahko ogledate razstavo Arhitektura na Zilji. Liznjekova domačija je odprta ob torkih, če trtkih in sobotah od 17. do 19. ure. KRANJ — V Prešernovi hiši je pdprta dokumentarna razstava o ^rešernovih nagrajencih v letih 1965-1967. V galeriji Mestne hi Se si lahko ogledate razstavo Go-Wska mesta v stari fotografiji. * Mali galeriji in v Stebriščni dvorani Mestne hiše pa se pred javlja akademski slikar Franc "^sarič iz Murske Sobote " okviru 15. Tedna slovenske drame gostuje NK August Cesa r(r(' iz Varaždina v Prešernovem gledališču v Kranju v petek, Jjarca, ob 19.30 z delom R. Šeliga svatba. V osnovni šoli Bratstvo in Enotnost v Kranju gostuje istega dne ob 9.30 Lutkovno gledališče 12 Murske Sobote z igrico Zakaj fantki jočejo. Igrico bodo ponovili še ob 13. uri v osnovni šoli Starta Žagarja v Kranju. V Prešernovem gledališču go-stuJe Mestno gledališče Ljubljana v soboto, 2. marca, ob 15.30 z delom A. Goljevšček Pod Prešernovo glavo za Gimnazijo Kranj. lsto delo bodo ponovili ob 19.30. Zveza kulturnih organizacij toranj vabi drevi ob 18. uri na ob-Clnsko pevsko revijo 85 v Delavci dom v Kranj. CERKLJE — Dramska skupina K^D Davorin Jenko iz Cerkelj bo 2aradi velikega zanimanja ponora kmečko veseloigro s petjem jNe je meja avtorjev Josipa ygrinea in Marjana Beline. Predstavi bosta v soboto, 2. marca, ob :°-30 in v nedeljo, 3. marca, ob 1'■ uri v dvorani Zadružnega do-s**v Cerkljah. Oktet Radiški fantje prozo, objavlja pa v revijah Mladje in Die Brucke. Iz slovenščine v nemščino prevaja sodobno slovensko poezijo, posebno mu je pri srcu Tomaž Šalamun. V obeh omenjenih revijah objavlja tudi Jožica Ce'rtov iz Slovenjega Plajberga, ki na celovški univerzi študira slovenščino in srbohrvaščino. Štiriindvajsetletna študentka gledaliških ved in germanistike, Maja Haderlap, študira na Dunaju, za seboj pa ima že prvo pesniško zbirko — lani so pri celovški založbi Drava izšle njene Žalik pesmi. Lirik Andrej Kokot, ki ga poznamo kot pesnika, globoko zakoreninjenega v izročilu koroške slovenske zgodovine, polnega resnobe, grenke otožnosti, nikakor pa ne vdanosti, odslikavajočega sodobno usodo koroških Slovencev, je bil tokrat popolnoma drugačen. Pesmi iz njegove otroške zbirke Ringaraja so zvenele igrivo, vedro in duhovito. Recital koroških pesnikov je ubrano dopolnjeval oktet Radiški fantje Slovenskega prosvetnega društva Radiše. Osem fantov in mož — učitelj v Medgorju, Janko Tolmajer, učitelj v glavni šoli v Vitrinju in predsednik Slovenske prosvetne zveze, Tomaž Ogris, nameščenec pri krščanski kulturni zvezi in prizadevni športni delavec slovenskega atletskega kluba, Janko Woschitz, kmeta, živinorejca in igralca na domačen odru, Nužej Wiser in Andrej Lampichler, nameščenec pri koroški deželni vladi, dirigent okteta in navdušeni športnik, Nužej Lampichler, Andrej Lampichler, uslužbenec katoliškega doma v Tinjalu, in Folti Tolmajer, ki dela pri pošti in tudi kmetuje — poje skupaj že deset let. Družijo jih zavest slovenstva, velika ljubezen do slovenske besede in pesmi; misel, ohraniti to, kar imamo. Pevci, ki vsi pojo tudi v domačem moškem zboru, ohranjajo starožitne običaje, ki so se prenašali iz roda v rod. Takšno je »petje novega leta«, ko kot koledniki z željami za dobro srečo in uspešno letino hodijo od hiše do hiše. Petje je Radišanom že v krvi, večino njihovega sporeda sestavljajo koroške pesmi v priredbah Zdravka Švikeršiča, radi pa posežejo tudi v jugoslovansko glasbeno skrinjo. Dirigenta Nužeja Lampichlerja mikajo tudi stare slovenske pesmi, ki se danes skoraj ne pojejo več. V okviru prosvetnega društva Radiše so ustanovili tudi oddelek glasbene šole, kjer se mladi pri ljubljanski pedagoginji in pianistki Giti Malijevi uče klavirja, član okteta in avtodi-dakt Janko Tolmajer pa ima skupinski pouk flavte. Tako je mladim z Radiš in iz bližnjih vasic dostopna glasbena vzgoja, ki so jo bili prej deležni samo nekateri. Koroški večer v Radovljici je bil kulturni dogodek, ki so ga bili veseli krajani in gostje. abc i V * $ (d ri. if. \i ')■ tU 4 ■s- tU li R' »l \i i 4 V 'S- v i* (i tO 4 Drugi koncert kranjske pevske revije — Danes ob 18. uri bo v Delavskem domu v Kranju drugi koncert letošnje revije pevskih zborov kranjske občine. Nastopili bodo: ženski vokalni nonet Moss-Tomo Zupan iz Kranja pod vodstvom Marinke Mihelčič, moški zbor Podbrez-je pod vodstvom Janeza Kozjeka, vzgojiteljski pevski zbor WO Kranj pod vodstvom Lie Liparjeve, moški pevski zbor Obrtnik iz Kranja pod vodstvom Janeza Forška, mešani pevski zbor DPD Svoboda Primskovo pod vodstvom Janeza Močnika, moški pevski zbor KUD Triglav Duplje pod vodstvom Francija Šarabona, mešani pevski zbor KUD Valentin Kokalj Visoko pod vodstvom Marije Kosove, oktet Sava Kranj pod vodstvom Jožeta Moharja in mešani pevski zbor Iskra Kranj pod vodstvom Marka Studna. Na sliki dekliški nonet Korotan z Jezerskega pod vodstvom Toneta Mušiča, ki je nastopil na prvem koncertu. Foto: h. Perdan Utrinki s slikarskega tečaja — V Kumikovi hiši v Tržiču bo še do 4. marca odprta razstava del slikarjev amaterjev, ki so sodelovali na prvem slikarskem tečaju januarja letos v Tržiču. Razstava je odprta vsak dan od 16. do 18. ure. Obenem je to priložnost, da si ogledate notranjost ene najstarejših in najlepše ohranjenih trži-ških hiš. — Foto: D. Dolenc Mirna Pavlovec v Domu španskih borcev Ljubljana — Danes ob 18. uri bodo v Jelovškovi galeriji Doma španskih borcev v Ljubljani odprli razstavo slik akademske slikarke Mirne Pavlovec iz Škofje Loke. Razstavo so v počastitev mednarodnega dneva žena pripravili s sodelovanjem galerije Loškega muzeja in Združenja umetnikov iz Škofje loke ter pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje. V prigodnem programu bo sodeloval trio kljunastih flavt v izvedbi gojenk Glasbene šole iz Most. Fotografije Franca Kolmana Radovljica — Z dvajsetimi fotografijami se v fotogaleriji pasaže radovljiške graščine tokrat predstavlja Franc Kolman iz Zgoše pri Begunjah, član fotokluba Andrej Prešern z Jesenic. To je njegova sedma samostojna predstavitev prav v radovljiški fotogaleriji. Njegovo fotografsko področje je svet jeseniškega že-lezarja in svet športa. Prav slednje je izbrano za radovljiško predstavitev. Prav v. teh fotografijah se kaže njegov izredni občutek za motiv, svetlobo, dinamiko, za pravi trenutek. Privlači ga šport kot fenomen trenutka, estetika gibanja in dinamika—v središču pa je človek, ki združuje in izraža vse te elemente. Izbira motive, ki že sami po sebi vzbujajo pozornost s svojo impresiv-nostjo. Včasih so nevidni s prostim očesom, beleži pa jih oko objektiva. Značilnost fotografij Franca Kolmana je izredno poznavanje tehnike in tenkočuten pristop k vsebini motiva. Ti dve značilnosti sta odraz dolgoletnega načrtnega dela, zaradi katerega je postal avtor znan in spada danes med vidne športne fotografe v državi. Doslej je imel sedem samostojnih in okoli 200 skupinskih razstav doma in v tujini. Prejel je 80 priznanj. Leta 1982 je prejel bronasto Kidričevo plaketo. Premira filma Leta odločitve Ljubljana — Viba film skupaj z Vesno filmom in Kinematografi Ljubljana pripravlja premiero celovečernega filma Leta odločitve. Film je režiral debutant Boštjan Vrhovec, scenarij je napisal Branko Gradišnik, ki je na festivalu jugoslovanskega igranega filma v Puli dobil nagrado za scenarij. Premira bo 15. marca v kinu Komuna, nakar bo v rednem sporedu. CVETLIČARNA ANI KOS (kiosk na kranjskem pokopališču) Ob 8. marcu, dnevu žena, vam nudimo lepo izbiro rezanega cvetja. Vsem ženam želimo prijetno praznovanje! Preseljena knjižnica Železniki — Danes ob 16. uri bodo v prostorih kina Sora na Češnjici odprli preseljeno izposo-jevališče Knjižnice Ivana Tavčarja iz Škofje Loke. Iz kulturnega doma na Trnju jo bodo preselili zaradi prostorske stiske in neprimerne lokacije. Na novi lokaciji bo dostopna večjemu številu ljudi, prostor pa bo omogočil tudi razvoj knjižnega fonda. Prostore v kinu Sora na Češnjici so prenovili s sredstvi delovnih organizacij iz Železnikov. Knjižnica- bo v novih prostorih odprta po doseda njem urniku, če bo potrebno, bodo poslovni čas podaljšali. DEŽURNI VETERINARJI od 1. 3. do 8. 3. 1985 za občini Kranj in Tržič Od 7. do 23. ure Živinorejsko- veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na tel.: 21-798 za občino Škofja Loka VODOPIVEC DAVORIN, dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 OBLAK MARKO, dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518 za občini Radovljica in Jesenice RUPNIK DOMINIK, dipl. vet., Jesenice, Titova 45, tel.: 22-781 ali 25-779 ^ let bralnih značk na Slovenskem v srednji šoli pozabijo knjigo ^.rt stoletja mineva od začetkov bralnih značk na Slovenskem. Od četice stotih So^ev s knJ*S° v ro*" ie stevil0 mladih bralcev naraslo na pravo armado 140 ti-Sft£ bralcev. Gibanje se je izredno razmahnilo v osnovnih šolah, kjer samo od ^ uraicev. uioanje se je lzreuuu i»z..ii»ttii"«v » ~~----, ----- ?el?e živi polno življenje, spodletelo pa mu je na srednješolski stopnici, kjer z ne *i redkimi iziemami ni zaživelo. r~--------j---o-> .--- l redkimi izjemami ni zaživelo. sli 9etrt stoletja mineva od posrečene zami-ki ep ip. nnmrlila slavistu Stanku Kotniku, (A * se je porodila slavistu Stanku Kotniku, šultelJu slovenščine v Preval j ah na Koro-na!m- Njegovo zamisel je podprl tedanji rav-pjjfjlj prevaljske osnovne šole, pisatelj Leo-d Suhadolčan. Verjetno nista niti slutila, A NaSe bo bakla, ki sta jo prižgala, tako raz-^tela. Po^61* 1960 se Je Prvih 119 mlacuh bralcev $it^°yalo za bralno značko kot nekakšno Hes °učno nagrado za prebrane knjige. Da-braiSe ZanJe poteguje prava armada mladih lCev, saj jih je že 140 tisoč. H0 ^ralni znački lahko rečemo gibanje. V os-^ f^h šolah se je izredno razmahnilo. Prav trnovo je', da v vseh letih ni usahnilo, kar se rado dogaja pri raznih krožkih. Živi takore-koč samo iz sebe, brez kakršnekoli prisile. V prvih dveh razredih je za pokušino Cicibano-va značka, najmlajši se navajajo na branje knjig. Od tretjega do osmega razreda si sledijo bronaste, srebrne in zlate bralne značke. Seveda ne berejo prav vsi šolarji, preko nekaj let se v posameznih razredih naberejo skupine učencev, ki radi berejo. Deset, tudi dvajset se jih nabere okoli mentorja. Pri pogovoru z mlajšimi zadoščajo vtisi o prebrani knjigi, otroci jih povedo tudf z ilustracijami. Sčasoma pa to postanejo podrobnejši pogovori o prebrani knjigi, v višjih razredih je moč najti že kritiške poskuse, zametke ocenjevanja knjig. Takšen način seveda tudi od mentorja zahteva več, ne zgolj vzbujanje branja knjig s pisanega seznama bralne značke, temveč tudi posluh za posamične želje mladih bralcev, odgovore na zastavljena vprašanja. Bralne značke so prilagojene krajevnim prilikam. Na Gorenjskem imamo tako Tavčarjevo, Prešernovo in Finžgarjevo. Vseh skupaj je na Slovenskem 35. Zadnja, Zmajeva, prav zdaj začenja svojo pot, namenjena pa bo spoznavanju jugoslovanske književnosti. Izmed vseh je kar 30 bralnih značk v osnovnih šolah. V srednjih šolah jim je spodletelo, saj z nekaj redkimi izjemami bralne značke tam niso zaživele. Na Gorenjskem je ne poznamo, najbližja je Litostrojska srednja šola, kjer učenci berejo za bralno značko Bena Zupančiča ter na srednji medicinski šoli v Ljubljani, kjer imajo Magajnovo bralno značko. Zakaj srednješolci odložijo knjigo, zakaj bralnih navad ne gojijo naprej in jih ne razpotegnejo v zrelo življenje? Morda potem slovensko javno mnenje ne bi razkrivalo podatkov o slabi bralni vnemi na Slovenskem. Usmerjeno izobraževanje srednješolcem ni znalo dati v roke knjige, jim dopovedati, da je branje lahko sprostitev, umetniški užitek. Prav zanimivo bi bilo, če bi pri raziskovanju slovenskega javnega mnenja povprašali nekdanje značkarje, če so in kdaj so prenehali brati. Prvi bralni značkarji so namreč po petindvajsetih letih že starši in prav zanimivo bi bilo izvedeti, kakšne sledi je pri njih pustila tovrstna bralna vzgoja. Rečemo lahko, da pridobitev bralne značke same ne more biti več motiv branja na srednjih šolah. Prijemi bi morali biti povsem drugačni. Predvsem bi bil za učence mikaven pogovor o knjigah, v katerem bi izmenjali mnenja, v katerem tudi »mentor ne bi vedel vsega«. Opozoriti velja še na nekaj. Mlade bralce seveda ne zanimajo zgolj leposlovne knjige, nekateri segajo tudi po strokovni literaturi. Takšnim ne zadošča pogovor s slavistom, primernejši bi bil denimo učitelj biologije, kemije, zgodovine. Toda žal niso vključeni, čeprav bi bile seveda takšne razprave o knjigi živahnejše. Bralne značke imajo v šolah še vedno največjo oporo v učiteljih slovenščine. Razen učiteljev slovenščine za bralne značke veliko narede tudi šolski knjižničarji. Omeniti pa seveda velja, da sezname sestavljajo v Pionirski knjižnici v Ljubljani. Nobene pozornosti bralne značke niso deležne v naših prodajalnah knjig, nismo še opazili, da bi denimo zaključne prireditve bralne značke obeležile s priložnostno ureditvijo izložb, morda tudi s povabilom na obisk. Otroci, ki radi berejo, so vendar njihovi bodoči kupci! Še nečesa ne kaže pozabiti. Bralne značke so danes razširjene po vseh slovenskih osnovnih šolah. Zašle so tudi v zamejstvo, posebej na Tržaško in Goriško ter med zdomske otroke, ki obiskujejo dopolnilni pouk slovenščine. M. Volčjak GLAS 6. STRAN ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 1. MARCA 1985 ta mesec na vrtu zakuhe za juho Plevel bo najprej pognal na vrtnih stezah in poteh, zato ga pričnimo čim prej zatirati. Na utrjenih poteh ga ne odstranjujem * z motiko, ker bi tako uničili vrhnjo plast poti in bi morali to delo pogosto ponavljati. S kemičnimi sredstvi, teh je nešteto, bomo z manj dela več dosegli. Natančno se ravnajmo po proizvajalčevih navodilih, da ne naredimo škode. Mnogo teh sredstev vsebuje klor in pri nestrokovni rabi pride lahko do eksplozije ter požara. Na poteh z globoko vsajenimi robniki lahko zatiramo plevel s kemičnimi sredstvi po vsej površini. Škropivo ne sme skozi preredko postavljen robnik na obdelovalno površino. Ko zemlja ni več popolnoma zmrznjena, je popravilo poti eno najnujnejših del na vrtu. Zemlja z gredic pada na pot, zato je ta mnogokrat tako blatna, da ni prijetno hoditi po njej. Najbolje je odstraniti 1,5 do 2 cm debelo gornjo plast in nasuti nov material. Če pa je tudi s podlago kaj narobe, izkopljimo vso posteljico, izboljšajmo podlago in jo ponovno dobro naphajmo in pova-ljajmo, da se ne bo vdajala. Če material ni več neoporečen, ga zamenjaj mo. Zdaj pričnimo popravljati ter barvati okna in cvetlične zaboje, da jih bomo marca že lahko nasadili z inačicami. Strohnele dele nadomestimo z novimi, zlasti tam, kjer to lahko naredimo sami; potrebujemo na eni strani pooblane deske. Zaboj mora biti širok in visok najmanj 15 cm. Rastline bodo še bolje uspevale, če je prostora več — 20 x 20 cm. Dolžina je odvisna od širine okna. Na balkonih naj bi zaboji ne bili daljši od enega metra, saj take še lahko prenašamo. Zunanje stene pobarvamo z oljnatimi, ne-kričečimi barvami, znotraj pa s sredstvom, ki rastlinam ne škoduje. Dežnica je najboljša voda za zalivanje, zato že marca pripravimo vse potrebno, da jo bomo lahko prestrezali. Potrebujemo strešni žleb in primeren zbiralnik. Za ute in lope lahko iz ozkih desak sami naredimo strešne člebove. Ob rob strehe pritrdimo žleb, narejen iz dveh pravokotno zbirih desk, širokih 12 do 15 cm. Notranjo stran žleba lahko oblo- žimo s strešno lepenko. Za odtok naredimo jašek iz. štirih 10 cm širokih desk. Zleb in odtok sta lahko tudi iz umetne snovi. Preglejno vodovodne priključke, ki jih pozimi nismo uporabljali. Odstranimo material, ki je ščitil priključek pred mrazom. Vodovodni priključek mora biti že konec marca ali v začetku aprila usposobljen za uporabo, zato je treba popraviti vse poškodbe. Na priključkih je mraz največkrat, poškodoval tesnila v vodnih pipah. Kdor na vrtu nima vodovodnega priključka, naj si omisli majhno vodno črpalko. Predvsem je priporočljiva za kraje, kjer podzemna voda ni globlje od 6 m. Najprimernejša je krilna črpalka. Zamudniki morajo prve dni marca obesiti valilnice za naše pernate prijatelje in pomočnike. Valilnica mora biti pritrjena tako, da se tudi v vetru ne bo gu-gala in škripala. Ima naj malo naklona, da dež ne bo mogel skozi vhodno luknjo. Ta naj bo obrnjena proti vzhodu ali jugovzhodu. Preglejmo tudi že viseče valilnice. Ce vrt ni večji od 500 mz, je potrebna le ena. Valilnice pa tudi gnezda na drevju, grmih in živih mejah moramo zavarovati pred mačkami. Mačkam preprečimo plezanje do*valilnice ali gnezda tako, da spodaj pritrdimo obroč z bodicami. Gnezda v grmovju in živi meji zaščitimo z bodečimi vejami in s trnjem. To tako na gosto nataknemo med veje in vejice, da mačka ne more skozi. Marca pričnemo saditi drevesa in grmičje. Če se hočete izogniti jezi in prepiru, sadite tako, da bo prav tudi sosedu. Visoka drevesa lahko sosednjemu vrtu odvzamejo sončno svetlobo. Bolje naredite, če sadite še malo dlje od meje, kot to zahtevajo pravni predpisi. Ni nujno, da v juho vsak dan zakuhamo rezance. Poglejmo še druge zakuhe, ki niso slabše pa prav tako okusne. Razžvrkljan kruh 3 žemlje, mesna juha, 3 jajca Zemlje zrežemo na rezine, pri-lijemo malo mrzle juhe in damo na kuhalnik. Z vilicami ali z metlico razžvrkljamo kruh, da se v juhi enakomerno razpusti. Dodamo razžvrkljana jajca. Ko zakrknejo, dolijemo vrelo juho in serviramo. Popečen kruh Bel, vsaj en dan star kruh narežemo na drobne kocke in jih osušimo v pečici ali denomo v pekač Z malo masla ali olja. Ko so kocke krhke, jih ponudimo k juhi. Ocvrt kruh Kruh, jajca, maščoba Na drobne kocke narezan kruh povaljamo v razžvrkljanih jajcih in nato ocvremo v olju ali masti. Ponudimo jih v posebni posodi ali pa jih damo na krožnik tik preden postrežemo z juho. Kruh z gnjatjo 10 dkg gnjati, 1/4 čebule, pe-teršilj, 1 žlica olja ali z juhe posnete masti, 2 žemlji, 2 jajci, poper. Na maščobi prepražimo na drobno sesekljano čebulo, dodamo na drobne kocke narezano gnjat, sesekljan peteršilj in kruhove kocke. Ko se vse lepo pre-praži, zalijemo z juho in vžvr-kljamo vanjo še dve rastepeni jajci. Po želji juho malo po-popramo. Močnik 25 do 30 dkg moke, 2 do 3 jajca Moko presejemo v skledo, dodamo jajci in ju zamešamo v moko najprej z vilicami, nato pa moko z jajci manemo med dlanmi tako dolgo, da dobimo drobne, nemoknate usukančke. Zakuhamo jih v vrelo govejo juho ali v suho juho. Z njimi zgostimo lahko tudi druge redke juhe. Močnik naj vre kakih 10 minut. Vlivanci 3 jajca, 10 do 15 dkg moke, 1 žlico olja Najprej stepemo jajca in olje, nato pa polagoma dodajamo moko, da nastane gladko, gosto tekoče testo. Vlivanci so slabši če dodamo malo vode in količino moke povečamo. Pripravljeni z vodo se tudi radi razkuhajo. Testo vlivamo v tankem curku v vrelo juho. Če jih kuhamo v večji količini, jih poberemo, ko priplavajo na vrh, in zakuhamo druge. Paziti moramo, da se ne razkuhajo in ne skale juhe, zato jih zakuhamo le v vrelo juho. Bi se ga lotile? Le kvadratke z levimi in desnimi petljam! me' njate pa barve seveda. Če pa vam pletenje ne gre od rok, bodo zdaj zdaj taki puloverji naprodaj v Almiri. To je namreč nji' hov model, ki so ga pokazali na zadnjem sejmu mode v Lju-bljani in za kolekcijo takih pletenin dobili tudi diplomo Ljubljanskega zmaja. Spleten je iz bombažne preje, barve pa so poletne — barve sladoledov, dd — Foto: F. Perdan pomen čebule v prehrani Čebulo uporabljamo vse leto, tako surovo kot tudi v različnih omakah. V dobrem golažu in v vseh mesnih omakah je veliko čebule. Cenijo jo zlasti na jugu naše države, kjer vsak dan jedo svežo poleg mesa. V sveži, zračno suhi čebuli je 90 % vode, 1,8 % surovih beljakovin, 8 % ogljikovih hidratov, od tega večina monosaharidov, 0,2 % surove masti, 0,5 do 0,9 % pepela. V 100 g sveže snovi je 30 mg kalcija, 40 mg fosforja, 157 mg kalija in 0,5 mg železa. V čebuli je tudi veliko vitaminov — tako je v 100 g 18 mg vitamina C, 0,03 mg vitamina BI, 0,04 mg vitamina B2 in 0,2 mg niacina. Značilen vonj daje čebuli eterično olje, ki vsebuje žveplo — imenuje se alildisulfid v 100 g ga je 38 mg. Čebula pospešuje prebavo in tek, zaradi kalija pa tudi uriniranje. Večjih količin čebule ne smemo uživati pri močnih jetrnih, ledvičnih in sečnih obolenjih, ker pospešuje delovanje jeter in izločanje vode. Čebula preprečuje gnilobne procese v črevesju, odganja vetrove, uničuje tudi zajedalce, to je gliste in podančice. Pospešuje krvni obtok, presnovo in delovanje srca, znižuje krvni pritisk in deluje zdravilno pri vnetih bronhijih. Čebula, zakuhana na mleku, zdravi trebušne krče in težave v trebuhu. Če pojemo pol čebule s kruhom, poneha napenjanje in pekoča zgaga. Čebulni sok, pomešan z medom, je odlično zdravilo pri prehladu, težavah dihal, kašlju, hripavOsti in vnetju mandeljev. Pri prehladu je zelo zdravilen čaj, pripravljen iz deh /.rezanih čebul, ki ju pol ure kuhamo v vodi, dodamo janežev čaj in nekoliko medu. Svež sok z medom pa je odlično zdravilo za živce. Pri vnetjih bronhijev sok čebule pomešamo s sladkorjem in večkrat dnevno pojemo po eno žličko. Če popraženo čebulo dajemo na prsi, ublažimo še tako hud kašelj in zmehčamo sluz. Pri gripi damo tri do pet rezin čebule na vrat in tilnik in obkladek menjamo vsake pol ure. Sok čebule uporabljamo za pomladitev kože, če je v lasnih vodah, pospešuje boljšo rast las. Pri pikih os, čebel, komarjev in muh sok čebule prežene bolečine in oteklino. Krhke nohte večkrat natremo s čebulnim sokom. Na opekline in gnojne rane dajemo narezano čebulo. Gnojne žule zdravimo s toplim obklad-kom, pripravljenim iz čebule, skuhanega krompirja in mleka. Pri kurjih očesih pa pomaga obkladek, narejen iz čebule in kisa. Sok čebule pomaga pri oteklinah rok in nog. Revmatične noge masiramo s sokom čebule. Lahko pripravimo ovitke iz zmlete čebule, ki jih menjamo vsake pol ure. S tem zelo olajšamo bolečine. Tudi krvavitev iz nosu kmalu preneha, če čebulo vdihavamo in si jo položimo na tilnik. Če zvečer jemo čebulo, se nam zniža krvni pritisk, zato bolj mirno spimo. Čebula je vsestransko zdravilna. Star pregovor pravi, da v hiši, kjer porabijo veliko čebule, ne potrebujejo zdravnika. Čim bolj rdeča je, več snovi vsebuje in ostrejšega okusa je- dr. Mihaela Čeme, dipl. ing. agr. Kmetijski inštitut Slovenije, Ljubljana IBMMMMMraMMHMiramMBMHMMM^^ Veselje na snegu Pri nas doma Ali ste že pomislili, da veselje na snegu ni le smučanje, sankanje ali drsanje ter postavljanje sneženega moža? Kako zabavno se je v snegu tudi valjati in kepati ali pa odmetavati sneg na dvorišču! Škoda le, da je tega veselja konec takoj, ko stopim v stanovanje, mokra do kože. Starši nočejo razumeti, kakšno veselje si znamo narediti otroci v snegu. Kot da sami nikoli niso bili otri-ci! ljetos smo si takšno veselje lahko dodobra privoščili. Ko je tako obilno snežilo, sva bila z bratom veliko zunaj in v snegu. Visoki kupi snega so kar vabili. Ko sva skakala v tak kup, sva se vgreznila vanj do brade. Ker je bil sneg mehak, sva se drug drugemu do solz nasmejala, preden sva lahko zlezla ven. V en tak kup bolj trdega snega smo izdolbli luknjo in napravili eskimsko hišo. Škoda, da se Je otoplilo in se je sneg stopil. Še bolj škoda pa je, da so se počitnice iztekle in bo bolj malo časa za veselje na snegu. Anja Žvikart, 5. a OŠ Davorin Jenko Cerklje na Gorenjskem Pri nas doma je zelo pestro življenje. Pravijo: ljubo doma, kdor ga ima. Tudi jaz sem zelo rad doma in se vedno rad vračam domov. Pri nas doma je zelo lepo, za hišo imamo gozd. V družini smo štirje: mamica, očka, sestra in jaz. K družini pa štejemo tudi psičko Bibo. Zelo sem vesel velike družine zajčkov. Za hišo imajo lep nov zajčnik. Rad jim ne-sem suhe skorjice kruha. Še bolj pa sem vesel takrat, kadar lahko peljem Bibo v gozd. Z očkom skoraj vsak dan igrava šah. Takrat sem zelo vesel, saj sva že skoraj enakovredna tekmeca. Z očkom grem tudi na lov. Z Barbaro šahirava, se smučava in sva sploh veliko skupaj. Mamica nima veliko časa za igranje. Z njo se pogovorim o šoli, o treningih in o stvareh, o katerih se ne pogovarjam z drugimi. Včasih nas obiščeta ata in mama. Najbolj sva z Barbaro vesela takrat, kadar imamo vsi štirje čas za sprehod. Želim, da bi še naprej ostali srečna družina in da bi bili vsi zdravi. Domen Poljanec 3. b. OŠ Peter Kavčič Škofja Loka dopisniški krožek Moja prva bolečina Bila sem stara pet let, ko sem dobila v dar lepega psa, pravzaprav je bila psica. Ker je bila zelo majhna, sem jo imenovala Mina. Drobna in pregnana je pogosto kaj ušpičila. Bratu je večkrat skočila v posteljico. Ko je oče to opazil, je sklenil, da jo bo tega odvadil. A mu to ni uspelo, čeprav jo je lovil po vsej hiši. Bila je premjhna, da bi jo lahko zadel s copati. Mina pa je bila tudi zelo ljubka in prijazna. Zelo rada je imela brata in kadar je ta jokal na stranišču, mu je vselej prinesla igračo. Iznajdljiva kot je bila, je po enem letu spoznala, da je lahko tudi lovski pes. Nekega dne se je namreč s sosedovo Kalo odpravila na lovišče — v kurnik. Slo- žno sta napadli ubogo gos. Nato sta se vračali domov, Kala z go-sko v gobcu, Mina pa le z nekaj njenimi peresi. K sreči je psa — lovca opazila neka starejša ženska in ju nagnala. Njuna lovska trofeja pa je malo oskubljena, vendar še živa odracala nazaj v kurnik. Nekega poletnega dne sem prvič spoznala, kaj pomeni izguba ljubljene živali. Čeprav je sonce sijalo z vso svojo toploto, je bil to zame najbolj hladen in žalosten dan. Mino je namreč povozil avtobus. Tega ne bom nikoli pozabila. Mirjana Bošković, 7. h r. OŠ Matije Valjavca v Preddvoru Onesnažen potok Reka Dandanes poteka po vsem svetu boj proti onesnaževanju .okolja. Vse vode so onesnažene zaradi odpadkov in industrijskih odplak. Izjema ni niti potok Reka, ki teče skozi moj domači kraj. Potok teče prav ob robu našega sadovnjaka in zato imam priložnost videti, kaj vse mečajo ljudje vanj. Posebno žalosten je pogled na potok po nalivu. Takrat voda odteče, ob bregovih potoka pa ostanejo razni predmeti. Vsako leto imamo očiščevalno akcijo. Teh akcij se udeležuje večinoma le mladina. Zakaj? Zakaj ne čisti tisti, ki onesnažuje? Zakaj nikoli ne najdejo krivca? Marsikje nimajo niti odpadnih jam ali smetnjakov, zato smeti preprosto pomečejo v vodo. Tak človek nima občutka do narave, ne ve, da so reke pomemben življenjski vir. Če tega človeštvo ne bo spoznalo v pravem času, bo postalo samo svoja žrtev. Ljudje, zakaj kopljete sebi in svojim potomcem grob? Do sedaj so bile žrtve onesnaževanja le živali, toda kmalu bodo tudi ljudje. V našem potoku so ribe poginile že dvakrat. Ribiči so rekli, da bo preteklo precej časa, da bodo spet na novo zaživele. Ali res ne privoščite sočloveku čistega zraka, ki ga je tako zelo potreben po utrujaj oče m delu za trakom v tovarni? Ali bodo krajevne skupnosti ali občinski organi izdali odlok o preprečevanju tega početja? Otrok sem še, a mislim, da bi bilo treba vse, ki odlagajo smeti v vodo in na javna mesta(najstrožje kaznovati. Nas, otroke, učijo v šoli o tem, kako je tako početje škodljivo za naravo. Kdo bo poučil odrasle? Lara Zalokar, 4. d r. Zalog Računajte na nas Vsak dan v šolo odhitim, da se česa naučim, da bom znala sebe preživeti, morda še za koga poskrbeti. Že v prvem razredu sem postala pionirka in ostala sedem let, zdaj postala bom mladinka, kajti bolj zrelo že gledam v svet. Vem, da moram se učiti, moram se pa tudi veseliti, saj sem vendar mlada in smejim se rada. Odrasla kmalu bom postala, delal bom kot zdaj moja mama. Morala bom biti pridna kot čebela, saj imela bom veliko dela. Starejši bomo vsi postali, ne bomo več staršem nagajali. Kot borili ste se za domovino vi, če bo treba, se bomo tudi mi. Skrbeli bomo za rudnike, tovarne, obdelovali bomo polje, skrbeli bomo, da dozorel bo vsak klas, torej, računajte na nas. Mateja Ažman 7. a OŠ Bratov Žvan Gorje Mama pride z govorilnih ur Na dan govorilnih ur se je zgodilo tole. »Kdaj so že govorilne ure?« me je vprašala mama. »Govorilne ure bodo 29. marca ob 16.30 v knjižnici. Podpis!« & zdeklamirala. »No, koliko trojk imaš v redovalnici?« me je vprašala. -{ »Nič!« sem skoraj zavpila. Mama me je jezno pogledala in ^ dvignila roko, da bi mi'prisolila par gorkih. Ker sem njeno deja™ pričakovala, sem se brž umaknila. Bila je jezna. »Grem,« je rekla, se obrnila in odšla. Takoj ko so se vrata zapL za njo, sem si začela izmišljati opravičila. Imela sem slabo vest. *V vse možne načine sem se trudila, da bi bila brezbrižna. Usedla se^ se pred televizijo. Prižgala sem jo in jo takoj ugasnila. Odšla se*1* svojo sobo in se poskušala sprostiti ob knjigi. Tudi to ni šlo. Zap ^ sem jo. Odhitela sem v kuhinjo in pomila posodo. Tudi v dnevni W| sem pospravila stvari, ki niso bile na svojih mestih. Med pospravi njem sem malce pozabila na govorilne ure. Šele, ko sem zunaj z» i šala avtomobilski motor, sem se vsega spomnila. Mama je bila vio jezna. »No, ali veš, kaj je rekel tovariš?« me je namrščeno vpraša^' »Ne, ker me ni bilo zraven!« sem ji odgovorila. »A vseeno yc. Rekel je. da imam same slabe ocene, da klepetam, da sem nemif^ da me mora neprestano opozarjati in nasploh sem v razredu naj& ša!« sem brez pomisleka naštevala. Mama me je samo debelo % dala. »Pohvalil te je,« je končno izdavila. »Kaaaj?« sem zazijala. »Da, pohvalil te je,« je ponovila mama. »Torej je vse v redu,« sem si oddahnila in zavriskala. »Danes je moj srečen dan!« Odšla sem v svojo sobo in brala. Urša Guardjančič 6. c OŠ Cvetko Golar Škofja Loka NAROČITE GLAS! ČE STE NAROČNIK, PLAČATE MANJ ZA MALI OGLAS. Srečanje s Tonetom Pavčkom Soba je bila nabito polna. Vsi smo nestrpno pričakovali pesnika. Naenkrat so otroci utihnili. Knjižničarka je predstavila Toneta Pavčka. Takoj sem vedel, da je hudomušen človek. Rekel je, da smo Gorenjci važni, ker imamo visoke gore, do morja pa tudi nimamo daleč. A kaj zato! Na Dolenjskem raste vinska trta, ki rodi sladko grozdje. Njegova pot do šole je bila zelo dolga, več ur hoda. Med potjo so se otroci ustavljali v gozdu, se igrali z mlinčki ob potoku in skoraj pozabili na šolo. Zato pa je pela palica. Učiteljica je v eni roki nosila palico, v drugi pa kredo. Tone jo je nekajkrat dobil po prstih, zato ga pa kar tri dni ni bilo v šolo. Njegova mati je bila dobrega srca. Rada je prepevala njegove pesmi, znala jih je veliko na pamet. Tone Pavček nam je povedal nekaj svojih pesmi, o krokodilu, kako nastane mama, o nagajivih otrocih ... Rad imam take pesmi. Zato, ker so vesele, polne smeha in vragolij. David Rozman, 5. d OŠ Staneta Žagarja, Kranj Moja mama Moja mama je stara 30 let-j očkom je ločena in živita vS^ zase. Ima rjave, kostanjeve la5! je srednje velikosti in je sred^ razvita. Hodi v službo in je samohranilka. Rada je v druZ™ vendar ne govori preveč. I*^L je Marija, čeprav jo kličejo M*j jana. Ne hodi v disko ali go*M no. Z bratom naju ima rad* J ne pusti, da bi naju oče vzel £9 bi. Tudi jaz jo imam rad, 9 vem, ker vem, da zame lepo IJ bi. Ko pridem iz šole, mi priflj vi kosilo, ki je namenjeno Sffl meni. Nikoli naju z bratom . udari, če pa nama kaj reče, ^ tudi ni treba misliti, da naipft« ma rada. Vendar ima najrjH mojega brata. Crklja ga, ga kliče za mucka in povsod z njo. V prostem času pa toPJA mama plete, kvačka in podobjv Proste urice izrablja tudi za * ' lesarjenje. M Za svojo mamo lahko reč"a da je delovna, pridna in ureje ženska. Damjan Slapar, 5. a OŠ Davorin Jenko . Cerklje na Gorenjske«* TELEVIZIJSKI SPORED NAGRADNA KRIŽANKA SOBOTA, 2. 3. 8.00 Poročila - Otroška matineja - ponovitve oddaj -8-05 F. Rudolf: Čarobna vr-^vka, 1. del - 8.20 P. Stroy-®r: Pepe s trobento - 8.35 A. togolič: Udarna brigada, Ponovitev 6. dela lutkovne nadaljevanke - 8.50 Vaje-vec-Dedakovič-S. Pavček: pepelka na obisku - 9.20 Pr-Y.a ljubezen, dokumentarni PPa - 9.50 Miti in legende: zgodba o mezopotamskih bogovih - 1. del, nanizanka TV Beograd - 10.05 Otroška televizija: Plava oddaja -10-35 MPZ Zagorje 84, prva oddaja - 11.05 Čudeži narave: Skrivnostni svet opic -£ del - 11.30 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Na pragu spomina, ponovitev 1. dela dokumentarne serije -J2-10 Poročila (do 12.15) -15-35 Poročila - 15.40 Plavač In Vratko, češkoslovaški ndadinski film - 17.00 PJ v košarki Partizan : Bosna, Prenos v odmoru propagandna oddaja - 18.30 Boj Za obstanek: Peščena prepada, angleška dokumentarna serija - 20.00 Proslava °b 50-letnici Planice, prenos iz Cankarjevega doma tea J RT) - 20.55 Zrcalo ted-?a - 21.15 Pigmalion, angle-s*i film - 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 14.00 Krift ranjenih, indijski film - 16.20 Hobit, 2. del otroške predstave - 17.05 Sto radosti, sovjetski film -18.10 Zgodbe iz delavnice, ponovitev TV nadaljevanke - 19.00 Ljudski običaji -19.30 TV dnevnik - 20.00 V družbi s skupino »Divlje jagode« - 20.30 Dobrodošla, dokumentarna oddaja 21.15 Poročila - 21.20 Športna sobota - 21.45 Moliere, francoska nadaljevanka -22.45 Poezija (do 23.05) -Opomba: 12.30-14.30/45 Ig-man: Evropski pokal v smučarskih skokih - 90 m 14.15-18.10/15 Atene: Evropsko dvoransko atletsko prvenstvo NEDELJA, 3. 3. 8.30 Poročila - Otroška matineja - 8.35 Živ Žav: Risanke, Smrkci - 9.25 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke - 9.55 R. Ca-stellani: Življenje Verdija, ponovitev 6. dela italijanske nadaljevanke - 11.10 Festival domače zabavne glasbe - Ptuj 84, 3. oddaja -11.40 625 - oddaja za stik z gledalci - 12.00 Ljudje in zemlja - 12.30 Poročila (do 12.35) - 14.25 Mostovi - 14.55 N. Novak: Gledališče v hiši, nadaljevanje in konec 15.40 Poročila - 15.45 May-erling, angleški film - 17.55 TV kviz - 18.50 Knjiga -20.00 Geniji ali genijalci: Družina in otrok, 2. del TV nadaljevanke - 21.00 Športni pregled - 21.30 Slovenci v zamejstvu - 22.00 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 8.45 Test - 9.00 Oddaje za JLA in jugoslovanski film Bitka na Neretvi - 13.05 P. I. Čajkovski: Trnjulčica, balet - 14.30 Atene: EP v dvo-ranski atletiki, prenos INT , - 18.10 PJ v vaterpolu Jug : POŠK Brodomerkur, prenos - 19.10 Na štirih kolesih, oddaja o prometu in turizmu - 19.30 TV dnevnik -20.00 Gana, dokumentarna oddaja iz serije Moja domovina - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 TV kinoteka: Virginia City, ameriški film - 22.45 TV esej (do 23.30) PONEDELJEK, 4. 3. 8.45 TV v šoli - 17.35 Poročila - 17.40 Otroška televizija: Pisana oddaja, nanizanka TV Beograd - 18.10 F. Rudolf: Čarobna vrtavka, 2. del - 18.25 Podravski obzornik - Spored za mlade: 18.45 Vam, zabavnoglasbena oddaja - 20.00 L. La Plante: j Vdove, nadaljevanje in ko-I nec - 20.55 Aktualno - 21.35 _l_ RADIJSKI SPORED ho! SOBOTA™, marca Prvi program 4-30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik - 9.05 Sobotna matineja 10.05 Pojte z nami, OPZ osnovne šole Bičevje, vodi zinka Oven - 10.25 Lahka glasba - 11.05 S poti po Jugoslaviji - 11.30 Srečanja republik in pokrajin -12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Glasbena panorama -J5-00 Radio danes, radio ju-tri -15.10-15.25 Popoldanski mozaik -16.00 Vrtiljak želja ln EP-17.00 Studio ob 17.00 ' ^manjepolitični magazin i» J00 Škatlica z godbo -JJ-JO Mladi mladim -^U.00-23.00 Slovencem po svetu - 23.05 Literarni nok-tumo - 23.15 Od tod do pol-n°či - 00.05-5.00 Nočni program — glasba NEDELJA, 3. marca Prvi program 5-00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra *a otroke - 9.05 Še pomnite, tovariši - 10.05 Nedeljska Matineja - 11.00-13.00 Naši Poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 13.10 Obvestila 'n zabavna glasba -13.20 Za Jaše kmetovalce - 14.05 Na-Sl Poslušalci čestitajo in popravljajo - 14.20 Humore-ska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska JePQrtaža - 15.55 Pojo ama terski zbori - 16.20 Pogovor ^Poslušalci - 17.05 Prilju hijene operne melodije -17-50 Zabavna radijska igra " l9-45 Glasbene razgledni-Ce - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba z* Prijeten konec tedna "0.05-4.30 Nočni program glasba ?°NEDELJEK, 4. marca ^rvi program ^0-8.00 Jutranji program -s asba - 8.05 Aktualni pro-7emi marksizma - 8.40 Izurite pesmico - 9.05 Glas- ih J* H Si i matineja 10.05 Re-'irano za ... - 11.05 Ali r^nate - n.35 S pesmijo {?( Jugoslaviji - 12.30 Kme-d0 io nasveti - 13.00 Danes h 00 - Iz naših krajev - r\ naših snnrpHnv - 13.9.0 )srnrtn 2ervi lce, obvestila in za- \£$* glasba -13.30 Od me i°dl]e a~__10 c/ do melodije - 13.50 l4^deljkov križemkraž -goslr gosten Pri zborih ju- •05 V ovanskih radijskih po- staj - 14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami 21.05 Orkester Philharmo-nia in dirigent Otto Klem-perer - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.30 Ob domačem ognjišču - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Zimzelene melodije - 00.05-4.30 Nočni program - glasba TOREK, 5. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja -10.05 Rezervirano za... - 11.05 Ali poznate - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.20 Obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 13.45 Mehurčki -14.05 V korak z mladimi - 14.35 Iz madih grl -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja -18.45 Glasbena medigra -19.35 Lahko noč, otroci -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - Željne pri Kočevju - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih - 21.05 Radijska igra - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov 22.30 Slovenski pevci zaba vne glasbe - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Vodomet melodij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba SREDA, 6. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne mo lje - 8.30 Govorimo make donsko in srbohrvatsko 9.05 Glasbena matineja 10.05 Rezervirano za ... 10.40 Lokalne radijske po staje se vključujejo - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmi jo po Jugoslaviji - 12.10 Ve liki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 13.00 Danes do 13.00 - Iz naših krajev - Iz naših sporedov 13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski | mozaik -16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Darijan Božič - Maximillien Robe-spierre - 18.30 S knjižnega trga - 19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z Alpskim kvintetom - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev - Dane Selan - 20.35 Nova posnetka pianistke Dubravke Tomšič-Srebotn Jakove (Beethoven, Chopin) -21.05 Tisoč in en večer -22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini -22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -23.05 Literarni nokturno -23.15 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor ČETRTEK, 7. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za višjo stopnjo - 8.35 Igraj kolce - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za ... - 11.05 Ali poznate -11.35 Naše pesmi in plesi -12.10 Znane melodije -12.30 Kmetijski nasveti - 13.30 Od melodije do melodije -14.05 Za mlade radovedneže - 14.20 Koncert za mlade poslušalce - 14.45 Naš gost -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Z ansamblom Franca Flereta - 18.15 Jezikovni pogovori - 18.30 Johannes Brahms: Trio v a-molku za klarinet, violončelo in klavir, op.114 - 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov - 21.05 Literarni večer - 22.30 Večerna podoknica - 23.05 Literarni nokturno - 23.15 Paleta popevk jugoslovanskih avtorjev - 00.05-4.30 Nočni program - glasba Alpe Jadran - 22.20 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor - 19.00 Telesport - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Raziskovanja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Dinastija, 36. del ameriške nadaljevanke - 22.00 San Remo 85: Festival italijanske popevke TOREK, 5. 3. 8.55 TV v šoli - 16.15 Šolska TV: Zasužnjeni, a nepokor-jeni, Varnostni pas - 17.35 Poročila - Spored za otroke: - 17.40 MPZ Zagorje 84, 7. oddaja - 18.10 Miti in legende: Zgodbe o mezopotamskih bogovih, 2. del - 18.25 Obalno-kraški obzornik -Spored za mlade: - 18.40 Periskop - 20.00 Saša Vuga: Rajni takrat, TV drama -21.05 Omizje - 23.05 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kaj otroci vedo o rojstnem kraju - 18.15 Življenje knjige - 18.45 Želeli ste, poglejte, poučnozaba-vna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Narodna glasba -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, dnes, jutri - 21.05 Revolucija, ki traja: Prva vlada Demokratske Fede rativne Jugoslavije (do 21.50) SREDA, 6. 3. 9.00 Test - 9.15 TV v šoli -17.30 Poročila - Spored za otroke: 17.35 M. Bakmaz: Klobuček in klobučica, 1. del predstave Lutkovnega gledališča Maribor - 18.00 P. Golia: Jurček, 1. del predstave SNG Maribor -18.25 Notranjski obzornik -18.40 Računalništvo, angleška izobraževalna serija -20.00 Marmornati ljudje, dokumentarec TV Sarajevo - 20.40 Film tedna: Dečki iz Brazilije, ameriški film -22.40 TV dnevnik II KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE TOZD Komercialni servis lil Cesta JLA 4, Kranj Objavljamo prosto delovno mesto POSLOVODJE v samopostrežni trgovini v HRASTJU. Kogoji: — končana poslovodska šola ali trgovska šola, — 1 leto prakse. PETEK, 8. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo - 8.35 Slovenski skladatelji mladim violinistom - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervira no za 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugo slavij i - 12.30 Kmetijski na sveti - 12.40 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti - 13.20 Osmrtnine, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od me lodije do melodije - 13.50 Človek in zdravje - 14.05 Peter Iljič Čajkovski: Fran-cesca da Rimini - simfoni čna fantazija po Danteju, op. 32 - 14.30-15.25 Popol danski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Stu dio ob 17.00 + glasba 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela - 20.00 Zakaj imamo radi - 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih - glasba -22.30-24.00 Iz glasbene skri nje - 00.05-4.30 Nočni program - radio Koper Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Sokoli, angleška otroška serija - 18.15 Centri za rehabilitacijo: Niška Banja -18.45 Prijatelji glasbe -19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda - 22.15 TV dnevnik (do 22.30) ČETRTEK, 7. 3. 9.00 TV v šoli - 16.15 Šolska TV: Zasužnjeni, a nepokor-jeni, Varnostni pas - 17.35 Poročila - 17.40 Zlata ptica -17.55 Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinška banda - 18.25 Koroški obzornik - 18.40 Delegatska tribuna - 20.05 Tednik -21.10 P. Haavikko: Železna doba, nadaljevanje in konec - 22.15 TV dnevnik II Oddajniki II. TV mreže: 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Jelenček, otroška serija - 18.15 Človekove pravice in svoboščine -18.45 Goli z evropskih nogometnih igrišč - 19.00 Mali koncert -19.30 TV dnevnik -20.00 Železna doba, tretji del finske nadaljevanke -21.30 Poročila - 21.35 Tokio: SP v umetnostnem drsanju - moški prosto, posnetek (do 23.00) PETEK, 8. 3. 8.45 TV v šoli - 17.35 Poročila - 17.40 Cvetlični trg -17.55 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Ženska v zrcalo likovne umetnosti, izobraževalna oddaja - 20.00 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Učitelj Ivan, 3. del dokumentarne serije - 20.40 Ne prezrite - 20.55 M. Spil-lane: Mike Hammer, ameriška nanizanka - 21.40 TV dnevnik II - 21.50 Spotoma, madžarski film Oddajniki II. TV mreže: 13.30 Split: Tenis za Davi-sov pokal YU : Avstralia, prenos - 17.15 SP v umetnostnem drsanju — plesni pari, posnetek iz Tokia -18.15 Izobraževalna oddaja - 19.00 Narodna glasba -19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz koncertnih dvoran - prenos koncerta orkester ORF - W. Mozart: Simfonija št. 32 v D-duru - H. Eder: Koncert za violino in orkester št. 2 -L. van Beethoven: Simfonija št. 2 v D-duru, op. 36 -21.50 Nočni kino: Mladost genija, sovjetski film Rešitev nagradne križanke z dne 22. februarja: predsednik, Radovljica, evapora-tor, samuraj, Vi, SL, Sa, Amon, pot, ol, sivniranje, TN, interes, edikt, rovt, kit, okovi, Anna, ica, Solkan, Aar, ami, car, Laj, iperit, kraljevina, Anja, Aman. Prejeli smo 130 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din) prejme Ančka Pe-ternelj, Cesta Jurišnega bataljona 40, Žiri, 2. nagrado (150 din) prejme Škulj Zofka, Jesenice, Cesta revolucije 7, 3. nagrado (100 din) prejme Alenka H robat, Kranj, Zanova 7. Nagrade bomo poslali po pošti. Rešitev nagradne križanke pošljite do 6. marca do 9. ure, na naslov: CP Glas Kranj, Moša Pijade 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din. TUDI POKOJNINA PREK BANKE! Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja SR Slovenije in Ljubljanska banka sta sklenili sporazum o izplačevanju pokojnin prek tekočih računov in hranilnih knjižic. Prenos izplačevanja pokojnin prek Ljubljanske banke lahko opravi bančni delavec na osnovi ugotovitvenega sklepa o odmeri pokojnine, ki ga dobite od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Upokojenec pa lahko vse potrebno opravi tudi na Skupnosti in mu ni treba posebej za to v banko. Ta informacija je prav gotovo zanimiva za tiste, ki se boste kmalu upokojili in za upokojence. Najprej moramo reči, da povsem samostojno odločate o času, v katerem boste dvignili znesek nakazane pokojnine. Ne glede, kdaj vpišete znesek v hranilno knjižico, vam obresti tečejo od dneva, ko je banka prejela pokojnino. Pokojnina se obrestuje, če jo dobivate na tekoči račun, le s to prednostjo, da razpolagate s čeki in imate istočasno denar doma in hkrati v banki. Tekoči račun pri Ljubljanski banki vam nudi možnost, da z vašega tekočega računa banka plačuje redne mesečne izdatke, ki ste jih do sedaj plačevali sami (npr.: obroke za knjige, izlete, elektriko, časopisne naročnine, TV ter radijske naročnine in drugo). Poslovanje s čeki pomeni tudi dokumentirano porabo. Blok čekovnih blanketov ima dva dela, od katerega eden ostane vam, kjer si vedno lahko zapišete, koliko ste porabili. Tako imate tudi možnost, da samostojno vodite evidenco porabljenih sredstev in do pomot ne more priti. Imetnikom tekočih računov pa Ljubljanska banka omogoči tudi prekoračitev stanja, ki lahko znaša največ do 20.000 dinarjev. Prepričani smo, da boste pridobili, če boste prejemali tudi pokojnino prek banke na hranilno knjižico ali tekoči račun. Če potrebujete dodatne informacije v tem pomembnem trenutku ,se oglasite na katerokoli enoto Ljubljanske banke, kjer vam bodo radi odgovorili na vaša vprašanja. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske _ -----———————'—t———i—M— G LAS 8. STRAH PETEK, 1. MARCA 1985 REPORTAŽA Bled kandidira za svetovno prvenstvo v veslanju leta 1989 Mednarodna veslaška zveza bo zadnjo besedo o kraju svetovnega prvenstva leta 1989 izrekla na kongresu, ki bo od 26. avgusta do 1. septembra letos potekal v belgijskem Hazeeinklu. Dobri izgledi za tekmovalne dosežke so vodili Veslaško zvezo Jugoslavije, da je na lanski konferenci sprejela odločitev o kandidaturi Bleda. Veslaška zveza Slovenije je predlog dodatno utemeljila s pomenom za blejsko turistično gospodarstvo. Radovljiški izvršni svet je na torkovi seji predlog podprl in imel seveda pred očmi predvsem spodbudo za hitrejši razvoj turističnega Bleda. Tradicija veslaških tekmovanj na Bledu Veslaška tekmovanja na Blejskem jezeru segajo v predvojna leta. Evropsko prvenstvo leta 1956 je bila prva večja mednarodna prireditev. Tedaj so zgradili osnovne veslaške objekte. Bledu je bilo leta 1966 zaupano drugo svetovno prvenstvo v veslanju, ponovno pa leta 1979. Slednje je ostalo v spominu zaradi rekordne udeležbe 925 veslačev. Bled pa je leta 1971 gostil še veslaško prvenstvo za mladince. Veslaški objekti na Bledu so torej dobro izkoriščeni, posebej, ker vsako leto pripravijo tudi dve večji tekmovanji — prvomajsko in mednarodno regato. Poleg objektov pa ima Bled tudi Regatni odbor, ki je organizacijsko jedro večjih prireditev. Konec septembra prihodnje leto bodo na Bledu pripravili mednarodno regato za veterane in računajo na dva tisoč udeležencev. Do leta 1989 so svetovna veslaška prvenstva že oddana. Letos bo v Hazenvvinklu v Bel- giji, prihodnje leto v Notting-hamu v Veliki Britaniji in leta 1987 v Kopenhagnu na Danskem. Za naprej pa se oglašajo kandidati iz Avstralije, Indije, Kitajske in Južne Amerike in želijo uveljaviti svoje novozgrajene proge. Leto 1989 pa je takorekoč rezervirano za Bled. Tudi športni uspehi naših veslačev Poleg uspehov naših veslačev v preteklosti velja posebej poudariti, da je imelo svetovno prvenstvo leta 1979 dober vpliv na razvoj veslaškega športa v Jugoslaviji, saj so se naši mladinci kasneje uvrščali med pet najuspešnejših reprezentanc na svetu. Veslaško zvezo Jugoslavije so pri kandidaturi Bleda vodili predvsem dobri izgledi za tekmovalne uspehe. Tekmovalni cilj naših tekmovalcev na svetovnem prvenstvu leta 1989 je osvojitev enega od prvih treh mest v eni disciplini ter uvrstitev še treh ekip med prvih šest. Veliko pričakujejo tudi od domače ekipe, saj je blejski četverec trenutno med mlajšimi naj- boljša jugoslovanska ekipa in leta 1989 je njen cilj uvrstitev med najboljše tri ekipe na svetu. Tudi v drugih naših veslaških središčih so optimistični. Ker je del sredstev za organizacijo svetovnega prvenstva vselej namenjen tudi pripravi domačih tekmovalcev, je njegov prevzem toliko bolj opravičljiv. Večji turistični zaslužek Svetovno prvenstvo naj bi na Bledu potekalo od 2. do 10. septembra, kar pomeni, da bi blejskemu turizmu podaljšalo glavno sezono, saj bi bili hoteli tedaj polni. Pričakujejo tri tisoč udeležencev in spremljevalcev, ki naj bi v povprečju na Bledu ostali 11 dni in pol. Kompas bo letos zgradil nov hotel z okoli 150 ležišč in potrebne spremljajoče objekte na Ribnem. Obnoviti nameravajo depandanso hotela Golf, penzion Zaka,depandanso Bogatin, razširiti hotela Krim in Park, zgraditi nov hotel za Toplicami in hotelski kompleks Mlino. Pripravljajo projekte za ureditev Straže in Grajskega kopališča, razširitev igrišča POKOJNINSKA NESORAZMERJA Krivice bolijo Upokojenec Vlado je izpolnil oba pogoja za upokojitev in polno pokojnino — starost in 40 let delovne dobe — in zdaj prejema 16 tisoč dinarjev pokojnine. S tem zneskom se bo že nekako preživel, čeprav ob misli, da je to kaj nizka vrednost 40-letnega minulega dela. Tolikšna pokojnina ga žalosti zaradi nečesa drugega. V mestu se je srečal z nekdanjim sodelavcem, ki se je upokojil 3 leta pred njim. Delala sta v isti pisarni, za isto mizo, na enakih delovnih mestih, prejemala enaka dohodka, danes pa ima nekdanji stanovski kolega 23 tisoč dinarjev pokojnine. Kako je mogoče, se je vprašal upokojenec s 7 tisočaki manj? Tolikšna razlika v pokojninah za enako minulo delo? Bržkone so se pri računanju njegove pokojnine ušteli. Ne. Referentka Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kranju je natanko pregledala dokumente obeh upokojencev in dognala, da razlika ni rezultat pomote in da je pravilno izračunano. Zaprepadeni upokojenec Vlado tega ne razume, ta logika se mu ne zdi pravična. Na vprašanje, zakaj tako, so mu povedali le, da so te krivice krivi upokojenci sami in njihovi delegati, ker so pač izglasovali pokojninski zakon. Zato je za odgovor prosil naše uredništvo. Na Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Kranju so nam povedali, da primer ni osamljen. Številni upokojenci prihajajo tožit, da imajo nižje pokojnine kot njihovi sodelavci z enako delovno dobo na enakem delovnem mestu in z enakim dohodkom, le da so se upokojili pred njimi. Razlike v pokojninah dosegajo tudi stari milijon. Kriv je novi zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je začel veljati lani, pravzaprav nesorazmerje med starim in novo sprejetim sistemom. »Razlik v pokojninah, ki bole tudi našega upokojenca, je kriv prehod na novi sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja,« pojasnjuje Vinko Šimnovec iz kranjske Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja. »Z zakonom predpisan izračun pokojninske osnove je po novem drugačen, enostavnejši kot prej. Velja le za upokojence, ki smo jim pokojninsko osnovo odmerili po sprejetju tega zakona, za one od prej pa ne. Praksa je pokazala, da je bilo prejšnje izračunavanje za upokojenca ugodnejše; tudi zato, ker je bilo prej z upokojeva- njem moč nekoliko špekulirati. Človek je vložil zahtevo za odmero pokojnine, potem pa se ni upokojil, temveč je delal naprej in čez nekaj let spet terjal odmero pokojnine. Ko se je upokojil, si je dal pokojnino odmeriti po izračunu, ki je bil zanj ugodnejši. Današnji upravičenec pa ne more izbirati. Nov zakon namreč dopušča odmero pokojnine šele po prenehanju delovnega razmerja.« H krivični razliki v pokojninah je prispevala svoje tudi inflacija. Pokojnine so prej bolj naraščale kot osebni dohodek in to danes »mladi« upokojenci zelo občutijo. Pravično bi bilo, da bi upokojenca s približno enakima dohodkoma iz aktivne dobe prejemala tudi približno enaki pokojnini, saj razlika, kakršni smo priča v primeru upokojenca Vlada, ni rezultat minulega dela. O krivičnih razlikah v pokojninah, ki jih poraja uvedba novega sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja, so upokojenci nedavno sprožili ustavni spor. Žal še ni rešen, da bi dal zadoščenje upokojenim po novem in strokovnjakom pokojninskega zavarovanja pokazal, kako ravnati v prihodnje. Da ne bi »mladih« upokojencev novi sistem tepel še vse leto, bodo na prihodnji skupščini Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja (20. marca) predlagali dodatno uskladitev pokojnin. Upokojenci, ki jim je bilo zadnje delovno leto leto 1983., naj bi dobili za 0,8 odstotka povečano pokojnino, oni iz leta 1984 pa za 17,7 odstotka. Če bodo delegati predlog potrdili, bo tudi razlika med pokojnino upokojenca Vlada in prejemki njegovega stanovskega kolege manjša. D. Z. Žlebir Naši za golf, centralno recepcijo z ostalimi lokali, ureditev avtobusne postaje pri Unionu in preureditev Festivalne dvorane. Pripravljajo projekte za blejsko obvoznico in za nadaljnjo gradnjo kanalizacije v sklopu ozdravitve Blejskega jezera. Računajo, da bi s temi naložbami za sedem milijonov dolarjev povečali letni devizni priliv, skupaj z ostalo izven-penzionsko ponudbo pa za deset milijonov dolarjev. Vse to seveda zahteva čim boljšo predstavitev Bleda v svetu in svetovno prvenstvo v veslanju bo seveda lahko odlična propaganda. Da seveda ne govorimo o tem, da bo lahko konkretna spodbuda za hitrejšo uresničitev zastavljenih načrtov. Veslaške objekte bodo le popravili Pomemben argument so seveda tudi že zgrajeni veslaški objekti. Obstoječe objekte v Mali in Veliki Zaki bo treba le popraviti in izboljšati ter posodobiti opremo za proge in meritve. Delno bodo to storili že za mednarodno veslaško regato veteranov, ki bo prihodnje leto. Finalna tekmovanja bo v celoti prenašala Evrovizija, prevzela jih bo tudi ena od ameriških televizijskih mrež. Delno je to seveda pomembno za propagando Bleda, še mi-kavnejša pa je seveda denarna korist. Po pogodbi med mednarodno veslaško zvezo in Evrovizijo bo leta 1990 cena prenosa od 200 do 250 tisoč švicarskih frankov. Evrovizijski prenos bo ena glavnih postavk v denarni zgradbi prvenstva. Denarni načrt pravi, da bo prvenstvo veljalo 54 milijonov dinarjev. Organizacijski stroški bodo znašali 24,2 milijona dinarjev, priprava objektov in prog 27,8 milijona dinarjev in priprava ekip 2 milijona dinarjev. Izračun je seveda narejen po zdajšnjih cenah. Televizijski prenosi bodo prinesli 21 milijonov dinarjev, z marketingom nameravajo zaslužiti 8 milijonov dinarjev. Turistična poslovna skupnost Bleda naj bi združila 12 milijonov dinarjev, skupščina občine Radovljica prispevala 1,5 milijona dinarjev, gorenjske občine prav toliko, telesnokul-turna skupnost Slovenije en milijon dinarjev in radovljiška telesnokulturna skupnost prav toliko. Telesnokulturna skupnost Slovenije naj bi dala 8 milijonov dinarjev posojila. Iz denarne zgradbe je torej razvidno, da na sredstva iz federacije ter iz drugih republik in pokrajin ne računajo. M. Volčjak Minuli torek je w alpinistična odpril nepreplezane sev< Udeleženci upaj0 v Ljubljani Ljubljana - Na sev«' du Nepala, tik ob tg] 'države s Tibetom in p1 se himalajsko pogorje dvigne nad osem tisoč Tod je mogočni go*s} Kangčendzenge, tret] šje gore sveta. V nje^. 16 kilometrov dolg grei sok nad 7000 metrov, J na pa se pno štirje ose" ki. Zahodni vrh je 850J visoki Jalung Kang- *' doslej še nepreplezafl na stena je cilj IX. ]^f> ske alpinistične h? odprave. Njeni člani na pot v torek, 26 1 1985. V odpravi je l4va£ pridružil se jim je še . ski novinar Braco /* Odpravo vodi 48-letm tehnik Tone Škarja ■ zdravnik v njej je H rurg Damijan Mešk° ljane, za transport p*V žen 46-letni elektroin^ maž Jamnik iz Krart člani odprave so 35-»e < Filip Bence iz Trži*8 učitelj telesne vzg?JI Bergant iz Tržiča, 25'1 j tnik Tomo Česen Jj, 26-letni absolvent VjJJ ko Humar iz KorltI Grahovem ob Bači elektromehanik Ja"*. iz Domžal, 24-letni Silvo Karo iz Ihana PJ Žalah, 30-letni avtoej* Franček Knez iz R1IflJ plic, 26-letni absolvefM tehnike Pavle Kozje* ce pri Polhovem Gra^' tni orodjar Marjan " Kamnika, 27-letni av J Ne le meso, tudi koža je pomenit)1 Kvalitetna koža je danes dragocenost, poškodovana pa brez vrednot pravijo mesarji in opozarjajo klavnice na kvalitetnejše razkoževanje — Kvaliteto živine naj ocenjujejo le inšpektorji Jugoinšpekta — Za$e mesarji pozdravljajo ukrep, po katerem bodo odslej tudi oni lahko ^ potrebne stroje in naprave prav, da bi jih uniče^ strokovnim razkol Zato bi plačevanje p° dela morali uvesti v niče. Kranjski mesarji s° li tudi zahtevo, da ^ odkupljeno živino pregledati inšpektor špekta, ki je zadolžen, lo, ne da ti pooblašča zahtevno delo kar v^.. Za pravilno ocenjeval in klasiranje po kv* plačan Jugoinšpektof kih od cene in teže žW naj to delo tudi opravi dogovorjeno. Mesarji * minjali, da pride d?*, višji razred živina, ki" tja. Čim več bo pri s, zmanjšanem izvozu živine doma, dražje k so, tem več bo zahte^ po kvalitetnem mesU-ceno za prvovrstno A1, takega tudi dobi. Ni P se pri mesarju poka^, bila živina prevzeta k I kvaliteta, spada pa vi drugi kvalitetni razreJ Novi zakon o doy uvozu strojev obrtt^ 2 milijona dinarjev s°.. šenjem pozdravili tu» ji, ki za svoje delo K čem trgu ne dobe strw je težava le v tem, d* Jugoslaviji pojavilo 11 j delovalcev strojev %&a mesarjev, vendar ti varjajo njihovim za^ ne izdelujejo vsega. ^ da so se izdelovalci vili, pomeni zaporo ^ uvoz strojev. Nič kom zato pot mesnega pre j do novega stroja tr^ sarji bi radi, da bi 0 j kož, Koteks Tobus, J vsaj za nabavo drobni skih pripomočkov, 1 vedno lahko dobili P konsignaciji. ^ D I Kranj — Mesarji iz sekcije mesarjev pri Obrtnem združenju v Kranju, ki združuje vse zasebne mesarje Gorenjske, so se v ponedeljek sestali v Kranju s predstavniki klavnice Kamnik, Koteks Tobusa in Kmetijske zadruge Medvode. Govorili so o kvaliteti kož, ki prihajajo iz klavnic, klasira-nju živine in problemih z nabavo predelovalnih strojev za mesarje. Mesarji, ki pošiljajo živino v zakol v klavnice, se že dalj časa pritožujejo nad nekvalitetnim razkoževanjem živine. Kože, ki jih dobe nazaj, so velikokrat prerezane, včasih kar sredi hrbta, kar seveda odvzame koži precejšnjo vrednost. Od 16. februarja veljajo za kože nove cene in . kilogram prvovrstne telečje kože stane 530 dinarjev, goveje 470 in svinjske 120 dinarjev. Zdaj bo kvaliteta kože še pomembnej- ša. Predstavniki klavnice iz Kamnika so povedali, da v svoji delovni organizaciji že pripravljajo nove norme nagrajevanja, kjer bo dan izredno velik poudarek kvaliteti in bo prerezana koža pomenila občuten odbitek od osebnega dohodka. Mesarji vedo povedati, da se je včasih, ko so živino še ročno razkoževali, razre-zalo veliko manj kož. Stroj je dober, če delajo nanj dobri delavci, ki jim ni vseeno, koliko je škarta. Pravijo, da bo škarta še vedno 5 odstotkov, če bodo še bolj pazili, vendar je tudi največ, kar je še dopustno. Prišteti je treba še poškodbe, ki nastajajo na kožah pri prevozu živine. Največ 10 odstotkov kož bi smelo biti poškodovanih. Kože so danes dragocenost, naši usnjarski in čevljarski industriji jih primanjkuje, uvažajo jih za dragocene devize in zato res ni Zadnji čas je, da je živinska koža tudi doma pridobila na vrednosti. Brez dvoma se bo zdaj v domačih usnjarnah nabralo več kvalitetnejših, manj poškodovanih in prerezanih kož. Seveda pa bodo morali pri delu bolj paziti tudi prevozniki, predvsem pa razkoževalci kož v klavnicah. — Foto: D. Dolenc CELOVEC '85 KOROŠKI NAKUPOVALN I CENTER ŠT. 1 I avtokit s trdilcem, 1 kg 105,- svečke 4, Bosch avtolak spray ali Champion 77 _ 89,- prtljažnik avtoradio stereo + kasetofon 145,- avto šampon 1 I i 917,- 19,- # f / f $ i 4 CELOVEC, Volkermarktstr. orodje kaseta klešče 25 kom, CV-ieklo za netanje 1iQ z neti 189,- gedore kaseta 8 kom AEG brusilec 0 230 mm AEG vrtalni Bosch ročna stroj s kladivom, električna 500 W žaga, rez 50 mm 250,- 1898, 1598,- ,v 1250,- / /////// tel. 9943/4222/33694 steg kabel de luxe de luxe movlinex stroj 3 x 1,5,50 mm izključevalec vtičnica rjava za mletje 425,- yiavo tipko 46j. 6U5- ff soehnle tehtnica neonska žarnica 12,5 kg (oblečena) 40 W 129,- 1098,- 219,- © Veliko parkirišče samo za kupce KUPON S tem kuponom dobite v Konsumu CIRKEL KAVO (1 kg) po posebno ugodni ceni: 8980 Babette Čokolada 6 Vrst C 90 100 g w Mozartkroglice 34:° 20 Stk 68 Poleg tega vedno sveže sadje in zelenjava RAIFFEISEN POLJEDELSKA TEHNIKA CELOVEC, Schlafthof strasse 17, tel. 9943/4222/511 550/40 • NAJVEČJE KOROŠKO SKLADIŠČE REZERVNIH DELOV ZA: — TRAKTORJE (Steyr, Lindner, MF, IHC, FENDT, DEUTZ itd.) — NAKLADALNIKE (Steyr, Pottinger, Mengele itd.) — KOSILNICE, SAMONAKLADALNICE — MOTORNE ŽAGE (Stihi, Jonsereds, Husqvarna) — PLUGE, BRANE, PRIKLJUČKE (Kar ni na skladišču, dobavimo v enem tednu) • VELIKO SKLADIŠČE RABLJENIH STROJEV — PLUGI, BRANE, SAMONAKLADALKE — KOSILNICE, MOTORNE ŽAGE • VELIKA TRGOVINA ORODJA — VSE VRSTE ORODJA ZA KMETIJSTVO, HIŠO IN VRT — VSE VRSTE ELEKTRIČNIH STROJEV (Bohr, brusilci, mizarsko orodje...) • VELIKA TRGOVINA GUM za: — TOVORNJAKE, OSEBNE AVTOMOBILE, KMETIJSKE STROJE GUME TUDI MONTIRAMO • VELIKA DELAVNICA ZA POPRAVILO KMETIJSKIH STROJEV PRIDITE! Ml LAHKO REŠIMO VEČINO VAŠIH PROBLEMOV GOVORIMO TUDI SLOVENSKO. RAIFFEISEN - KMETIJSKI STROJI POJEM KVALITETE NA KOROŠKEM STEYR-DAIMLER-PUCH STEYR AUTO-SUD CELOVEC, VVaidmannsdorfer Stra&e 135, Telefon 0 42 22/21 5 62 Poleg proizvodov na sliki imamo še: - veliko skladišče rezervnih delov za avto znamke Fiat in s tem tudi za Zastavo -veliko delavnico,kjer hitro in poceni izvršimo vsako popravilo in opravimo celotni servis - kleparstvo in lakirnico - svoje parkirišče Govorimo tudi slovensko. foto hifi video 50x in Osterreich mmmMm i i t t iti SANSUI AU D 55 X V CENAH JE 32 % PROMETNEGA ojačevalec 2 x 85 W DAVKA, KI GA POVRNEMO! sinus (DIN) samo 5.990,- Fotoaparati ~m I 'fll ■ MINOLTA Hi-matic GF Priročna kamera z vgrajeno bliskavico. Ostrina in osvetlitev lahko nastavljiva. Avtom, opozorilo v primeru premajhne osvetlitve. Objektiv 4,0/38 mm torbica 198,- samo 990,- OLYMPUS OM-10-SET Sestavljen iz: — OLYMPUS OM-10-fotoaparata (sefles) (kompleten in priročen, s polno avtomatiko), osvetlitev do 1/1000 sek — OLYMPUS Zoom — objektiva AVTO ZUIKO 4,0/35—70 mm, 7 leč, originalni ZOOM — objektiv z idealno nastavitvijo — OLYMPUS torbice — OLYMPUS nosilni trak Cena kompleta samo 5.980,- Hi-Fi KOMPONENTE ..... 1 ~ " m T ^f~r m t m .m P j SANSUI TU-S 55 X Quarc-PLL-digital- q QQfl synthesizer-tur-tuner samo w.«s%?U,' SANSUI D - 590 R Avto-reverse-kasetofon z računalniškim vodenjem, dolby B +C, 3 motorčki s 6.990,- PIONEER-SET: — PIONEER AX-50 ojačevalec 2 x 45 W sinus _ f\f\f\ + samo dL.>j\j\J, — PIONEER — 30 L TUNER, UKW, MW avtomatično lovljenje postaj ZVOČNA SKRINJA VVHARFEDALE S-55 zvočna iiow-3stezni skrinja bas sefleks skrinja samo ZA AVTO 2.990,- PANASONIC SUPER-SET Vse v enem — PANASONIC SG 14 L 3 — Band-Casseiver z izvlečnim kasetnim delom, UKW, MW, LW. 20 W izhodne moči — PANASONIC SL-N 5 HiFi Gramofon popolno avtomatiziran, z magnetnim sistemom ^ _ _ samo 4.980,' AVTO RADI O stereo s stereo kasetofonom. samo ARC34 stereo-avtoradio s SDK prometnim oddajnikom in avtom, stereo kasetofonom samo 2.2« ■-.. RAČUNALNIKI AKAI AA-R 22 L — Digitalni sprejemnik z 2 x 40 W (DIN) sinus C QQn samo */a%7%7U$ ATARI 800 XL RAČUNALNIK 64 K-RAM (20 % pr. davek) samo 3.970,- ATARI disketna postaja (20 %pr. davek) samo4.970,' P-l- ■ GRAZ, Annenstrase 35 W0LFSBERG, Wiener Strasse 117 KLAGENFURT, VViener Gasse 6 'Sekerka AUGENOPTIKER tel.: 9943/4222/55 1 73 30 LET — OČESNA OPTIKA 25 LET — KONTAKTNE LEČE PRI NAS LAHKO BREZPLAČNO TESTIRATE VAŠE OČI OPTIKA K. SEKERKO NAJDETE NA TREH MESTIH: 1. Domplatz 1 v centru mesta — očesna optika in kontaktne leče 2. 10. Oktoberstrasse 3. Lendhafen Na področju očesne optike imamo 31 let izkušenj. Zastopamo svetovno znane firme, npr. Zeiss, Roclenstock, C. Dior. Pri nas delajo samo specialisti pod vodstvom K. Sekerke sen. in K. Sekerke jun. Poleg tega imamo še svoj inštitut za kontaktne leče, znan tudi daleč preko meja naše dežele. Fa — SEKERKA VAM POMAGA REŠITI VEČINO VAŠIH OČESNIH PROBLEMOV. . GOVORIMO SLOVENSKO. Za vse tiste, ki še nikoli niste bili v Celovcu, in tudi za tiste, ki so nas že obiskali, nekaj koristnih informacij, ki se jih velja zapomniti: 0 PARKIRANJE Večina trgovin v tem prospektu ima svoje parkirne prostore, v strogem centru pa je parkiranje razen na določenih mestih prepovedano. Tam, kjer je dovoljeno, rabite parkirne lističe (kupone: »Parkschein«), ki jih dobite v vsaki trafiki. Kupon za 1/2 ure stane S 3,—, za 1 uro S 6,— in za 1 uro in pol S 9,—. 2) V karti mesta so vrisane tudi LEKARNE, kjer dobite vse vrste zdravil in ostale zdravstvene pripomočke. 3J Če vas med nakupovanjem zgrabi lakota, jo lahko potešite v vsaki gostilni ki restavraciji, kar stane okoli S 100,— po osebi. Če se vam to zdi predrago, lahko jeste v samopostrežnih restavracijah, ki so v vseh velikih supermarketih, kot npr. Forum, Quelle, KGM itd. tu stane menu od S 40,— naprej. Poceni lahko jeste tudi v takoimenovanih »ImbiGstuben«. 0 PROMETNI DAVEK Če ste nakupili za več kot S 1000,—, lahko zahtevate račun in ga potrdite na meji pri avstrijski carini. Ko ste spet v Celovcu, dobite s tako potrjenim računom prometni davek (20 % ali pa 32 % pri luksuznih proizvodih) povrnjen. Primer: proizvod stane S 2400,—. S 2400:1,2 = S 2000, —. V tem primeru dobite povrnjeno S 400,—. Prometni davek vrne trgovina, kjer ste blago kupili. Dobrodošli in veliko užitka pri nakupovanju v Celovcu! (D IMO-Baumarkt, Volkermarkter StraBe ® KGM, Rosentaler StraBe 138 (D RAIFFEISEN, SchlachthofstraBe 17 ® StevrDAlMLERPUCH Steyr AUTOSUD, VVaidmannsdorfer StraBe 135 (D Niedermever, VViener Gasse 6 ® Sekerka, Domplatz 1 (D Merkur, St. Veiter StraBe 201 Ebentaler StraBe 139 2) Apotheken: Lekarne (g) Landschafts-Apotheke, Klagenfurt, Alter Platz 32 (D Baren-Apotheke, Rosentaler StraBe 73 © Paracelsus-Apotheke, 10,-Oktober-StraBe 28 (d) Ring-Apotheke, Viktringer Ring 1A (D Nord-Apotheke, St. Veiter StraBe 107 ® fflERKOR MARKT Celovec St. Veiter StraBe 201 Ebentaler StraBe 139 Odprto: pon.-petek 7.30-18.30 scbota 7.30-13.00 ^f":,zrež,te/n Padajte v pisarni Merkur Markta ^aTašr*" na9rade-Na9radna Koliko proizvodov prodaja Merkur Markt? V Ime Naslov /S Merido Mocca kava kg 79 90 Surova kava k9 999.0 Cejlonski caj k9 999.0 Ruma Puding Vanilij Čokolada 7? Nesquick Kakao 500 g 23? Kandisin (Sladkor) 10 zavitkov CQ90 po 100 kom U9b Bensdorp Čokolada 300 g 197 Thea Margarina 250 g 5; 90 KronenOlje 4 gg9.0 Bona Olje 2 1 59'.° Carnis Čista juha Paket 8t° Carnis Močna goveja juha 91° Deiikatessa Testenine 500 g ii'.° Mautner Kis 21? predstavljamo 15.000 najlepših proizvodov Fa Milo 3 x 100 g Camay Milo 6 x 150 g 90 Dulgon Osvežilec 500 ml 29? „Ficiite" Peneč šampon 2 I 26! 90 Cosmetica Šampon za lase 500 ml 11!° n, Deodorant Doza 19? Banner Deodorant Doza 197 signal Zobna pasta 60 mi 12? uitra wemZobna pasta 2 x 6o mi "J^0 Genie Pralni prašek 9 kg j 99f Eiomat Pralni prašek 3 kg 49!° Petzi Mehcalec 299. 90 Biblanc Čistilec 21 19? Meister Proper .Univ. čistilec 21 4990 Cene z davkom veljajo do 30. 3. 1985 REPORTAŽA PETEK, 1. MARCA 1985 13 STRAN GLAS alajci proti daljnemu cilju jugoslovanska Y*je vzpon prek J*l ung Kanga — **isrčno slovo H/^/e besede pred slove •e 6rDr?dJu vodja odprave 5 j, «*rja, levo predsednik l0lnaž Banovec) Foto: S. Saje L^pdgornik iz Vrtovi-jfctj..£''letni orodjar Slavko tu 1981 spet ena večjih jugoslovanskih odprav. Zadala si je zahteven cilj; ker gre za novo smer, je njegova vrednost toliko večja. Izbira smeri na gori bo odvisna od vremenskih razmer. Dnevi sredi maja bodo odločali o vrhu. Upamo na najbolje, saj je moštvo zelo dobro pripravljeno in tehnično opremljeno, kar je plod trdega dveletnega dela. Upoštevati pa je treba, da v Himalaji ni smeri, ki ne bi bila nevarna. Objektivnim nevarnostim se bomo skušali izogniti z izkušenostjo in preudarnostjo.« Občutka slovesnosti, ki ga je pred odhodom odprave preplavil tih nemir, nihče ni želel motiti z odvečnimi vprašanji. Pred stiskom rok v slovo smo vseeno zbrali kratke izjave treh alpinistov. Kranjčan Tomo Česen je dejal, da upa na uspeh, boji se le, da bi ga jim ne odvzela slabo vreme ali silen veter. Tržičan Filip Bence ie sraupnl A - • "« na vse osemtisočake. odhaja v Himalajo po le- Na večer pred odhodom naše odprave v Himalajo so se od dveh kranjskih udeležencev (prvi in tretji na levi) poslovili predsednik SOB Kranj Ivan Cvar in predstavniki kranjskega planinskega društva. l*ilnalajce so pospremili na pot iz Ljubljane številni svojci, prijatelji z gora in drugi znanci r°Mu OSKRBOVANCEV DR. FRANCETA BERGUA ^nj zdravih in vedno več |°lnih upokojencev ftoi?U s*a.rostn*k°v na Jesenicah v zadnjem času sprejemajo tudi mlajše, L a8°ljive ljudi — Mesečna oskrbnina približno 23.000 dinarjev ergjj^ ~~ Dom dr. France- Ke'!posteliami za UP°" želij^^sčin ne morejo ali 171na Jesenican razpo-'*Posteljami za upo-kl zaradi starosti ali sfajrv več živeti sami ali v tul> V domu imajo 148 N u ncev> to je nekaj ^Ve*. V bolnicah omeju-Lv ^lfto dobo, vse več bol-Krtiv*0 usmerjajo v dom K -1 V minulem letu so K ka*- 62 odstotkov takš- vancev, ki so potre- bovali rehabilitacijo in ustrezno nego po zdravljenju v bolnišnici. Vedno več je v domu mlajših neprilagodljivih oseb, ki jih obravnava socialno skrbstvo in jih zaradi bolezni in drugih motenj pošilja v dom. Žal pa ugotavljajo, da se le-ti težko vključujejo v domsko varstvo. K staremu objektu so v domu prizidali sodobnejši del. Menijo, da se manj upokojencev z jeseniškega območja odloča za dom tudi zato, ker v občini še vedno prevladuje mnenje, da je bivalni standard v starem delu doma nizek. To je deloma res, saj stari del kljub adaptaciji ni primerljiv z novim. Od vseh oskrbovancev v domu je 127 občanov z Jesenic, to je 82 odstotkov, ostali iz drugih občin so tisti, ki imajo na Jesenicah sorodnike in tisti, ki jih zaradi neprilagodljivosti pošiljajo socialne službe drugih občin. Ti ljudje, ki so zaradi narave bolezni včasih zelo problematični, zahtevajo drugačno oskrbo in povzročajo domu precej težav. Cena zanje je znatno nižja kot v njihovi domači občini, saj veljajo Iz modernih tovarn tudi več invalidov Marsikateri delavec sicer lahko reče, da se na-telovadi že v osmih urah za strojem — da bi sprejel aktivno rekreacijo še na delovnem mestu ali pa v prostem času — to pa ne! — Ne samo v kranjski Savi, tudi v drugih delovnih organizacijah pri nas in v svetu ugotavljajo, da v sodobnih tovarnah postajajo delavci invalidi — Dr. Jaka Vadnjal: »Preventiva z vsemi idejami in predlogi si le počasi utira pot na to področje, čeprav že marsikateri delavec dobro ve, kako že dodatno delo na vrtu ohranja zdravja« Kranj — To, da sodobna tehnologija peha delavca tudi v bolezen in invalidnost, ni novo; novi naj bi bili načini, kako nezaželene učinke odpraviti. Kajti sodobna tovarna ne more imeti za cilj le večje produktivnosti, ne da bi mislila na odstotek invalidnih delavcev. Ponekod so že pred leti med delovnim časom poskušali s sprostitveno telovadbo, pa jo spet opustili, medtem ko jo spet drugje ponovno uvajajo. Toda samo telovadba le ni dovolj. V dispanzerju medicine dela v obratni ambulanti kranjske Save je na steni grafikon, na katerem že več kot dvajset let spremljajo najpogostejša obolenja zaposlenih po številu bolniških dni. Največ je obolenj dihal, gibal, prebavil ter poškodb na delu in z dela. Čeprav se z grafikona vidi, da v zadnjem času naraščajo izgubljeni dnevi zaradi obolenja dihal, se čez vse črte v grafikonu vzpenja število izgubljenih dni zaradi obolenj na gibalih. »Bolj kot število izgubljenih dni zaradi obolenj na gibalih, ki jih že vrsto let skrbno spremljamo,« pravi dr. Jaka Vadnjal, zadnji dobri dve leti tudi vodja službe medicine dela v Kranju, »me skrbi naraščanje teh obolenj, saj niso značilna le za kranjsko Savo, pa tudi za delavce v nekaterih drugih kranjskih delovnih organizacijah. Na podlagi široko zastavljene raziskave, ki že nekaj časa poteka, bo lahko določneje ugotoviti, kje so vzroki za obolenja in seveda tudi pripraviti predloge za odpravo le-teh.« DO nekaterih ugotovitev so v zdravstveni službi v Savi že prišli predvsem s svojimi analizami. Zdravje z leti peša, nekaj dodajajo še pogoji dela. V Savi sicer skrbno spremljajo bolniški stalež, računalniško obdelani podatki so pripravljeni za vsak mesec po tozdih, toda številke ne povedo vsega. Sava ima 4,3-odstotno bolniško odsotnost, vendar računano na delovne, ne koledarske dni, med tozdi pa prednjačijo po bolniški odsotnosti zaposleni v Lovskem materialu in Obratu družbene prehrane.« Za zdravnika je bolj zaskrbljujoča odsotnost z dela v TAP, kjer je dosti višja — 4,7-odstotna. Tu so zaposleni delavci stari do 30 let, kar odpira posebno problematiko. Brez določenega vzroka tako mlada populacija delavcev ne more imeti tako visoke bolniške odsotnosti.« Zdravstvena služba v delovni organizaciji ugotavlja nekatera značilna obolenja (poleg vsega drugega, seveda), njena dolžnost je še, da predlaga izboljšave in ukrepe, ki polproletarci. Teh bo celo vse manj, saj se bodo morali odločati med delom v tovarni ali na zemlji. Kakšno pot so v kranjski Savi ubrali, da izza njihovih strojev delavci ne bi odhajali v predčasni invalidski pokoj? »Zaradi enostranske obremenitve si medicina dela prizadeva, da bi delavec pridobil rekreativne navade, da bi mu gibanje postalo potreba. To pa mu je treba privzgojiti bi vsaj deloma preprečili obolenja. Vendar pa je pot od nastanka predloga do dejanskih sprememb kar precej dolga. »Res je kar težko razumeti, da dosti lažje delo, kot ga zdaj omogoča sodobna tehnologija, ne pomeni vedno tudi izboljšanja delovnih pogojev. Delavec res lahko naredi veliko več kot pred 20 leti, ima lažje delo — toda njegovi gibi so enostranski, torej je obremenitev le na določenih gibih. To pa povzroča tudi okvare gibal. Predvsem gre za okvare vratnega dela hrbtenice, za okvare sklepov in to bolj pri ženskah kot pri moških. Redki so delavci, ki se v prostem času znajo sprostiti z gibanjem, tako da obremenijo tudi druge sklepe in mišice. Zato vedno ponavljam, kako pomembna je rekreacija, četudi le tista popoldne na majhnem vrtičku. Ce pa človek v najboljših letih po zaključku delovnika ne dela nič fizičnega, če se še neustrezno hrani — to je preobilno in le dvakrat, morda trikrat na dan — je že na dobri poti k zmanjšani telesni zmogljivosti, debelosti, okvaram, obolenjem in celo k invalidnosti. Zato je delavcev, starih nad 50 let, za katere lahko rečem, da si) povsem zdravi, manj kot štiri odstotke. Začudenje tudi vzbuja moja trditev, da so najboljši delavci kmetje ali kot jim pravimo še vedno — polproletarci. Na zemlji težko dela, ni obremenjen z enostranskimi gibi, za strojem pa potem z lahkoto prebije še osem ur.« Vsi nimamo sreče, da bi bili za strojem vsi zdravi kot dovolj zgodaj, med 20. in 35. letom, še preden se pokažejo posledice. Delavci, ki jih pošiljamo na rekreativni oddih v Poreč, letos jih bo šlo 350, so vedno mlajši. Približno polovica jih potem občuti potrebo po rekreaciji in spremeni svoj način življenja. Lahko se vključuje v oblike rekreacije, ki jih pripravlja naš sindikat pa športno društvo Gumar, ali pa se rekrei-rajo sami. Že vrsto let pa Sava pošilja delavce tudi v zdravilišča.« Morda je bilo najtežje prodreti s posebnim odmorom za aktivno rekreacijo na delovnem mestu. Nekatere skupine delavcev v Savi to že izvajajo, še najbolj pa so se za ta način ogreli v kadrovski službi, v Velopnevmatiki in Tapu. Da ponekod so odpori proti takšnemu deset do petnajt minut trajajočem odmoru, je razumljivo. Drugje — tam, kjer je osveščenost delavcev večja — pa so ga celo sami zahtevali. Podobno razmišljajo v Gorenjskem tisku, v Planiki, v Ibiju in še kje. »Seveda je možno marsikaj doseči tudi z inovacijami, včasih že majhna izboljšava na delovnem mestu veliko pomeni. Toda mimo tega, da sodobna tehnologija povzroča kronične degenerativne bolezni, ne moremo ne pri nas ne v razvitem zahodnem svetu. Zato pa se tega pojava ne moremo lotevati le z zdravljenjem, pač pa tudi s preprečevanjem. Prav o tem bodo govorili tudi splošni zdravniki na jugoslovanskem kongresu maja letos na Bledu.« L. M. kriteriji skupnosti socialnega skrbstva z Jesenic. Povprečna starost oskrbovancev je 77 let, saj je kar 41 oskrbovacev mlajših od 65 let. V to skupino sodijo invalidi, mlajše duševno prizadete osebe, alkoholiki in neprilagodljivi mladi ljudje. 23 odstotkov oskrbovancev plača vso oskrbnino, za 23 odstotkov stroške doplačujejo svojci, 43 odstotkom pa socialno skrbstvo. Le 11 odstotkov je takih, ki so brez dohodkov in jim oskrbnino povsem poravnava skrbstvo. V domu z žalostjo ugotavljajo, da si nekateri kljub 40-letnemu rednemu delu niso mogli zagotoviti pokojnine, ki bi zadoščala za prebivanje v domu; žepnina pa ostane le nekaterim. V domu upokojencev je 44 nepomičnih bolnikov, ostali pa potrebujejo takšno ali drugačno pomoč in nego. Popolnoma zdravi so le trije oskrbovanci. Kljub temu je jeseniški dom oskrbovancev znan po številnih aktivnostih in prireditvah ter namensko organiziranih skupinah. Imajo krožek ročnih del, vrtnarsko skupino, in občasno organizirane skupine. Najpomembnejša oblika dela z oskrbovanci je pogovor, saj tako občutijo, da nekoga vendarle zanimajo njihove težave in želje. Z letošnjim prvim januar jem so se cene za oskrbne dni v domu povečale za 36 odstotkov. Tako stane danes oskrbni xlan v dvoposteljni sobi 598, v enoposteljni pa 719 dinarjev. Za dodatno oskrbo je treba prištti še 270 dinarjev na dan, za sladkorno dieto 48 dinarjev. Običajna mesečna oskrbnina znaša 18.000 dinarjev, če pa je prišteti še nega, velja 23.000 dinarjev. Vsi oskrbovanci dobivajo malo denarja za žepnino. Samoplačnikom običajno ostane denar od pokojnine, nekaterim pošiljajo denar svojci, tistim, ki so popolnoma brez dohodkov, pa mesečno namenja po 1.050 dinarjev socialno skrbstvo. D. Sedej O L, AS 14. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA PETEK, 1. MARCA 1985 Kako se tehnično dobro teče, sta pokazala »stara mačka« našega smučarskega teka, Ivo Čarman in Dušan Djuričič. V teku mladincev je bila zelo dobra mednarodna udeležba. Zmago si je z izrednim tekom zaslužno pritekel Sašo Graif s Pohorja. Na zmagovalnem odru od leve proti desni: Francoz Patrick Remy (2), Sašo Graif (1), in Avstrijec Andre Blatter. Trideseto mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih Odličen tek Saša Graifa BOHINJSKA BISTRICA - Že nekaj dni nas pesti tako toplo vreme, da se sneg vidno tali. Odjuga ni zmedla Bohinjcev, ki so v sredo in četrtek organi- V teku žensk na deset kilometrov se je od naših deklet najbolje odrezala Kranjskogorka Jana Mlakar, ki je bila šesta. zirali že trideseto mednarodno FIS tekmovanje v smučarskih tekih za Alpski pokal. Znamenita mednarodna FIS smučina v Bohinjski Bistrici je bila spet taka kot vedno. Zahvala gre organizatorjem, ki so morali nanositi precej snega na progo, da je bilo mednarodno smučarsko tekmovanje odlično izpeljano. V članski in mladinski konkurenci je v solo tekih teklo nad sto dvajset smučarskih tekačic in tekačev iz dvanajstih držav Evrope, Amerike in Avstralije. Na startu ni bilo le Skandinavcev in reprezentantov Sovjetske zveze. To je bila tekma, ki je pokazala, kako je za take snežne razmere treba namazati smuči in kako se nato lahko in s tehnično dovršenostjo smučarskega teka pokaže vse znanje V teku mladincev na deset kilometrov dolgi smučini je bila konkurenca ostra, saj je teklo kar precej takih tekmovalcev, ki so dosegli dobra mesta na letošnjem svetovnem mladinskem prvenstvu v Švici. Izredni mednarodni uspeh je v konkurenci dosegel Saša Graif s Pohorja, saj mu je uspelo pre- Hokej na ledu Naslov nas ne sme uspavati JESENICE — Letošnje državno prvenstvo v hokeju na ledu je pokazalo, da imamo v državi tri ali štiri moštva, ki resno delajo v vseh starostnih kategorijah. V končnici prvenstva sta se letos za naslov državnega prvaka potegovali le dve moštvi: beograjska Crvena zvezda in Jesenice. Največ so dobili Jeseničani: v končnici so trikrat zapored v Beogradu in na Jesenicah nadigrali Zvezdaše in so zasluženo osvojili enaindvajseti državni naslov, čeprav so izgubili nekaj ključnih igralcev. Jesenice in zvesti navijači so živeli za naslov. Na vseh tekmah, ki so jih Jeseničani igrali doma, so jim bili gledalci prava vzpodbuda za uspehe. Dvorana pod Mežakljo je bila vedno polna. Za enaindvajseto zvezdico Jesenic so igralci, trener in klubski delavci dobili veliko občinsko plaketo. # Bernard Klemene, igralec: »To je moja prva sezona v članskem moštvu. Res je, da smo sredi sezone igrali slabo, a to nam ni ško-. dovalo. Trener Roman Smolej nam je veliko pomagal. Če moštvo ostane tako kot je, potem se ni treba bati za nov uspeh. Uspeh moramo potrditi v prihodnji sezoni in v evropskem pokalu. S treningi bo treba začeti kaj kmalu. Rabili bi tudi več mednarodnih srečanj.« • Roman Smolej, trener: »Pred začetkom letošnje sezone smo bili favoriti za prvaka. Za glavnega tekmeca smo imeli ljubljansko Olimpi-jo, medtem ko Crvene zvezde nismo poznali. Z majhnim številom igralcev smo formo tempirali že za začetek. To se nam ni obrestovalo, saj smo državno prvenstvo začeli slabše, kot smo pričakovali. Forma se je vrnila v pravem trenutku in to je bilo dovolj za uspeh. Tudi v drugih klubih delajo in imajo dovolj denarja za nakup igralcev. Na Jesenicah je vedno več razumevanja za razvoj hokeja in delo skoraj ni več amatersko. Finančno nas podpirajo Železarna in druge delovne organizacije! To je za moje sodelavce in zame zahvala za trud in naslov. Vendar nas naslov ne sme uspavati. Upamo, da bomo lahko tudi v evropskem pokalu pokazali tisto, kar znamo. Moštvo je sposobno, vendar se moramo številčno okrepiti. Za Kranjsko goro je četrto mesto zaslužen uspeh in tudi nam so krepko pomagali. Velika zahvala gre tudi trenerju Borisu Svetlinu, ki je pripravljal moštvo, a je moral trenersko delo zaradi bolezni zapustiti.« • Cveto Pretnar, vratar: »Že sedemnajst let stojim med vratnicama, šesto leto sem vratar državne reprezentance. Začetek za nas ni bil tak kot bi moral biti, saj nas ni bilo dovolj, zato so napadalci igrali v menjavnih trojkah. To se je dogajalo skoraj do končnice prvenstva, ko smo bili že kompletni. Pokazali smo več volje Kot lansko sezono in to nas je pripeljalo do prvega mesta. Prav to je bilo po mojem mnenju odločilno(da nam je uspelo. Sredi sezone je zbolel Svetlin in trenirati nas je začel Roman Smolej. Tudi novo sezono moramo začeti zgodaj in uspehi v Jugoslaviji in v Evropi ne bodo izostali.« D. Humer Foto: F. Perdan Jani Kršinar je odlično tekel v članski konkurenci. Z drsalnim korakom (sitonnen) mu je uspela lepa mednarodna zmaga. magati vse konkurente. Graif je bil najhitrejši in zmaga je zaslužena, saj je premagal tudi četrtega s svetovnega prvenstva, Avstrijca Andrea Blatterja, ki je bil v Bistrici tretji. V nekoliko slabši članski konkurenci so imeli izreden uspeh tudi naši tekači, ki so si merili moči v teku na petnajst kilometrov. Tu sta največ moči imela naša državna reprezentanta Jani Kršinar, ki je zmagal, in drugouvrščeni Jože Klemenčič. To je lep mednarodni uspeh, čeprav je sedaj v ospredju tek s sitonnen korakom. Dobro sta se s sedmim in desetim mestom odrezala tudi Ivo Čarman in Dušan Djuričič. Oba sta namreč »stara mačka« našega smučarskega teka. Zanimiv in dokaj napet je bil tek žensk na deset kilometrov. Med favori-tinjami za visoko uvrstitev so bile tudi Jugoslovanke. Čeprav je bila Kranjskogorka Jana Mlakar šesta, je s tem mestom dokazala, da je dobro prestala bolezen, ki se ji je vlekla skoraj vso sezono. Največ moči je imela Čehoslova-kinja Anna Janduškova, ki je premagala Švicarko Elizabeth Glanzman in Nemko Birgit Kohlrusch. Rezultati: moški (15 km) — 1. Kršinar 38:41,0, 2. Klemenčič (oba Jugoslavija) 39:12,0 3. Furger 39:13,2, 4. Kind-schi (oba Švica) 39:14,8, 5. Runggaldier (Italija) 39:34,2, 6. F. Gattermann (Avstrija) 39:41,4, 7. Čarman (Jugoslavija) 39:46,1, 8. Durand-Poudret (Francija) 39:56,0, 9. Marchon (Švica) 40:17,3, 10. D. Djuričič (Jugoslavija) 40:18,2, mladinci (10 km)— 1. Graif (Jugoslavija) 25:30,7, 2. Remy (Francija) 25:41,1, 3. Blatter (Avstrija) 25:52,8, 4. Karlik (ČSSR) 26:03,2, Riva (Italija) 26:12,9, 6. Petrašek (ČSSR) 26:20,8, 7. Gandler (Avstrija) 26:22,8, 8. Bulle 26:29,6, 9. Bonthoux (oba Francija) 26:32,2, 10. Je-bavy (ČSSR) 26:32,5, ženske (10 km)— 1. Janduškova (ČSSR) 30:46,4, 2. Glanzmann (Švica) 31:38,5, 3. Kohlrusch (ZRN) 31:42,8, Pozzoni (Italija) 31:42,8, 5. Nedomlelova (ČSSR) 31:46,0, 6. Mlakar (Jugoslavija) 31:57,5, 7. Šimunkova (ČSSR) 31:59,2, 8. Kober (Avstrija) 32:13,2, 9. Galland (Francija) 32:25,3, 10. Tali (Švica) 32:40,6. D. Humer Foto: F. Perdan /--v Sindikalno prvenstvo v veleslalomu Škofja Loka — Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Škofja Loka in Smučarski klub Alpetour prirejata v soboto, 9. marca, ob 10. uri na Starem vrhu občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu. Proge bodo dolge do 500 od 700 metrov in bodo imele od 16 do 25 vratic. Udeleženci bodo razdeljeni v 11 kategorij: moški do 25 let, od 26 do 35, od 36 do 45, od 46 do 55, nad 55 let ter upokojenci, ženske do 25 let, od 26 do 35, od 36 do 45, nad 45 let in upokojenke. Najboljša ekipa bo prejela prehodni pokal občinskega sindikalnega sveta, najboljši trije v vsaki kategoriji medalje, izžrebani pa praktične nagrade. Razglasitev rezultatov bo uro po končanem tekmovanju pred kočo na Starem vrhu. Prijave sprejema občinski svet ZSS Škofja Loka, Dom Zveze borcev, Kidričeva 1, še danes, 1. marca. Absolutno slovensko prvenstvo v plavanju Odličen rekord Zale Kalan RAVNE — Ravenski zimski bazen je dva dneva gostil nad sto dvajset slovenskih plavalcev, ki so se v članski in mladinski kategoriji borili za absolutne republiške naslove. Pred članskim državnim prvenstvom, ki bo od danes do nedelje v Mariboru, se je najbolje izkazala Kranjčanka Zala Kalan. V disciplini na 200 m delfin je postavila novi mladinski in pionirski ter absolutni slovenski državni rekord. Od Triglava-nov so naslove v obeh kategorijah osvojili še Marenčič, Šolar, Veličkovič, Jocič in poleg Kalanove še Savinškova v mladinski konkurenci. Vrstni red — moški — 400 m kravi: 1. Marenčič (Triglav) 4:01,97; 200 m hrbtno: 2. Šolar 2:17,71, 3. Veličkovič (oba Triglav) 2:17,83; 200 m mešano: 3. Šolar (Triglav) 2:16,76; 200 m delfin: 1. Marenčič (Triglav) 2:10,70; 100 m prsno: 1. Jocič (Triglav) 1:10,23; 100 m kravi: 3. Marenčič (Triglav) 54,35; 4 x 200 m kravi: 2. Triglav^.05,01; 200 m kravi: 2. Marenčič (Triglav) 1:56,28; 200 m prsno: 1. Jocič 2:32,36, 2. Šolar (oba Triglav) 2:36,29; 400 m mešano: 2. Šolar (Triglav) 4:48,41; 4 x 100 m mešano: 2. Triglav 4:10,55; 50 m kravi: 2. Marenčič (Triglav) 25,53; 1500 m kravi: 2. Marenčič (Triglav) 16:27,64; ženske -400 m kravi: 3. Savinšek (Triglav) 4:36,01; 200 m mešano: 1. Kalan (Tri-, glav) 2:30,22; 200 m delfin: 1. Kalan (Triglav) 2:21,07; 4 x 200 m kravi: 2. Triglav 9:31,67; 400 m mešano: 1. Kalan (Triglav) 5:13,65; 100 m delfin: 3. Kalan (Triglav) 1:08,04; 800 m kravi: 3. Savinšek (Triglav) 9:23,87; mladinke — 400 m kravi: 1. Savinšek (Triglav) 4:36,01; 200 m hrbtno: 3. Savinšek (Triglav) 2:39,97; 100 m hrbtno: 3. Savinšek (Triglav) 1:14,01; 100 m kravi: 2. Savinšek (Triglav) 1:05,14; 200 m kravi: 1. Savinšek (Triglav) 2:16,30; 800 m kravi: 1. Savinšek (Triglav) 9:23,87. -dh Ropretu že tretjič naslov POREČ — Pod pokroviteljstvom po-reške Riviere je kolesarski klub Rog iz Ljubljane že desetič organiziral državno kolesarsko prvenstvo v ciklokrosu. Na težki in tehnično dokaj zahtevni progi so nastopili vsi najboljši jugoslovanski kolesarji. Med vsemi so bili v treh konkuren-cah najboljši kolesarji kranjske Save, saj so osvojili skoraj vsa prva mesta. Junak prvenstva v članski konkurenci je bil Savčan Bojan Ropret, saj je že tretjič zapored osvojil ta državni naslov; Ropret je bil prvi pred klubskim tovarišem Cudermanom, medtem ko si je tretje mesto privozil Rogovec Pavlic. Pri starejših mladincih je državni prvak Božič iz Novega mesta,Rogovec Ja- komin pa je zmagal v kategoriji mlajših mladincev. Solidno so tekmovali tudi kolesarji Bleda. Rezultati — člani — 1. Ropret 41,12. 2. Cuderman (oba Sava), 3. Pavlic (Rog), 4. Lampič (Sava) vsi v času Pavlica, 7. Marn, 8. Polanc, 15. Kavaš; st. mladinci — 1. Božič 34,31, 2. Kruljac (oba Novo mesto) 34,36, 3. Premužič (Rog) 34,58, 4. Zorman, 8. Božnar, 9-Urankar, 10. Vodnjov, 12. Kalan, 1« Posavec, 18. Ahačič (vsi Sava), 22. Tomaž Roman (Bled), 31. Križaj (Sava); ml. mladinci — 1. Jakomin (Rog) 21,30, 2. Galog (Sava) 21,32, 3. Ravbar (Novo mesto) 21,33, 8. Ječnik, 9. Štular, 18. Če-mažar (vsi Sava), 27. Peterman (Bled)- -dh Struževo — Izredno lepo nedeljsko dopoldne je zvabilo na prve smučarske teke v Struževem veliko udeležencev, še več pa je bilo gledalcev. Športna sekcija pri krajevni skupnosti Struževo je organizirala rekreacijski preskus na smučeh, ki se ga je udeležilo 38 krajanov vseh starosti. Čeprav so čas merili s kronometrom, izidi teka niso tako pomembni. Bolj pomembno je to, da se je v tej krajevni skupnosti tudi glede organizirane rekreacije za krajane nekaj spremenilo; zdaj že načrtujejo pomladanski kros, nogometne turnirje in še kaj. — Foto: L. M. ŠPORT OB KONCU TEDNA Krvavec: veleslalom za pokal Kavke — Gostinski lokal Kavka z Maistrovega trga v Kranju prireja v nedeljo ob 11. uri na Krvavcu tekmovanje v veleslalomu za pokal Kavke. Prijave z vplačilom 300 dinarjev sprejema organizator v baru Kavka v Kranju in uro pred startom na Krvavcu, (-dh) Kranj: slovensko namiznoteniško prvenstvo za mladinke — V športni dvorani na Planini bo ob koncu tedna sklepni del republiškega namiznoteni-škega prvenstva za mladinke. Nastopilo bo 12 najboljših ekip iz Slovenije, med njimi tudi Jesenice in ekipa Kranja, ki velja poleg Kemičarja za prvega favorita. V soboto se bo tekmovanje začelo ob pol desetih dopoldne in v nedeljo ob osmih, (cz) Krvavec: veleslalom za pokal krajevnih skupnosti pod Krvavcem — Športno društvo Krvavec iz Cerkelj vabi ljubitelje smučanja iz sedmih krajevnih skupnosti pod Krvavcem na ve-leslalomsko tekmovanje, ki bo v nedeljo ob 12. uri na Krvavcu. Žrebanje štartnih številk bo že danes ob 18.30 v zadružnem domu v Cerkljah, zbor tekmovalcev pa v nedeljo ob enajstih dopoldne pri planinskem domu na Go-spincu. Udeleženci bodo razdeljeni v osem kategorij po starosti in spolu. — J. Kuhar Bled: odbojkarski derbi — V 14. kolu II. zvezne lige — zahod se bodo odboj-karji Bleda pomerili jutri ob 19. uri v telovadnici osnovne šole na Bledu z ekipo Pakraca. Ob 17. uri bo v isti telovadnici gorenjski derbi slovenske ženske lige med domačinkami in igralkami kranjskega Triglava, dve uri prej pa še tekma II. slovenske moške lige med mlado ekipo Bleda in gosti iz Kranja, (cz) Kranjski obrtniki zmagovalci V soboto, 23. februarja, so se v Mežici pomerili v veleslalomu slovenski obrtniki. Odlično so se odrezali kranjski obrtniki, saj so ekipno osvojili prvo mesto pri moških in pri ženskah, priborili so si tudi prehodni pokal, ki so ga od lani hranili Jeseničani. Čestitamo! D. D. SPOROČItl STE NAM Zelenica: pustno tekmovanje z* svinjsko glavo — Področni zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja je pripravil na Zelenici tradicionalno pustno tekmovanje v paralelnem slalomu za svinjsko glavo. Nastopilo je 65 smučarjev in smučark iz Tržiča in okolice. Pustno trofejo sta osvojila Andreja Dovžan in Matjaž Šarabon. Me* ženskami je bila druga Andreja Sokli* in tretja Mira Marenčič, med moškim1 pa drugi Alojz Polajnar in tretji Marko Kravcar. — J. Kikel Zelenica: tekmovanje smučarjev' invalidov — Zveza za šport in rekreacijo invalidov Slovenije in Športno zdrU" ženje 5. avgust iz Tržiča sta pripravil* na Zelenici pregledni tekmovanji srnu' čarjev-invalidov. Prvega se je udeležilo 70 in drugega 68 tekmovalcev. Prvi dan so bili najuspešnejši: Amalija Korde2 (Ravne), Amalija Podlipec (Radovlji' ca), Alenka Meglic (Comet Ljubljana)' Raj ko Stržinar (Škofja Loka), Franc Furlan (Borec Kranj), Andrej H6lcI (Ravne), Štefan Ahačič, Ivan King iP Vinko Ahačič (vsi 5. avgust), drugi dan pa Fanika Kordeš (Ravne), Amalij* Podlipec (Radovljica) in Lojzka Meghc (5. avgust) ter Raj ko Stržinar (Škofj* Loka), Franc Skodlar (Borec), Stane Romšak (Ljubljana), Štefan Ahačio-Ivan King in Vinko Ahačič (vsi 5. avgust) ter Andrej Holcl (Ravne). — Kikel PETEK. 1. MARCA 1985 OBVESTILA, OGLASI .15. STRAN O PRAKTIČNA DARILA ZA 8. MAREC DAN ŽENA vam v veleblagovnici GLOBUS Kranj, v Supermarketu UNION Jesenice, v BLAGOVNICI Škofja Loka nudi MERKUR kranj Pri nakupu vam bodo prodajalci radi svetovali in vam po želji darilo tudi aranžirali. Izkoristite možnost obdaritve z darilnimi boni, ki jih lahko kupite v vseh prodajalnah Merkurja v LJUBLJANI, KRANJU, NAKLEM, ŠKOFJI LOKI, GORENJI VASI, RADOVLJICI, LESCAH, na BLEDU in JESENICAH. V. MURKA LESCE • MURKA LESCE • MURKA LESCE 9170FB*LACH BOROVLJE SPOCK XX HAUPTPLATZ13 MtM MM tel. 9943-4227-3249 Nudi mo vam: STIH L — HUSOVARNA motorne žage, verige za vse motorne žage, GRUNDFOS črpalke, elektr. žico 1.5 mm2, 2.5 mm2, PPR kabel 2 x 1.5, 2 x 2.5, 3 x 1.5, 3 x 2,5, bakrena pločevina, pocinkana pločevina, deske za oblaganje sten in stropov po ugodni ceni. Imamo zastopstvo in prodajo električnega ročnega orodja firm: BOSCH, MAKITA, BLACK and DECKER in sicer za: vrtalne stroje, kotne brusilke, luknjarice, ročne krožne žage, verižne žage, motorne žage, sko-belnike ... Znani smo po nizkih cenah. Govorimo slovensko. GIDOR GORENJA VAS Objavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja naslednja dela in naloge: TEHNOLOGA V PRIPRAVI DELA Pogoji: — višja ali srednja šolska* izobrazba strojne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — odslužen vojaški rok. Delo se združuje za nedoločen čas, s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov GIDOR, Gorenja vas, komisija za delovna razmerja. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po preteku roka za prijavo. MURKA LESCE, n. sol. o. tozd MALOPRODAJA, Lesce, n. sol. o. °bjavlja na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja prosta dela in naloge POSLOVODJE v poslovalnici ELGO Lesce ^°goji: — poslovodska ali njej sorodna srednja šola, — 5 let delovnih izkušenj na samostojnih delih in nalogah v blagovnem prometu, — sposobnost komuniciranja z ljudmi in organizacijske sposobnosti. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v dneh po objavi na naslov: DO Murka Lesce, TOZD Maloprodaja Lesce, Alpska 62. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po sklepu komisije 2a delovna razmerja. ALPETOUR ALPETOUR TOZD Gostinstvo Kranj Obvešča, da je pri objavi z dne 26.2. 1985 nastala pomota in se objava pravilno glasi: 1. 2 NATAKARJEV I. 2. KUHARJEV I. Pogoji: pod 1. — gostinska šola, smer natakar, — 1 leto delovnih izkušenj, znanje tujega jezika, — poskusno delo dva meseca, pod 2. " — gostinska šola smer kuhar in 2 leti delovnih izkušenj, — poskusno delo 2 meseca. < Z) LU O O) LU _J < Z> LU O co LU _J < rr LU o co LU _i < 3 C J3 > f— m en m Delovnim organizacijam in posameznikom o nudimo praktična in okrasna darila. ™ Izbrano darilo vam na vašo željo tudi lepo zavijemo in aranžiramo. Priporočamo se tudi za nakup DARILNIH BONOV, ki jih lahko zakupite v vseh naših poslovalnich v Lescah, Radovljici, na Bledu in na Jesenicah. MURKA Lesce iskreno čestita vsem dekletom in ženam ob njihovem bližajočem se prazniku. 2 c J3 m m O m c 3J m OD O m c J3 > m O MURKA LESCE • MURKA LESCE • MURKA LESCE hi A 10 let ^ I združeno gozdno in sozd v3l L VI lesno gospodarstvo - bled Tople, mehke flanele in druge modne tkanine za sodobno oblačenje — sports-vvear. Tkanine so na izbiro v vseh modnih barvah. INFORMATIVNO PRODAJNI CENTER V HOTELU CREINA tel.: 25-168 TEKSTILINDUS MMEM^ KOMUNALNO, OBRTNO IN GRADBENO PODJETJE z n.sol.o. TOZD OPEKARNE KRANJ, b.o. Stražišče, Pševska 18 Graditelji! Približuje se čas gradenj, zato vam priporočamo, da si pravočasno nabavite gradbeni material. Na enem mestu vam nudimo celoten izbor gradbenega materiala: — modularni in pregradni blok, / — betonske bloke za temelje, — porolite, dimniški in fasadni zidaki, — stiropor, kombi plošče, tervol, lendapor, — NORMA montažni opečni strop, — SCHIEDEL in opečne dimnike ter ventilacijske tuljave, — cement in apno, — opečne in betonske strešnike in strešno lepenko. Možnost dobave z našimi kamioni in razkladanje z avtodvigalom Po telefonskem razgovoru vam pošljemo predračun tudi po pošti. Prodajno mesto in informacije: TOZD Opekarna Kranj, Stražišče, Pševska 18, tel. 21-140 ali 21-195. Se priporočamo! ROLETARSTVO NOGRA- ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij. Na zalogi imamo ža-luzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah. Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur, telefon 061-50-720. Osnovna šola IVAN TAVČAR GORENJA VAS Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge za določen čas s polnim delovnim časom (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu) 1. UČITELJA RAZREDNEGA POUKA na PŠ Leskovica — PA ustrezne smeri Od 25. 3. 1985 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta 2. UClTEUA SLOVENSKEGA JEZIKA na CŠ — PA ustrezne smeri, od 25.3. 1985 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta 3. KUHARICE na CŠ — KV kuharica, od 29.4. 1985 do vrnitve delavke s porodniškega dopusta Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v 8 dneh po objavi na Osnovno šolo Ivan Tavčar, Gorenja vas. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisa. O LAS 16. STRAN OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE PETEK, 1. MARCA 1985 emona hoteli §km ŠOLA HUJŠANJA terme Čatež ČATEŽ — V tukajšnjih Termi h so orgtfni/trali šolo hujsanja. Ne lako / ocenami, ampak tako. ki nauči človeka aktivnega in /druvegu življenja, odvadi življenjskih razvad m ga nauči, kako se bo zdravo prehranjeval. Sicer pa ne gre vse debelosti de vat i v isti koš m jih na isti način odpravljati. Osnovno načelo šole hujšali ja je. da je potrebno udeležence naučiti, kako bodo vzdrževali takšno telesno težo. ki je primerna /a vsakega posameznika. Program shujše-valne kure traja 14 ah 21 dni in vsebuje: nadzorovano rekreacijo v kombinaciji s termalno vodo. dietno prehrano. Vse to pa je pomembno iz zdravstvenih m estetskih vidikov. ljudje bi se morali bolj zavedati pretirane teže. ki je lahko vzrok različnim težavam. Zato je značilnost šole hujsanja v delu s posamezniki, pri čemer terapevt upošteva psihofizične lastnosti m druge okoliščine na podlagi testiranja. Potrebno je ugotoviti, ah gre za bolezenske pojave ali pa /a slabe razvade in navade, vključujoč nepravilnosti pn prehranjevanju. V Termah Čatež zagotavljajo začeten uspeh pri zmanjševanju kilogramov, če je posameznik pripravljen na popolno sodelovanje. Nadaljevanje uspeha m približevanje k normalni teži pa je možno, doseči le. če se pridobljeno Znanje v šoli hujsanja izvaja tudi doma in v v sakdtinjcm delovnem in živ Ijenjskem okolju. lll.ISAN.II .11 ČAKANJI Tako pravijo udeleženke šole: Primorka, Ljubljančanka, /agrebčanka in Beograjčanka. V priletnem klepetu ob kavici so vse 4. učenke Zatrjevale v en glas. da šola hujsanja ni noben »špas-. ampak resno m trdo delo. Za šolo so večinoma izvedele preko televizije in so se je (»prijele kot zadnje rešilne bilke. Poizkušale so vse mogoče shujševalne postopke, pa so se le še bolj zredile. V čateško šolo hujsanja so jih v glavnem prignali odvečni kilogrami in bolezen, žaljive opazke okolja, na ulici, na smučišču, na kopališču in celo izrazi »usmiljenja«: ••(i le j jih reve« je bilo slišati. Najmlajša šolarka ima 28. najstarejša 5X let. a se vse strinjajo: -Reve so liste, ki se ne upajo pogledal) v ogledalo in priti v Solo InijŠanja v Terme Čatež. Skup ni pa niso le odvečni kilogrami, ampak tudi »grehi-«: nezdrava in nepravilna prehrana, pomanjkanja gibanja in aktivne rekreacije. Menijo, da se same ne bi nikdar lotile takšnega sistema hujsanja. Šola ni prav poceni, toda rezultati kolektivnega dela so vidni že na samem začetku, kn i jim daje voljo in upanje za dosego cilja: biti zdrav in vitek. emona hoteli ^ KUPON ŠOLA HUJŠANJA Ime in priimek _ naslov_________ Prosim, da mi pošljete prospekte, programe in cenike za ŠOI.O lil JŠAM \ (;las IZBRjIU SO zm«s Med drobnimi gospodinjskimi aparati smo v blagovnici FUŽIN AR na Jesenicah opazili veliko izbiro LIKALNIKOV raznih proizvajalcev. Cena od 2.097,50 do 4.439,50 din. Na podlagi 5. člena Odloka o podeljevanju priznanj v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 12/79) Skupščina občine Kranj po sklepu seje komisije za odlikovanja in priznanja z dne 21. 2. 1985 RAZPISUJE NAGRADE OBČINE KRANJ ZA JUBILEJNO LETO 1985 ZA NAGRADE OBČINE KRANJ SE LAHKO PREDLAGA: — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije za delo in dejanja, ki v občini zaslužijo splošno priznanje in odlike in za izredne uspehe pri delu in za zgledna dejanja, ki imajo poseben pomen za družbeni in gospodarski razvoj občine, — občane, skupine občanov, družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti ter delovne in druge organizacije občine Kranj, pa tudi drugih občin, če so njihovi uspehi pri delu oziroma dejanja pomembna za območje občine Kranj. V skladu z 10. členom odloka so pobudniki lahko družbenopolitične organizacije, družbene organizacije in društva, delovne in druge organizacije ter krajevne skupnosti. Obrazložene pisne pobude za podelitev nagrad morajo biti predložene komisiji za odlikovanja in priznanja Skupščine občine Kranj najkasneje do 30. aprila 1985. Nagrade bodo podeljene ob občinskem prazniku 1. avgustu. Skupščina občine Kranj Komisija za odlikovanja in priznanja KUNSTELJ PURGAR BOGOMILA frizerski salon, Kranj, Prešernova 1 i* Cenjenim strankam in drugim ženam iskreno čestitamo <► za praznik 8. marec in se priporočamo 'm 0: ~ V prodajalni MURKA ELGO v Lescah imajo v prodaji celotno serijo izdelkov tovarne ELMA Črnuče. Zanimiva je tudi velika izbira likalnikov. Dne 7. in 8. marca od 10. do 18. ure vam bo priznani strokovnjak tovarne ELMA Črnuče na vašo željo pokazal praktično uporabo kateregakoli aparata. M)(y(plkcW ISKRENE ČESTITKE Praktična darila za dan žena 8. marec izberite v blagovnici TINA Kranj in v ostalih naših prodajalnah v Kranju, Tržiču, Bledu, Jesenicah, Škofji Loki, Gorenji vasi in Žireh. ZA DANZENA 8. MAREC 'ZLATARSKA DELAVNICA LEVIČNIK ŽIVKO Kranj Maistrov trg 9 (nasproti Delikatese) čestita ženam za praznik 8. marec Nudi primerna darila /Ž^ KOMPAS SMa JUGOSLAVIJA • Portorož - dnevi akupunkture, 7 dni, vsak ponedeljek do 25. 3. • Kompas — ekskluzivni turistični servis PLANICA 50, generalni zastopnik za prodajo vstopnic za 8. svetovno prvenstvo v smučarskih poletih • Planica — 8 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, odhodi z avtobusom ali vlakom 15. 3., 16. 3., 17. 3. PRODAJA KART ZA POSAMEZNIKE. ZA OAN ŽENA: • Rogla — poldnevni izlet, 7. 3. • Brioni, 3 dni, 8. 3. • Brioni, 7-dnevne počitnice, odhod 10. 3. in vsako nedeljo do konca aprila STROKOVNA POTOVANJA: • Celovec — GAST, 1 dan, od 16. do 21. 3. • Verona — kmetijski sejem, 2 dni, 14. 3. • Munehen — obrtniški sejem, 3 dni, 10. 3., 12. 3., 14. 3., letalo -- 1 dan, 14. 3. Na voljo vam je program Kompasova velika potovanja. NA IZLET V BUDIMPEŠTO ALI NA ODDIH V LIPIŠKE TOPLICE — UGODNE CENE Budimpešta slovi kot ena najslikovitej-ših evropskih prestolnic. Tja vas vabi Kompas za tri dni. Cena je ZELO UGODNA: 10.000 din na osebo. Odhod: 29. marca 1985 Lipiške toplice, priznano zdravilišče v zahodni Slavoniji, z udobnim hotelom Lipik (visoka B kat.), z termalno vodo (34 °C) v pokritem bazenu, s prijetno okolico je pravi kraj za pomladanski oddih. Tudi cena 11.400 din na osebo (vključuje tudi prevoz s posebnim avtobusom) za sedemdnevni oddih NI VISOKA. Odhoda bosta 16. in 23. marca 1985. Ponudna je vredna razmisleka! Podrobnejše informacije dobite v vseh poslovalnicah Kompasa in neposredno pri organizatorju: Kompas Jesenice, tel. 81-768 f_TEK, 1. MARCA 1985 OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE ■f- 17. STRAN GLA ggj-ET VI Z NAMI • 30 LET Ml Z VAMI • 30 LET VI Z NAMI • 30 LET Ml Z VAMI • 30 LET VI Z NAMI • 30 LET Ml 7 VAMI • 30 LET VI Z NAMI g 30LET 30 let Elite Kranj Moda za vsak žep Ob ustanovitvi Elite je 18 zaposlenih v petih trgovinah ustvarilo 200 milijonov dinarjev blagovnega prometa — Lani je '29 zaposlenih v 23 prodajalnah v Kranju, Kamniku, Škofji L°ki in na Jesenicah zabeležilo prek 60 milijard starih dinarjev — Še naprej bo Elita prispevala svoj delež k obnovi starega mesta Trgovsko podjetje Elita Kranj letos Praznuje 30-letnico obstoja. 1. januarja ^955, ko je bila ustanovljena, je imela Elija Pet trgovin: Galanterijo, Tekstil, Volno, Urogerijo in Komisijsko trgovino. Takrat-^18-članski kolektiv je prvo leto ustvaril 200 milijonov dinarjev blagovnega pro- ----- ----— - ---a-----s- —- - V'fcta. Z leti uspešnega poslovanja je »levilo trgovin v Kranju in v nekaterih drugih občinah in število zaposlenih na-ra§čalo. Po 30 letih ima danes Elita 23 Prodajaln v Kranju, Kamniku, škofji Loki !n "a Jesenicah. 129-članski kolektiv je •ani ustvaril preko 60 milijard starih dinarjev blagovnega prometa. . Danes je ta delovna organizacija organizirana tako, da je kos najrazličnejšim težavam in jih tudi prihodnost ne skrbi, poletno uspešno poslovanje v Eliti obedujeta dve pomembni samoupravni odločitvi. 1961. leta so se delavci v ta- krat nem kolektivu med prvimi pri nas odločili za specializacijo trgovskih loka-Šnjj ,0v- Za takratne čase je bila to precej- šnja novost in dokaj smela odiočitev. Narekovali pa so jo poslovni prostori, ki l|h je imela ta delovna organizacija. Vsi njihovi lokali so namreč sorazmerno Majhni in bi zato v njih težko prodajali vse in za vsakogar. Specializacija namreč pomeni boljšo in kvalitetnejšo ponudbo, možnost oblikovanja modnih in Cfinejših izdelkov, lažjo predstavitev so-r°dnih izdelkov in tudi celovitejšo ponudbo. Poleg glavnega izdelka je namreč vedno moč dobiti še različne dodatke, ki sodijo zraven. Pomembno pa je nenazdanje tudi to, da se pogosto tudi Proizvajalec izdelka zaveda, da v takšni trgovini njegov izdelek praktično pred-stavlja njega v celoti. Druga pomembna samoupravna odločitev v kolektivu je bila januarja 1978. leta. Takrat so se v Eliti odločili, da se skupaj s štirimi drugimi podobnimi delovnimi organizacijami v Sloveniji povežejo v sestavljeno delovno organizacijo z imenom Moda. Odločitev je bila pomembna zato, ker je Elita tako svoj nastop pred dobavitelji blaga še povečala in utrdila. Prav zato se danes tudi laže spopadajo s težavami, ki jih ima celotno naše gospodarstvo. In nedvomno je tudi to eden od razlogov, da lani v kolektivu niso zabeležili padca prodaje. Nasprotno, celotni prihodek je bil v primerjavi z letom poprej večji za prek 50 odstotkov. S tem pa jim je uspelo zagotoviti tudi sorazmerno dober poprečni osebni dohodek na zaposlenega. Odločitev za specializacijo pa je v Eliti omogočila še nekaj. Danes je ta delovna organizacija znana po tem, da kupcu vedno postreže z modnimi izdelki in to za vsak žep. V prodajalnah v starem delu mesta v Kranju so najbolj kvalitetni konfekcijski in tekstilni izdelki. Le malo stran, v Vodopivčevi ulici, pa so prodajalne z nižjimi cenami. Tovrstno usmeritev in specializacijo nameravajo v Eliti razvijati še naprej. Temu primerno vzgajajo tudi kader. V prihodnjosti nameravajo prodajne površine v starem delu mesta še povečati. Že doslej si je Elita po tej plati veliko prizadevala za obnovo starega dela mesta. V prihodnje bo njen delež še bolj viden. Pričakujejo pa tudi, da v teh prizadevanjih ne bodo ostali osamljeni. Ena od nalog, ki jo nameravajo uresničiti takoj ko bo to mogoče, je ureditev prodajalne blagovniškega tioa v stavbi, kjer ima danes Elita svoje poslovne prostore. To je na Tavčarjevi ulici 31, kjer je že zdaj tudi trgovina Šport. Drugo možnost pa vidijo tudi v Prešernovi ulici v pr- TRGOVSKO PODJETJE prodajalne v Kranju, Škofji Loki, Kamniku, vem nadstropju. Sicer pa bo možnost uresničevanja načrtov krojil predvsem čas. Za letos predvidevajo, da se bo blagovni promet v delovni organizaciji povečal najmanj za 30 odstotkov. Po njihovem mnenju je to tudi dokaj primeren start za spodbudno nagrajevanje. Njihova glavna skrb pa bo, da bodo vedno tudi dobro založeni z izdelki za vsak žep Naj vam v tem kratkem, jubilejnem zapisu v skopih značilnostih predstavimo posamezne Elitine prodajalne v Kranju in v drugih občinah. Najprej moramo povedati, daj je 23 Elitinih prodajaln razvrščenih v posamezne specializirane skupine. Tako imenovano I. skupino sestavlja osem konfekcijskih prodajaln. To so: Konfekcija Na Klancu (Kranj, Vodo-pivčeva 2) V tej prodajalni imajo moško in žensko konfekcijo po nižjih cenah. Pepelka (Kranj, Vodopivčeva 7) V prodajalni imajo bogato izbiro otroške konfekcije, pletenin in perila. Tudi v tej prodajalni so vsi izdelki po nižjih cenah. Moški salon (Kranj, Titov trg 7) V njem vam vedno postrežejo z modno moško konfekcijo in z dodatki, ki sodijo k njej. Ženski salon (Kranj, Titov trg 7) Prodajalna je v prvem nadstropju. V njej dobite žensko modno konfekcijo z dodatki. Mladinski salon (Kranj, Titov trg 7) Mladi v to prodajalno v drugem nadstropju zelo radi zahajajo. V njej imajo predvsem konfekcijo z modnimi dodatki za mlade. Šport (Kranj, Tavčarjeva 31) To je prodajalna s športnimi tekstilnimi izdelki. Baby (Kranj, Titov trg 23) — Baby je prav tako specializirana trgovina, v kateri imajo vso konfekcijo, perilo, celo nekaj igrač; skratka vse razen obutve, od novorojenčka do 16. leta starosti. Čebelica (Škofja Loka, Mestni trg 34) Prodajalna je založena s podobnimi izdelki po nižjih cenah kot Pepelka v Kranju. Tako imenovano II. skupino sestavljajo Elitine specializirane prodajalne za pletenine, srajce, bluze in perilo. To so: Maja (Kranj, Prešernova 11) V tej prodajalni imajo modne pletenine in bluze z dodatki ter letne majice. Jošt (Kranj, Prešernova 11) To je prodajalna za moške, v kateri imajo srajce Labod in Mura. Poleg tega pa imajo v njej tudi moške pletenine in perilo. Pletenine (Kranj, Jenkova 1) Tudi v tej trgovini imajo predvsem blago po nižjih cenah. Postrežejo vam tako z ženskim kot moškim spodnjim perilom ter pleteninami. Moda (Kranj, Titov trg 15) To je specializirana prodajalna ženskega perila ter jutranjih halj. Volna (Kranj, Cankarjeva 6) V tej specializirani trgovini imajo bogat izbor volne za ročno pletenje. Postrežejo pa vam tudi z moškimi in ženskimi pleteninami. Klub (Kranj, Cankarjeva 5) To je predvsem moška specializirana trgovina. Imajo bogato izbiro srajc DTR, moških pletenin in moškega perila. Elita Jesenice (Jesenice, Kidričeva 15) Po nižjih cenah v tej prodajalni dobite volno, vse pletenine in perilo. III. skupino sestavljajo v Eliti tako imenovani Nogavičarji. To so: Nogavičar (Kranj, Titov trg 23) Specializirana prodajalna ima vedno na zalogi vse vrste ženskih, moških in otroških nogavic. Občasno pa v njej postrežejo tudi z različnimi drugimi izdelki. Lastovka (Kranj, Koroška 16) Tudi v tej prodajalni imajo nogavice, perilo, trikotažne izdelke MTČ Čakovec za ženske, moške in otroke-vse po nižjih cenah. Nogavičar (Kamnik, Maistrova 4) V prodajalni imajo vse vrste nogavic in otroške trikotaže. Nogavičar (Škofja Loka, Mestni trg 6) V prodajalni imajo vse vrste nogavic in KRANJ, TAVČARJEVA 31 na Jesenicah v sestavi Sozd MODA Ljubljana vrhnje trikotažne izdelke. IV. skupino pa sestavljajo prodajalne različnih dejavnosti: To so: Bala (Kranj, Cankarjeva 10) Prodajalna je specializirana za posteljnino, brisače, odeje, preproge, oblazinjene izdelke, dekorativo in zavese. Kranjc (Kranj, Cankarjeva 7) V tej prodajalni imajo vse vrste metrskega blaga in podlog. Drogerija (Kranj, Titov trg 18) To je specializirana prodajalna z najrazličnejšim kozmetičnimi izdelki. Prizadevajo si, da postrežejo s fotoizdelki in materialom. Opravljajo pa tudi razvijanje filmov in izdelavo slik. Galanterija (Kranj, Prešernova 14) To je prodajalna z galanterijskimi in usnjenimi izdelki (od denarnic do torbic in kovčkov) Predstavili smo vam vseh 23 Elitinih prodajaln. Ob tem pa velja povedati, da ima danes Elita prek 200 večjih rednih dobaviteljev izdelkov po vsej državi. Največji njihovi dobavitelji so: Mura Murska Sobora, MTČ Čakovec, RIO Rijeka, Tovarna nogavic Polzela, Labod Novo mesto, Rudnik Gornji Milanovac, Rašica Ljubljana, DTR Zagreb, Jutranjka Sevnica, Kors Rogaška Slatina, Umbert Gor-jan Novi grad, Almira Radovljica, Elan Begunje, Ključ Sarajevo, Kroj škofja Loka, Novoteks Novo mesto, Pletenina Ljubljana .. . Elita se pridružuje čestitkam in najboljšim željam za 8. marec. Ob tej priliki vam priporoča obisk v njihovih prodajalnah, kjer vam bodo radi postregli in vam ne bo težko izbirati primernega darila. gOLET VI Z NAMI • 30 LET Ml Z VAMI • 30 LET VI Z NAMI • 30 LET Ml Z VAMI • 30 LET VI Z NAMI • 30 LET Ml Z VAMI • 30 LET VI Z NAMI • 30 LET DARILA ZA DAN ŽENA veleblagovnica globus Kranj — kozmetika, ure — usnjena galanterija — izdelki iz zlata in srebra — perilo Lično aranžiranje za plačilo in prodaja daril na darilne bone Iskrene čestitke za dan žena — 8. marec Kokra Globus Kranj VELEBLAGOVNICA KRANJ POCENI DARILO OB PRAZNIKU, LEP OKRAS V VAŠEM DOMU vam nudi MURKA ELG0 v Lescah pri nakupu keramike LIBOJE: lončki, čajniki različnih barv in vzorcev, krožniki, sklede, skodelice, cvetlični lončki druge kvalitete in z manjšo napako. VELIKA IZBIRA ZNIŽANE CENE Lesce Iz BLAGOVNICE FUŽINAR na Jesenicah sporočajo, da BRIVNIKE BRAUN iz SSR po ceni 3.588, pošljejo tudi po pošti. Priporoča se KOVINOTEHNA — BLAGOVNICA FUŽINAR Jesenice, Titova 1, tel. 81-952 KIT — Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske, Kranj TOZD KOMERCIALNI SERVIS, KRANJ, n. sol. o. Skladišče gradbenega materiala HRASTJE, tel.: 26-371 OBVESTILO GRADITELJEM! Nudimo vam po konkurenčnih cenah gradbeni material: — stavbno pohištvo INLES — — parket — cement — hidrirano apno — Schiedel — YU - dimnik — modelarno opeko — strešno opeko — betonske mreže in železo — betonske mešalce 100 litrov — in ostali gradbeni material Cenjeni kupci: vsakih 20 minut pred uro odpelje lokalni avtobus izpred prodajalne GLOBUS do našega skladišča v Hrastju in nazaj! DELFIN vam nudi bogato izbiro SVEŽIH IN ZAMRZNJENIH RIB Gostilna KERN ^Cerklje na Gorenjskem vabi matere in žene na praznovanje DNEVA ŽENA-8. marca 1985. Rezervacije sprejemamo do 5. marca 1985. Vabljeni! Modna konfekcija KROJ ŠKOFJA LOKA razpisuje na podlagi določil zakona o prodaji stanovanj v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 13/74) in sklepa delavskega sveta z dne 4 2 1985 JAVNO DRAŽBO za odprodajo zasedenega enosobnega stanovanja s kabinetom v izmeri 37,70 m1 na Novem svetu 16/1. v Škofji Loki, ki bo 11. marca 1985 ob 11. uri na sedežu DO Škofja Loka, Kidričeva 81. Izklicna cena je 1.570.021,00 din. Prometni davek plačata: kupec 40 %, prodajalec 60 %. Stroške cenitve in postopka prodaje ter stroške prenosa lastništva plača kupec. Pred javno dražbo morajo ponudniki pri blagajni DO plačati 5 % varščino. Celotno kupnino mora kupec poravnati v 30 dneh po sklenitvi pogodbe. Imetnik stanovanjske pravice ima pod enakimi pogoji pri nakupu stanovanja predkupno pravico. Ogled stanovanja je mogoč 7. marca 1985 ob 11. uri. O L, A 8 18. STRAN MALI OGLASI tel: 27-960 PRODAM MALI OGLASI, OBVESTILA PETEK, 1. MARCA 1985 Prodam od 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, tel. 70-379 783 Prodam 20 do 50 kg težke PRAŠIČE. Stanonik, Log 9, Škofja Loka 1785 Poceni prodam ohranjeno SPALNICO. Ogled vsak dan od 17. do 20. ure. Milivoje Simič, Šorlijeva 10, Kranj 1822 Prodam svetlo moder DEKLIŠKI KOSTIM za birmo in fantovsko OBLEKO za I. obhajilo. Gubčeva 7, stanovanje 18, Kranj 1823 Prodam nov RADIOKASETOFON yoko z deljivimi zvočniki, 2 x 10 W, za 40.000 din. Vidmar, Mlaka 83, Kranj 1824 Prodam teden dni staro TELE. C. na Klanec 5, Kranj 1825 Prodam 7 mesecev brejo KRAVO. Mavčiče 48 1826 Prodam nov električni KAMIN. Anton Rodeš, Savska Loka 5, Kranj 1827 Prodam GORILEC CTC, drobni in semenski KROMPIR Igor in NAPUŠČ za obijanje. Spž Brnik 32 1828 Prodam brezhiben PRALNI STROJ gorenje in globok VOZIČEK PEG ter otroško HOJICO. Mihevc, Kebetova 7, Kranj 1829 Prodam PRALNI STROJ castor. Gorjanc, Kidričeva 21, Kranj 1830 Prodam OBRAČALNIK za seno heo-blitz sental. Janez Kokalj, Srednja vas 4, Golnik 1831 Prodam BETONSKE VEREJE za ograjo, 13 x 13, 15 kosov. Vrhovnik, Mlaka 3/A, Kranj 1832 Prodam suha BUKOVA DRVA. Ba-šelj 7, Preddvor 1833 Prodam mlade OVČKE. Ivan Agn-gič, Zg. Bitnje 194 pri puškami 1834 Prodam »SONCE« S-3. Jože Skuber, Zg. Jezersko 77 1835 Prodam mlade breje ZAJKLE. Rupa 12, Kranj 1836 Prodam A-KLARINET za 9.000 din. Osojnik, Gasilska 3, Šenčur 1837 Prodam NUTRIJE in betonske MREŽE (ugodno). Telefon 42-332 1838 Prodam SLAMOREZNICO s puhal-nikom in verigo. Mavčiče 55 1839 Prodam dobro ohranjeno SEDEŽNO GARNITURO. Milan Zdjelar, Zadraga 6, Duplje 1840 Prodam 14 dni starega BIKCA. Franc Rahne, Na Dole 20, Vodice 1841 Prodam rezan LES za ostrešje, cena po dogovoru. Franc Zalokar, Doslovce 25, Žirovnica 1842 Prodam HARMONIKO, trivrstno, B. ES. AS. ali zamenjam za fička, razliko poravnave po dogovoru in KUPIM stoječo »KREDENCO« in OMARICO za čevlje. Praše 30, Mavčiče 1843 Prodam belo dolgo OBHAJILNO OBLEKICO. Sr. Bitnje 28, Žabnica 1844 Prodam teden dni staro TELIČKO simentalko. Avsenek, Gorica 11, Radovljica 1845 Prodam 400 m PPR KABLA. Žanova 36, Kranj 1846 Ugodno prodam REGAL za dnevno sobo »Katarina«, 3 x 90 cm, dobro ohranjen. Franc Leskošek, Gradnikova 69, Radovljica 1847 Prodam »SONCE« za grabljenje sena in OBRAČALNIK na kardan, z vilami in 15-colske OBROČE, komplet z gumami. Ivan Rakovec, Dolenja vas 30, Selca 1848 Prodam ŠIVALNI STROJ danica. Snediceva 1, Kokrica 1849 Frodam 10 dni starega BIKCA si-mentalca za rejo. Zg. Duplje 26 1850 Prodam ORGLE farfisa VPI 500 ter RAČUNALNIK sinclair 48 K s programi in kasetarjem ali brez. Telefon 064/77-143 1851 Prodam mlado jalovo KRAVO ali MENJAM za brejo. Ivan Ažman, Zg. Lipnica 16, Kamna gorica 1852 Prodam SENO. Hribar, Križ 37, tel. 061/841-094 1853 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK liberta. Telefon 25-441 1854 Prodam večjo količino nerjavečih VODIL za rolete, različnih dolžin. Telefon 44-554 1855 Prodam TELICO simentalko, brejo 2 meseca. Sebenje 63, Bled, tel. 77-755 1856 Prodam dve breji ZAJKLI, črno ožgani. Stane Martinjak, Zabreznica 26, Žirovnica 1857 400 do 500 kosov valovite betonske STREŠNE OPEKE prodam. Ogled vsak dan. Glavandekič, Mavčiče 9, Mavčiče 1858 Prodam tri tone SENA. Ribno 36, Bled 1859 Prodam srednjetežkega KONJA. Leopold Krašovec, Murova 9, Jesenice 1860 Prodam barvni TELEVIZOR blau-punkt, ekran 67. Telefon 78-259 1861 Prodam POMIVALNI STROJ iskra, malo rabljen. Telefon 28-367 1862 Prodam komplet SMUČARSKO OPREMO in JAWO 350. Telefon 77-045 1863 Prodam TRAKTOR zetor 2511. Koseze 22, Vodice 1864 • Prodam PRAŠIČKE, težke od 25 do 30 kg. Telefon 45-434 1865 Prodam kvalitetni stereo AVTORA-DIO. Kali nškova 41, Kranj, Gorenje 18bb Prodam brejo KOBILO, staro 4 leta. Telefon 79-603 1867 Prodam priključek za TRAKTOR to-mo vinkovič 521. Miro Albinini, Sp. Dobrava 4, tel. 79-608 popoldan 1868 Prodam težko KRAVO, ki bo v kratkem teletila. Višelnica 4, Zg. Gorje 1869 Prodam nov plinski ŠTEDILNIK, kuhinjsko MIZO in STOLE. Telefon 22-730 1870 Prodam temno rjavo žametno SEDEŽNO GARNITURO z odgovarjajočo MIZO. Lesce, tel. 74-068 1871 Ugodno prodam čistokrvnega angleškega SETRA z rodovnikom. Ogled popoldan. Marko Gradišar, Zvirče 47, Tržič 1872 Ugodno prodam TELEVIZOR panorama gama, bas OJAČEVALEC, 60 W z zvočnikom in elektronski REVERB efekt. Milan Peternelj, Poljane 63 1873 Zelo poceni prodam ženske ČEVLJE št. 36-37 ter ženski KOSTIM št. 40. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Ul. Gorenjskega odreda 16, stanovanje 2, Kranj 1874 KOLUTNI MAGNETOFON unitra stereo, za 2,5 SM, ZVOČNIKE vveston 120/160, za 4 SM prodam. Peter Turza, Kropa 94 • 1875 Prodam bočno KOSILNICO za traktor deutz. Voklo 67 1876 Prodam 10 dni starega TELIČKA si-mentalca. Podbrezje 18 1877 Prodam obsežno nemško poljudnoznanstveno delo v petih knjigah, starejše izdaje, Hansa Kramerja: Zemlja in človeštvo (Weltall und Menscheit). Knjige so velikega formata s 2378 stranmi, bogato ilustrirane z barvnimi in črnobelimi slikami. Vezane zelo solidno. Jože Rugale, Župančičeva 2, Kranj 1878 Poceni prodam raztegljiv KAVČ, 2 FOTELJA in STEKLO ZA AKVARIJ 100x50x50 cm. Telefon (064) 45-662 1060 Prodam ELEKTROMOTOR, 15 kW, 2800 obr./min. Virmaše 47, Škofja Loka 2015 Prodam KOBILICO, težko okoli 300 kg, zna voziti, nositi, primerna tudi za jahanje. Raztresen, Lučine 32, Gorenja vas 2016 Prodam TELE, staro pet tednov. Marija Bernard, Gosteče 6, Škofja Loka 2017 Prodam žametno modro OBHAJILNO OBLEKO, bele ŽENSKE DRSALKE št. 38, ženski otroški PLAŠČ za 10 let. Srečo Debenc, Reteče 82, Škofja Loka 2018 Poceni prodam FOTOAPARAT agfa-matic 508, pocket sensor, drap dolgo POROČNO OBLEKO, št. 38, preko 3000 značk z vsega sveta in ženski zimski PLAŠČ za 16 let. Šifra: Tržič 2019 Prodam PRAŠIČA za zakol. Stara Loka 11, Škofja Loka 2020 KOSILNICO BCS prodam, tip 715. Franc Homan, Podpurfelca 8, Škofja Loka 2021 Prodam nov PRTLJAŽNIK za 6 parov smuči z vgrajeno KLJUČAVNICO in nov ročni VRTALNI STROJ bosch 650 2 RLE. Andrej Starman, Godešič 14/A, Škofja Loka 2022 Prodam lepo ohranjeno OBLEKO in klasični RADIATOR, po ugodni ceni. Zg. Brnik 119, Cerklje 2023 Prodam ZIMSKA JABOLKA. Babic, Žeje 1 2024 Prodam 17-kubično dobro ohranjeno SAMONAKLADALNO PRIKOLICO. Velesovo 3, Cerklje, tel. 42-426 2025 Prodam fantovsko OBHAJILNO OBLEKO. Telefon 47-385 od 16. do 17. ure 2026 Prodam MOŠKE SMUČARSKE HLAČE št. 48. Telefon 25-919 po 15. uri 2027 Ugodno prodam TROSED-KAVČ. Stojan Fojkar, Ul. Rudija Papeža 5, Planina II., Kranj 2028 Prodam SENO. Virmaše 42, Škofja Loka 2029 Prodam visoko brejo mlado KRAVO ali TELICO ali menjam za jalovo goved. Virmaše 42, Škofja Loka 2030 Prodam 3 tone KORUZE. Pipanova 38, Šenčur 2031 Prodam POSTELJO z jogijem. Telefon 27-798 popoldan 2032 Smrekov OPAŽ, širine 8 cm, 80 kv. m, PUNTE in PONY EXPRESS, prodam. Sp. Brnik 47 2033 Prodam skoraj nov električni HLADILNIK za hlajenje mleka. Letence 9 Prodam japonski stereo RADIOKA-SETOFONJ WALKMAN in 4 ZVOČNIKE, 25 W (niskotonci), 2 ZVOČNIKA, 40 W, (visokotonca), za 5.000 din. Telefon 28-436 2035 Prodam GOSTINSKI ŠANK s hladilno napravo (2,10 x 0,80). Telefon 74-368 2036 ZAJCE francoske — srebrce, samce in samice, prodam. Naklo, tel. 47-367 2037 Prodam traktorsko PRIKOLICO, nosilnost 1 tona in pol. Žerjavka 5 pri Tr-bojah 2038 Prodam nerabljen trgovski RAČUNALNIK, licenca gracia, star pol leta. Telefon 45-503 (064) 2039 Prodam novo kombinirano PEČ za kopalnico. Informacije po tel. 22-791 (064) 2040 Prodam 4 KRAVE simentalke ali dve TELICI v visoki brejosti. Sp. Brnik 70 2041 Prodam ročne VOZIČKE z derco, KOMET za konja »rukreni«, vajete. Zg. Bitnje 43 2042 Prodam motorno ŽAGO stihi. Pšata 19, Cerklje 2043 Prodam ZLATO za zobe. Hribar, Pipanova 78, Šenčur 2044 Prodam lepo izdelane GAJBICE. Kalan, Breg ob Savi 41, Mavčiče 2045 Prodam SILOREZNICO ultra 3, potrebno manjšega popravila. Slavko Debeljak, Stara Oselica 54, Gorenja vas 2046 GRAMOFON philips, prodam za I, 8 SM. Šorlijeva 29, stanovanje 20, Kranj 2047 Termoakumulacijsko PEČ 3 KW ugodno prodam. Telefon 25-714 2048 FOTOAPARAT praktica ULC 3 ugodno prodam. Telefon 21-188 2049 Poceni prodam 250 m ELEKTRIČNEGA KABLA PGP 3 x 1,5 mm. Pre-bačevo7 2050 Prodam OCVE in JAGNJETA za za-, kol ali rejo. Tenetiše 27, Golnik 2051 Prodam FREZO za traktor TV, 30 KM ter 100 PUNT in nekaj BAN-KIN. Tomo Černe, Na Kresu 15, Železniki 2052 Prodam 10 dni starega BIKCA. Podbrezje 75 2053 Prodam KRAVO, dobro mlekarico, ki bo v kratkem teletila. Kovor 37, Tržič 2054 Prodam 4 kW termoakumulacijsko PEČ z rezervnimi grelci, cena 20.000 din. Bled, tel. 77-349 2055 Prodam OVCO in JAGNJE za rejo ali zakol. Kapus, Kamna gorica 107, tel. 79-748 2056 Prodam PLETILNI STROJ passap. Antonija Blazin, Gorjuše 33, Bohinjska Bistrica 2057 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Planina 18, stanovanje 11, Kranj 2058 NORDMANDE tuner in OJAČEVALEC 2 x 30 W ter KASETOFON sansui D 95 M, deklarirano, prodam za 8,5 SM. Telefon 064/27-374 - int. 17 dopoldan 2059 Prodam teden dni starega BIKCA si-mentalca. Pokopališka 4, Kokrica, Kranj 2060 Prodam TV ANTENO za I. in II. program in »PANCERJE« alpina, št. 43. Tomaž Fajfar, Mlekarska 6, Kranj, Čirče 2061 Prodam barvni TELEVIZOR panorama. Hočevar Janez, tel. 21-818 2062 Prodam 9 mesecev brejo TELICO, težko 550 kg, črno-bele barve. Černe, Breznica 8, Žirovnica 2063 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Marj ana Slapar, Pot na zali rovt II, Tržič 2064 Ugodno prodam HI-FI sony, tuner, kasetnik, ojačevalec in zvočnike. Telefon 24-591 2065 Prodam OBRAČALNIK heoblitz, 12-colski GUMI VOZ, KOMPRESOR za traktor IMT, 35 KM in ELEKTROMOTOR škodo, 4 kW na krtačke. Demšar, Ribno 141, Bled 2066 Ugodno prodam rabljeno SEDEŽNO GARNITURO (kavč in dva fotelja). Ko-šmrlj, Veljka Vlahoviča 8, stanovanje 48/VIL, Kranj Ogled vsak dan od 16. do 18. ure 2067 Prodam nov MOLZNI STROJ alfa laval. Telefon 80-081 2068 Prodam ELEKTROMOTOR, 5,5 kW »Rade Končar«, nov. Janša, Zg. Lipnica 3/A, Kamna gorica 2069 Prodam OPAŽ. Telefon 70-013 2070 Prodam 6 tednov starega BIKCA. Voklo 16, Šenčur 2071 Skoraj nova uvožena krznena PLAŠČA, krzneni JAKNI, velur jakni in plašč ter nekaj ženske garderobe, št. 40, 42, 44 ugodno prodam. Telefon 28-704 2072 Prodam rabljeno OTROŠKO POSTELJICO z jogijem za 4.000 din in ho-landski ŠOTOR za 4 osebe, rabljen tri sezone, za 25.000 din. Brezovec, Kaju-hova 14, Bled 2073 Primerna darila za DAN ŽENA v DR0GESANU Kranj, Prešernova 19. KUPIM Kupim AVTOSEDEŽ za otroka -Romer PEG ali domači. Telefon 26-989, Kranj ' Kupim KOSILNICO reform ali njej podobno. Kersnik, Leše 1, Tržič, tel. 50-802 zvečer 2014 Kupim suhe bukove PLOHE, debele 5 cm. Naslov v oglasnem oddelku. 1879 Kupim GRADBENO DVIGALO in gradbene ELEMENTE za opaž. Telefon 21-607 1880 Kupim 250 kg težkega BIKCA si-mentalca. Telefon 45-338 1881 Kupim STOJALO in REFLEKTOR-SKO LUČ za kamero. Naslov v oglasnem oddelku. 1882 Kupim globok OTROŠKI VOZIČEK za dvojčka. Ovsenik, Kidričeva 17, Kranj, tel. 21-635 1883 Kupim VARILNI APARAT CO-2. Telefon 22-281 - int. 21-51 1884 Dvovrstni TRAKTORSKI SADILEC za koruzo kupim. Ponudbe po tel. 064/65-005 1885 Kupim ali zamenjam delno z deskami manjši TROSILEC za gnoj s pokončnimi valji, v dobrem stanju. Telefon 75-928 po 20. uri. 1886 Kupim mlajšo KOBILO haflinger. Zdravko Kosmač, Hotavlje 20, Gorenja vas 1887 Kupim do 17 kubično samonakladal-no PRIKOLICO. Ciril Obed, tel. 064/60-797 1888 Kupim PEČ za centralno ogrevanje, od 20.000 do 25.000 kcal. Telefon 50-260 int. 213 dopoldan 1889 Kupim RAČUNALNIK ZX spectrum 48 K. Telefon 47-256 1890 Kupim klasičen HRASTOV PARKET. Telefon 61-501 po 19. uri 1891 Sprejmem KV MIZARJA IN DELAVCA za priuči-tev. Mizarstvo OVSENIK ALOJZ, Kranj, Jezerska cesta 108/C. VOZILA Prodam rezervne dele za ZASTAVO 750, motor v odličnem stanju. Jože Jak-ša, Avtokleparstvo, Orehovlje 15/A pri Britofu 1797 Prodam AMI 8, celega ali po delih. Jugovec, Podlubnik 98, Škofja Loka, tel. 61-438 1892 Prodam GOLFA, letnik 1977. Ogled popoldan. Ul. Veljka Vlahoviča 4, stanovanje 8, Planina, Kranj 1893 Prodam novo PRIKOLICO za osebni avto, nosilnost 500 kg. Lah Miran, Trata 22, Škofja Loka, tel. 28-408 1894 Ugodno prodam obnovljeno SIMCO 1100, letnik 1974. Berce, Podlubnik 40, Škofja Loka, tel. 61-217 1895 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1982. Telefon 26-211 1896 Prodam dobro ohranjen R-10. Mi-klavčič, Mlaka 22, Kranj 1897 Prodam odlično ohranjen, en mesec vožen APN-4, za 4,5 SM. Kalan, Planina 16, Kranj, tel. 26-729 popoldan 1898 Ugodno prodam MOTOR JAWA 350, letnik 1982, Silvo Kodorovič, Cankarjeva 1, Tržič 1899 Dobro ohranjen OPEL REKORD ca-ravan, letnik 1964, 44 kW, 1700 ccm, ugodno prodam. Telefon 064/27-577 1900 Prodam LADO karavan, letnik 1977. Partizanska 33, Kranj 1901 Prodam karambolirano ZASTAVO 750 in novo ŠKOLJKO za ZASTAVO 750. Pšenična polica 16, Cerklje 1902 Prodam »FIČKA«, celega ali po delih; in 14 ŠPIROVCEV, 12 x 14 x 8. Zg. Brnik 77, Cerklje 1903 ZASTAVO 101 C, januar 1982, gara-žirano, z dodatno opremo, prodam. Telefon 064/21-677 1904 ZASTAVO 101 C, letnik 1982, s plinsko napravo, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 064/21-677 1905 Ugodno prodam registrirano ZASTAVO 101, letnik 1974. Ogled od ponedeljka do četrtka. Vodnik, Zevnikova 1, Kranj, Orehek 1906 Prodam R-4, celega ali po delih in tovorno PRIKOLICO, nosilnost 600 kg. Telefon 24-917 1907 Prodam razne dele za LADO 1200 standard. Janez Malovrh, Sp. Duplje 27, popoldan 1908 Prodam ZASTAVO 750 LE, letnik 1982. Ivan Lavrič, Zbilje 11, Medvode 1909 Prodam ZASTAVO 750-S, letnik november 1977. Janez Oblak, Britof 319, Kranj 1910 Tri malo rabljene GUME michelin 135 SR 13 prodam. Bojan Ambrož, Lu-znarjeva 13, Kranj 1911 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1977. Retljeva 10, Kranj, Čirče 1912 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976, spredaj rahlo karambolirano, celo ali po delih. Davidović, Hraše 45/A, Smlednik 1913 Ugodno prodam FIAT 125-P, letnik 1980. Kati Omejc, Janeza Puharja 8, Kranj 1914 Prodam MOPED elektronic 90. Stara Loka 28, Škofja Loka 1915 Ugodno prodam VW 1300. Čebulj, .^dergas 27, Cerklje 1916 Ugodno prodam CITROEN GS 1,3, letnik 1979, ali zamenjam za manjši avto. Stubla. Škofjeloška 8/A, Kranj 1917 Poceni prodam ŠKODO 110 L, letnik 1974, prva registracija 1976, vozna neregistrirana. Naslov v oglasnem oddelku. 1918 Prodam karambolirano LADO 1600, letnik 1978. Zmago Malavašič, Valjav-čeva 10, Kranj, tel.25-908. Ogled možen pri Moštrokol, Mlaka 169 1919 Prodam ZASTAVO 125-P, letnik 1980, registrirano do oktobra 1985, za približno 150.000 din. Medla, Hotemaže 1 1920 Ugodno prodam vozen FIAT 1300. Boža Fekonja, Tržič, Blejska 5 1921 Prodam MOPED APN-4. Sp. Brnik 54, Cerklje 1922 Prodam obnovljeno ZASTAVO 101, letnik 1973, registrirano do konca leta, prevoženih 76.000 km. Kranj, Straži-ška 12, Stražišče pri osnovni šoli 1923 Prodam ZASTAVO 101, celo ali po delih. Savska c. 50, Kranj 1924 Prodam ZASTAVO 101 po delih, motor z menjalnikom za 35.000 din, HLADILNIK z ventilatorjem za 8.000 din, 4 GUME s platišči za 22.000 din, ALTERNATOR za 5.000 din in ZAGANJAČ za 5.000 din ter ostale dele. Matija Perko, Na Logu 18, Tržič 1925 Zamenjam registrirano, dobro ohranjeno ZASTAVO 101 za manjši avto, po možnosti Z-750. Podljubelj 29/A, Tržič 1926 Prodam 4 GUME z obroči in druge dele za ŠKODO Š 100 L. Rozman, Rožna 28, Šenčur 1927 Prodam skoraj nov TOMOS automa-tic A 3 MS ter lepo ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK. Telefon 26-168 1928 Prodam MERCEDES 220 D, generalno obnovljenega. Klemene, Pokopališka pot 10, Naklo 1929 Ugodno prodam KOMBI-BUS VW 1600 (8 + 1), letnik 1976. Kalan, Breg ob Savi 74, Mavčiče 1930 ZASTAVO KOMBI 435 F, letnik XII. 1978, motor generalno obnovljen, pro dam. Telefon 21-894 1931 Prodam terensko AVTO VAZ ali menjam za osebnega. Slave Debelja*. Stara Oselica 54, Gorenja vas 1932 Prodam MOTOR za DIANO 6, preloženih 60.000 km. Telefon 28-943 19j»J Prodam ZASTAVO 101, letnik 19™ celo ali po delih, cena ugodna. SpaS° Filipov, Straža 13, Jesenice, vsak dan po 16. uri 19J4 Ugodno prodam delno obnovljen0 ZASTAVO 101, letnik 1974. \\ XXXI. divizije 40, Kranj 19JJ AVTOGUME sava best 185-70-1^ ugodno prodam. Telefon 21-188 19J° Prodam 126 P, letnik 1980 - avgust-Pogačnik, Staneta Žagarja 33, Rao° vljica. Prodam karambolirano ZASTAVO 750, prevoženih 39.000 km; in skoraj nov ŠIVALNI STROJ bagat, cena P° dogovoru. Telefon 45-447 — Ciril Martinjak, Kokra 39 2074 VW 1200, letnik 1964, vozen, neregistriran, prodam za 3,5 SM. Kličite P? tel. 27-123 po 14. uri 2070 Prodam R-4 - KATRCO. Milje 26, Šenčur 19£? Prodam 4 komDlet GUME s platiš^ za Zastavo 1300. Telefon 28-628 1938 Prodam avtomobilsko PRIKOLlCCj Zupanova 14, Šenčur l9->y Prodam ZASTAVO 750, letnik 1976, registrirano do novembra 1985. Telefon 064/81-098 I94" Prodam MOTOR in rezervne dele z» Z-101. Janez Dolenc, Smokuč 26, Žirovnica I94* Prodam tovorni avto MERCEDE» kiper, 5-tonski, letnik 1960. Telefon 064/79-619 Prodam ZASTAVO 101, letnik 197» — december. Plačilo tudi s kreditorn-Ogled popoldan. Starič, Za žago 1"' Bled I943 Prodam WARTBURG caravan. ZoJJ man, Gorica 16, Radovljica I94 Prodam ZASTAVO 750, letnik 197/-Radovljica, Cankarjeva 48, stanovanj*: št. 12 1945 Prodam prenovljen R-4, letnik I9' in FIAT 126-P, letnik 1982. Telefon 78-336 I94b Prodam zelo dobro ohranjeno SI A*.. CO 100 GLS, letnik 1976, prevoženi*} 45.000 km. Bled, Bodešče 33 I94' Prodam 126-P, letnik 1978. Telefon 26-469 po 16. uri I94" Prodam dobro ohranjeno ZASTAV1-101, letnik december 1977. Vehovec. Šenčur, Pipanova 76 I94 Ugodno prodam ZASTAVO 750. Zjj" pan, Visoko 75, Šenčur I9 Prodam LADO 1600, letnik 19»«; sprednje steklo za Z-125 special ter ra-zne dele za vivo vauxhall. Šenk, Pre5l dvor 11, tel. 45-009 I95,1 Prodam ZASTAVO 101, letnik 197J. registrirano do februarja 1986. VojK0 Dvoršak, Savka 2, Lesce l9^' Prodam neregistrirano, vozno ZASTAVO 101, letnik 1973. Maks Perkgj vič, Zg. bitnje 172, Žabnica l95"* Prodam R-4 TL, letnik 1981 - oktober. Telefon 27-994 I954 Prodam 126-P, letnik 1979. Telefon 77-510 v petek in soboto, 1. in 2. marca popoldan ali na naslov: Ambrožič, Rožna 3, Bled l955 FORD ESCORT, letnik 1971, prenovljen, poceni prodam. Peter Desančic-Deteljica 6, Tržič l95.D ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1983. garažirano, prodam. Bekova 49, RadoV" ljica l&l Prodam FORD ESCORD, letmj 1978. Zupančičeva 37, Kranj, tel. 27-555 195» Prodam vozno ZASTAVO 101, letnik 1975. Žarko Lapanja, Ročevnica 29, Tr" žič I9* Prodam zelo ohranjenega GOLFA, letnik 1977. Petrovič, Cankarjeva m Radovljica I96" Prodam ZASTAVO 101 po delih. S* benc, Bled, Kumerdejeva 1 1961 FORD ESCORT, letnik 1981, dobrj ohranjen, WARTBURG caravan, letni* 1981, malo vožen rotacijsko KOSILNICO SIP 165, malo rabljeno, ugodno pr°' dam. Ilovka 7, Kranj 196* Poceni prodam R-6, letnik 1969, reg|' strirano do konca marca 1985. Karni' čar, tel. 064/44-059 196* Prodam ZASTAVO 101, prednji de) karamboliran, celo ali po delih, J? razne dele. Telefon 50-843 196* Prodam karambolirano ZASTAV0 750, letnik 1977, po delih ali celo. & bavs Marko, Brezje 42 pri Radovljici I 196' Prodam ZASTAVO 750 LE, letni" 1982, prevoženih 10.500 km, zaščiten0' stalno garažirano, za 260.000 din. Bertjj Ambrož, Kranj, Pševska c. 13, ogleđ vsak dan od 17. ure dalje, razen nedelje 196« ZASTAVO GT 55, staro 13 mesecev* garažirano, zaščiteno, z radiom, prOJ dam. Betonova 34, Kokrica, tel. 25 35* popoldan 196' STANOVANJA Iščem opremljeno GARSONJER0 ali enosobno STANOVANJE v Kranj* Ponudbe pod: Takoj lGjJ Dekle išče neopremljeno GARSy NJERO ali SOBO s souporabo kopalni ce, po možnosti v bližini avtobusne P0' j staje v Kranju za dve leti. Pod šifr0' \ Domačinka l96" Študent išče GARSONJERO v Kr* nju. Nudim zelo dobro plačilo. Kliči** po tel. 27-125 lJgr j Najamem neopremljeno SOBO. S1 j fra: Gotovina v naprej 19L \ Kupim staro STANOVANJE V HlJ | ALI BLOKU. Šifra: Zdomec I97' Upokojenki, ki bi bila pripravljen8 kuhati starejšemu, zdravemu upoH0* 1 PETEK, 1. MARCA 1985 MALI OGLASI, OSMRTNICE .19. STRAN GLAS lencu, ki živi sam v starejši hiši, nudim Ogrevano STANOVANJE, hrano, osta-10 po dogovoru. Ponudbe pošljite v oglasni oddelek pod šifro: Hišica blizu Kranja 1972 Iščem SOBO za samskega moškega v Tržiču ali okolici — do Kranja. Ponudbe pod šifro: Rešitev 1973 V opremljeno SOBO sprejmem moške sostanovalce. Stritar, C. na Klanec Kranj 1974 Zamenjam še nevseljivo GARSONJERO v drugem nadstropju, v Grad-nikovi 11, Kranj za večje STANOVANJE. Milena Kekič, Gradnikova 2, Kranj. Ogled v soboto in nedeljo 1975 Na STANOVANJE sprejmem dekleta. Ponudbe pod: V Škofji Loki 1976 Zamenjam družbeno GARSONJERO, 28 kv. m, s soglasjem DO za dvosobno STANOVANJE s centralnim ogrevanjem. Milena Krneta, Juleta Ga-orovška 30, Kranj 1977 Najamem opremljeno in ogrevano SOBO na Jesenicah ali v okolici. Telefon 81-841 int. 24 1978 Oddam dvosobno, opremljeno STANOVANJE, 75 kv. m (posebej kuhinja, WC, tuš), v Radovljici. Telefon 74-602 1979 Oddam opremljeno GARSONJERO samskemu moškemu. Telefon 21-519 1980 Kupim dvosobno STANOVANJE s kabinetom ali trisobno, do 70. kv. m. Plačilo takoj. Šifra: Vesela pomlad 1981 SOBO ali manjšo GARSONJERO med Bledom in Ratečami kupim ali vzamem v najem za daljšo dobo. Telefon 061/326-702 1982 k Kupim trisobno STANOVANJE v Škofji Loki. Telefon 61-718 od 17. do 18. ure 1983 GARSONJERO ali SOBO s kopalnico v Škofji Loki ali Kranju išče zaposleno dekle. Šifra: Nujno 1984 ..Dvoinpolsobno STANOVANJE v Tr-2lču s centralno, 63 kv. m, prodam ali zamenjam. Telefon 064/26-400 1985 Starejše STANOVANJE, 60 do 80 kv. m, z možnostjo adaptacije ali [nanjšo PARCELO za postavitev montažne HIŠE v bližini Kamnika, Kranja, ^rziča ali Radovljice, kupim. Šifra:, stanovanje ali parcela 1986 Kupim manjše STANOVANJE v severnem delu Kranj. Šifra: Leto 1985 - 1991 POSESTI V Šenčurju pri Kranju prodam starejšo KMEČKO HIŠO z večjim vrtom. Telefon 22-669 1807 Najamem manjši PROSTOR za mirno obrt v Škofji Loki ali bližini. Ponudbe pod: Škofja Loka 1987 Kupim HISO v Kranju, lahko tudi od starejše osebe, ki sem ji pripravljena nuditi vso oskrbo. Naslov v oglasnem oddelku ali tel. 064/22-285 1988 V okolici Kranja dam v najem 60 kv. m dobro urejenih PROSTOROV za skladišče ali mirno obrt. Naslov v oglasnem oddelku. 1989 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO v izmeri 500 kv. m, 10 km od Kranja, smer Gorenjska. Naslov v oglasnem oddelku. 1990 Prodam polovico HIŠE z vrtom. Naslov v oglasnem oddelku. 1992 Kupim manjšo, novejšo HIŠO, staro do 20 let, v bližini Kranja ali v Kranju, z vrtom. Ponudbe pod: Plačilo takoj 1993 Manjšo ZAZIDLJIVO PARCELO med Bledom in Ratečami kupim. Naslov v oglasnem oddelku. 1994 ZAPOSLITVE ELEKTROMEHANIKA — navijanje transformatorjev zaposli delavko za določen čas, nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Ponudbe v oglasni oddelek pod šifro »TAKOJ«. Za pomoč na kmetiji v Rožni dolini na Koroškem iščemo moškega, starejšega od 35 let, predvsem za krmljenje govedi. Stanovanje in hrana v hiši, ostalo po dogovoru. Informacije dobite na tel. (064) 77-138 v soboto, 2. marca, od 6. do 9. ure, ter od 12. do 18. ure zve-ppr Zaposlim dva KV SLIKOPLESKAR-JA z znanjem izdelave demit fasad, z odsluženim vojaškim rokom in z večletno prakso. Začasno delo v tujini. OD po dogovoru. Kličite vsak dan od 19. do 20. ure po tel. 064/22-391 1654 Zaposlim STAVBNEGA KLEPARJA. OD po dogovoru. Radovljica, tel. 75-814 1817 Takoj zaposlim KV ali PKV PLESKARJA. OD po dogovoru. Telefon 064/23-143 1821 Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš sodelavec v pokoju FRANC KOPAČ roj. 1915 Od njega se bomo poslovili v soboto, 2. marca 1985, ob 15. uri izpred mrliške vežice v Kranju. Sindikalna organizacija SAVA KRANJ Umrl nam je naš očka ANTON BOBNAR st. krojaški mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v soboto, 2. marca 1985, ob 16. uri na pokopališče Lipica pri Škofji Loki. Do pogreba leži na svojem domu na Godešiču št. 49 ŽALUJOČI: žena Martinka, otroci Tone, Janez, Magda in Irena z družinami, brat Lojze z družino in drugo sorodstvo Godešič, Reteče, Kranj, Munchen. 28. februarja 1985 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega ljubega sina, brata, strica, nečaka in svaka PETRA ŠENKA p.d. Rajžarjev Peter — Predoslje 79/A se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Onkološkega inštituta Ljubljana, prof. dr. Debevcu in dr. Omanovi za nesebično pomoč. Zahvaljujemo se sodelavcem tovarne Planika Kranj, GKZ — 1ZO Naklo, Tekstilindus — Tkalnica obrat II. Kranj* za izrečeno sožalje, podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena zahvala tudi g. župniku iz Predoselj in g. župniku iz Lesc, ter diako-nu Slavku Kalanu za lepo Opravljen pogrebni obred. Posebna zahva-pLtudi Pevcem okteta Vigred in govornikom^ Planike Kranj in KS Predoslje za ganljive besede ob odprtem grobu, kakor tudi Veri Mudi za nesebično pomoč, sorodnikom, znancem, prijateljem m sosedom za izraze sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi vsem tistim, ki ste ga obiskovali v času njegove bolezni. ŽALUJOČI: mama, brata Jože in Franc, sestre Nežka, Milena in Francka z družinami, nečaki in drugo sorodstvo Predoslje, Britof, Breg ob Kokri, 25. februarja 1985 SNAŽILKO za popoldansko čiščenje zaposlim. Ponudbe pod: 2,5—3 SM 1955 Zaposlim DELAVKO v pletiljstvu. Lahko je brez poklica. Informacije po tel. 47-258 od 15. do 19. ure 1996 Za delo v poletnih mesecih potrebujemo več honorarnih PRODAJALK, za zamenjavo delavk za čas letnih dopustov ..Informacije po tel. 27-479 ali osebno na KŽK G TOZD Komercialni servis, C. JLA 4, Kranj 1997 Sprejmem kakršnokoli DELO na dom. Možna postavitev v^kega stroja. Bukovec, Breg ob Savi 81/A, Mavčiče 1998 Zaposlim KV ŠIVILJO - lahko mlajša upokojenka — za šivanje serijskega izdelka. Telefon 26-408 1999 Takoj zaposlim dva KV ali PKV SLI-KOPLESKARJA z nekaj let prakse. OD 40.000 din. Dušan Bizant, Britof 9, Kranj 2000 SLUŽBO dobi STROJNI TEHNIK s 3-letno prakso in strojni KLJUČAVNIČAR. Šifra: Dober dohodek 2001 OBVESTILA_ ROLETE: lesene, plastične, in ŽA-LUZIJE vseh vrst, POPRAVILA rolet in žaluzij, naročite ŠPILERJEVIM, Gradnikova 9, Radovljica. Telefon 064/75-610 1212 ELEKTROINSTALACIJE napeljujem. Telefon 60-584 1537 TELEFONSKE APARATE in NAPRAVE popravljam, vzdržujem, prestavim in podobno. Oprešnikova 88, Kranj, tel. 25-867 2002 Prevzamem POSEK LESA, lahko tudi spravim do ceste. C. Staneta Žagarja 55, Kranj 2003 BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA v Kranju obvešča, da začne z vpisom v nov ZAČETNI in NADALJEVALNI tečaj 12. marca 1985 ob 15.30 in 13. marca 1985, ob 7.30. Delavski dom, vhod 6, ali tel. 47-256 2004 Opravljam VRTANJE za centralne kurjave in DOLBENJE (štemanje) za elektriko in vodovod. Telefon 50-530 PRIREDITVE 2005 ANSAMBEL SIBILA vabi vsako SOBOTO ob 20. uri na PLES v HOTEL TRANSTURIST ter vsako NEDELJO ob 17. uri na PRIMSKOVO 2006 ANSAMBEL JEVŠEK igra vsak PETEK in SOBOTO v HOTELU ZLATOROG v Bohinju 2007 PLESNI KLUB Kranj vas vabi na MLADINSKI PLES v Delavski dom v Kranj vsak PETEK in SOBOTO ob 20. uri 2008 ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, brata, deda in pradeda JANEZA KLECA ročnega stavca v pokoju se zahvaljujem vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju Onkološkega inštituta v Ljubljani, medicinskemu osebju Zdravstvenega doma Kranj, duhovnikom za opravljeni pogrebni obred in tolažbo v času bolezni, pevcem Upokojenskega zbora Kranj, pevcem okteta Vigred iz Britofa in zboru APZ France Prešeren Kranj, govornikom ob odprtem grobu in vsem tistim, ki ste nam ob bolečih trenutkih pomagali. Žena, otroci z družinami, sestri in ostalo sorodstvo Kranj, 1. marca 1985 ZAHVALA Ob izgubi drage mame, sestre in tete MARIJE ZAPLOTNIK Celarjeve mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in izrekli sožalje. Iskrena hvala gospodu župniku za opravljen cerkveni pogreb in poslovilne besede. Posebej pa se zahvaljujemo družinama Tišler in Štular za vsestransko pomoč v najtežjih trenutkih. ŽALUJOČI: SIN PETER IN SORODNIKI Kokra, 23. februarja 1985 OSTALO Iščem VARSTVO na dom za 8-me-sečnega in 3-letnega sina. Jelene, Na Kresu 12, Železniki 1811 Starejši upokojenec iz Kranja, zdrav in pokreten, išče za 5 do 6 ur dnevno starejšo žensko brez obveznosti za gospodinjstvo. Nedelje proste. Pismene ponudbe pošljite na Glas pod šifro: April 2009 Če si osamljena in ne zmoreš dela na kmetiji, se oglasi. Šifra: Novo življenje 40 2010 Vzamem KRAVO v rejo. Jože Klemene, Podljubelj 90, Tržič 2011 Oddam 3 mesece starega PSA volčja-ka. Posavec 123, Podnart 2012 V VARSTVO sprejmem otroka. Bled, Koritenska 16 2013 VSPOMIN Življenje tebi dano kratko bilo je kot zimski dan, ta dan ni tekel vedno gladko, bilje manj topel kot hladan. 4. marca mineva dve leti, kar si nas mnogo prezgodaj zapustil dragi sin, brat in stric JOŠKO KOCJANČIČ Odšel si tja, kjer ni trpljenja ne gorja, le večni mir. VSI NJEGOVI Britof, 4. marca 1985 ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi in prerani izgubi naše ljubljene mame, babice, prababice, tete in svakinje ANICE ŠTRAUS roj. POTOČNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sedanjim in bivšim sosedom, prijateljem, znancem, sodelavcem SNZSO Kranj, VEMA Maribor in vsem ostalim za izrečena sožalja, darovano cvetje in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Ivanki Gros, posebno pa Relči Marn za nesebično pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi dr. Hriberniku in dr. Bavdku za dolgoletno zdravljenje, zdravstvenemu osebju Bolnišnice Golnik pa za skrb in nego v zadnjih dneh njenega življenja. Posebno zahvalo izrekamo organizaciji ZB Huje za spremstvo in poslovilne besede. Šenčurskemu oktetu se zahvaljujemo za lepo zapete žalostinke, duhovniku pa za pogrebni obred. ŽALUJOČI VSI NJENI Kranj, Britof, Slovenski Javornik, Jesenice, Dovje-Mojstrana. Kranj, 27. februarja 1985 V SPOMIN Prišel bo prvi spomladanski dih, dan je prazen, dan je tih, tebe, dragi očka, ni, da bi skupaj še bili. 1. marca mineva leto dni od tistega strašnega trenutka, ko smo izvedeli, da nam je kruta bolezen vzela dragega moža, očeta, sina, brata in strica TONETA ZLATETA mi. Težko je sprejeti grenko resnico, da te ni več med nami. Tvoje korake še slišimo, tvoj lik je še živ, le tvoj grob priča, da si se za vedno poslovil od nas. Prazen je dom, ker se ne slišijo tvoje besede in tvoj smeh. Ne čutiš bolečine v naših srcih, ki je še vedno ob tebi. Imeli smo te radi, a usoda je tako kruta. NIKOLI TE NE BOMO POZABILI! Zahvaljujemo se vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prižigate sveče, prinašate cvetje ali se ga spominjate. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI POŽARA Hoteli Gorenjke v Kranjski gori so obnovili Planinski dom na Vitrancu Prizadevni delavci Gorenjkinih hotelov v Kranjski gori so se potrudili in obnovili dom vrh Vitranca — Dve restavraciji s skupaj 140 sedeži Kranjska gora — Hotelsko podjetje Gorenjka z Jesenic je v zadnjem letu načrtno obnovilo več svojih hotelskih in gostinskih objektov v Kranjski gori, kamor zahaja vedno več tujih agencijskih gostov. Ne le, da je poskrbelo za dobro počutje ino-zemcev, v prijetnih lokalih se zadržuje vedno več domačih gostov. Niso pa mislili le na objekte v Kranjski gori in njeni okolici, temveč tudi na dom na vrhu Vitranca, ki je bil več let v žalostnem stanju. Dom, s katerim upravlja Gorenjka, je planinskega tipa, leži pa na 1570 metrih nadmorske višine. Od tu je prekrasen pogled na Škrlatico, Mojstrovko, Prisank, Razor, domala na vse Julijce — zanesljivo je to ena najlepših razglednih točk daleč naokoli. Predvsem po zaslugi prizadevnih delavcev Gorenj ke, Franca Ramovša in Edvarda Rolca, ki jim za obnovitvena dela ni bilo žal tudi prostega časa, ima dom danes urejeni zunanjost ter notranjost. V domu so: dve restavraciji, kuhinja in skladišče ter šest sob. Z adaptacijskimi deli so začeli novembra lani in predvidevajo, da bo dom skupaj z okolico dokončno urejen letošnjega maja. Za obnovitvena dela so namenili okoli milijon dinarjev. Oskrba in redno vzdrževanje takšnega doma je dokaj težavno, še posebej, ker tako visoko ni vode. Pozimi in poleti bodo hrano in pijačo, po potrebi pa tudi vodo, vozili z žičnico. Poskrbeli bodo za redno odvažanje odpadkov. Smučarji, ki se bodo želeli povzpeti na Vitranc, morajo pustiti smuči pri srednji postaji žičnice, kajti smuka od vrha do srednje postaje ni dovoljena. Teren je preveč nevaren, da bi ga obvladali celo dobri in spretni smučarji. Zdaj, ko je dom dobil lepšo podobo, se na Vitranc ob lepem sončnem vremenu povzpne zelo veliko ljudi, ki radi posedajo na terasi pred domom. Prav gotovo pa bo obisk precejšen poleti, kajti Vitranc je izhodiščna točka na Cipernik, pa tudi zmajarji bodo gotovo redni gostje, saj se odtod spuščajo v dolino. Gorenjkin dom na Vitrancu je izredna pridobitev za Kranjsko goro, saj kraj s tem pomembno razširja in bogati svojo ponudbo; ponudbo za zimsko in letno sezono, kajti poleti so gostje Kranjske gore tisti tujci in domačini, ki ljubijo čist zrak in mirno naravo. Z zadovoljivo ponudbo hrane in pijače vrh Vitranca je Gorenjka napravila korak naprej v turističnem razvoju našega najbolj priljubljenega turističnega središča. D. Sedej Z vrha Vitranca je prekrasen pogled na Julijce. Praznik radovljiških planincev Radovljica — Planinsko društvo Radovljica praznuje te dni lep jubilej, 90 let delovanja. Ustanovili so ga 10. marca 1895 kot tretjo podružnico takratnega Slovenskega planinskega društva. Društvo je poleg radovljiškega območja zajemalo zgornje-savsko dolino in bohinjski kot. Društveni odbor, ki so ga sestavljali dr. Vilfan, Hugo Roblek, Jakob Aljaž. Josip Jalen, Josip Ravhekar, Ivan Cop, Richard Schrev, Jakob Žu-mer, Pianeckv in Gerčar, si je prizadeval za postavitev koč. Že leta 1895 so zgradili Vodnikov dom, prvo slovensko kočo pod Triglavom, postopno pa so zrasle postojanke na Rodici, v Planici, na Poljski planini, pod Babjim zobom, na Konjščici pa na Begunj ščici Tomčeva in Vilfanova koča. Markirali so pota ter prirejali izlete, predavanja in veselice. Članstvo je iz leta v leto naraščalo. Dijaki so dobivali za obisk koč brezplačne izkaznice. LOTERIJA srečka št. din srečka št. din 440 200 45 80 5230 600 55 80 06160 4.000 1645 680 86210 4.000 1725 2.000 87820 6.000 7245 680 05015 6.000 21 120 57485 4.000 189535 30.000 41 120 303095 30.000 51 80 . "341135 100.000 210641 30.120 458731 1,000.000 39976 6.000 216136 30.000 32 80 60 92 100 7 342 200 6037 860 65102 8.000 9717 1.060 26782 2,000.000 74847 10.060 263322 200.000 97907 4.060 28 140 3 60 308 200 70653 8.060 2668 600 095583 30.060 4078 1.000 64768 4.000 44 160 49 140 64 120 89 100 314 400 99 100 1614 800 012129 30.000 88044 10.160 035849 30.140 98474 fi.000 090139 30.000 Med prvo svetovno vojno je delo društva zamrlo in po njej je ostalo le malo ljudi s planinskimi izkušnjami. Leta 1920 se je ponovno pojavil Roblek, ki je bil velik pobudnik planinstva, a je žal tragično umrl v požigu Narodnega doma v Trstu julija 1920. leta. Društvo je obnovilo nekaj koč. leta 1932 pa se je načelnik Slavko Sušteršič zavzel za izgradnjo Ro-blekovega doma na Begunjščici. Leto pozneje so dom izročili svojemu namenu. Tudi druga svetovna vojna je opravila svoje. Roblekov in Valvasorjev dom sta bila 1. 5. 1943 požga-na, arhiv pa je bil uničen in porazgubljen. Ostali so agilni člani, ki so že 1945. leta osnovali nov odbor. Z mnogo prostovoljnega dela so obnovili in leta 1946 odprli Roblekov dom. Leta 1951 so sezidali Pogačnikov dom na Križkih podih, leta 1954 pa Valvasorjev dom. Predlani so dogradili tovorno žičnico iz Trente do Pogačnikovega doma, gradijo pa tudi bivak z zimsko sobo, ki ga bodo odprli letos. V društvu je danes še 15 planincev, ki so člani že preko 50 let. Z 90-letnico ustanovitve društva pa so povezani še drugi jubileji. Pri njem 25 let deluje mladinski odsek in 20 let postaja GRS. Letos je tudi 10-le-tnica pobratenja društva s PD Ravna gora iz Varaždina. VM DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 2. marca bodo dežurne naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA TOZD Maloprodaja: pri Petrčku, pri Nebotičniku, SP Oskrba, PC Planina I, PC Planina-center, PC Britof, PC Labo-re, SP Preddvor od 7. do, 18. ure, od 7. do 17. ure PC Šenčur. TOZD Delikatesa: Hrib Preddvor in Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, Kle-menček Duplje od 7. do 16. ure. V nedeljo, 3 marca bodo dežurne naslednje prodajalne: Naklo v Naklem in Gorenjka Cerklje od 7. do 11. ure ŠKOFJA LOKA SP Mestni trg 9, mesnica Mestni trg JESENICE Delikatesa Posl. 7 in Delikatesa, Kasta 4, Jesenice TRŽIČ Mercator Deteljica in Mercator Križe od 7. do 17. ure, Živila Jelka od 7. do ZGOREL KOZOLEC Vešter — Otroška igra z vžigalicami in petardami je kriva požara, ki je v ponedeljek, 25. februarja, zajel kozolec Tineta Hafnerja iz Binklja pri Škofji Loki. Ogenj je uničil kozolec, v njem pa 2 toni ječmenove slame, ki jo je v Hafnerjevem kozolcu shranil kmet iz bližnjega Veštra. Škoda je ocenjena na 200 tisoč dinarjev. VNEL SE JE ELEKTROMOTOR Škofja Loka — V proizvodni hali škofjeloške Jelovice na Trati je v torek, 26. februarja, nastal požar. Ogenj je zajel prečiščeval-ne filtre, ki med delovnim procesom vsebujejo več kubičnih metrov žagovine. Ponoči so filtri še normalno delovali, ob petih zjutraj pa se je oklep pri enem razširil in žaganje se je vsulo na elektromotor. Ta se je segrel in žago-vina se je vnela. Požar je zadušil gasilec iz delovne organizacije, tako da ni bilo hujše škode niti ne zastoja v proizvodnji. D. Ž. NESREČE S CESTE V DREVO Vopovlje — Za 350 tisoč dinarjev škode in hudo ranjena voznica sta -posledici prometne nesreče, ki jo je v ponedeljek, 23. februarja, povzročila 49-letna Darinka Kos s Klanca. Med vožnjo skozi Vopovlje jo je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo, zapeljala je s ceste in bočno trčila v drevo. D. Ž. Nesreča zaradi objestnega smučarja Krvavec — Na smučišču na Ki vavcu se je minulo soboto spet zgodila nesreča. 21-letni Milan K. iz Vele-sovega je pri smučanju trčil v 16-let-nega Jureta M. z Milj. V nesreči je bil slednji huje ranjen. Zoper povzročitelja so cerkljanski miličniki napisali kazensko ovadbo. Streljanje na meji Korensko sedlo — V torek, 26. februarja, so poldrugo uro pred polnočjo v kraju Blok, dobrega pol kilometra pred mejo z Avstrijo pri Korenskem selu, odjeknili streli. Vojaki karavle na Korenskem sedlu so pri poskusu ilegalnega prehoda čez državno mejo zalotili dva tujca. Ker se na opozorilo nista ustavila, so sprožili opozorilni strel. Eden od »mejašev« je pobegnil, drug pa počakal in se predal. Prijeli so madžarskega državljana, ki je že avgusta emigriral iz domovine in do zdaj bival v Beogradu, zdaj pa je nameraval k družini v Ameriko. Z romunskim državljanom, ki je zbežal, sta se srečala v nekem beograjskem hotelu in načrtovala skupen pobeg prek meje. Občni zbor radovljiških planincev Radovljica — Planinsko društvo iz Radovljice vabi svoje članstvo na redni letni občni zbor, ki bo danes, 1. marca 1985, ob 17. uri v veži osnovne šole v Lescah. Zbor bo potekal po že ustaljenem dnevnem redu. Po njem bo predavanje Od naših gora do Himalaje, v katerem bo znani alpinist Viki Grošelj prikazal izbor svojih diapozitivov. Obenem društvo obvešča, da bo za 90. obletnico ustanovitve radovljiškega planinskega društva odkrilo v soboto, 9. marca 1985, ob 17. uri na Linhartovem trgu 21 v Radovljici spominsko ploščo, pol ure pozneje pa bo odprlo razstavo v graščini. (S) Tečaj smučarskega teka Kranj — Zbor vaditeljev, učiteljev in trenerjev smučanja Kranj vabi ljubitelje smučarskega teka na začetni in nadaljevalni tečaj, ki bo od ponedeljka, 4. marca, do četrtka, 7. marca, na Sorskem polju. Cena tečaja je 700 dinarjev, v to pa je všteto učenje smučarskega teka in maže za čas tečaja. Prireditelj sprejema prijave v ponedeljek ob 15. uri na zbornem mestu na avtobusni postaji Orehek (Ljubljanska cesta), odkoder se bodo tečajniki odpeljali do KŽK-jevega posestva na Sorskem polju. Tečaj bo trajal vsak dan od 15.30 do 17.30. Zadnji dan bodo tečajniki lahko preskusili znanie za značko ->test iti« S kislim nasmehom v turistično sezono Ko manjka denarja, se najprej odpovemo tistemu, čemur se najlažje. Med drugim je to tudi obisk gostinskih lokalov. Danes ni redko takole razmišljanje v družinah: namesto da gremo v gostilno, kupimo meso in doma naredimo dobro kosilo ali večerjo, stalo nas bo vsaj pol manj, vsi bomo do grla siti in še ostalo bo . . . Gostinci taka razmišljanja že dobro občutijo. Gostje, ki so prišli vsak konec tedna na kosilo ali večerjo, so obiske zmanjšali vsaj na polovico, ne privoščijo si več aperitivov in tudi ne sladice in kavice na koncu. Spet naročajo le še juho in sendviče, s katerimi se umaknejo v naravo. Včasih so bile gostilne prazne le teden pred plačo, zdaj so polne le prvi teden po plači. Gorenjski gostinci te dni kar naprej »sejejo«. Posvetujejo se zdaj v Radovljici, v Kranju, v Škofji Loki. Kaj storiti, da ne bo zijal takšen prepad med zasebnim in družbenim gostincem? Doslej je bil zasebni gostinec cenejši, zdaj se je obrnilo. Z novim prometnim davkom, ki je za 30 odstotkov bolj udaril zasebne gostince kot družbeni sektor, lahko ceneje pijemo pivo v hotelu sredi Kranja kot pa v navadni gostilni na robu mesta. Ko je tu jeza zaradi visokega prometnega davka na pivo, naravne in umetne žgane pijače vse bolj vroča, v drugih republikah za ta ukrep še ne vodo. Tudi v turističnih središčih — v Portorožu in drugod — se zaradi novih davkov ne razburjajo. Oni imajo čez zimo zaprto, v sezoni pa navijejo cene, da doprinesejo zaslužek za vse leto. Bodo pač to sezono toliko dražji. Udarjen je gostinec, ki ima odprto vse leto — samo zaradi domačega gosta. pirali. Borili se bomo, da se izenačimo z družbenim sektorjem. S tem ukrepom se počutimo manj vredne. Ne more mi biti vseeno, da bo gost, ki je deset in več let redno prihajal v moj lokal, zdaj zaradi takega ukrepa prisiljen oditi drugam, čeprav ga bom povsem razumel. Saj danes nihče nima denarja za od-met. Pravi gostinci smo gostinci s srcem. Ni nam težko biti na voljo gostu ne v nedeljo ne za praznik ne pozno v noč, le priznano naj "bo naše delo in naj ne bo takih razlik, da se danes počutimo kot črnci med belci. Otroke sem usmeril v gostinstvo, uredil sem lokal, da se v njem gost bolje počuti, uredil sem tudi okolico, vendar v svojo škodo res ne bom mogel prodajati.« # Jože Markun, gostilničar z Bele pri Preddvoru, predsednik sekcije kranjskih gostincev: »Pri nas prodamo več hrane kot pijač, vendar nabitek na hrano zaradi podražitev ne bo prenesel še pokrivanja izgub pri pijači. V višje cene pijač kot jih ima družbeni sektor, smo primorani. Promet se zmanjšuje, stroški elektrike, energije in vsega drugega pa naraščajo. Oddaljene gostilne so udarjene že tudi zaradi podražitev bencina. Veliko dražje bi morali biti, a kaj, ko potem ne bomo imeli gostov. Tu smo nemočni. Ni pošteno, da dela zakon take razlike med zasebnim in družbenim sektorjem. To nas najbolj boli. Preko Zveze združenj obrtnikov bomo pri ustavnem sodišču sprožili ustavni spor, naj se temeljni prometni davek zasebnih gostincev izenači z družbenim sektorjem.« • Mato Begič, gostilničar iz Stražišča, podpredsednik Obrtnega združenja Kranj: »Namen našega sestankovanja ni, da bi gostilne za- # Igor Furlan, picerija Jeshar-na, predsednik sekcije gostincev Škofja Loka: »Nekateri naši gostinci so na tako povišanje prometnega davka žolčno reagirali, celo zapirali so lokale. To se mi ne zdi nič čudno. Če bi jaz imel manj delovne sile in lasten lokal, bi verjetno ukrepal enako. Mislim, da bodo podobno reagirali še nekateri, ki prodajajo v februarju pijačo po starih cenah in ki bodo morali 10. marca odvesti prometni davek po novih stopnjah. Ti so že v izgubi. Po naših izračunih se bo zaradi visokega prometnega davka bruto promet znižal za okrog 34 odstotkov, kar bo bistveno vplivalo na osebne dohodke obrtnikov in zaposlenih, ravno tako pa na raz-— širjeno reprodukcijo; tudi investicije ne bo. Ogroženo bo tudi redno vzdrževanje lokala in vprašljivo bo nadaljnje zaposlovanje delavcev. Mislim, da ta prometni davek jemlje voljo, je tako destimulativen, da bomo, če bo obveljal, prišli v turistično sezono s kislim nasmehom. Najbolj pa me moti to, da si ne znam razlagati tega nesprejemljivega zakona: ali je to le pomota ali politična akcija iz ekonomske nuje. Ce je slednje, bodo podobni udarci verjetno zadeli tudi ostale obrti pri nas.« D. Dolenc Namiznoteniški dvoboj Jugoslavija : Madžarska Med gosti tudi indijski reprezentanti Kranj — Za dvoboj sedmega kola evropske namiznoteniške super lige med Jugoslavijo in Madžarsko v sredo ob 16.30 v športni dvorani na Planini je med ljubitelji igre z belo žogico veliko zanimanja. Med gosti, ki si bodo ogledali dvoboj, bodo tudi namiznoteniški igralci Indije, ki se bodo med pripravami pri nas pomerili tudi s slovensko in jugoslovansko reprezentanco. Šurbek, Kalinič, Kovač, Perkučinova in Batiničeva. njim se bodo pridružili še ostali reprezentanti, bodo po dvoboju v Kranju odpotovali v Kranjsko goro na skupne priprave za najpomembnejša letošnja tekmovanja. Vstopnice po 100 dinarjev za dvoboj Jugoslavija : Madžarska so še na voljo, kupite jih lahko v turistični agenciji Alpetour v hotelu Creina v Kranju. /, i Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radov-!\v I, ljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni urednik Milan Bajželj — Odgovorni urednik Jože Košnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelbvčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sedej, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Žlebir - - Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Si..-.. • Hain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — Ust izhaja cd • ktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tedni k, od januarja 1980 trikrat tedensko, od januarja ltM kot >*>ltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenj. 1--i tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mo£o Pijadcja 1 — Tekoči račun pri SDK v "ranju Številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor In glavni urednik 28-463, redakcija 21-800, odru .orni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propagandu, računovml.-1\ o 28-463. mu! cflaoi, naročnin* 27-M* — Oprntteno pronw*n«g* davka po pristojnem-, mnenja 421-1/72 — N tročn ta •>» l. polletja 75» din