t Fr. F. Zajec Ljubljana = Stari trg št. ZB 0 Priporoča svoj dobro urejen ^ optični zavod “"pj kakor različne vrste naočnikov, ščipalnikov, toplomerjev, zrakomerjev, dalnogledov itd. — Vsa popravila se izvrše dobro in ceno. Očala in ščipalniki se napravijo natančno po zdravniškem - receptu. - Velika zaloga raznih žepnih in stenskih ur, zlatnine in srebrnine, kakor prstane, zapestnice, brožke, verižice, priveske itd. Zahtevajte novi cenik, ki ga pošiljam brezplačno! MflTUNOVfl smihovska akcijska in plzenska restavracija Kr. Vinohrady, Furhynouo namesti. Toči smihovsko akcijsko pivo, svetlo in črno ter plzenski »prazdroj«. Zajutrk, obed, večerja, okusno pri¬ pravljeno, pred in po gledališki ....= z predstavi. Amerikanski biljard. Soba za društva in pianino v prosto — vporabo. ~ Veliki senčnat vrt. Zbirališče Sloveneev. Za veliko naklonjenost prosi JRN MRTUNR. Knjigarna L. SCHWEMTMER —g LjuBLjnm g— Prešernove ulice št. 3 priporoča svojo bogato in skrbno urejeno zalogo knjig vseh slovstvenih vrst, mla¬ dinskih spisov, zemljevidov, muzikalij za glasovir, gosli, citre i. t. d. Popolna zaloga šolskih knjig - za vse šole. - Trgovina s papirjem, pisal¬ nimi in risalnimi pofrebšč. Vse potrebščine za šole in - pisarne. - Lekarna ;; pri flngelju" Novo mesto (Rudolfovo) D. Hdrijanič, prej S. pl. Sladovic priporoča svojo bogato zalogo kosmetičnih stvari, raznovrstnih tu in inozemskih spe¬ cialitet in vseh lekarskih potrebščin. T Slavnim bralnim društvom in čitalnicam uljudno priporočam svojo na novo urejeno knjigoveznico. Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela prav solidno in točno in po najnižjih cenah. Josip Dežman Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 7. J5 V. H. ROHRMANN priporoča svojo veliko trgovino z vegeta- bilijami, deželnimi pridelki in izvoz ovočja - na debelo - v Ljubljani in Novem mestu. DIJAŠKI — ALMANAH zn LETO V LJUBLJANI 1908. Izdala „Eksekutiva slov. narodno-radikalnega dijaštva". Tisk J. Blasnika naskd. V Ljubljani. pksekutiva narodno-radikalnega dijaštva izdaja *- s tem svoj drugi dijaški koledar. Pičlo odmerjeni prostor, zraven tega pa združene zahteve dijaško - informativnega koledarja in almanaha, ki naj posveča pozornost vsem vprašanjem, katera zanimajo dijaka bodisi v stanovsko-socialnem bodisi v intelektualnem pogledu, nam neizmerno otežkočajo njegovo zadovoljivo ureditev. Upamo pa vseeno, da ga bode mogoče s časom in s podporo našega dijaštva potrebam primerno razširiti, in da se bode vsaj kot vsakoletna publikacija naše struje izpopolnjeval. V informativnem delu smo bili žal pri¬ morani izpustiti radi pomanjkanja prostora marsikaj, predvsem važna pojasnila glede viso¬ košolskih zavodov in študij izven Avstrije. V ostalem smo ta del, kjer se nam je zdelo potrebno in smo mogli dobiti natančnejše podatke, razširili in izpopolnili, sicer pa pustili nespremenjenega. V drugih delih smo po¬ svetili letos večjo pozornost v prvi vrsti našim srednješolskim tovarišem. ..Jugoslovansko di- jaštvo", nova rubrika, ki smo jo vpeljali, naj bi postala stalna v našem koledarju ter sezna¬ nila s časom naše dijaštvo natančnejše z raz¬ merami med bolgarskim, hrvatskim in srbskim dijaštvom. Svoje prijatelje ter vse one, ki zasledujejo z zanimanjem življenje v dijaštvu, prosimo, da razširjajo naš koledar ter nam omogočijo s svojimi nasveti izpopolnitev v prihodnjih letnikih. Slednjič se zahvaljujemo vsem cenj. sotrudnikom za prijazno sodelovanje. Uredništvo. LJUBLJANA, meseca vel. srpana 1908. KOLEDRRIj, RAZDELITEV (JR, POSTME IM KOLK. PRISTOJBINE, VOJAŠKA DOLŽMOST itd. o □ □ Kimavec 1908 September 8. Mali Šmaren. - 28. Viclav (na Češkem). ZRPISKi Vinotok 1908 Oktober ZRPISKI 0 Listopad 1908 November 1. Vsi svetniki,— 15. Leopold (na Nižje Avstrijskem). ZAPISKI 013002®®®®®®®®®®®®®®®®®® Gruden 1908 December ZAPISKI Prosinec 1909 Januar ZA PISKI @ii3io@i@@i@i@0@i3i3i@i@i@i@i@i@0i3iai3i@) Svečan 1909 Februar 2. Svečnica. -- 23. Pust. ZAPISKI Sušeč 1909 Marec 19. Jožef (na Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem). — 25. Oznanenje D. M. - ZRPISKI Mali traven 1909 April 11. in 12. Velika noč. I i ZAPISKI Vel. traven 1909 Maj 16. Janez Nepom. (na Češkem). — 20. Vnebohod. — 30. in 31. Binkošti. - ZRPISKI 0 K CD o K S O H ►H g {► g 5 ? s sr s š’ S 3 P t* H ' S* t? g S ??<£ i PO o N< o 3 , s H 1 <"D< f3T ~ Slovanska imena mesecev. Kolkove pristojbine. Kolki za pobotnice. Od K n n n n » m n n 4 do' 40 40 „ 80 80 „ 120 120 „ 200 200 „ 400 400 „ 600 600 „ 800 800 „ 1600 Absolutorij. Domovinski list. Immatrik. list. Indeks (za vsak tečaj) .... Krstni list. Potni list. Pravila društvena, naznanilo . . „ društ., eks. prepisa, pola „ društvena, eksemplar s po trdilom polit, urada, prva pola vsaka nadaljna pola .... Prepis (za vsako polo) .... Reverz. Spričevalo zrel., o teoret. skušnjah na vis. šoli, iz drž. knjigovodstva Spričevalo semestralno, kolokvijsko Verific. podpisa sodnijsko za 1 podpis „ „ notarsko za 1 podpis „ „ za vsak nadaljni pod¬ pis sodnijsko . . . „ „ notarsko . . . . Vojaške zadeve: za oprostitev od voj. vaj, za nabor v drugem kraju Zabave, koncerti, gled. predstave z vstopnino, prošnja za dovoljenje Zdravniško spričevalo. Vojaška dolžnost. Nikakor ni mogoče, našteti vse brezštevilne predpise, ki se tičejo vojaške službe; zato smo se omejili le na splošnejše informacije. Podrobnosti najde vsakdo v slučaju potrebe v dotičnih predpisih. V zamotanih slučajih pa je najbolje obrniti se na kako vojaško inform. pisarno. Pravico do enoletne vojaške službe imajo: 1. V armadi: absolventje višje srednje šole, (realke, gimnazije, viš. gospod, šole, učiteljišča, trg. akademije in podobnih šol, če so šolo absolvirali do 1. vinotoka tistega leta, v katerem so dosegli starost 21. let, (zrelostni izpit se ne zahteva, treba je pa v tem slučaju služiti na lastne stroške), dalje oni, ki so napravili po¬ seben izpit primernega obsega pred voj. zbor. poveljstvom. Enoletni prostovoljec si lahko izbere zbor, ne more si pa izbrati posadke. Službo je v splošnem treba nastopiti vsaj do 1. vinotoka 24. leta svoje starosti. Slušatelji zdravilstva nastopajo polletno akt. službo najpozneje 1. mal. travna 25. leta svoje starosti; drugo polovico službe pa na¬ stopijo po svoji promociji kot zastopniki asi¬ stentov pri voj. zdrav, inštitutih, toda najpoz¬ neje do 1. mal. travna 28. leta svoje starosti. Kdor do te dobe ni dovršil svojih študij, mora odslužiti drugo polovico kakor ostali prostovoljci. Farmacevti, kateri so do 1. sušca nabor¬ nega leta absolvirali 6. razred sred. šole in napravili tirocinalni izpit, nastopajo službo kot diplomirani magistri farm. Kdor pa ne doseže diplome do 1. vinot. svojega 26. leta, zgubi to ugodnost. 40 Veterinarci, kateri so začeli študirati živino- zdravništvo vsaj do 1. sušca svojega nabornega leta, nastopijo enoletno službo po dobitvi diploma. Kdor diploma ni dobil do 1. vinot. svojega 24. leta, zgubi ugodnost enoletne službe. Kdor ni napravil častniške skušnje, mora služiti še 2. leto (,tudi na drž. stroške), ter obdrži lastnost enolet. prostovoljca; skušnjo lahko ponovi. — Pravico do enoletne službe izgubi, kdor je bil obsojen radi prestopka, storjenega iz dobičkarije, prestopka proti nravnosti ali zločina. II. Pri 'vojni mornarici: 1. redni slušatelji tehnike, stroj. tehn. oddelka; 2. absolventje viš. ind. šole, stroj. teh. oddelka; 3. slušatelji navtičnih šol. • Kdor ima pravico, da služi pri vojakih le eno leto, mora oddati prošnjo, ki je kolka prosta, najpozneje do konca svečana (!) nabornega leta okrajnemu glavarstvu (v avto¬ nomnih mestih magistratu), v katerem ima domovinsko pravico, ali pa najpozneje naborni komisiji pri glavnem (ne pri naknadnem!) naboru. Komur se je dovolilo, da gre k naboru drugje, ne v domačem kraju, mora kljub temu oddati prošnjo pri domačem okr. glavarstvu (oz. magistratu), nikakor pa ne šele pri naborni komisiji. Če odda prošnjo šele pri glavnem naboru, mora navesti zadosten vzrok, zakaj ni mogel vposlati prošnje že v svečanu. Izročiti mora prošnjo pred zdravniško preiskavo. Vsakdo najbolje stori, da opravi vse v svečanu, da pozneje nima sitnosti, kajti v slučaju zamude 41 ne pomaga nobena prošnja, niti na cesarja. Služiti se mora potem tri leta. Prošnja, ki jo mora vložiti vsak slov. dijak v slovenskem jeziku, naj se glasi približno takole: C. kr. okraj, glavarstvo (oz. slavni mestni magistrat) v N! Podpisanec prosi za pravico enoletne prostovoljne vojaške službe na državne (oz. na lastne) stroške z nastopom prezenčne službe v (pehotnem, topničarskem) polku štev. . . . v N. z dnem 1. vinotoka 19 . . (oz. pri me¬ dicinah: 1. malega travna 19 . .) in prilaga: 1) spričevalo (iz zavoda, ki mu sploh daje pravico do enoletnega prostovoljstva, torej: ali potrdilo frekventacije z visoke šole, ali maturitetno spričevalo, ali spričevalo iz zad¬ njega razreda srednje šole). 2) Vstopni list (izdan od okrajnega glavarstva oz. magistrata). 3) Krstni list. Poleg tega: a) za prosilce na državne stroške: 4) ubožni list (da ga pristojna občina, potrdi župnik: potrebna je opomba, da prosilec ne zmore vplačati zneska 348 K). 5) Rodbinski popis (Familien- ausweis, formularji se dobe po 2 vin. v Uči¬ teljski tiskarni v Ljubljani, če jih nima v zalogi župnik, ki mora to listino tudi potrditi.) — b) za prosilce na lastne stroške: 6) Reverz (potrdilo očeta oz. varuha, do bo sin [varo¬ vanec] služil na svoje stroške). Kdor prosi za enoletništvo pred 21. letom, mora priložiti tudi dovoljenje očetovo, da sme vstopiti k vojakom. O ugodnostih slušateljev vis. šol v dobi vojaške službe glej tozadevne naredbe v viso¬ košolskih zbirkah zakonov, ki jih dobi vsakdo pri vsprejeinu na visoko šolo. O) Oj 42 50LSTV0 Visoke šole. Splošni del. 5 1ovensko dijaštvo pohaja v večjem številu visoke šole na Dunaju, v Gradcu in Pragi, kjer posebno v zadnjem času število sloven. visokošolcev precej raste. V interesu slovenskih dijakov samih bi bilo želeti, da bi kar v naj¬ večjem številu posečali češke visoke šole. Tam niso izpostavljeni — kakor je to na Dunaju in v Gradcu — šovinizmu nemško - nacijonalnih profesorjev, ki je prepogosto vzrok, da nadarjen in marljiv slovenski dijak pri skušnji propade. Tudi v materijelnem oziru moremo Prago kot jako ceno mesto le priporočati. Res je sicer, da filozofom za sedaj skušnje napravljene iz nemščine na češki univerzi ne veljajo za naše srednje šole in da se iz slovenščine ne more tam napraviti izpita, ali juristi, tehniki in medicinci naj bi izključno študirali v Pragi in obrnili hrbet nam neprijaznim nemškim visokim šolam. Poleg vsega tega mora iti naše stremljenje po uresničenju naših vseučiliških zahtev za tem, predvsem doseči provizorij slovenskega vseuči¬ lišča na češki univerzi v Pragi, dokler še vršimo priprave za vseučilišče v Ljubljani. V tem edino vidimo realno pot k lastnemu vseučilišču. Slovensko dijaštvo bode gotovo prvo, ki bo podpiralo našo delegacijo pri teh zahtevah in se koncentriralo na praških visokih šolah. — Komur razmere le količkaj dopuščajo, naj bi pogledal za kak tečaj v tujino, na kako fran¬ cosko, angleško ali nemško visoko šolo ; germanistom ter modernim filologom je to skoro neobhodno potrebno. Prva skrb, ki jo ima dijak s prihodom na visoke šole, je skrb za stanovanje. Cene stano¬ vanj so različne. Navadno so pač stanovanja, ki so blizo univerze, tudi najdražja. Za enega stane soba povprečno 16—30 K mesečno, za dva okoli 24—36 K mesečno. Zajutrk pride mesečno na 6 K. Stanovanja s popolno oskrbo pridejo na 50 — 70 kron, vendar je večina na Dunaju in v Pragi v menzah, v Gradcu pa v gostilnah. Dalje je treba predvsem skrbeti za pravočasno vpisanje na univerzi (tozadevne informacije pri posameznih visokošolskih za¬ vodih). Veliko breme, ki ga prevzema na svoje rame skoro 3 / 4 slovenskih dijakov, ki prihajajo na visoke šole, je gmotna skrb. Ne biti tukaj preveč brezupen in nepodjeten, na drugi strani pa tudi ne imeti preveč rožnatih nad, ki ravno v tem pogledu dijaka le pre- pogostokrat varajo in ga storijo brezbrižnega. Predvsem naj nikdo ne prihaja na visoke šole s posebnimi upi na instrukcije, če nima teh mogoče že prej zagotovljenih. Glavna in pri večini edina podpora, ki je sigurna potrebnemu dijaku, je podpora naših slovenskih podpornih društev in deloma tudi drugih podpornih društev na univerzi. (O tem glej rubriko „Gmotno vprašanje".) Poleg teh popolnoma gmotnih vprašanj, je še vrsta drugih, ki zahtevajo največje pozor¬ nosti in katerim edino naj bi bilo posvečeno vse stremljenje dijaka. Akademična leta, to je čas, ko se nudi dijaku, ki prihaja na visoke šole po ogromni večini z vsemi slabimi odznaki 46 današnje srednješolske vzgoje, najboljša prilika izpolniti velike vrzeli, ki jih je pustila na njem srednja šola, se iznebiti suženjskih srednješolskih nazorov. Čas visokošolskih študij, to je menda ona najkrasnejša doba v življenju vsakega akademično izobraženega človeka, ko si more z dragocenim priznanjem svobodnega akade- mičnega meščana, z mladostno energijo prosto širiti svoje duševno obzorje, poiskati si notranje podlage za svoje ravnanje. Zatorej ne tratiti teh krasnih let, ampak takoj od početka gledati svoj poklic v strokovnem in splošnem izobra¬ ževanju. Škoda vsakega lahkomiselno, brezplodno ubitega dneva. Menda je ravno ta veliki razloček med srednješolcem kot nezrelim dečkom, čigar kretnje se zasleduje na vsak hip, in med že popolnoma samostalnim visokošolcem vzrok, da se omami marsikak abiturijent in spregleda velike naloge svojega dijaškega poklica. Poleg strokovnega študija je neobhodno potrebno si izpopolnjevati splošno znanje in si pripraviti na ta način tem večjega razumevanja in vpogleda tudi v svoji lastni stroki. Neizčrpljiv vir nudi dijaku pri samo- izobraževanju v vseučiliških mestih cela vrsta cenih knjižnic ali za akademika popolnoma brezplačno dostopnih čitalnic. (Natančnejše informacije v rubriki ..Izobraževalna sredstva v naših vseučiliških mestih"). Drugo, kar zahtevamo od dijaka, je zanimanje za javno življenje, Mnogo praktičnega se more iz njega naučiti dijak; življenske skušnje drugih ljudi mu morejo kazati tem jasnejšo pot v bodočem poklicu, storiti ga tem previdnejšega in ne- ustrašenejšega v njegovem nastopanju. Slednjič imajo velik vzgojevalen pomen za dijaka naša akademicna društva. Od vsakega je želeti, da posveča svojemu društvu vedno del svojih 47 moči. Danes, ko so naša društva torišča smotrenega in najresnejšega dela, mu bode prinesla udeležba pri društvenem delu vedno največjih koristi. 1. Vseučilišče. Na Avstrijskem obstojajo popolne univerze z vsemi štirimi fakultetami na Dunaju, v Pragi (češka in nemška), v Gradcu, v Inomostu in Krakovu. Vseučilišči v Lvovu in Crnovicah nimata medicinske fakultete. Naše informacije o vseučilišču se tičejo le juridične, filozofične in medicinske fakultete. Glede teološke fakul¬ tete je .vse napredno dijaštvo mnenja, da ta fakulteta ne spada na znanstveno učilišče, kakor je univerza, ker se omrežena z dogmami, silabi, indeksi itd. ne more in ne sme svobodno znanstveno razvijati. Splošne informacije: Zimski tečaj traja od 1. oktobra do četrtka pred cvetno nedeljo; letni tečaj se prične v četrtek po vel. noči ter konča zadnjega julija. Vpisuje se 8 dni pred in 8 dni po začetku tečaja; v tej dobi se oddajajo tudi, prošnje za oproščenje kolegnine. Pri vpisovanju se je treba izkazati s zrelostnim spričevalom (ter ponekod z izkazom o vojaški službi, ki ga izgotovi okrajno glavarstvo, oz. magistrat). Dalje je treba izpolniti dva nacijonala ter indeks. Kolegnina znaša za vsako tedensko uro na tečaj K 210, vpisnina enkrat za vselej 10 K. Kolegnine je oproščen abiturijent, ki se izkaže z ubožnim ter z odličnim zrelostnim spriče¬ valom ; k prošnji se priloži še jeden nacijonal. V ostalih informacijah, ki se tičejo načina vpisovanja, oproščenja kolegnine, prestopa z ene fakultete na drugo itd., se naravno ne moremo spuščati v podrobnosti in izčrpati 48 preobširnega gradiva; zato se bode treba marsikomu obr'niti po svet k starejšemu to, varišu, aii pa v naše akademične organizacije ki pojdejo vsakemu radevolje na roko, A. Juridična fakulteta. Študij traja 8 tečajev ter ima sezidati trden teoretičen temelj v vseh strokah prayniške vede. Pravnik je sposoben za javno službo, če je z uspehom napravil tri državne izpite, in sicer: a) H is t ori čn o - p ra vni. Za tega so do¬ ločeni trije termini, in sicer v začetku 4. in koncem 4. ter v začetku 5, semestra. Pripuščen je oni, ki je poslušal skupno vsaj 72 tedenskih ur, in sicer te-le predmete: rimsko. (20 ur), cerkveno (7 ur) in nemško pravo (10 ur), dalje avstrijsko zgodovino (5 ur) in na filozof, fakulteti praktično filozofijo (4 ure); ž ostalimi 26 urami disponira poljubno. Oni, ki nastopijo v mesecu oktobru vojaško službo in se hočejo priglasiti k izpitu šele v jeseni po dokončanem 4. sem., morejo prositi na dekanatu za izredni termin v mesecu septembru. b ) Sodni ( j u d i c i j e 1 n i). Za tega se zahteva absolutorij, ki ga je možno dobiti po 8. semestru. Predmeti so avstr, privatno pravo (18 ur), avstr, trgov, in menično pravo (7 ur), avstr, civilni sodni proces (12 ur) in avstr, kaz. pravo in proces (10 ur). Izpit se lahko dela tudi že koncem 8. tečaja. c) Predmeti tretjega političnega izpita so: splošno in avstr. drž. pravo (5 ur), upravni nauk in avstr, upravno pravo (6 ur), narodno gospodarstvo in narodno-gospodarska politika (10 ur), finančna veda z ozirom na avstr. fin. zakonodajo (5 ur). Za judicijelni in politični izpit se izprašuje razen v počitnicah, skozi celo leto. 49 4 Pravniški doktorat. Da se ta doseže, je treba po absolntoriju napraviti tri rigoroze. Vse tri rigoroze je treba napraviti na enem in istem vseučilišču. Pristojbina za vsakega znaša 120 K. promočna pristojbina tudi 120 K. Za juridični študij ne prinese absolviran gimnazijec seboj prav nobene podlage, fakulteta se pa tudi ne pobrine, da bi napravila novincu sistem juridičnega študija pristopnejši. Posle¬ dice tega občuti pravnik najbolj pri študiranju rimskega prava in pa narodnega gospodarstva. Največ težkoč mu delata ta dva predmeta v prvi vrsti zato, ker mora takoj operirati z znanst¬ venimi termini, s katerimi je še popolnoma neseznanjen, dalje pa, ker je ravno snov teh dveh predmetov tako kompaktna, ker so po¬ samezni deli tako tesno spojeni med seboj, da se jih ne da naučiti polagoma vsakega posebej. Tako se ravno pri juristih opaža, da jim povzročuje prvi izpit dosti nemirne krvi. Teh nedostatkov dijaki seveda ne morejo odpraviti, pač pa jim bode mogoče v veliki meri temu odpomoči, če se bodo začeli pečati bolj in ob pravem času s tema dvema vedama. Vsak pravnik naj se torej loti rimskega prava že v prvem in narodnega gospodarstva pa v petem semestru. Posebno narodno-gospodarske vede, ki je tolikega pomena za naš narod, naj bi naši juristi ne smatrali več samo za formelni nameček, ki se ga odpravi v par mesecih. Ves novi duševni svet, katerega more odpreti ta veda, ostane danes pravnikom tuj. Nikar torej začeti s študijem narodnega gospodarstva šele po drugem izpitu. S tem samo oškodi vsak samega sebe. Potrebno je tudi, da zasleduje pravnik v svrho praktične izobrazbe v narodno¬ gospodarski stroki gospodarsko rubriko v časo¬ pisju. Da bi si dijak pridobil ravno v tej stroki 50 čim največ vpogleda, je potrebno, da predela razen učnih knjig tudi še vsaj nekatere druge najvažnejše tozadevne spise, kakor Sombartove, Schafflejeve, Herknerjeve, posebno Engelsovo „Lage der arbeitenden Klasse“. Veliko po¬ litičnega in gospodarskega pouka more podati Aristotelova „Politika“. — Priporočati je samo še, da bi mlajši pravniki polagali prvi izpit, kolikor je to možno, že po treh semestrih. Študij zato ne dela prav nobenih težkoč in pridobi se en semester prostega časa. B. Medicinska fakulteta ima nuditi slušatelju teoretično in praktično strokovno izobrazbo. Študij je precej naporen, absorbira skoro vse sile in je tudi precej drag (drage knjige, preparati, visoke pristojbine itd.), tako da je revnim dijakom od dne do dne manj pristopen. Študij traja 10 semestrov, v katerih je treba imeti zapisanih najmanj po 20 teden¬ skih ur. Doktorat vsega zdravilstva doseže, kdor napravi tri rigoroze na enem in istem vse¬ učilišču. Prvi se dela po 4. sem. ,z splošne biologije, fizike, kemije, anatomije, histologije in fiziologije. Drugi, 6 semestrov po prvem, iz patol. anatomije, farmakologije, notranjega zdravilstva, otroškega zdravilstva in psihiatrije. Tretji iz kirurgije, porodništva in ginekologije, očesnega zdravilstva, dermatologije, higijene in sodnega zdravilstva. Pristojbine so 120 K, 130 K, 140 K, ona za promocijo 120 K. C. Filozofična fakulteta ima na eni strani gojiti vedo brez ozira na prakso, na drugi pa vzgajati srednješolske učitelje. Ti dve nalogi pa se dasta pogosto prav težko spojiti. Filozofske fakultete glavna napaka je njena nesistematičnost: dijak posluša, kar hoče, profesor predava, kar in kakor hoče. Zato 51 4 * je bolj kot kje drugod treba, da se dijak obrne po svet k starejšemu tovarišu ali pa k pro¬ fesorju samemu. Kdor se priglasi k državni skušnji, mora dokazati, da je bil vsaj 7 se¬ mestrov redni slušatelj na vseučilišču, od teh najmanj 5 semestrov na filoz. fakulteti, dalje mora predložiti spričevalo o kolokvijih iz pedagogike, filozofije in higijene. Skupine predmetov so sledeče: a) klas. filologija t. j. latinščina in grščina kot glavni predmet, po- učevalni jezik kot stranski predmet; b) nemščina ali pa poučevalni jezik kot glavni predmet, latinščina in grščina kot stranska predmeta; c) zemljepis in zgodovina kot glavna predmeta; d) matematika in fizika kot glavna predmeta; e j prirodopis kot glavni predmet, matematika in fizika kot stranska predmeta; /) filozofija z grščino kot glavnim in latinščino kot stran¬ skim predmetom ali pa z matematiko kot glavnim in fiziko kot stranskim predmetom. Poleg teh skupin z omejitvijo na realke: g) eden modernih jezikov (francoščina, itali¬ janščina, angleščina) z nemščino ali poučev. jezikom kot glavna predmeta; h) angleščina kot glavni, francoščina ali nemščina ali pouč. jezik kot stranski predmet; i) matematika kot glavni predmet ter bodisi deskriptivna geome¬ trija kot glavni ali pa geometr. risanje in fizika kot stranska predmeta; j) prirodopis in kemija bodisi kot glavna predmeta ali pa eden obeh kot glavni in kot stranska predmeta dva sledečih: matematika, fizika, kemija, prirodopis, zemljepis, geometrično risanje pa samo z matematiko. Druge skupine od tu navedenih niso do¬ puščene, osobito bi priporočali študij modernih jezikov, ker tu nimamo še skoro nič svojih učnih moči, manj druge skupine (posebno. 52 matematiko in fiziko, zgodovino, tudi klas. filologijo), ker so te stroke na naših srednjih šolah že večinoma zasedene z mlajšimi močmi, tako, da se ne more tu več sigurno računati na hitro dosego definitivnega mesta. Kdor hoče doseči filozof, doktorat, mora dokazati, da je bil 7 sem. na filozof, fakulteti ter predložiti znanstveno razpravo (disertacijo). Nato napravi dva rigoroza (iz glavnega predmeta dveurni in iz filozofije enourni). Pristojbine znašajo 240 K. Farmacija. Študij traja najmanj 4 sem. Farmacevti so izredni slušatelji filozofske fa¬ kultete; zahteva se 6 gimnazijskih razredov, predhajajoča 3 letna praksa (kdor ima maturo, mu zadostuje 2letna) ter spričevalo o tiroci- nalnem izpitu. V dosego diplome magistra farmacije se zahteva 3 skušnje in 1 rigoroz. Takse za skušnje znažajo po 60 K, za rigoroz 140 K. — Skušnje je treba delati na filozofski, rigoroz na medicinski fakulteti. Ženski študij na univerzi je dosedaj pri nas še prav neznaten. Pripuščene so ženske z gimnazijsko maturo doslej le na filozofsko in na medicinsko fakulteto. Na filozofsko kot izredne (tudi kot farmacevtke) one, ki so na¬ pravile maturo na liceju ali učiteljišču; te lahko po 6 sem. delajo državno skušnjo, ki jih usposablja za poučevanje na ženskih licejih in podobnih zavodih. 2 . Tehnika. Tehnične visoke šole imamo v Avstriji na Dunaju, v Pragi (češko in nemško), v Brnu, v Lvovu in Krakovu (trgovsko-tehnično aka¬ demijo). Kot redne slušatelje se sprejme na tehniki one, ki se morejo izkazati z maturitetnim 53 spričevalom realke. Ravnotako je pa tudi gimnazijskemu abiturijentu pot na tehniko odprta; napraviti je treba samo izpit iz geo¬ metričnega risanja, ki je pa malenkosten, tako da to sploh ne more ovirati gimnazijca pri vstopu na tehniko. Študij realnih ved se je doslej pri nas veliko premalo gojil. Na realke odpade komaj 20°/ 0 slovenskih srednješolcev (pri Čehih 50°/ O l). Ne smemo se zato čuditi, če sede pri nas ravno na mestih, kjer se zahteva tehnika, v tako obilnem številu tujci; sami smo krivi. Zato ne moremo dovolj priporočati slovenskim dijakom, da posvečajo več pozornosti kot doslej realnim vedam. Na tehniki traja vpisovanje od 1. do 15. oktobra, imatrikulačna taksa, ki jo plača na novo vstopajoči slušatelj, znaša 8 K, pristojbina za kolke 30 vin. in 1 K ter kolegnina (za tega, ki ne vlaga prošnje za oprostitev) 50 K. Listine, s katerimi se je treba izkazati pri vpi¬ sovanju, so: maturitetno spričevalo realke ter certifikat, da slušatelj v tem letu ne nastopa vojaške službe. Gimnazijski abiturijent mora poleg tega priložiti dokazila, da zna zadostno risati ter spričevalo o skušnji iz deskriptivne geometrije. Kolegnine je oproščen, kdor se izkaže z odličnim zrelostnim ter z ubožnim spričevalom, dobro zrelostno spričevalo opravičuje k po¬ lovičnemu oproščenju. Kdor je že bil na tehniki, mora predložiti mesto zrelostnega spričevala vsaj 40 jednot za celo oproščenje ali 30 za polovično. Tehnična visoka šola ima sledeče oddelke: stavbno inženerstvo (5 letnikov), arhitektura (5 letnikov), strojno inženerstvo (4 letniki), tehnična kemija (4 letniki), zemljedelsko-teh- 54 nični oddelek (3 letniki), geodetični kurz (2 letnika), montanistični kurz (3 letniki), zava- rovalno-tehnični oddelek (2 letnika). Izpiti na tehniki so: 1. Prospehovi iz predmetov 1. drž. izpita, ki ga, če so s po- voljnim uspehom napravljeni, nadomeščajo deloma ali popolnoma. Delajo se vedno koncem šolskega leta, začetkom prihodnjega le z dovoljenjem rektorjevim in proti plačilu takse 10 kron. 2. Državni, in sicer: a) splošni drž. izpit, ki se dela po 4 tečajih v zadnjih tednih letnega ali pa v prvih tednih zimskega tečaja; taksa znaša 20 K; b) strokovni drž. izpit se vrši po absolviranju in se deli v praktični in teoretični del. Taksa je 40 K. Doktorat tehničnih ved zahteva predložitev znanstvenega spisa in strogo skušnjo (rigorož), ki se ozira predvsem na podano znanstveno razpravo in na stroko kandidatovo. Pristojbine znašajo 180 K. 3. Živinozdravniški šoli na Dunaju in v Lvovu. Zahteva se matura srednje šole. Študij traja 4 leta (za doktorje med. samo 2 leti). Po 3 z uspehom napravljenih strogih izpitih dobi rigorozant živinozdravniško diplomo. Pri dunajski živinozdravniški visoki šoli eksistira še dveletni tečaj za podkovanje. Vpisovanje v šolo traja od 1. do 14. oktobra; vpisnina znaša 15 K, šolnine ni. Bližje informacije v »Lehrplan der tierarztl. Hochschule", ki se dobi pri ravnateljstvu (Dunaj, lil., Linke Balm- gassell). Pri dunajski visoki šoli je razpisano letno dvajset prostih mest (stanovanje, hrana, obleka) za one veterinarce, ki so pripravljeni 55 službovati 7 let kot živinozdravniki v armadi. Prošnje se vlagajo do 1. avgusta ter morajo imeti sledeče priloge: domovnico, krstni list, potrdilo, da je prosilec neoženjen, spričevalo o nravnosti, potrdilo o stavljenih osepnicah, potrdilo vojaškega zdravnika o sposobnosti prosilca za službo, šolska spričevala zadnjih 4 let gimnazije ali realke, zrelostno spričevalo, reverz, da bo prosilec služboval 7 let kot živinozdravnik v armadi. 4. Zemljedelska visoka šola na Dunaju. Pogoj za sprejem: matura srednje šole. Ima 2 sekciji, poljedelsko in gozdarsko. Študij traja 4 leta. rigoroz in znanstvena disertacija sta pogoj doktorskega naslova. Vpisnina znaša 10 K. šolnina polletno 50 K, takse v labora¬ torijih od 10 do 30 K. Kulturno-tehnični študij. Na zemlje- delski visoki šoli na Dunaju, na tehniki v Pragi ter Brnu se predava o kulturni tehniki. Študij traja 3 leta. Zahteva se 2 izpita; taksa za vsak izpit je 20 K. 5. Eksportna akademija na Dunaju. ima 2 letnika. Sprejet more biti: a) absolvent štiriletne trg. akademije ali kurza za abiturijente pri njej; b) abiturijent srednje šole z maturo, ki zna francosko in trgovske stroke; c) kdor je napravil vsprejemni izpit. Poleg tega je pripravljalni kurz, v katerega se sprejemajo maturanti srednjih šol. Šolnina znaša 150 K polletno (po I. polletju se lahko prosi za 56 oproščenje), vpisnina 20 K, prispevek za učila 30 kron polletno. 6. Montanistični visoki šoli v Ljubnem in Pribramu. imata po 2 oddelka: jamski in žgalniški; v obeh traja študij po 4 leta. Na obeh zavodih je učni jezik nemški. Pogoj za sprejem je matura realke ali gimnazije. Podrobnejše informacije v programu, ki ga na zahtevo pošlje rektorat. 7. Akademija umetnosti na Dunaju in v Pragi. C. kr. akademija umetnosti na Dunaju in v Pragi je visoka šola in ima kot taka nalogo navajati za umetnost nadarjeno mladino k samostojnemu delu v glavnih panogah slikarske in kiparske umetnosti ter jo poleg tega iz¬ obraziti v vseh onih strokah, ki pospešujejo doseženje tega cilja. Na dunajski akademiji obstojajo za glavne predmete 1 splošna slikarska in 1 splošna kiparska šola. Doba študij traja navadno 3 leta. Pogoji vstopa: a) spričevalo o dokončanih študijah na spodnji gimnaziji ali spodnji realki ali sploh o znanju, ki odgovarja tema dvema; b) predložitev lastnih slikarskih poskusov ter vsprejemni izpit, na podlagi katerega se je mogoče prepričati, da ima kandidat poklic in zmožnosti k študiju ene izmed glavnih strok. Poleg tega obstojajo na dunajski akademiji še 4 specijelne šole. Pogoj vstopa je s po- voljnim uspehom dokončana splošna šola ali poseben vsprejemni izpit. 57 Abiturijentom. Radi pomanjkanja prostora je nemogoče, da bi se v almanahu bavili s sicer prevažnimi informacijami glede gmotnih avspicij študija posameznih strok. Tozadevno moremo letos tovarišem abiturijentom le priporočati 5. štev. „Omladine“ (5. letnik), ki je izšla v informa¬ tivne svrhe nalašč za tov. abiturijente; tukaj najde vsakdo o bodočnosti študija, ki se more danes predvsem Slovencem priporočati in ki ga zahteva naš narodni položaj, natančna pojasnila. Neobhodno potrebno je, in sicer v prid enakomerno se razvijajočemu narodnemu organizmu, da se vsak dijak danes seznani s stanovskim vprašanjem raznih poklicev, v prvi vrsti uradniškega. Le na ta način bode mogoče izbirati poklice, ne da bi pri tem trpel posa¬ meznik in celota. Predvsem pa opozarjamo tov. srednješolce, da verno zasledujejo vsako leto statistiko visokošolskega naraščaja, ki jo prinaša „Omladina“. 58 Pohajanje inozemskih visokih šol. Malo je slovenskih dijakov, ki jim dopu- ' ščajo razmere posečati kaKO izvenavstriijsko visoko šolo. Celo izmed modernih filologov, katerim je to skoro neobhodno potrebno, jih zaide za dalje časa le malo na Francosko, Nemško, karnoli na Angleško. Vendar bi bilo želeti, da bi se obrnilo več slovenskih dijakov - vsaj po dokončanih študijah — tudi v tujino. S tem bi si dotičniki ne razširili le vsestransko svojega strokovnega znanja, ampak pridobili bi si, rekel bi, nekako svetovno ob¬ zorje in dobro podlago za samostojno znan¬ stveno delovanje in raziskavanje, ki ga Slo¬ venci na vseh poljih pogrešamo. Tako bi se mogoče odprla počasi tudi vseučiliška mesta slovenskim profesorjem, ki bi kot strokovnjaki lahko konkurirali z nemškimi kolegi. Kdor gre študirati na Nemško, naj se obrne v Berolin. Najlažje stališče imajo v tem oziru seveda moderni filologi. Za me- dicince, tehnike in juriste pridejo vseučilišča v Nemčiji v obče bolj po dokončanih študijah v poštev, namreč v svrho vsestranske po¬ globitve v različnih strokah. Najbolj od tujcev obiskane univerze v Nemčiji so: Berolin, Monakovo, Lipsko, Bonn, Halle. Študije so dražje v tem oziru, ker se mora plačevati kolegnina in visoka vpisnina. 59 Tako znaša na primer v Berolinu na vse¬ učilišču vpisnina 18 mark, za tiste, ki so že pohajali kako nemško univerzo v Avstriji, pa 9 mark. Na tehniki znaša vpisnina za ino- zemce 80 mark. Na poljedelski visoki šoli se plača 120 mark, na živinozdravniški 100 mark in na visoki šoli za glasbo do 150 mark honorarja za tečaj. Na vseučilišču z.naša ko- legnina za vsako tedensko uro na tečaj 5 mark. Poslušati se mora najmanj jedno takozvano privatno predavanje. Nemčija ima tudi svojo visoko šolo za žurnalistiko. Ustanovila se je leta 1899. Njen ustanovitelj in sedanji vodja je dr. Richard Wrede. Študij je odmerjen na dve leti in je teoretičen in praktičen. V teoretičnem delu se predava o zgodovini in tehniki tiska, o žurna- listični propedevtiki, o tiskovnem in avtorskem pravu itd. Praktični oddelek obsega čitanje časopisov, priskrbovanje snovi, urejevanje, po¬ lemiko, estetične vaje, državnopravne in po¬ litične vaje, recenziranje, korespondenco itd. Imatrikulacija stane 12 mark. Za tedensko uro se plača povprečno 8 mark na tečaj. V Parizu je taka šola na takozvani „Ecole des hautes etudes sociales“, ki ima štiri oddelke. L’ecole de morale et de pedagogie, 1’ecole sociale, l’ecole de journalisme, 1’ecole d’art. Vsem, ki bi se radi seznanili v kratkem času s francoskim jezikom in literaturo, je priporočati ferijalne kurze, ki se prirejajo vsako leto na raznih francoskih univerzah, kakor Besan^on, Dijon, Versailles in trajajo od julija do novembra. Po primerni skušnji se dobi takozvana „diplome de frangais". Plača se 30—60 frankov, kakor dolgo se pač obiskuje. 60 r Na univerzi v mestu Montpellier se prirede v zimskem tečaju 1908—1909 kurzi nalašč za tujce, ki hočejo študirati francoski jezik in literaturo v zvezi z drugimi romanskimi jeziki in literaturami. Vpisnina 30 frankov, honorar 50 frankov. Tečaj traja od 3. novembra do 15. marca. Koncem semestra se dobi od rektorja certifikat o pohajanju oziroma po skušnji diploma. m 61 Srednje šole. 1. Gimnazija in realka. Clovenci nimamo niti ene popolnoma sloven. ^ gimnazije, niti ene popolnoma slovenske realke. Odgovornost za to zlo pada v prvi vrsti seveda na našo vlado, v veliki meri pa tudi na našo državnozborsko delegacijo, ki nam ni mogla primešetariti slovenskih srednjih šol in na naše profesorje, ki v svoji nečuveni indolenci niso našli časa, da bi nam oskrbeli slovenskih učnih knjig, kar je seveda vladi .dobrodošel izgovor, da nam ne da, kar nam gre. Bilanca našega srednjega šolstva, kar se tiče gimnazij in realk, je danes, sledeča: Na Kranjskem (479.973 Slovencev po zadnjem ljudskem štetju) je letos, kakor kažejo gimnazijska izvestja, 1585 gimnazijcev in 465 realcev. Nemcev je na Kranjskem 28.177 in ti imajo 223 gimnazijcev ter 203 realce. Za Nemce sta na Kranjskem dve nemški gimnaziji in ena nemška realka, za Slovence štiri utra- kvistične (v nižjih razredih slovenske, v višjih nemške) gimnazije, ena utrakvistična realka — mestna v Idriji in slovenska gimnazija — škofovi zavodi v Št. Vidu. Na Spodnjem Štajerskem je 409.531 Slovencev, 590 slovenskih gimnazijcev in 10 realcev. Nemcev je 52716, nemških gimnazijcev 570, realcev pa 236. Nemci imajo 3 gimnazije in eno realko, Slovenci pa 2 utrakvistični nižji gimnaziji (polovica predmetov se poučuje slovenski, polovica nemški). 62 Na Koroškem je 90.495 Slovencev, 109 slov. gimnazijcev in 7 realcev. Slovenci nimajo niti ene srednje šole. 276.829 koroških Nemcev ima 816 gimnazijcev in 378 realcev; Nemci imajo 3 gimnazije in eno realko. Slovenskih dijakov je na Koroškem malo, ker nimajo niti slovenskih ljudskih šol, na nemških pa, kjer se morajo boriti s tujim jezikom, podležejo še povrh nemškemu šovinizmu součencev in učiteljev. Na Primorskem nima 212.978 Slo¬ vencev nobene srednje šole. Slovenskih gimna¬ zijcev je na Primorskem 425, realcev 219. 19.454 Nemcev, večinoma priseljenih in prebi¬ valstvu vsiljenih uradnikov pa ima 3 gimnazije, 2 višji in eno nižjo realko, čeravno je nemških gimnazijcev le 256, realcev pa 225. Kakor je iz podatkov razvidno, imamo Slovenci gimnazijcev (2769) vkljub nam sovraž¬ nemu šolstvu še razmerno veliko, ali vseeno še mnogo premalo. Če pa upoštevamo, da Imamo tako neznatno število realcev (701), potem vidimo, da število 2769 koncem leta 1908 zaostaja daleč pod normalo pri drugih narodih v Avstriji. Vzrokov zato moramo iskati v prvi vrsti v tujem šolstvu, ki naravnost ubijajoče ovira prouspeh dijakov in rodi toliko mladih izgubljenih eksistenc. Začelo se je tudi pri nas v novejšem času pod vplivom splošne prenapolnitve v službah akademičnih izobražencev misliti, da imamo preveč inteligentnega naraščaja, preveč dijaštva — to pa je docela napačno in more razvoju in napredku narodnemu le škodovati. O nad- produkciji inteligence morejo govoriti le Nemci in Čehi, pri Slovencih izobražencev še vedno primanjkuje za službe, primanjkuje pa v prvi vrsti izvedencev v praktičnih poklicih, ker 63 nimamo potrebnih šol. Naša zahteva mora biti: v šolo na Slovenskem le slovenskega profesorja in ravnotako v urad na Slovenskem le slovenskega uradnika. Končni cilj nam morajo biti popolnoma slovenske gimnazije in realke po vsem slo¬ venskem ozemlju. Ako se pomisli, da se izpo¬ polni za 93 nemških dijakov v Kočevju nižja gimnazija v popolno, za 116 nemških gimna¬ zijcev na prvi državni gimnaziji in njeni filijalki v Ljubljani se ustanovi posebna gimnazija, čeravno velik del teh dijakov ni na Kranjskem rojen, dočim se za 164 dijakov samostojnih slo- vensko-nemških razredov v Celju in 93 dijakov- Slovencev na višji gimnaziji v Celju, torej skupaj za 257 slovenskih dijakov tamošnji razredi ne razširijo v popolno samostojno gimnazijo, je to kričeča krivica, ki se je le nemški protikulturni šovinizem ne ustraši. Ravnotako želimo, da bi prišli naši vodilni krogi vendar enkrat do spoznanja, da morejo razvoju in napredku naroda služiti }e popol¬ noma slovenske srednje šole. 2. Učiteljišče. Naša učiteljišča — to se v Avstriji menda razume že samo ob sebi — kakor skoraj vse ostalo šolstvo ne ustrezajo svojemu namenu. Ni dovolj skrbljeno na njih niti za splošno izobrazbo, tem manj seveda za pedagogično izobrazbo učiteljstva. Do danes se menda na učiteljišču še ni naučil noben učitelj one umetnosti, ki ji pravimo poznanje človeške duše. Učitelj, ki ima vzgajati za življenje, prihaja v isto življenje popolnoma nepripravljen — ne pozna ga. istotako pa tudi ne pozna onih disciplin, ki so za dobrega ljudskošolskega 64 učitelja neizogibno potrebne: pedagogika, an¬ tropologija, socijologija, etika, estetika i. t. d. Vse to si mora bodoči učitelj, ki resno pojmuje svoj poklic, osvojiti izven šole. Le učiteljstvo, ki je v resnici naobražend, je v resnici oni ljudsko-izobraževalni faktor, ki tvori uspešen protiutež klerikalnim ljudstvo-poneumnjevalnim tendencam. Ves klerikalni naval se je danes ustavil pri učiteljstvu, spodkopava mu ugled ter ga oško¬ duje tudi gmotno, kjer le more. Nikdar ni zahtevala narodna dolžnost tako nujno, da stoji vse, kar napredno misli, učiteljstvu ob strani, kakor danes, in sicer da goji v prvi vrsti skrb za učiteljski naraščaj. Ako bodemo imeli vzgojenih izobraženih, značajnih narodnih učiteljev, bo ostal ves klerikalni in nemški teror brez vpliva. Ker nam pa danes šola ne vzgaja takih učiteljev, ker danes slovenski profesorji še ne smatrajo za svojo dolžnost vplivati tudi v tem oziru na svoje gojence, bi moralo stati predvsem učiteljstvo, zlasti učiteljske organizacije ž njimi v stalnih stikih, jih navajati k resnemu samoizobraževalnemu delu ter jim kazati pot, kako se najboljše pripraviti za težavni življenski posel. Moška učiteljišča, ki jih pohajajo Slovenci, so: v Ljubljani z nemškim in slovenskim, v Kopru s slovenskim, to se premesti v Gorico, ter v Mariboru in v Celovcu z nemškim učnim jezikom. 3 . Trgovski akademiji na Dunaju in v Gradcu. Pogoji za sprejem so sledeči: v triletni kurz se sprejme, kdor je dovršil nižjo srednjo šolo z dobrim uspehom. Vpisnina in prispevek 65 5 za učila znašata skupno 30 K, celoletna šolnina 320 K, ki se lahko plača v dveh obrokih — prva polovica pri vpisovanju, druga začetkom drugega tečaja. Šolnina se lahko zniža na polovico ali četrtino, popolnega oproščenja ni. Na akademiji je poleg tega še enoletni kurz za abiturijente srednjih šol. Absolventje trgovske akademije imajo pravico do enoletne vojaške službe. »Českoslovanska obchodni a k a - demie“ v Pragi je podoben zavod. Ima 4 letnike; šolnina znaša letnih 240 K. Pogoji za sprejem: štirje razredi srednje šole ali me¬ ščanska šola z dobrim uspehom — tu pa se zahteva še poseben vsprejemni izpit. 4. Žensko srednje šolstvo. Kakor v marsičem tako smo tudi na tem polju za drugimi narodi. Zadostujejo nam večinoma nemškutarske samostanske šole, kjer se vzgajajo po znanih receptih bodoče slovenske žene. Krivo je temu predvsem pomanjkanje dobrih ženskih šol, potem pa seveda brez¬ brižnost naše inteligence. Le poglejte okoli sebe; skoro vsa naša takozvana napredna inteligenca ima svoje hčere v nunskih šolah; malo, malo izjem je! Malomarnost inteligence in pomanjkanje dobrih ženskih šol gresta roka v roki. Edina slovenska višla šola je »Mestna višja dekliška šola" v Ljubljani, ki se od lani spreminja v moderen ženski licej. Poleg te je v Ljubljani nemška privatna šola „Huth-Hanss", ki ima tudi precejšnje število slovenskih učenk, kar je pogosto krivda merodajnih slo¬ venskih faktorjev. — Najštevilnejša so pri nas ženska učiteljišča: državni v Ljubljani in v 66 Gorici, nunski v Ljubljani ih v Mariboru. Enostransko izobražamo narod, skrbimo skoro samo za moško vzgojo, žensko pa zane¬ marjamo, dasiravno ima žena ogromen pomen v narodnem in družabnem življenju. Dosti se je to na nas že maščevalo in še bolj se bo, če se vsaj zdaj ne popravi, kar se je zagrešilo! 67 5 * ■ . SLOVENSKO SRED. IN VISOKOŠOLSKO DIJflŠTVO = = Naša akademična društva. r\olgo se ni mogel ustavljati oni del sloven- skega dijaštva, ki se imenuje naprednega in svobodomiselnega, narodno - radikalnemu gibanju, čeravno mu je napovedal od začetka boj na življenje in smrt. Njegov naraščaj iz zadnjih let je skušal radikalce naravnost ko¬ pirati, pa kopija je bila slaba. In uresničilo se je tudi tukaj to, kar smo mi vedno in vedno povdarjali, da stagnacija, brezbrižnost v društvu zamori ves idealizem in vso agilnost posa¬ meznika. — Dejstvo pa, da vozijo liberalna društva še danes vedno po starih tirih ne- smotrenosti in svojega starega ..rodoljubnega" življenja, mora biti za nas resen opomin k še večjemu, še vstrajnejšemu delu. Dokler bodo take pojave v slovenskem dijaštvu ščitile cele struje, tako dolgo ne moremo govoriti o vkoreninjenju idej, za katere delamo z vnemo. Zatorej misija narodno - radikalnega gibanja niti v dijaštvu še dolgo, dolgo ni končana. Kar se tiče naše struje same. mora po¬ stajati vedno bolj enotna in trdna očigled svojim velikim nalogam. Le z disciplini¬ rano organizacijo bodemo dosegli uspehov, ki si jih želimo. Tukaj nas ne smejo motiti krivi preroki, če bi se tudi pojavili v naši sredini, kakor se je to zgodilo preteklo leto na Dunaju v ,,Sloveniji" in imelo posledico, 71 da so bili prisiljeni izstopiti »gorenjski aka¬ demiki" iz Slovenije. Življenski zakon vsake socijalne celote zahteva enotnost in notranjo harmonijo. Da to ohranimo, mora biti naša prva in največja skrb. Organizacija, ki dela tukaj kompromise, si koplje prerani grob. Velikega pomena bo starejšinska organi¬ zacija, ki bo družila narodne radikalce v javnem življenjn. Razkosanost v naših starej- šinskih vrstah in nesistematičnost, kjer dela vsak po svoje in vsak zase, nam je le škodovala. Treba nam je organizacije, ki nas bo na pod¬ lagi našega kulturnega programa vezala tudi po absolutoriju v celoto. Dosledno in značajno delo brez kom¬ promisov na levo in desno bo krepilo naše vrste na zunaj, intenzivno izobraževalno delo naših društev kakor posameznikov nam bode dalo novih sil, našim nastopom pa prave vsebine. Slovensko akadem. društvo »Adrija« V Pragi šteje danes 5 semestov svojega ob¬ stoja. V društvu se je od prvega začetka do danes prav marljivo delalo, posebno pa je bilo vsled agilnosti posameznih članov preteklo leto društveno življenje živahno. Društvo je doseglo v preteklem letu veliko uspehov na zunaj in znotraj. Kakor je nudila „Adrija“ v zimskem tečaju vzor akademičnega društva po naših načelih s svojini intezivnim vsestransko izobraževalnim delom, tako je šlo društvo v letnem tečaju svojo sigurno, srečno pot pri vseh prilikah, kjer je moglo seznaniti javnost z našo strujo, kjer se je reklo pridobiti slo¬ venskemu dijaštvu, zastopanemu itak samo po naši struji, ugleda. V posebno zadoščenje si lahko šteje društvo, da je pridobilo zadnji čas sebi kakor tudi 72 celi naši struji simpatij predvsem jugoslovan¬ skega dijaštva v Pragi, ki je stalo vsled ne- poznanja ter javnega in zahrbtnega ščuvanja nam nasprotnih ljudi, vedno hladno napram nam. Zastopnikom našega društva se je po¬ srečilo dati jugoslovanskemu dijaškemu gibanju v Pragi realno podlago; s tem pristopi k snujoči se „Zvezi jugoslovanskih akad. društev v Pragi" s prihodnjim letom tudi „Adrija“. — Umevno, da je stala „Adrija“ preteklo leto tudi s „Svazom českoslov. štud.“ v naj¬ ožjih, prijateljskih stikih. Društvo pa ni skrbelo le za svoje potrebe, ampak je zasledovalo ter presojalo vse javno slovensko življenja vedno z resnostjo in velikim zanimanjem. S posebno skrbjo pa je zasledoval razvoj našega dijaškega naraščaja v društvu v to svrho voljeni odsek ter skušal na njega vplivati po vseh svojih močeh. Izmed mnogoštevilnih klubov in od¬ sekov, ki so delovali v društvu, se je posvečala največja pozornost izobraževalnemu klubu, ki je imel vsak teden po en debatni večer in manj¬ šinskemu klubu, ki je dosegel ustanovitev slo¬ venskega obrambnega glasila „Slov. Branik", kateri ima v „adrijanskem“ manjšinskem odseku svoje najmarljivejše sotrudnike. Vsak sobotni večer je bil namenjen zabavi; po zimi pri čaju v društvu, po leti pa na vrtu Matunovega restavranta. Rednih članov je štelo društvo koncem zadnjega tečaja 40. Ker uživa društvo gosto¬ ljubnost češkega „Akademičnega doma", tako da mu je treba plačati za dve prijazni sobi le letnih 100 K, mu je mogoče porabiti vse ostale denarne prispevke članov in naših cenj. podpornikov za čitalnico in knjižnico. Društvo ima svoj sedež v „Akademičnem domu* v Spaleni ulici štev. 20. 73 Slovensko akademično društvo »Slo¬ venija« na Dunaju (VIII. Breitenfelderg. 20) je najstarejše in največje slovensko akadem. društvo. Ustanovljeno je bilo 26. maja 1. 1869. Smer društva je bila že od začetka strogo napredna, toda pomanjkanje enotnega dru¬ štvenega programa je omogočilo vstop v društvo tudi klerikalnim dijakom. Prepiri, ki so radi tega morali nastajati v društvu, so končali 1. 1893. z izstopom klerikalnih dijakov in ustanovitvijo (1894) klerikalne „Danice“. Daši je bila »Slovenija" sedaj enotnejša, vendar je še vedno nekaj manjkalo do pravega njenega razvoja in procvita. Jasno se je začelo kazati, da samo zbirati in zabavati akad. mladino, ne more biti več namen akad. društev. „ Slo¬ venija" je tvorila v tej dobi družbo ljudi, ki so se sešli le slučajno, ki niso imeli nikakih skupnih teženj. Jeseni leta 1901 pa so prišli v društvo novi ljudje, ki so društvo reformirali in mu dali enoten program, ki naj bo podlaga vsemu društvenemu delu. Glavna točka novega narodno-radikalnega programa, ki se je sprejel 22. januarja 1. 1902., je osamosvoja na¬ roda. kateremu cilju se klanjajo vsi drugi. Na podlagi novega programa se je začelo takoj z delom. Ustanovili so se razni klubi, kakor narodno-gospodarski, politično-izobra¬ ževalni, klub za ljudsko izobrazbo itd. Liberalni dijaki, nezadovoljni z novo društveno smerjo, so izstopili ter si ustanovili 1. 1902. svoje društvo „Savo“, ki naj bi nadaljevala v za¬ starelem duhu prejšnje „Slovenije“. „Slovenija“ pa se je kljub raznim napadom in oviram krepko razvijala in si pridobila konečno po marljivem in vstrajnem delu tudi priznanje nasprotnikov. Danes so zunanji boji že po¬ nehali in zato je mogoče, da so posvečene 74 sedaj vse sile notranjemu izobraževalnemu delu. Članom je na razpolago obsežna knjižnica — okoli 3000 zvezkov — kateri se dodaja redno vsaka na novo izišla slovenska knjiga. Čitalnica nudi raznovrstne časopise in revije. Obstojajo dalje različni klubi in odseki ter se po potrebi ustanavljajo novi. Izobraževalni klub prireja vsak teden predavanja, kjer se vadijo društveniki v prostem govoru in dis¬ kusiji. Evolucijo našega programa skuša po¬ speševati poseben programatični odsek. Z ozirom na prihodnjo 40 letnico društva sestavil se je lani odsek, ki marljivo zbira in urejuje gradivo za spomenico. Poučuje se po možnosti laščina, češčina, slovenska in nemška stenografija itd. Ob dolgih zimskih večerih skrbita za zabavo pevski zbor, glasovir in šah. Prirejajo se izleti v razne tovarne in zavode ter v krasno dunajsko okolico. Za telesno vzgojo skrbi društvo tudi s tem, da navaja svoje člane k telovadbi v »Sokolu". Na zunaj je zastopano društvo v slovanskem komiteju, pri slovenskem podpornem društvu ter se udeležuje vseh slovanskih prireditev. Odnošaji z drugimi slovanskimi organizacijami so povsem najboljši, z nekaterimi celo prija¬ teljski. — »Slovenija' 1 je tudi poverjenica »Slovenske", „Hrvatske“ in »Šolske Matice" za Dunaj. — V področju »Slovenije" obstojata še dva strokovna kluba: medicinski in pravniški, ki sta pa sicer popolnoma samo¬ stojna Oba imata že lepi strokovni knjižnici, kjer dobivajo člani učne knjige in skripta. Vrhutega gojita tudi predavanja in diskusijske večere ter vodita velevažno statistiko. Slovensko akad. tehn. društvo »Tabor« ima svoj lokal v Gradcu, Brandhofgasse 12. I. 75 — „Tabor“ je ostal tudi v preteklem letu na prejšnji višini tako glede članov, kakor tudi glede društvenega dela na zunaj in na znotraj. V društvu je skrbel izobraževalni klub za predavanja in za podučne izlete v Gradcu in okolici. Za zabavo je skrbel kegljaški klub. — Društvo „Tabor“ je bilo vsled svojega odlo¬ čnega nastopa v takozvani Wahrmundovi aferi izpostavljeno najhujšim napadom od strani slovenskih klerikalcev. Predbacivalo se mu je mej drugim tudi zvezo z Nemci. Dasiravno je „Tabor“ že na drugem mestu ponovno zavrnil vse te napade, se nam vendar zdi potrebno povedati še na tem mestu, da je vse to pi¬ sarjenje klerikacev le agitacijska laž in ni na njem niti pičice resnice. Le-ti napadi kažejo le, da je društvo na pravem potu in da je z dovoljno energijo zasledovalo svojo kulturno misijo. — Da se obdrži še v bodoče na dose¬ danji višini, zato poživljamo tovariše, da vstopajo pridno v „Tabor“; najdejo tamkaj dovolj prilike izobraževati se in zastaviti vse svoje sile v delu. Izobraževalna sredstva v naših visokošotskib mestih. 1. Na Dunaju. A ) Knjižnice: Vse učil iška knjižnica, ki izposoja le strokovne knjige. Velika čitalnica je vsakomur dostopna, mala pa le starejšim po semestrih. Ako se založi maturitetno spričavalo, se knjige lahko vzame tudi na dom. Zentral-Bibliothek (I., Rotenturm- strasse 16). Ima vso najboljšo nemško znanst- 76 veno in leposlovno literaturo in precejšnje število italijanskih in francoskih knjig. Mesečni abonement znaša za znanstvo 50 vin., za leposlovje 1 K in vsaka izposojena knjiga 2 vin. Radi lahkega izposojevanja ter krasne izbere je dijakom priljubljena. Katalogi so v »Sloveniji" članom vedno v vpogled. Dvorna knjižnica. V čitalnici lahko čita vsakdo; obsega vse knjige in liste, ki so izšle v Avstriji. B) Muzeji: Zakladnica na cesarskem dvoru. U m e t n i ško - zgo d o v i n sk i muzej, I., trg Marije Terezije. Naravoslovsko-zgodovinski muzej, 1., trg Marije Terezije. Muzej v topničarskem arzenalu, X. okraj. Avstrijski muzej za umetnost in obrt, I., Stubenring 5. Mestni zgodovinski muzej v rotovžu. Moderna galerija, 111., Rennweg (Bel- vedere). C. kr. akademija upodabljajočih umetnosti j, 1., Schillerplatz 3. Muzej za avstrijsko narodopisje, 1., Wipplingerstrasse 34. Vsi ti muzeji so parkrat na teden brezplačno dostopni. C) Izobraževalna društva: Strokovnjaška predavanja iz vseh ved pri¬ reja „Sozialwissenschaftlicher B i 1 - dungsver e i n" (VIII. Schlosselgasse 11). Pre¬ davanja so oznanjena na univerzi in vsakomur dostopna. Prireja tudi poučne izlete. »Akademischer Abstinentenverein" prireja zanimiva predavanja in diskusijske večere o alkoholizmu. 77 Za slovenske medicince je važno društvo „Vereinigung derWiener Mediziner", ki ima lepo znanstveno knjižnico in skoraj vse medicinske časopise. Prireja znanstvena pre¬ davanja in poučne izlete. Zastopa stanovske interese medicincev brez ozira na narodnost in veroizpovedanje. Nekaka univerza „en miniature" je „Volks- lieim“, XVI., Keplerstrasse z laboratoriji, ateljeji itd. Dobra šola za slovenskega dijaka, kako se moderno popularizira znanost. Ima lepo knjižnico in vsakomur pristopno čitalnico z vsemi boljšimi časopisi in revijami. »Slovenija" nudi svojim članom bogato, okoli 3000 zvezkov broječo knjižnico, v kateri je v prvi vrsti skoraj vse slovensko slovstvo, dalje izbranejše nemške, francoske, italijanske, češke, srbske, hrvatske, ruske in poljske knjige. V čitalnici „Slovenije“ so na razpolago z ma¬ limi izjemami vsi slovenski listi, boljši nemški, češki, lirvatski in srbski. V izobraževalnem klubu se vrše redno predavanja, ki so namen¬ jena splošni izobrazbi. Za strokovno izobrazbo skrbita samostojno v področje »Slovenije" spadajoča kluba „l£lub slov. medicincev na dunajski univerzi" in „Klub slov. pravnikov na Dunaju". Oba imata posebni znanstveni knjižnici (medicinska šteje okoli 60 zvezkov, pravniška okoli 80), prirejata predavanja in diskusije iz medicinske in pravne stroke, vodita statistiko slov. juristov in medicincev, dajeta informacije novo vstopivšim članom itd. „Slo- venija" prireja po možnosti poučne izlete v znamenita tovarniška podjetja. Društvo slov. agronomov „Kras" ima v svoji knjižnici vse knjige, ki so potrebne za agronomski študij. 78 2. V Gradcu. Lahko umevno dejstvo je, da Gradec kot vseučiliško mesto ne nudi dijaku toliko ugod¬ nosti in priložnosti za daljno izobrazbo, kakor na primer Dunaj ali Praga, Kdor pa ne ljubi velikomestnega hrupa in razburjenja, ampak se želi v miru posvetiti temeljitemu študiju, za tega je Gradec brez veleindustrije in brez veli¬ kega tujskega prometa kakor nalašč ustvarjen. Potrebnih sredstev za izobrazbo najde tudi v Gradcu dovolj; treba jih je le poiskati! Posebej omenjati ni treba knjižnice na univerzi, ki obsega okoli 150.000 knjig in ima krasno čitalnico, pripravno za študiranje ter knjižnice na tehniki. Deželna biblijoteka (KalchberggaSse 2) je odprta ob delavnikih od 10. do 1. ure in popoldne od 4. do 9. ure., ob nedeljah in praznikih pa od 10. do 1. ure. Znanstvene knjige se lahko izposojajo tudi na dom. Ljudska knjižnica in čitalnica se nahaja v Stempfergasse 4, I. in Glacisstrasse 65, ljudska knjižnica sama pa Straucher- gasse 15 in Pestalozzistrasse. Izposojevalne ure od 9. do 1. in od 3. do 7. zvečer. Deželni muzej Joanej ima dragocene zbirke nadvojvode Ivana, ki se neprestano izpopolnjujejo. V starem poslopju (Rauber- gasse 10) je mineraloški, geološki, botanični in zoološki oddelek, zbirka starin in novcev ter prehistorični oddelek. Ob nedeljah in praznikih je vstop od 9. do 12. ure prost. V novem poslopju se nahaja kulturnozgodovinska in umetno-obrtna zbirka ter galerija slik (vstop ob nedeljah od 10. do 1. ure prost) in zbirka bakrorezov (vstopnine prosto le v pondeljek od 10. do 1. ure in v četrtek od 3. do 4. ure). 79 V deželnem muzeju se nahaja tudi stalna umetniška razstava štajerskih slikarjev (vsak dan od 9. do 1. ure vstopnine prosto) in stalna razstava društva za umetno obrt. — Zanimiva je deželna orožarn ica v Gosposki ulici, kjer se nahaja nad 28.000 komadov orožja. V akad. tehn. društvu „Tabor“ je pred¬ vsem na razpolago precej obširna knjižnica; obsega v prvi vrsti novejšo leposlovno slovensko in hrvaško beletristiko. Dobro je zastopana tudi znanstvena literatura juridična, socijološka in jezikoslovna. V knjižnici se nahajajo tudi češke, poljske, ruske in francoske knjige ter moderne nemške revije. V društvu obstoja znanstven klub, ki pri¬ reja vsak teden znanstvena predavanja in debatne večere. Od časa do časa obstoje tudi razni odseki, kakor tehniški, manjšinski, pro- gramatični, stenografski itd. 3. V Pragi. A) Knjižnice in čitalnice: C. kr. javna vseučiliščna knjižnica v Klementi n u. Odprta vsak dan od 9. do 1. in od 3. do 8. ure zvečer (vsako sredo in soboto od 3. do 6. ure popoldne). Zaprta je v mesecu avgustu ob nedeljah in praznikih ter ob običajnih počitnicah. V vseučiliščni knjiž¬ nici se nahaja tudi čitalnica za periodično iz¬ hajajoče revije vseh strok. Knjižnica obeh tehnik (na nemški tehniki Husova tr. č. 240—I.) Odprta je vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne in od 4. do 7. ure zvečer; ob nedeljah in praznikih samo od 9. do 12. ure dopoldne. Pražka mestna knjižnica (Platnerska ul. 21—I, blizu Klementina). Odprta je ob 80 pondeljkih, sredah in petkih od 9. do 1. ure, ob torkih, četrtkih in sobotah od 3. do 7. zv. Knjige se izposojujejo proti zastavljenju zneska 2 K in višje samo prebivalcem mesta Prage. Za knjige je treba plačati na 14 dni 2—10 vin. — V ravno tistem poslopju se nahaja v II. nadstropju javna osrednja čitalnica revij in časopisov. Dostopna razen pondeljka vsak dan od 8. do pol 2. in od 3. do pol 8. ure zvečer vsakomur proti letnemu prispevku 20 vin. Knjižnica muzeja kraljevine češke (v muzeju,Vaclavske nam.). Pristopna vsakomur. Odprta je razen praznikov vsak dan od 8. do 1. ter ob sredah in sobotah razen tega od 3. do -6. ure popoldne. Izmed drugih mnogoštevilnih javnih knjiž¬ nic in čitalnic je tovarišem še predvsem pri¬ poročati: Knjižnico akad. čitalnice (v Akad. domu). Dostopna samo članom ; letni prispevek 2 kroni. Knjižnica zemljedel. sveta za kralj, češko (VdcL nam.). Bogata na gospodarskih in pravnih spisih. Odprta v sredo in soboto od 8. do 12. ure dop. Oglasiti se je treba pri oficijalu. B) Muzeji: Zbirke muzeja za kralj, češko. Vstop brezplačen v nedeljo od 9. do 1. ure popoldne, v sredo in soboto od 10. do 4. ure popoldne. Ob torkih, četrtkih in petkih 1 K za osebo. O vseh teh dneh imajo slušatelji visokih šol na legitimacijo brezplačen vstop. C e šk o - s 1 ov a n. narodopisni muzej (Smichov). Ob sredah, sobotah in nedeljah zastonj, drugače za 1 K. Muzej mesta Prage. Vsak dan razen pondeljka in sobote od 1. do 5. ure popoldne 81 6 brezplačno. V soboto od 1. do 5. (pozimi do 4. ure) za 40 vin. Muzej za umetno obrt in obrtne zbornice (Sanytrova ul.). Vsak dan razen pondeljka od 10. do 1. in od 3. do 6. ure zvečer brezplačno. Tehnologični obrtni muzej (Eliščina tr„ č. 6). Vsak dan razen pondeljka od 8. do 3. ure popoldne, ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. ure brezplačno. Naprstkov obrtni muzej (Betlem. nam., č. 1). Vsak dan od 11. ure dopoldne. Vstop 2 kroni. V Pragi so dalje odprte Skozi celo leto mnogoštevilne galerije slik prvih čeških umet¬ nikov, prirejajo se razne razstave, na katerih si slovenski dijak lahko pridobi tudi veliko praktičnega znanja. V gledališča je dijakom vstop znižan, in sicer na takozvani „Spolkovy listek", s katerim se je treba izkazati pri blagajni. Kupi se ga lahko pri kustosu akad. čitalnice. Druga slov. akad. društva. Na Dunaju je zbirališče liberalnih slov. akademikov „Sava“, v Gradcu „Triglav“, v Pragi „11 i ri j a“. Smotrenega pozitivnega delovanja v modernem smislu v teh društvih ni, ker smatrajo še vedno za glavno nalogo akad. društev le „zbirati in zabavati", ne pa vzgajati in izobražati svoje člane. Klerikalci imajo svoje organizacije doslej le na Dunaju — „Danica“ — in v Gradcu — „Zarja“. V Pragi se slov. klerikalno akad. društvo najbrž ne ustanovi tako kmalu ; praška tla so za klerikalizem malo — prevroča. 82 „Kras“, akadem. društvo slov. agronomov obstaja od lanskega leta na Dunaju. Zastopa strokovne interese slovenskih agronomov. „KIub slovenskih medicincev" je popolnoma samostojna organizacija pri »Slo¬ veniji" na Dunaju. Ima svojo strokovno či¬ talnico in knjižnico ter prireja strokovna predavanja. „K 1 u b slovenskih pravnikov" je osnovan v področju »Slovenije" na Dunaju; ima ravnotako svojo strokovno knjižnico ter prireja strokovna predavanja. »Akadem. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda" v Gradcu je edina akad. podružnica naše »Šolske družbe". Za podruž¬ nično vodstvo se vname vsako leto med vsemi tremi dijaškimi strujami hud boj. »Klub slovenskih tehnikov" v Pragi prireja poučne tehnične izlete in strokovna predavanja ter zbira tudi gradivo za slovenski tehnični slovar. »Ceško-slovenski akadem. alpski krožek" v Pragi se je osnoval pred par leti pri češki podružnici »'Slov. plan. društva". Vzbuja zanimanje med slovenskimi in češkimi akademiki za naše planine in za turistiko. »Komite slovanskih akademičnih društev na Dunaju" je oblastveno potrjena zveza vseh akad. društev slovanskih, ki imajo sedež na Dunaju. V njem so zastopana akad. društva vseh slovanskih narodnostij, brez ozira na politično ali versko prepričanje. V komiteju so zastopana tudi vsa tri slovenska akadem. društva na Dunaju. Široka podlaga, na kateri stoji komite, mu bo omogočala izvrševati namen: zastopati skupne interese vseh slo¬ vanskih vseučiliških dijakov na Dunaju, v 83 6 * važnih slučajih započeti enotno akcijo vsega slovanskega dijaštva in s predavanji ter drugimi prireditvami upoznavati posamezne slovanske narodnosti med seboj. Ferijalna akad. društva. Akad. ferijalno društvo »Prosveta«. Kaj je „Prosveta“, kateri so njeni cilji in kaj je storila v prvih treh letih svojega obstoja, to smo obrazložili v lanskem almanahu.*) Sedaj nam je le pokazati, kako je vršila „Prosveta“ svojo nalogo v zadnjem letu in kakšni so njeni načrti za bodočnost. Tudi v zadnjem letu je gojila „Prosveta“ predvsem ljudsko knjižništvo in to iz dveh razlogov; prvič, ker uvideva, kolik pomen ima ravno ljudsko knjižništvo za ljudsko izobrazbo sploh in drugič, ker je bila „Prosveta“ dosedaj radi tehničnih zaprek takorekoč prisiljena ostale točke svojega programa bolj ali manj zanemarjati. Tu pridejo predvsem v poštev poljudna predavanja. Ni treba naglašati važ¬ nosti predavateljstva na ljudsko-izobraževalnem polju. Dve, tri dobra poljudna predavanja bi morda zalegla več, kot knjižnica tekom več mesecev. Kajti gotovo je, da vpliva živa beseda bolj na ljudsko dušo kot mrtve črke v knjigi. „Prosveta“ se torej zaveda in priznava, da je njeno delovanje v tem oziru pomankljivo, ker ne more izvrševati ene najglavnejših točk svojega programa. Tu je treba odpomoči: predavateljstvo se mora gojiti z isto inten¬ zivnostjo kot ljudsko knjižništvo. V to svrho se mora predavateljstvo organizirati. To bodi in bo „Prosveti“ direktiva za bodočnost. *) Glej almanah 1907/8 str. 73—75. 84 Na ljudsko-knjižniškem polju je napredova] a „Prosveta“ tudi letos prav lepo. V soglasju z lansko leto izdano parolo je bilo društveno delo koncentrirano v obmejnih pokrajinah. Lansko leto je imelo centr. društvo v Ljubljani 22 javnih knjižnic. Izmed teh so se dve, in sicer knjižnici na Bučki in v Radomljah vsled hujskanja klerikalnih petelinov morate opustiti; nekatere knjižnice so se izpopolnile. Na novo se je ustanovilo 8 knjižnic. Letos ustanovljene knjižnice so: 20. v Ločah pri Beljaku, 21. na Muti na Sp. Štajerskem, 22. v Spod. Dravo¬ gradu na Koroškem, 23. v Polzeli v Savinjski dolini, 24. v Bilčovsu v Rožu, 25. v Spod. Polskavi na Štajerskem, 26. v Račjem na Štajerskem, 27. v Selah na Koroškem. Vse knjižnice razen ene vspevajo prav dobro. V naslednji tabeli podajemo statistični pregled nekaterih knjižnic za čas od dne 1. julija 1907 do 1. julija 1908. 85 Poleg centralnega društva v Ljubljani ob¬ stojajo še sledeče podružnice in odseki: po¬ savska podružnica v Brežicah, dol. podružnica v Novem mestu (letos ustanovljena), podravski odsek v Mariboru, celjski odsek v Celju, konjiški odsek v Konjicah (letos ustanovljen). Jeseni se še ustanovi gorenjski odsek v Kranju; razen tega se spremenita še to jesen odseka v Mariboru in Celju v podružnici. Podravski odsek je ustanovil tri knji¬ žnice, tako da upravlja sedaj 10 knjižnic; priredil je maja meseca veliko veselico v Mariboru in nekaj predavanj. Celjski odsek ima tri knjižnice. Sep¬ tembra meseca je sklical velik sestanek sa¬ vinjskega dijaštva. Konjiški odsek obstoja šele par tednov. Njegov delokrog obsega v narodnostnem oziru najvažnejše štajerske pokrajine. Dolenjska podružnica je delovala preteklo leto kot odsek in se konstituirala me¬ seca avgusta kot podružnica. Upravlja knjižnico v Dobljičih in je priredila veliko slavnost v korist dij. podp. društvu „Radogoj“. Posveča posebno paznost kočevski narodnosti meji. Društvo je sodelovalo tudi letos pri upravi „Siinon Gregorčičeve" javne ljudske knjižnice in čitalnice v Ljubljani ter podpiralo vsako akcijo v povzdigo ljudske izobrazbe. Seznani za ljudske knjižnice primernih knjig se je spopolnil in izdal v obliki brošure z navodilom o ustanavljanju in upravljanju ljud¬ skih knjižnic. Slednjič naj še omenimo, da je priredila „Prosveta“ letos v juliju izborno uspel dijaški izlet na razstavo trgovsko-obrtne zbornice v Pragi. 86 „Prosvetin“ ljudskoizobraževalni program imajo od slovenskih ferijalnih društev še „Adrija“ v Gorici. „Bodočnost“ na Šta¬ jerskem, „Gorotan“ na Koroškem, „Balkan“ v Trstu in v zadnjem času ustanovljeno dru¬ štvo „lstra“ za Istro. Klerikalci so si po vzoru „Prosvete“ videč njene uspehe ustanovili svojo „Zvezo slo¬ venskega dijaštva", kjer so pa prav previdno — bodisi, da se je sramujejo, bodisi, da nima dovolj kredita — zamolčali svojo ..katoliško" firmo. Tudi slovenski liberalni akademiki imajo svoje fer. društvo „Savo«, ki pa deluje po vzoru nemških buršev. Slovenska dijaška žurnalistika šteje dva časopisa. „0mladina", ki izhaja letos 5. leto, je organ narodno-radikalnega dijaštva. Prinaša programatične in informativne Članke. V „listku“ so rubrike: slovensko di- jaštvo, literatura in umetnost, manjšinski obzor, srednja šola i. t. d. Vsak drugi mesec ima „Omladina“ srednješolsko prilogo, v kateri se nahaja poleg programatičnih člankov iz peres srednješolcev tudi beletrija. Organ klerikalnih dijakov je „Zora“. Prinaša poleg programatičnih in informativnih člankov tudi beletrijo. Liberalni dijaki so začeli izdajati lansko leto svoje glasilo „Svoboda“, ki je pa po par številkah zaspala. 87 Slovenski visokošolci na avstrijskih vis. šolah od 1. 1881/2 dalje. *) Kulturni inž., zemljedelci, zemljemerci, zava¬ rovalni tehn., montan. akad. (pripr. kurz), 2 ) Ustanovljena leta 1899. *) Po privatnem štetju koncem letnega tečaja (glej „Omladino“); ostalo po uradnem štetju koncem zimskega tečaja (razni zvezki „Osterr. Statistik"). 88 Karakteristična so minima slov. vseučilišč, in tehnikov od leta 1885—1893. V njih vidimo vzroke mrtvila devetdesetih let. Kar se tiče posameznih strok, zapazimo mirno dviganje in padanje števila medicincev. Tudi pravniki niso delali relativno prevelikih skokov, medtem ko je doseglo število modroslovcev naenkrat ne¬ naravno višino (leta 1904/5). Filozofska kriza ima svoje vzroke v teh letih in se ravno sedaj najhujše čuti. — Število tehnikov se dviguje polagoma in značilno je, da se je šele 1. 1902. dvignilo do one višine, ki jo je imelo že 1. 1876. (44). Vzroki temu leže v „gospodarskem po¬ lomu" leta 1873., ko je bilo uničenih nešteto podjetij. Relativno je bilo naše število (v kolikor so nam znani podatki) najvišje leta 1872/3, ko je bilo od vseh vseučiliščnikov 28'5°/ 00 Slov. (76 pravnikov, 61 medicincev in 87 filozofov). Po „krahu“ je število strahovito padlo; 1. 1881/2 je bilo le še 18 • 9°/ 00 . 1. 1891/2 samo 13 • 9 °/ 00 Slovencev. Od tega leta se zopet dviguje z izredno hitrostjo, tako da štejemo leta 1900/1 že 21 ‘ 8 °/ 00 od vseh vseučiliščnikov, medtem ko je tehnikov še jako malo (4’8°/ 00 ). Statistika za leto 1907/8. še ni izdelana, ozi¬ roma je nenatančna, ker so uradni viri vsaj na Dunaju nedostopni, privatnemu štetju pa ni mogoče pripisovati absolutne zanesljivosti; približne številke so sledeče: juristov 350, medi¬ cincev 60, filozofov 100, tehnikov 60. Ena prihodnjih številk „Omladine“ prinese natačne in detajlirane številke. 89 Statistični pregled slovenskih srednješolcev po stanju koncem šolskega leta 1907/8. PREGLED: Gimnazijcev. 2761 Realcev.759 Vseh slov. srednješolcev . 3520 90 GMOTMO VPRAŠANJE . I ' Podporna društva. »Radogoj« je splošno podporno društvo, ki posluje letos že 15. leto. Podpira slovenske dijake brez ozira na kronovino z mesečnimi zneski po 20 K. Večkrat se je povdarjalo, da naj se naše podporništvo centralizira, in sicer vsaj tako, da bi imela centrala v evidenci vse podpore ter na ta način dosegla kolikor mogoče enakomerno podpiranje našega dijaš- tva. To nalogo prevzeti bi bil v prvi vrsti poklican ravno „Radogoj'‘. Prošnje za „Rado- gojeve" podpore se vlagajo pri tajniku (letos gospod dr. G. Žerjav). V domovini je še nekaj podpornih društev z delokrogom, omejenim na nekatere dele slovenske zemlje, tako v Celovcu podporno društvo za slovenske dijake iz Koroškega, v Trstu za Primorce; na Štajerskem pa prav izdatno podpirajo osobito ondotne posojilnice štajersko slovensko dijaštvo. Omenjamo devet Rapočevih štipendijev, ki znašajo na leto vsak 300 kron in se vsako leto iznova podele. Pro¬ siti more vsak slovenski dijak, namenjene so pa v prvi vrsti prosilcem iz šoštanjskega in mari¬ borskega okraja. Prošnje je navadno treba vlo¬ žiti do 20. novembra pri ravnateljstvu posojilnice v Mariboru. Poleg tega je na Dunaju, v Gradcu in v Pragi število slovenskih in neslovenskih pod- 93 pornih društev, na katera se obračajo slovenski dijaki precej veliko. Dunaj. »Podporno društvo za slo¬ venske visokošolce na Dunaju ustanovljeno 1. 1888, podpira revne slovenske dijake vseh dunajskih visokih šol. Podpore se podeljujejo od meseca do meseca in je treba prositi vsak mesec sproti. Mesečni podporni minimum znaša 10 K, po potrebi se dovoli tudi večja svota. V odboru sede s posveto¬ valno pravico tudi zastopniki dijaštva (po en zastopnik »Slovenije", „Save“ in »Danice" ter zastopnik »divjakov", kateri pa dosedaj še ni bil nikdar izvoljen). Društvo izkazuje za leto 1906/7 K 7238-71 dohodkov, K 4438'92 stroš¬ kov; osnovna glavnica znaša K 20.815'08. Med prosilce, ki jih je bilo mesečno od 5 do 55, je društvo razdelilo letos v gotovini 4250 K, tekom 191etnega obstoja skupno K 64.515’42. Društvena imovina znaša K 22.593'73. Močna opora društva so štajerski denarni zavodi, dočim se ostali denarni zavodi za njega dosti ne zmenijo. Določila za prosilce: 1. Prošnje za podporo je oddati prvi teden vsakega meseca (sedaj pri društvenem blagajn, dr. KI. Seshunu, dvornemu in sod. odvetniku, 1., Singerstrasse 7. Prošnje sprejemajo tudi akad. društva.) 2. Kdor prosi prvič, naj priloži prošnji ubožno spričevalo, narejeno po obrazcu, ki je predpisan za vseučiliščnike; poleg tega naj tudi pridenejo spričevala o študijah preteklega letnika (prvoletniki zrelostno spričevalo, ostali pa kolokvijska spričevala, spričevala o državnih skušnjah in rigorozih). Za prošnje je rabiti obrazce, ki jih je založilo društvo in jih oddaja 94 dijakom brezplačno. Dobijo se tudi v akad. društvih. 3. Razmere marsikaterega dijaka se tekom šolskega leta izpremene ter so potem dokaj različne od razmer, katere je opisal podpiranec v prvi, začetkom šolskega leta vloženi prošnji. Podpiranci naj torej vsak mesec vestno izpolnijo vse razpredelke v obrazcu za prošnjo. Na prošnje, ki so v tem oziru pomanjkljive, se ni mogoče ozirati. 4. Podpiranci morajo ob pričetku vsakega tečaja donesti spričevalo o študijah preteklega tečaja (spričevala o kolokvijih, drž. skušnjah, rigorozih). 5. Vsakemu podpirancu se priporoča, da naj precej, kakor hitro mu bo to mogoče, po svojih močeh povrne društvu prejete podpore. „Juridično podporno društvo" podeljuje podpore revnim juristom na dunaj¬ skem vseučilišču. Da se dobi podpora, je potrebno, da se zglasi vsak prosilec v dru¬ štveni pisarni (vseučilišče, juridična fakulteta), izpolni predpisani vzorec in predloži ubožno spričevalo, indeks in kolokvijska spričevala. Dobi se vsak drugi ali tretji mesec 15 menznih znamk, event. tudi denar ali obleko. Društvo izposojuje svojim članom tudi juridične knjige. »Medicinsko podporno društvo" podeljuje podpore revnim medicincem na dunajskem vseučilišču. Vpiše se lahko v za¬ četku vsakega tečaja, pa tudi sicer vsak mesec. Predložiti treba ubožno spričevalo in indeks. Dobi se navadno vsak mesec 10—15 menznih znamk, izredno tudi podpore v denarju ali obleki. Društvo izposojuje svojim članom tudi medicinske učne knjige. Poleg tega so dru¬ štveni člani lahko oproščeni napol ali pa 95 popolnoma pristojbin v raznih medicinskih kurzih. »Filozofsko podporno društvo" po¬ deljuje podpore revnim filozofom na dunajskem vseučilišču. Začetkom vsakega tečaja se mora vložiti prošnja na „Philosophischer Unter- stutzungsverein an der Wiener Universitat". Pridejati je treba: ubožno spričevalo, potrdilo referenta za štipendije, indeks in kolokvijska spričevala (prvoletniki zrelostno spričevalo). Dobi se navadno vsak mesec 10 menznih znamk. Društvo posreduje tudi oddajo in- strukcij, na katere se 'pa slov. dijak ne sme zanašati, da jih dobi. Posamezna podporna društva ob¬ stojajo tudi na živinozdravniški in poljedelski visoki šoli. Pogoji slični. »Gregorijevo društvo" (Gregorius- Verein) daje revnim vseučjliščnikom vseh na¬ rodnosti mesečno 12 K oz. 20 kron. Prošnje, katerim je treba pridejati maturitetno spri¬ čevalo, ozir. kolokvijska spričevala, ubožno spričevalo, stanovski izkaz (Nationale), potrdilo referenta za štipendije in potrdilo, da je prosilec vpisan na dunajski univerzi, se morajo vložiti začetkom zimskega tečaja pri policijskem svetniku dr. Wagnerju. (XIV. Kellinggasse 2. II.) Splošno podporno društvo na du¬ najski univerzi. Pri tem društvu prosi lahko vsak vseučiliščnik, ki je najmanj že v 3. tečaju. Prvoletniki ne dobijo nikakih podpor. Vsak prosilec se mora v društvo vpisati. Pogoji: 1) izpopolniti se mora tiskani vzorec, ki leži na razpolago v društveni pisarni, 2) indeks, 3) ubožno spričevalo, 4) potrdilo referenta za štipendije in 5) kolokvijska spri¬ čevala. Vsak prosilec dobi navadno vsak drugi mesec 10 menznih znamk, oz. enkratno de- 96 narno podporo, za katero je pa potrebna posebna prošnja. „S tu de n te n h e i m“ (IX. Porzellangasse 30). Društvo „Asylverein der Wiener Univer- sitat" podeljuje revnim slušateljem vseh na¬ rodnosti in veroizpovedanj na dunajskem vse¬ učilišču brezplačno stanovanje, postrežbo in kurjavo. Poleg tega se dobi v zavodu raz¬ meroma dobra brana in sicer zajutrek za 10 v., kosilo za 24 v. in večerja za 20 v. Svečavo in perilo mora plačati vsak sam. Prošnje, ki jih je nasloviti na odbor zgoraj omenjenega društva, se morajo oddati osebno do 15. oktobra vsakega leta. Priložiti je treba: 1) zrelostno spričevalo, 2) ubožno spričevalo (ki naj je potrdi tudi župnik), 3) potrdilo referenta za štipendije, 4) indeks in 5) „na- tionale". Priporoča pa se, da se vpošljejo na ravnateljstvo zavoda že v počitnicah; provi¬ zorične prošnje, katerim je treba pridejati le zrelostno in ubožno spričevalo. V oktobru je sicer treba vložiti še enkrat prošnjo, toda oni, ki so prosili že v počitnicah, pridejo v slučaju ugoditve preje na vrsto. Prosilci, ki nimajo starišev, imajo prednost. „Dijaško bolniško društvo na Du¬ naju", („Verein zur Pflege kranker Studie- render"), ki ima svoje društvene prostore na vseučilišču, preskrbuje svojim članom v slučaju bolezni brezplačno zdravniško pomoč, brez¬ plačna zdravila in v bolnišnici brezplačno mesto 2. razreda,_ v slučaju smrti tudi brez¬ plačen pogreb. Član društva je lahko vsak slušatelj vseučilišča, tehnike, živinozdravniške, poljedelske visoke šole in umetniške akademije. Pri vpisovanju, ki traja v zimskem semestru od 1. oktokra do sredi novembra, v letnem pa od začetka inskripcije 30 dni, je treba 97 7 pokazati indeks in oddati stanovski izkaz. Pri vstopu je treba plačati 2 K vstopnine in 4 K udnine za semester (če se vpiše za celo leto le 6 K). Revnim visokošolcem iz Kranjske povrne navadno to svoto dež. odbor kranjski. „Mensa academica“ (I. Reichsratstrasse 29) daje vseučiliščnikom proti primerni od¬ škodnini kosilo in večerjo. Prevažno podporo za slov. visokošolce iz Kranjskega tvorijo na dunajskem vseučilišču tudi Knafflove ustanove, katerih je sedaj 36, vsaka z letnimi 600 K. Ustanovil jih. je leta 1671. Gorenjec Luka Knaffl, župnik v Grofi-Rufipachu na Nižje Avstrijskem za dijake ..kranjske narodnosti". Ustanovo upravlja sedaj ravnatelj dunajske vseučiliške pisarne cesarski svetnik Brockhausen, posamezna mesta pa oddaja vseučiliški senat. Za ustanove prosi lahko vsak visokošolec iz Kranjske, ki je vpisan na dunajskem vseučilišču. Prednost imajo prosilci, ki so prestali zrelostno skušnjo z odliko. Juristi in medicinci dobijo ustanovo navadno šele po prvem izpitu, filozofi v drugem ali tretjem letu. Prošnje, naslovljene na vse¬ učiliški senat, je vložiti najkasneje do 31. no¬ vembra vsakega leta. Priložiti je treba: 1) krstni list, 2) domovinski list, 3) ubožno spričevalo, 4) potrdilo o stavljenju koz, 5) zrelostno spri¬ čevalo, 6) potrdilo referenta za štipendije, 7) kolokvijska spričevala zadnjih dveh se¬ mestrov oz. spričevalo o prestanem državnem izpitu. Ustanova se uživa tudi lahko v vo¬ jaškem letu. Gradec. „Podporno društvo za slov. visokošolce v Gradcu". Predsednik gosp. dr. Benjamin Ipavic (Karl Ludwig-Ring 4). — Društvo izkazuje za leto 1906/07 7681'58 K dohodkov in 7298'64 K stroškov. Osnovna 98 glavnica znaša 3436 K. Razdelilo se je med 76 prosilcev v 532 slučajih 7115 88 K. Društvo deli podpore v denarju in v obednicah, in sicer razen oktobra, aprila in julija vsak mesec. Seja odbora podpornega društva se vrši drugo soboto vsakega meseca. Namesto prošnje je treba izpolniti prosilcu samo po¬ seben vzorec, ki jih je dalo podporno društvo na razpolago v vseh tukajšnjih akad. društvih. Vestno izpolnjen vzorec je treba oddati v vsakem akadem. društvu za to določenemu referentu: referenti iz vseh treh društev skupaj tvorijo posebni dijaški pododbor, ki strogo nadzoruje, da navajajo prosilci vse svoje dohodke. Ko se prosi prvič v tečaju, je treba priložiti prošnji: 1) kolokvijska spričevala ozir. ma¬ turitetno spričevalo; 2) ubožno spričevalo; 3) izkaz, da je prosilec dotični tečaj inskri- biran. Podpore se razdele med prosilce pro- porcijonalno, tako da še skuša enakomerno pripomoči vsakemu prosilcu do eksistenčnega minima (50 K). Redni maksimum mesečne podpore je bil zadnja leta do 12 K. »Slovansko podporno društvo" („S t u d i e n - U n t e r s t ti t z u n g s f o n d s f ti r s 1 a v i s c h e Hochschiiler der Grazer Universitat"). Uprava društva je v rokah akad. senata. Podpore razdeljuje dijaški odbor obstoječ iz 9 članov. Društvo deli podpore dvakrat v letu, in sicer razdeli v zimskem tečaju okoli 600 K, v poletnem do 403 K. Prošnje enako opremljene kakor za opro- ščenje kolegnine, je oddati ob razpisanem terminu pri glavnem pedelu. »Slovansko bolniško društvo" („K r a n k e n - U n t e r s t ii t z u n g s v e r e i n f ti r slav. Ho chs ch ti ter “), v rokah senata in 99 7 ' dijaškega odbora). Člani morejo postati vse- učiliščniki in tehniki. Društvo nudi brezplačno zdravniško pomoč, zdravila in v slučaju po¬ trebe bolniško oskrbo II. razreda. Vstopnina 2 K, članarina 2 K za semester, člani se vspre- jemajo le v prvih 6 tednih vsakega semestra v lokalu, ki je na posebni črni deski „Slov. bolniškega društva" na univerzi naznanjen. Za Slovenca pride v Gradcu v poštev samo še takozvani „Frei t i sc h -1 n s ti t u t“, ki deli vsak mesec obednice. Slovenec more le malo pričakovati od tega društva. Juristi dobe do 8, filozofi 10—15, medicinci do 15 obednic. Enako društvo obstoji na tehniki. Prošnje se morajo oddati osebno referentu na posameznih fakultetah. Natančnejše informacije daje po¬ sebna črna deska na rektoratih. Praga. „Podporno društvo za slo¬ venske visokošolce v Pragi" podpira slovenske slušatelje čeških visokih šol praških z mesečnimi podporami do 24 K (v gotovini in v nakaznicah za obede v menzi). Društvo izkazuje za leto 1906/7 K 3769 04 dohodkov in K 3772'31 stroškov. Prispevalo je 22 sloven. posojilnic z zneskom 1500 K in 14 čeških z zneskom 131 K. Celo leto je bilo 186 pro¬ silcev, katerim se je dovolilo 1889 K v goto¬ vini in 2036 obedov v vrednosti K 1420 16, skupaj K 430236. Na enega prosilca pride povprečno mesečno K 1777 (nekaj manj ko prejšnje leto). Prosilcev je bilo mesečno od 5 do 24. Društvo obstoja 6 let ter je v tej dobi razdelilo na 748 prošenj K 13.290'52, povprečno na vsako prošnjo K 1777. Prosilec napiše prošnjo na poseben vzorec, ki ga je dobiti v naših akademičnih društvih v Pragi, priloži ubožno, zrelostno (ozir. kolokv.) spriče¬ valo ter dokazilo, da je vpisan na kaki češki 100 visoki šoli. Vse to odda enemu poverjenikov, ki jih imata praški slov. akadem. društvi pri podpornem društvu. Ta mu izroči, ko so prošnje rešene, nakaznico, na katero mu blag. podpornega društva izplača nakazano podporo. „Husov Fond' podpira vse slušatelje na čeških visokih šolah brez razlike ; podpira tudi slovenske prosilce z mesečnimi podporami 4—10 K. Prosilec, ki mora biti član „Husovega Fonda“ (letna članarina 1 K), napiše prošnjo na poseben vzorec, ki se dobi za 2 vin. v društveni pisarni (Praga II., Reznicka ul. 14. Uradne ure od 3. do 4. pop.) priloži ubožno spričevalo napisano istotako na posebnem vzorcu ter odda oboje v zadnjih treh dneh. meseca (za mesec vinotok šele od 1. do 6.) društvenemu tajniku. Pri razdelitvi podpor (14. in 15. vsakega meseca} se mora izkazati z društveno legitimacijo ter z dokazilom, da je vpisan na češki visoki šoli. „Husov Fond" daje tudi brezobrestna posojila za pristojbine pri skušnjah. „Nadace Krombh olzo va“ omogočuje akademikom praškim brez razlike brezplačno zdravljenje (zdravnike in zdravila). Kdor želi brezplačno zdravljenje, si vzame na kvesturi ali v pisarni svoje šole poseben vzorec, iz¬ polnjenega da podpisati kakemu profesorju ter gre ž njim k zdravniku ali pa na kliniko; na recept, ki se mu napiše, dobi v lekarni brez¬ plačno potrebna zdravila. „ Men s a academica" (Spalena ul. 20) daje revnim akademikom za nizko ceno obed (po 56 vin.) in večerjo (po 36 vin.). Kdor želi imeti hrano v Menzi, napiše na poseben vzorec prošnjo (dobi se blanket v ,Svepomoci‘, Spalena ul. 9), priloži svoje ubožno spričevalo in na karton nalepljeno fotografijo za legiti- 101 macijo; za par dni dobi legitimacijo, na katero si v Menzi pri kontrolorju kupuje nakaznice za obede. Kdor hoče v Menzi obedovati (ozir. večerjati), izpopolni nakaznico s svojim pod¬ pisom in datumom ter polovico vrže v posebno skrinjico v Menzi, drugo polovico pa odda drugi dan pri obedu (ozir. večerji) kontrolorju. „Svepomoc“ preskrbuje revnim dijakom inštrukcije in druga primerna mesta. Kdor želi kako mesto, mora napisati prošnjo, v kateri navede, kaj bi lahko poučeval. Slovenskim dijakom se ni mogoče v Pragi na inštrukcije preveč zanašati, ker — vsaj v začetku — ne znajo še toliko češki, da bi mogli sprejemati taka mesta. Vse podrobnosti se dobe v „Sve- pomoci“ (Spalena ul. 9) od 9. do 1. in od 3. do 6. ure pop. „Hlavkovy k o 11 e j e.“ Tu dobi reven dijak, ki se izkaže z izvrstnim zrelostnim spričevalom, pozneje z izvrstnimi spričevali od izpitov, prosto stanovanje, razsvetljavo, kurjavo in perilo; za hrano plačuje mesečno po 12 K, nekaj mest pa je sploh brezplačnih. Prošnje za sprejem se vlagajo pri ravnateljstvu (Praga II., Jenš- tejnska ul. 1; vzorec zanje se dobi istotam), za zimski tečaj do 15. vel. srpana, za letni do 15. sušca. Lani je bilo v zavodu nad 200 dijakov. »Filozofsko podporno društvo" daje podpore v neenakih terminih, ki so naznanjeni na črni deski na filozof, fakulteti. Vzorec za prošnjo v „Svepomoci“. „Pomocny spolek nadace J o n ti¬ kov^" (za pravnike). Prošnjo je treba na¬ pisati za celo leto naprej in priložiti ubožno spričevalo in reverz, s katerim se prosilec zaveže podporo pozneje vrniti, ter jo izročiti 102 v prvi polovici vinotoka oficijalu pravniške fakultete. Podporni fond „Purkyne“ (za me- dicince), daje podpore v denarjih, v obednicah ter posojila za rigor. takse. Vzorec za prošnjo pošlje na željo „Spolek českych mediku" Praga 11., Lipova ul. 2). „Nadace Skuberskeho" daje revnim tehnikom obednice. Prošnje se oddajajo tajn. društva v dobi, ki je naznanjena na črni deski na češki tehniki (navadno do zadnjega vin.).. Slovenski slušatelji visokih šol brez raz¬ like mesta in stroke dobe lahko m i n i s t e - rijalne podpore, ki jih jim podeljuje ministrstvo za uk in bogočastje, in sicer v znesku 40—120 kron za tečaj. Prošnje, ki so naslovljene na omenjeno ministrstvo, se od¬ dajajo, opremljene z ubožnim spričevalom in izkazih o uspehih v študijah, v dekanatski, oziroma rektorski pisarni. Prošnje se pišejo slovensko. Gmotno vprašanje slov. srednje* šolskega dijaštva. Gmotno vprašanje je doslej pač najtem¬ nejša stran našega srednješolskega vprašanja. Velika večina naših srednješolcev izhaja iz kmečkih hiš, od revnih roditeljev. Navezani so na podpore tujih dobrotnikov, na inštruk- cije in pod.; na ta način se konečno prerije slovenski študent do svojega cilja, če mu niso že prej omagale v težkem boju za obstanek du¬ ševne in telesne sile. Slovenske inteligence krivda je bila, če se je doslej toliko dobrih, 103 nadepolnih sil našemu narodu trajno izgubilo, kajti za slovenskega srednješolca se je doslej storilo mnogo premalo. Ce smo se glede visokošolcev postavili na stališče, da je dol¬ žnost naše inteligence, podpirati jih, velja to v tem večji meri o srednješolcih. — Najvaž¬ nejša sestavina srednješolske podporne akcije so danes dijaške kuhinje, žal, da prav pogosto ne ustrezajo svojemu namenu. Kva¬ liteta hrane v teh kuhinjah je taka, da res skoro ne najdemo primernih besed, da bi jo po zaslugi označili. Ponekod pa ni niti dijaške kuhinje. Prva naša zahteva je torej, da se v vsakem srednješolskem mestu ustanovi po¬ štena dijaška kuhinja, obstoječe pa naj se korenito izboljšajo. — Regulirati bi bilo nadalje treba podpore, ker se prepogosto dogaja, da se primeroma dobro situirani pod¬ pirajo na škodo revnejšim. Stvar se je dala izvesti na visoki šoli, toliko lažje se to zgodi na srednji šoli, kjer bi bila ureditev podporne akcije dolžnost srednješolskih profesorjev. Ti naj bi sodelovali tudi pri oddajanju inštrukcij, ki so danes prav krivično in neenakomerno razdeljene. Predvsem pa je treba kar najenergičneje nastopiti proti onemu momentu, ki je rakrana na srednješolskem podporništvu, namreč da je podpora odvisna od političnega prepričanja. Visokošolska podporna akcija se je konečno definitivno otresla onega demoralizujočegn sistema političnih ar; na srednji šoli je ta sistem še v bujnem cvetju. Spominjamo samo na razmere pri ljubljanski ljudski kuhinji, kjer je bil pognan preko praga slovenski dijak, ker je čital — „Rdeči prapor"! In takih slučajev je cela vrsta. Takim razmeram je treba napovedati boj na celi črti! Prepričan 104 sem, da se posreči našemu visokošolskemu dijaštvu, če se intenzivno zavzame za stvar, tudi tu ustvariti razmere, ki odgovarjajo ne-le čutu pravičnosti in ljudskosti, ampak tudi na¬ šemu naziranju glede vzgoje značajev srednje¬ šolskega dijaštva. @ O 105 JUGOSLOVANSKO DIJAŠTVO = = Nikdar še nismo tako živo občutili potrebe najtesnejše organizacije vsega naprednega jugoslovanskega dijaštva kakor letošnje leto na shodu slovanskega naprednega dijaštva v Pragi. Le najtesneje združeni jugoslovanski narodi z jasno sliko skupne bodočnosti pred očmi bodo mogli nastopati v prospeh slo¬ vanske misli s takimi uspehi, kakor si danes vsak posebej želimo. Mladina mora napraviti že enkrat konec izoliranemu životarenju, h kateremu so bili do danes obsojeni mali jugo¬ slovanski narodi in postaviti nasproti temu občno spoznanje skupnih interesov, smotreno delo za skupne težnje. Postati pa mora predvsem naša parola, „Pred drugim vseslovanskim dijaškim shodom: shod jugoslovanskega naprednega dijaštva!" Glavni sad, ki ga naj prinese ta shod, je orga¬ nizacija jugoslovanskega naprednega dijaštva, pokaže pa naj dalje realno pot, ki pelje k ure¬ sničenju jugoslovanske ideje. Prof. Karejev je postavil v pismu, ki ga je poslal udeležencem praškega shoda, vseljudski ideal kot prvi in zadnji smoter vsega slovanskega gibanja. Ne slovanstvo s svojo historično ulogo, ne pro- tekcija slovanstva, ampak nesebično slovanstvo, ki naj pripravlja pot edino-le vseljudski kulturi, vseljudski solidarnosti, more biti tudi nam Jugoslovanom na misli. 109 Vstvarjamo obenem v našem "almanahu rubriko „Jugoslovansko dijaštvo", ki ostane, kakor upamo stalna in bo s časom seznanila slovensko dijaštvo z dijaškimi razmerami med ostalimi jugoslovanskimi narodi. Letos prinaša članek o hrvatskih dijaških razmerah. Hrvatski djak. (Jur. Vladimir Čaldarovič, Beč). Ctara ideja o kulturnoj zajednici i uzajamnosti Južnih Slavena, prožeta u najnovije doba duhom Strossmayerovim, oživljuje danas sve više umove i srca narodnih inteligentnih ljudi u Slovenaca, Hrvata, Srba i Bugara i zadobiva konkretne oblike. Tu ideju, kao zalog sretnije budučnosti balkanskih Slavena, primarno mi, buduča inteligencija naroda svoga, u baštinu od svojih otaca, da je dalje razvijamo i od nje učinimo zajednički bedem svoje narodne kulture protiv tudjina. Da tu svrhu postignemo, nužno je, da se inteligentni slojevi pojedinih jugoslavenskih naroda što više zbliže na te¬ melju zajedničkih principa i ideja, i zato želim, da ovim kratkim prikazom predstavim slo- venskoj omladini hrvatsko djaštvo, — ideje, koje ga vode, njegov rad za sebe i za narod. Več godine 1874. osnovao si je hrvatski narod vlastitom raukom i rodoljubnom rukom svoga biskupa Strossmayera sveučilište, da mu bude sjemeništem narodne inteligencije i vezom, koja če spajati politički otrgnute narodne dije- love. Od skromnih početaka razvilo se hrvatsko sveučilište uza sve nepovoljne prilike do velike višine, broječi godine 1907/8. 1495 slušalaca. Na njemu se danas sastaju Hrvati iz Dalmacije, Istre, Bosne i ..Banovine", ono je do sada dalo 111 narodnu inteligenciju Banovini, a u novije vrijeme počinje da je daje i Istri, Dalmaciji i Bosni. Kakova je ta inteligencija? Ne ulazim u historijski razvitak hrvatskog djaštva do sada; taj je usko spojen sa na- rodnom poviješču i razvojem naroda zadnjih 25 godina. Nas više zanima budučnost, a ta se razvija iz sadašnjosti, pa zato prelazim odmah na sadašnje stanje hrvatskog djaštva. Hrvatskih djaka ima danas na sveučilištima i drugim visokim školama u Zagrebu, Pragu, Beču, Gradcu, Budimpešti i dr. do 2000. Kako je industrija i trgovina kod nas još nerazvijena ili ponajviše u tudjim rukama, posvečuju se hrvatski djaci ponajviše činovničkim zvanjima, u prvom redu pravu i filozofiji, pa dok se je do sada govorilo za pravnike i filozofe, da su več inteligentni proletarijat, morala su se indu- strijalna i trgovačka mjesta popunjivati tudjin- cima, i bila je ozbiljna pogibelj, da če se sva naša narodna inteligencija birokratizovati. Po- sljedice toga birokratizma jasno su se vidjele u našim političkim i društvenim odnošajima, a vide se i danas, premda se u novije doba hrvatski djaci sve više posvečuju praktičnim zvanjima, ali još uvijek ne toliko, koliko bi trebalo. Ženski študij nije u nas razvijem Naše dje- vojke svršavale su učiteljsku školu i licej, no dalje na univerzu nijesu išle. Tek zadnjih 5—6 godina imamo i študentica; — večinom slučaju filozofiju. no broj im je još uvjek malen. Unutarnji život hrvatskog djaštva bio je uvijek veoma razvijen, tek redovito nije bio toliko intenzivan, koliko extenzivan. Visoka politika (u strančarskoj odječi), pjevačka društva, literarni almanaci, i obligatna časa bili su po¬ lovi djačkoga života, a rezolucije i deklaracije, 112 katkada koji almanak, pozitivni rad. Kako je hrvatsko sveučilište otvoreno baš u doba, kada je dr. Ante Starčevič poveo žešču propagandi! za svoj politički program ujedinjene i nezavisne Hrvatske, pristala je hrvatska mladež listom uz njega i naskoro je dr. Starčevič i njegov program postao alfa i omega političkog i kulturnog mi¬ šljenja i rada hrvatske omladine. Pristaše Strossmayerova pravca bili su u neznatnoj manjini. Politički program Starčevičev, sestavljen više u formi rezolucije nego programa stranke, bio je odviše dogmatičan i bez pozitivne direk¬ tive za rad, pa je zato kod hrvatske mladeži doveo do osobnoga kulta Starčeviču, koje- kakvih pragmatičkih natezanja i skrajnje into- lerancije. Takav život bio je sasvim neplodan a očitovao se u demonstracijama i plitkom strančarenju, pa je zato doveo do reakcije koncem prošloga stolječa. Nastupila je napredna omladina, koja je presadila ideje češkoga rea¬ lizma u Hrvatsku i tako u hrvatsko djaštvo unijela ideje socialne i kulturne. Hrvatsko djaštvo počelo se skupljati u nove grupacije, pa taj proces još i danas traje i provadja se u dvije linije: kulturnom i političkom libera¬ lizmu protiv dogmatičnosti i reakcionarstva. Danas imamo na hrvatskoj univerzi na- prednu omladinu, starčevičance, klerikalce, nešto malo socijalista i dosta takovih, koji su ostali indiferentni ili posve po strani. Na austrijskim univerzama su hrvatski djaci do- duše takodjer podijeljeni po ovim strujama, ali se, — osim klerikalaca — još nisu odije- ljeno organizovali. Napredna omladina istupila je prvi puta godine 1901., boreči se za upravu „Hrv. akad. potpornog društva" protiv starčevičanske 113 8 oraladine, i od toga vremena redovito vrijedi kao večina u hrv. djaštvu. iz te napredne omladine rodila se „Hrv. pučka napredna stranka", i tako i današnja napredna omladina vrijedi kao pristaša te političke stranke, premda ona uvijek naglašuje, da se sveučilišno djaštvo nema dijeliti po strankama nego po kulturnim načelima i zato perhorescira strančarenje. No uza sve to, što je napredna omladina več 6 go- dina u večini, nije još uvijek organizovana i zato nije bila u akciji tako jaka, kako bi imala biti prema svojoj brojnoj snazi. Škodilo je veoma mnogo, što se je naprednjaštvo u po¬ četim shvatilo ponajviše kao opozicija starče- vičanstvu, — dakle politički —, pa su unutra došli i oni elementi, koji za kulturni i soci- jalni napredni rad nijesu bili spremni. Medjutim u novije vrijeme, — nazad 2 go- dine — počela je napredna omladina skupljati i organizovati svoje redove. Da paralizira udru- ženu agitaciju klerikala i starčevičanaca i da provede svoje ideje u sveučilišnoj omladini, osnovala je svoje glasilo „Hrvatski djak“, koji za djačke prilike dobro napreduje. Organizo- vala je srednjoškolsku omladinu, tako da se borba za podmladak danas ne vodi više na univerzi, nego več na srednjim školama, gdje su odmah i klerikalci organizovali svoje kon¬ gregacije" i organizacije. Medjutim, dok se naše organizacije imaju boriti protiv svakojakih šikanacija, klerikalne organizacije uživaju za- štitu ne samo svojih vodja, kateheta, nego i od vlade i njezinih organa. Uza sve to na¬ predna misao medju srednješkolskom omla- dinotn dobro napreduje. Da na sveučilištu potakne omladinu na što intenzivniji znanstveni i društveni rad, osnovala je napredna omladina klub „Prosvjetu“ sa 4 114 odsjeka: djačkim, pučko-prosvjetnim, znan¬ stvenim i literarnim. Prosvjeta je počela veoma uspješno raditi, no dogodjaji na zagrebačkom sveučilištu žalibože su za sada zapriječili dalnji rad i razvoj. U pokrajini je osnovano nekoliko ferijalnih klubova, koji služe djaeima ponaj- prije. da se sami sastaju, a uz to da drže analfabetske tečajeve i osnivaju pučke knjižnice. Klerikalci u novije doba živo rade. Prije istupa naprednjaka imali su oni slobodno polje, pa im se jača organizacija nije činila potrebnom, no odkada su naprednjaci počeli propagovati svoje ideje, niču po svim srednjim i visokim školama klerikalne organizacije. Glavni organ im je „Luč“, koji več 3 godine izlazi, najprije u Beču, sada u Zagrebu. Hvali se da ima mnogo pretplatnika; moguče,' jer je pritisak kateheta velik, ali čini se, da se više dijeli badava, kao i „Hrvatska straža", zelotski organ krčkoga biskupa Mahniča. Po svim srednjim školama osnivaju svoje kongregacije, pa smo več tako sretni, da i na sveučilištu imamo „Marijinu kongregaciju". Dok su klerikalci na sveučilištu manje opasni, jer tamo i po svojem broju i po svojim poznatim sredstvima u borbi ne mogu da steku mnogo pristaša, i jer na sveučilištu znanstveni rad i utjecaj kolega i mnoge njihove prosvijetli, na srednjim ško¬ lama su veoma opasni i nužna je što jača organizacija naprednih srednjoškolskih djaka, da im odlučno stane na put. S tar če vičan c i. iza naprednjaka najjača grupa, kulturno su potpuno neizraziti. Ova je grupa baštinica svih starčevičanskih tradicija, dakle i svih dobrih i zlih svojstava sveučilišne oinladine iz prijašnje dobe. Program dra. Star- čeviča je sve do nedavno bio jedini putokaz za njihov rad, a u praktičnom izvršivanju toga 115 8 * programa prislonila se ta omladina, potpuno, uz frakciju dra. Franka, sačinjavajuči političku avantgardu te frakcije. U kulturnim pitanjima borila se odlučno s naprednjacima, jer da ta pitanja nemaju prava na opstanak, dok Hrvatska nije slobodna i ujedinjena, a sama ta omladina nije imala nikakovih stalnih kulturnih principa, pa su zato u njoj imali mjesta i klerikalci, koji su im postali prirodni saveznici protiv napred¬ njaka, a i prononcirani liberalci in razni indi¬ ferentni utilitaristi. Medjutim kakose boj izmedju klerikalaca i naprednjaka sve više razvija, mo¬ rali su napokon i Starčevičanci reči, što misle u tim pitanjima. Ove godine počeše i oni iz- davati svoj organ „Mladu Hrvatsku", u kojem su stali na napredno stanovište u kulturnim pitanjima. „Mlada Hrvatska" je doduše nakon 4. broja prestala, ali posljedica je bila, da su klerikalci okrenuli ledja Starčevičancima i na- vijestili im rat kao i naprednjacima. Socijalista imade veoma malo; u djač- kom životu rade s naprednjacima, no ponajviše se posvečuju agitaciji u socijalno-demokratskoj Stranci. Tako se danas več jasno vide konture bu- duče grupacije hrv. djaštva: dok se je u pro- šlosti hrv. djaštvo dijelilo po političkim princi- pima. dijeliti če se u budučnosti po principima kulturnim, a današnje doba je doba prelaza iz jedne forme u drugu. U narodnom radu nije do sada hrvatsko djaštvo ispunjavalo svoju dužnost, kako bi trebalo, no bilo je dijete svojega vremena. S istupom naprednog djaštva se je počeo i narodni rad hrv. djaštva organizovati. Različiti klubovi osnivali su pučke knjižnice, držali pučka predavanja, no cijeli taj rad nije bio 116 jedinstveno organizovan. Tek godine 1905. osnovano je „Društvo hrv. sveuč. gradjana za pouku analfabeta", koje sustavno drži analfa- betske tečajeve i koje postizavapovoljneuspjehe. Glavni uspjeh cijeloga toga pokreta medjutim leži u toni, da je akciju od hrvatske mladeži preuzela hrvatska inteligencija i tako je taj kulturni rad stavljen na solidne temelje. Kada je biskup Strossmayer osnivao hrvat- sko sveučilište, bila mu je želja, da ono uz Jugoslavensku Akademiju bude zajedničko kulturno žarište svim Južnim Slavenima. Ta mu se želja nije potpuno ispunila. Hrvafsko sve¬ učilište do danas još nije ni svim sinovima hrvatskog naroda potpuno otvoreno, jer Dal¬ matinci, Istrani i Bosanci morajo na austrijske univerze, a ostali Južni Slaveni samo su mu rijetki gosti. Dok Srbi i Bugari barem od vremena do vremena u dosta velikom broju dolaze na hrvatsko sveučilište, Slovenaca go¬ tovo nikada nema. Hrvatsko sveučilište do sada još nije pot¬ puno ; nema medicinskog fakulteta. Na cijelom slavenskom Jugu nema još tehničke visoke škole, nema umjetničke akademije, visokih trgovačkih i gospodarskih škola. Osnovanje ovakovih zavoda traži prevelike žrtve, koje bi teško mogao ikoji od jugoslavenskih naroda pridonijeti, a da se ujedno stvori valjana insti¬ tucija na visokom znanstvenom niveau-u. Ali što ne ide rastavljeno, sigurno uspijeva udru- ženim silama! Bilo bi zaista skrajnje vrijeme, da se mladi i probudjeni jugoslovanski narodi 117 emancipiraju u svojoj kulturi od tudjina, jer ovako ovisni u svojoj obrazovanosti od tudjinske kulture bit čemo uvijek pioniri i tudjinske poli tičk e misli na svoju vlastitu štetu. 118 IZOBRflŽEVflLNO- I h FORMATIVNI □ DEL =■ =3 ■=> Za vzori svobodnega, izobra= ženega človeka. ČAči vseh onih, ki zasledujejo s skrbjo naraščaj narodove inteligence, so uprte danes v srednjo šolo. — Srednji šoli je izročena mladina v vzgojo v njeni najbolj kritični dobi, ko se začenja posameznik čutiti človeka, ko se vzbu¬ jajo njegove duševne in telesne moči in začne prvikrat čutiti v sebi silo svojega bodočega živ- Ijenskega poklica. Tukaj se prične najtežja naloga in obenem do danes idealni smoter vsake vzgoje, razviti pri posamezniku vse njegove zmožnosti, duševne in telesne, dati podlago harmoničnemu razvoju njegove individualnosti. Težka odgo¬ vornost te vzgoje se danes prepušča po večini le srednji šoli, srednji šoli se pripisuje vse zlo, da prihaja iz nje toliko duševno ubogih in slepih ljudi. Akoravno želimo potrebnih reform za srednjo šolo, da bi se vsaj nekoliko pri¬ bližali po strani vzgoje našemu vzgojnemu idealu, vendar je mnenje, da je srednja šola glede vzgajanja in izobraževanja mladine glavni in odločilni faktor, napačno. Delovanje srednje šole nima onega velikega vpliva, ki se mu dostikrat pripisuje, po velikem delu danes ne zadostuje, deloma celo škodi. Tukaj morajo nadomestiti šolo drugi činitelji, v prvi vrsti samoizobraževanje, družba, osebni stiki; odtod 121 je izhajal za slovenskega dijaka glavni vpliv na vzgojo njegovega značaja, njegovih duševnih sil. Vpliv tovariške dijaške družbe na posa¬ meznika si je pridobil v zgodovini slovenskega dijaštva dobro ime. — Ne srednja šola, ampak večinoma lastno spoznanje in družba je vzbu¬ dila v dijaku zanimanje za knjigo in časopis. Namen tega članka je, podati mlajšim tova¬ rišem nekaj nasvetov, kako postopati pri samo- izobraževanju, povzdigniti v njihovih očeh pomen samovzgoje ter pripomoči k temu, da bi si vsak slovenski dijak postavil v svoje srce že v zgodnjih srednješolskih letih ideal svobodnega, izobraženega človeka ter našel v delu za ta smoter svojo življensko nalogo. * Smoter dijaške dobe je razviti mladeniča v izobraženega človeka. Takega se more ime¬ novati le onega, ki je razvil svoj razum in svoj značaj. Vidimo v tem dve nujno potrebni last¬ nosti izobraženega človeka. Izobražen človek gleda povsod, karkoli opazuje, naravnost, presoja vse po svojem prepričanju. Razum in značaj sta glavni dve normi, ki določata smer svobodnemu, izobraženemu človeku. Ako se pomisli, da ustvarja dijak, ko zahaja v srednjo šolo, podlago svojemu poznejšemu razvoju, je neobhodno potrebno, da se tega zaveda, da začne že tukaj s samovzgojo. Dijak mora biti predvsem prepričan, da mu prinaša šola vendar dosti dobrega in mora gledati na to, da odnese iz nje kolikor mogoče dosti, ne glede seveda na nekatere neumnosti, ki se od njega zahtevajo. Predmetom, ki povspešujejo njegovo lastno mnenje, njegovo razsodnost, bodi posvečeno največ časa in truda. Roko v roki z izobraževanjem v šoli pa mora iti vzgoja značaja. Ta zahteva od dijaka, da zastopa 122 povsod vedno svoje prepričanje. Nikdar pre¬ trpeti tiho storjene krivice! Samopomoč in samostojnost se mora zrcaliti iz vsakega dijaka, ki spe za zgorajšnjim ciljem. Zasovraženost pri profesorjih, profesorska mržnja krati dosti¬ krat dijaku uspehe njegovega truda; to ga ne sme storiti malodušnega, to mu ne sme vzeti vere in zaupanja v samega sebe. Profesorske enostranosti pri razredovanju spričeval nimajo pomena za življenje. Nasprotno mora dijak kazati napram profesorju, ki je vnet za njegovo vzgojo, za njegov napredek, vedno največje spoštovanje. V dobo, ko obiskuje dijak srednjo šolo, pada važni, v življenju slovenskega dijaka velepomembni dogodek, to je nastanek ne- sporazumljenja z domačo hišo, ki izvira iz diferenc nastalih v naziranju in mišljenju med dijakom in njegovimi domačimi ljudmi. To je pač pojav, ki ga zasledujemo povsod, ki pa menda postaja edino pri nas vsled premalenkostnih razmer v našem javnem in privatnem življenju dalekosežnega, življenskega pomena za marsi¬ katerega dijaka. V teh domačih sporih, iz katerih izvira precejšnji del temne preteklosti slovenskega dijaštva, vztrajaj dijak vedno pri svojem prepričanju, ne bodi pa pri tem agre¬ siven ter bodi napram članom domače hiše vedno prijazen. Predvsem se mora otresti dijak vsake domišljavosti, mora imeti vedno v spominu, da ga študij ne dela vzvišenega nad drugimi, ampak, da ravno študij zahteva od njega hvaležnosti in tolerance napram ostalim. To so časi, ko se stavijo na mladega dijaka največje zahteve samovzgoje; razumel jih bode le oni, ki jih je preživel. To je menda za dijaka naše običajne kmečke hiše prvi vihar, ki zahteva od njega precej življenske 123 resnosti, precej energije. Dijak, ki je šel skozi ta vihar naravnost za svojim prepričanjem, je storil mnogo za vzgojo svojega značaja. Dokler bode vladal v naših srednjih šolah nam sovražni duh, dokler bodo naše srednje šole, kakor se to dandanes godi, iz nemško- šovinističnih ozirov ovirale razvoj in napredek slovenskega dijaka in s tem zasledovale na¬ ravnost protikulturne tendence, tako dolgo bode slovenski dijak prisiljen si iskati izven šole glavnih sredstev za svoj razvoj. V sarao- izobraževanju izven šole mora videti vsak slovenski srednješolec predpogoj svojega dušev¬ nega napredovanja, temu mora posvečati vedno veliko pozornost. Človek, ki se izobražuje, nam ne pomeni nikakega „knjigožrca“, samo- izobraževanje se ne ceni po številu pre- čitanih knjig ali po literarnem pregledu. Ne¬ precenljiva vrednost knjige leži v tem, da se seznanjamo potom nje z izkušnjami drugih ljudi. To moremo storiti z uspehom le na podlagi lastnih izkušenj. Saj je znano, da n. pr. nižje- gimnazijec, ki nima še prav nobenih živi jenskih izkušenj, ne mara Cankarjevih psiholoških povesti, medtem ko jih bo v poznejših letih čital z največjim vžitkom. Knjiga ni torej za to tukaj, da nam poveča naš literarni pre¬ gled. ampak da vzbudi z izkušnjami drugih ljudi naše zanimanje, naše notranje zmožnosti. Pri samoizobraževanju ne prihaja torej v poštev, koliko knjig je kdo prečital, ampak kakšne in kako jih je čital. Za navodilo nam mora biti pri čitanju knjig vedno: čitati počasi, čitati naj¬ boljše knjige in presojati vse iz stališča lastne samostojnosti. Knjiga ni edino sredstvo, ki more povečati našo izobrazbo. Se izobraževati se pravi, iti skozi življenje z odprtimi očmi in odprtim srcem. Življenje kaže dijaku veliko slabega, pa tudi veliko dobrega. Potreba je torej se po- služiti vsega, kar nam nudi življenje, s čimer moremo obogatiti svoje znanje in svojo dušo. Star naš problem je, kako to, da se dijaki v življenju tako pogosto izneverijo svojim dijaš¬ kim idealom. Kako pride do tega? Ali so bili ti ideali napačni, ali pa — in to se navadno zgodi — ti ljudje niso umeli si nabrati v mladih letih zaklada notranje konsolidacije, da bi lahko šli pozneje sami dalje brez zunanjih vplivov, brez drezanja od drugih strani. Komaj so odšli iz mladih, življenja polnih dijaških vrst, pa postanejo nevede kako iz najbolj navdušenih ljudi birokratje, blaziranci, iz „framasonov“ zagrizeni klerikalci. Vzrok tega tiči v nezadostni izobraženosti, to je duševni nezrelosti in pomanjkanju značaja. . Temu nasproti nam je treba postaviti lastni razvoj, vsestranski napredek vsakega poedinca, indi¬ vidualizem, ki ni egoizem, ampak temelji na neoporečnem dejstvu, da vodi pot k napredku družbe,, naroda skozi individualnost, da je individuum podlaga družbi in da je družba brez individualitete fantom. Ko govorimo o samoizobraževanju, ne smemo pozabiti na učenje slovanskih jezikov. Slovenski dijaki sicer menda v tem oziru več store, ko vsi drugi, ali žal da pač prepo- gostokrat započeto delo opuste. Vsak slovenski dijak bi moral stremeti za tem, da bi si pridobil pasivno znanje vseh slovanskih jezikov. Nikogar naj bi pa ne bilo med nami, ki bi ne razumel vsaj vseh jugoslovanskih jezikov. To zahteva od nas praktična rešitev slovanske vzajemnosti, to je zahteva naše lastne koristi. Šele v po¬ znejših letih bode mogoče dijak uvidel, kaj je pridobil zase s tem, da si je s poznanjem 125 jezika odprl neposredni vpogled v življenje enega naroda več. O učenju slovanskih jezikov, o tej. za nas Slovence prevažni zadevi, prinaša almanah na drugem mestu natančna navodila. V našo zavest mora preiti, naša častiželjnost mora zahtevati, da stoji na svojem polju vsak vedno na prvem mestu, da stori povsod vedno dvakrat toliko ko drugi. Kot člani tako malega, tako zaostalega in zatiranega naroda bodemo najlepše skrbeli za njegov napredek, za njegovo bodočnost, ako bode vsak izmed nas zaslužil ime izobraženega človeka. Češki filozof Avg. Smetana pravi: „Gojim sveto prepričanje, da ne ponudi izobražena mladina naroda nikdar in nikjer svojih ram slabi stvari". * Slovenskemu dijaku je danes skoro ne¬ mogoče že v mlajših letih stvoriti si podlago k splošni izobrazbi. Literature, ki bi zadoščala tej nalogi, Slovenci nimamo prevedene. Dejstvo je, da se še danes prezira od naših najboljših ljudi velikanski vzgojevalni pomen te literature, katerega pa naravno doseže tudi za nas v polni meri le tedaj, ako jo bodemo imeli v svojem jeziku. Tako opusti danes dijak, ki si ne ve pomagati v kaosu, razne literature, vsako samoizobraževalno delo ter se tupatam brez vsakega cilja posveti eni ali drugi stvari, po- največ suhim gramatikam enega ali drugega jezika. Od vsega tega pa navadno nazadnje prav nič nima. Hoteč temu odpomoči, kolikor se da, podajamo mlajšim tovarišem, da bi jim bilo olajšano delo, da bi dobili veselje do samoizobraževanja, poskus nekake bibliografije, seznama knjig, ki morejo na dijaka v njegovem razvoju najugodnejše vplivati, njegove duševne sile najlepše razviti. Za vzor pri sestavljanju tega seznama nam je bila izborna bibliografija 126 z enakim namenom, ki jo je sestavil za sred¬ nješolce v Almanachu Slavie 1904—1905 dr. Cbalupny. Bibliografija je razdeljena na 2 dela. Prvi obsega knjige, ki so namenjene predvsem srednješolcem, v drugem delu so pa že večinoma dela, katera more dijak z večjo koristjo citati šele v prvih letih svojih visoko¬ šolskih študij. Naša bibliografija nima s strokovno ničesar skupnega, naš namen je bil podati samo kratek seznam vseh onih del, ki morejo vplivati na duševni razvoj dijaka najugodnejše in ki so poleg tega v današnjih razmerah širokim vrstam našega dijaštva v materijelnem, kakor tudi v jezikovnem oziru najlažje dostopna. Dražje knjige bode mogoče naročiti le več tovarišem skupaj. To gre najlepše, ako si več dijakov skupaj, recimo dijaki enega razreda osnujejo svojo knjižnico. Upamo, da je z bibliografijo kolikor mogoče ustreženo že dolgo gojeni želji tovarišev in da bodo segli z veseljem po knjigah. Tovariši si naj bodo svesti, da se je mogoče otresti le z lastno energijo prekletstva malega naroda, ki prinaša seboj malega duha ter vse malen¬ kostno in plitvo življenje, ki cvete danes po Slovenskem. Le od mož, ki smatrajo za svojo potrebo, za predpogoj svojega delovanja, da se okoristijo s pridobitvami duševnih veli¬ kanov sočasnosti, imamo kaj pričakovati. 127 Bibliografija. i. V zgoj a. Blacki e I., St., Selbsterziehung. - Spencer, Die Erziehung in geistiger, leiblicher und sittlicher Hinsicht. Nravnost. Sniiles, Selbsthilfe, Charakter, Schul- digkeit, Grundlage des VVohlstandes (Reki.). — Lubbock, Die Freuden des Lebens. — Tolstoj, Rešitev v vas (češki prevod: Spasa ve vas); Moč teme (češki prevod: Vlada tmy, nemški: Macht der Finsternis; Kreutzerjeva sonata (češki in nemški prevod). — Tolstoj ml., Chopinov preludij (češki in nemški prevod). — Mach ar, Zde by mely kvest ruže. Filozofija. Drtina, Razvoj mišljenja evropskega ljud¬ stva. — Komensky, Labyrint (tudi nemški prevod). — Masaryk, Blaise Pascal. — Tolstoj, Smisel življenja (nem. prevod: Der Sinn des Lebens). — H. St. C h a m b e r 1 e i n, Immanuel Kant; Richard Wagner; Worte Christi. — E. Carpenter, Wenn die Menschen reif zur Liebe werden. V erstvo. Stari in novi zakon. — R e n a n, Das Leben Jesu. — Avg. Smetana, Pameti kneze z cirkve vyobcovaneho. — Kun te, Cesty ktery jsem šel. — Der Leo Taxil- Schwindel. 128 Znanost. Huxley, Einfuhrung in die Naturwissen- schaften. — Geike, Geologie (češki prevod v Ottovi „Svet. knih.“). — Flammarion, Kopernik in sestava sveta (nemški in češki prevod v „Svet. knih.“). — G u m p 1 owi c z, Grundriss der Soziologie. Antropologija. Heilborn, Der Mensch. — Tylor, Vvod v študij človeka in civilizacijo (nemški prevod). — Blackwellova, Rada rodičum. Literatura. Hart Juli us, Geschichte der Weltliteratur in 2 B. — Merežkovski, Tolstoj in Do- stojevskij (nemški prevod). — Ilešič, Pre¬ šeren in Slovanstvo. Umetnost.. Taine, Philosophie der Kunst. — F. V. Krcjči. Bedrich Smetana. — Strzygowski, Die bildende Kunst der Gegenwart — A. L i c h t- vvarck, Ubungen in der Betrachtung von Kunstwerken. Gospodarstvo. George Henry, Fortschritt und Armut (Reki.).— Engels, Die Lage der arbeitenden Klasse in England. — G na u ch - Kuh n e, Die sociale Lage der Frau. — Herkner, Arbeiter- frage. — Gide, Zakladynarodniho hospo- darstvi. — DOmaschke, Aufgaben der Gemeindepolitik. Politika. Politični spisi Havličkovi. — Braf, Listy politickeho kadre. — Masaryk, Karel 129 Havliček.— Herben, Deset let proti proudu. — Vošnjak, Spomini. — Lončar, Politično življenje Slovencev. Splošne knjige. Bebe 1, Die Fran. — Shakespeare, vse drame, predvsem Kralj Lear; Macbeth; Hamlet. — Mili, Ober Freiheit. — Laichter, Za pravdou. — Carlyle, Verehrung der Helden; Leben Schillers. — Emerson, Essays (Reki.); Lebensfuhrung; Vertreter der Menscheit. Iz dijaškega življenja. Vsi letniki „Omladine“. II. Vzgoja. Karejev, Listy studujici mladeži o sebe- vzdelani. — Pestalozzi, Wie Gertrud ihre Kinder lehrt. Nravnost. Masaryk, Mnohoženstvi a jednoženstvi; Idealy humanitni (tudi nemški prevod). Fi lozofija. Bolsche, Die Eroberung des Menschen. — Masaryk, Zakladove konkretni logiky. — Kulpe, Einleitung in die Philosophie. — Bourget, Le disciple (tudi češki in nemški prevod) Vet ter B., Die moderne Weltan- schaung und der Mensch. — Avg. Smetana, Uvahy o budoucnosti lidstva. — Masaryk, Otazka socialni. — Nietzsche, Also sprach Zarathustra (poleg Tolstojevega evangelija). 130 1 -r- Rim a kresfanstvl. Mach ar, Rim. — Falkenberg, Geschicbte der neueren Philo- sophie. Verstvo. Dostojevski]', Bratje Karamozovi (tudi nemški prevod). — Tolstoj, V čem je moja vera (nemški prevod: Mein Glaube);, Izpoved (nemški prevod: Meine Beichte); Vera in morala; Apel na duhovstvo. — Knihovna „Času“, Inteligence a naboženstvl. - Bjornson, Auf Gottes Wegen. — Hus, Postilla. — Kiel- 1 a n d, Gift. Znanost. Comte, Sociologie. — Hume, Unter- suchung fiber den menschlichen Verstand. — Bolsche, Entvvicklungsgeschichte der Natur. — Darwin, Entstehung der Arten; Ab- stammung des Menschen; Reise eines Natur- forschers. Antropologija. Bolsche, Das Liebesleben in der Natur; Vom Bazillus zum Affenmenschen. Kulturna zgodovina. H. St. Chamberlain, Die Grundlagen des XIX. Jahrh. — P. Kropotkin, Gegen- seitige Hilfe. Umetnost. Masaryk, O studiu del basnickych. — Gobineau, Renessance (Reki.). — John Ruski n, Die sieben Leuchter der Baukunst; Moderne Maler. — Muther, Geschichte der Malerei (5 zv., Sammlg. Goschen). 131 9 * Gospodarstvo. K. Biicher, Entstehung der Volkswirtschaft. — Engels, Die Entwicklung des Sozialismu- von der Utopie zur Wissenschaft. — Som- bart, Sozializmus und soziale Bewegung. — Lange, Die Arbeiterfrage. ■—John Ruski n, Diesem Letzten. Henry George, Socialny problemy (češki prevod). Politika. Palacky, Politični spisi. — Aristotel, Politika (nemški prevod). — Masaryk, Naše nynejši krise. — Programi naših političnih strank. — Ramcovy program češke strany pokrokove. Splošne knjige. Byron, Manfred; Childe Harolds Pilger- fahrt. — Goethe, Faust; Wilhelm Meister. — Merežkovski, Julian Apostata; Leonardo da Vinci; Peter in Alekšej (tudi v nemških prevodih). —- Mazzinijevi spisi. — Tho- reau, Walden (v nemškem prevodu). — Ibsen, Rosmersholm. — Hauptmann, Ein- same Menschen. — Shelley, Feenkonigin; Der entfesselte Prometheus. — Baudelaire, Les fleurs du mal (nemški prevod, Blumen des Bosen). Iz dijaškega življenja. Iz naroda za narod; Dijaški almanah 1907/8. T. P. m 132 Kako se naj učimo slovanskih jezikov. Znani dr. Karel Krumbacher, profesor za srednje- in novogrško filologijo na vse¬ učilišču v Monakovem, Nemec, piše v svojem članku „Der Kulturwert des Slavischen und die slavische Philologie in Deutschland"*) to-le: „Es ist so und bleibt dabei: Wer heute zwar mit germanischen und romanischen Sprachen und der in ihnen ausgedriickten Kultur ver- traut ist, sich aber der slavischen Welt ge- geniiber taub verhalt, hat einen Mangel in seiner geistigen Ausbildung und ist nicht imstande die geschichtlichen Zusammehange, die politischen, religiosen und sozialen Stro- mungen, die literarische und kiinstlerische Betvegung unserer Zeit zu uberblicken und abzuschatzen". Krumbacher motivira veliko važnost slo¬ vanstva s. stališčem, ki ga zavzemamo Slovani že od davna v geografiji in zgodovini starega sveta. Lahko se reče, da se je slovensko di- jaštvo vedno zavedalo te važnosti slovanskih jezikov in da je bil vedno velik del sloven¬ skega dijaštva, ki se je učil slovanskih jezikov. Čudno pa je obenem tudi dejstvo, da je velik del onih, ki so se kedaj z vnemo oprijeli kakega slovanskega jezika, navadno že po kratkem času omagal, opustil namero in prodal slovnico in slovar. In teh je bilo mnogo več, ko pa onih. ki so vztrajali par let in ki so *) Internationale Wochenschrift II. 9. stolbec 270. 133 mogli potem pokazati kake vidne uspehe. I Kako to? Velika večina našega dijaštva študira vse prenagljeno in brez pravega smotra. Mnogo je krivo tudi to, da se večina ravna po praksi, ki velja na gimnazijah za klasične jezike. Tak dijak si kupi n. pr. rusko slovnico in jo j pridno študira. Dela preparacije in v jedni vaji prestavlja iz ruščine na nemščino, v drugi pa iz nemščine na ruščino. In tako gre lepo naprej, prav kakor pri latinščini, ki se je 1 učimo na gimnaziji osem let, a je nazadnje ne znamo pisati, kaj šele govoriti. Taki bi se namreč radi naučili kar govoriti oni slo¬ vanski jezik, ki se ga ravno uče. Zato se pri ruščini n. pr. mučijo z raznimi vokali in konzonanti,. ki jih vsaka slovnica drugače izgovarja, tako da na zadnje ne vedo ne kod ne kam. Vse to jih napravi zbegane, vzame jim pogum in tako navsezadnje opustijo študij, ker se jim zdi, da ne morejo ničesar doseči in da nimajo nobenega uspeha. Krivda tiči v tem, da so si taki postavili svoj cilj navadno previsoko. Mi ga postavimo zelo nizko in smo prepričani, da se bo na ta način dalo mnogo doseči. Mi zahtevamo: vsak slovenski dijak si naj pridobi toliko znanja v drugih slovanskih jezikih, da lahko v enem ali večih razume tekst in da ga lahko brez napake prevede na slovensko. Med¬ sebojno spoznavanje je naša prva naloga in v to nam zadostuje popolnoma, če razumemo pisan ali tiskan tekst. To se da zelo hitro in brez velikih težkoč doseči. Če pa smo enkrat tako daleč, bomo govorečega Slovana precej lahko razumeli in v par dnevih že lahko ž njim govorili. Najprimernejša pot, da dosežemo 134 ta cilj, pa je — kakor sem skusil v dolgih letih samouštva — sledeča: Pred vsem je potrebno, da imamo slovnico, ki nas pouči o najnavadnejših oblikah tistega jezika. Rabimo jo za to, da se z njeno pomočjo naučimo spoznavati neznane oblike, ki jih najdemo v tekstu. Po slovnici preštudiramo predvsem deklinacijo in konjugacijo. a ne tako, da bi se učili cele vrste na pamet, ampak samo da spoznamo razne oblike, pred¬ vsem razne padeže. Zato ne rabimo nobenih preparacij, nobenih vaj ali prestav iz enega jezika v drugega, nobenih brezupnih in mučnih korepeticij. Zato zadostuje precej mala, ročna slovnica. Za vse slovanske jezike dobimo slovnice pri knjigarju Hartleben, Dunaj L, Seilerstatte 19; posamezna stane 2 K 20 v. Skoda je za slovnico večje svote; nikakor pa ne smemo štediti pri slovarju. Cim večji je slovar, tem bolje za nas. Tudi je za prve čase nesmiselno, kupovati take slovarje v dveh delih, n. pr. nemško-ruski in rusko- nemški. Kupili si bomo n. pr. samo rusko- nemškega. Pri slovarju pa nam mora veljati pravilo, da je vsak slovar, ki ima označeno izreko, za nas nepotreben. Priporočam lahko sledeče slovarje: za češčino Rank (2 K 40 v), za poljščino Booch-Arkossy, ruščino Lagen- scheidt in Lenstrom, srbščino Popovič, Gjorgje, bulgarščino Miladinov, hrvaščino Filipovič, lužiščino Pfuhl, rusinščino Zelichowski. Tekst, po katerem se bomo učili, bomo lahko kmalu dobili; najbolje pa je, če si vzamemo v kaki kavarni za en mesec en dnevnik v podnaročbo, ali pa če si ga na¬ ročimo za par mesecev na pošti po seznamku časopisov (Zeitungsliste), ki leži na vsaki pošti. Tako se bomo učili res današnjega, živega 135 jezika. Pri časopisu pa moramo citati vse, od prvega do zadnjega stolbca, tudi inserate. Če si kupujemo knjige, ne kupujmo akcentiranih izdaj, ki so nepotrebne in vrhu tega zelo drage. V češčini in v poljščini je akcent tako stalen, če pa se ga hočemo privaditi tudi v drugih jezikih, čitajmo pesmi. Glede druge literature imamo sredstev dovolj, da si jo lahko pridobimo. Tudi so nekatere slovanske literature, pred vsemi poljska in ruska, že tako stare, da dobimo knjige za neverjetno nizko ceno. Za hrvaščino ne bom navajal podrobnih pomožnih učil, ker dajejo Matičine publikacije dovolj gradiva. Opozarjam samo na antikvarjat M. Breyer, Zagreb. Za srbščino imamo knjigarno Mite Stajica (Knez Mihajlova ulica) in antikvarijata Geza Kolin in Atanackovič, vsi trije v Bel- gradu. Bolgarske knjige nam pošlje T. Čipev v Sofiji. Ruske in rusinske knjige dobimo v Avstriji najlažje iz knjigarne Stavropigijskega inštituta, Lvov, Russkaja ulica 3, ki rada pošlje obširen katalog ruskih in rusinskih knjig. Če naročamo ruske knjige pri nemških knjigarjih, moramo vedno čakati par tednov n mnogobrojno posredovanje — n. pr. Ljub¬ ljana - Lipsko - Moskva in nazaj — nam jih zelo podraži. Poljske knjige nam pošlje knji¬ garna Gebethner & Wolf, Krakov ali Gubry- no\vicz & Schmidt, Lvov. Primerneje pa je, če si jih naročamo od prvega. Češke knjige dobimo lahko v zelo cenili izdajah od knji¬ garne Otto, Karlovo namesti 34, ali Šimaček, Jeruzalemska ulice 11. Češki antikvarijat je n. pr. Springer, Melantrichova ulice; vsi trije so v Pragi. Lahko bi navedel še marsikatero knjigarno, a omejil sem se na one, s katerimi sem že 136 imel posla; tudi poznam po večini njihove kataloge. Izprva je seveda vsako delo dobro, da se na njem učimo tujega jezika; pozneje pa bomo morali upoštevati tudi njegovo umet¬ niško vrednost. Zato je potrebno, da se se¬ znanimo s slovstvi dotičnih jezikov. Tukaj lahko priporočam one slovstvene zgodovine, ki jih je izdal Amelang v Lipskem v svoji zbirki „Literaturen des Ostens in Einzel- darstellungen". Poljsko in rusko je napisal Briickner, češko sta napisala Jakubec - Novak. Vsaka posebe stane 10 K 20 v. Zgodovino jugoslovanskih literatur je napisal Murko v dveh knjigah; prva knjiga bo izšla v jeseni 1908. & Na ta način bo dobila slovanska vzajemnost pri nas prvo in najpotrebnejšo podlago. Spo¬ znali bomo, kaj smo, a marsikomu se bo odprl nov svet lepote, ki mu bo stotero plačal njegov trud. J. A. Glonar. ©1 137 Uvod v narodnoobrambno delo. Drf. Brat pravi v „Listech politickeho kadre", da ~ pojav vedno bolj se množečih čeških narodnih manjšin ne pomenja nekaj, kar bi moglo vzbu¬ jati ponos Ceha, kar bi bilo znamenje češke narodne sile, ampak ravno narobe, da je to znamenje narodne slabosti, v prvi vrsti narodno¬ gospodarske. Ta trditev prof. Brafa je gotovo resnična. Vzlic temu pa lahko gleda vsak Čeh na češke manjšine, na razvito češko manjšinsko delo z velikim zadoščenjem. Zanimanje celote za posameznika v narodu je znak višje narodne kulture, znak večje narodne zavednosti. Kakor hitro se zaveda tudi vsak posameznik v narodu, da je član naroda, da je sotrudnik, pospe- ševatelj narodne kulture, si je narod siguren svojega obstoja ter vsega, kar poseduje. Narod postaja silen. Čehi so znali nevarnost, ki jim je pretila od gospodarske ter kulturne premoči nemštva dobro odbiti s podrobnim, obrambnim ter manjšinskim delom. Dosegli so s tem, da je prešla narodnost Čehu v meso in kri, katere se zaveda karkoli je in kjerkoli je. Slovenskih delavcev izginja na tisoče in tisoče brez sluha in duha v nemštvu, medtem ko ohrani češki delavec tudi v najdaljnji tujini svojo narodnost. Naravno, da mora imeti premoč nam na¬ sprotnega nemštva, k čemur prihaja še totalna odvisnost na gospodarskem polju, naravnost tragične posledice za maloštevilni narod. Tako pridemo do tega, da danes n. pr. o kakem 138 manjšinskem delu pri Slovencih sploh ne more biti govora. Kjer so Slovenci v manjšini, tam so itak navadno že eo ipso za naš narodni živelj izgubljeni. Za temi se pri nas ne pretaka solz. Mi rabimo danes največje sile, da se ogromna večina našincev, ponekod 90 °/ 0 , ubrani par privandranim Nemcem, manjšinsko delo ostane pa za nas še dolgo nedosegljiv ideal. Pride še žalostnejše poglavje. Kaj manj¬ šinsko delo, nismo črez početke narodne obrambe v naši sredini, nimamo človeka, ki bi razumel tukaj voditi uspešno, sistematično naš obrambni boj. Nimamo ljudi, ki bi znali ali si prizadeli priboriti slovenski stvari kak okrajni zastop v kraju, kjer so Slovenci v ve¬ liki številni premoči, nimamo ljudi, ki bi razu¬ meli širiti narodno zavednost med našim pri- prostim ljudstvom, ki bi znali dati kraju, kjer dominira par nemških trgovcev, slovensko lice. Seveda ne pomagamo s takim tarnanjem razu¬ mevanju narodno-obrambnega dela niti za korak naprej, sledili bi s tem le našim pred¬ nikom, katerih vse narodno-obrambno delo je obstojalo v upitju o našem zatiranju brez vsa¬ kega resnega odpora ter v malenkostnih pri¬ spevkih družbi Cirila in Metoda. Temu nasproti mora postaviti mladi na¬ raščaj intenzivno, sistematično, preračunjeno narodno-obrambno delo ter stalno evidenco oslabljenja oziroma okrepljenja narodnega orga¬ nizma. Vzbuditi se mora v našem mladem izobraženstvu zavest, da je dolžnost vsakogar delati na obrambnem polju, storiti, kar je v njegovi moči za razširjenje in utrjenje narodne zavesti. Pri delu za ta smoter moramo pred¬ vsem vedeti, da narodno-obrambno delo ni šport, ampak težka, trudapolna narodna dolžnost, za katero se je treba veliko, natanko priprav- 139 ljati, kateri se je treba z ljubeznijo posvečati. Pričakujemo, da realna resnost, ki jo je pri¬ nesla narodno-radikalna struja v slovensko dijaštvo, prinese tudi v naše narodno-obrambno delo smotrenost, katere nikjer tako ne pogre¬ šamo kakor na tem polju, da nam ta vzgoji neustrašenih, požrtvovalnih delavcev na polju narodne obrambe, katerih nam je danes treba kakor vsakdanjega kruha. Vsakemu, ki posega v narodni boj, je najprej treba seznaniti se s krajem, kjer deluje. Vsako generalizovanje vede tukaj k neuspehom; je torej neobhodno potrebno vzeti si za svoj delokrog mali okraj ter se seznaniti osebno s krajevnimi odnošaji in potrebami. Podajemo nekak načrt vsega pripravljalnega dela, katero mora izvršiti vsak delavec na polju narodne obrambe, predno se poda v boj. Le na tej podlagi je mogoče uspešno narodno-obrambno delo. Delavcu na narodno-obrambnem polju se treba zanimati za vse, kar daje pomen kraju, kar vpliva na individualnost ljudstva; zasle¬ dovati mora vsako najmanjšo izpremembo v kraju. Ako razpredelimo vse, kar mora zani¬ mati narodnega delavca na tem polju, bilo bi to sledeče: 1. Narava. Natančno poznanje krajevnih naravnih krasot, prirodnih posebnosti. 2. Zgodovina kraja. Zgodovina občine. Ponemčenje občine. Arheologične znamenitosti. 3. Občina. Pravilno slovensko in nemško ime. Število prebivalstva v zadnjih 50 letih. Število Slovencev po uradni statistiki iz teh let. Privatno ljudsko štetje po narodnosti. Raz¬ lika med uradnim in privatnim ljudskim štetjem. Veroizpovedanje prebivalstva. Glavni poklic slovenskega, nemškega prebivalstva. Kateri moment je v občini, v javnem življenju odlo- 140 čujoč (kmetje; tržani itd.)? Koliko davka plača slovensko prebivalsvo? Kvota Slovencev pri zemljičnem davku. Ravnotako pri dohodninskem in obrtnem davku. Popis slovenskih hišnih po¬ sestnikov. 4. Šolstvo in prosveta. Slovenske šole v okraju. (Kakšne, število razredov, število učencev, njih postanek v zgodovinskem pogledu). Šolske razmere (Obisk, nravnost, učni uspehi.) Postopanje šolskih uradov napram slovenskim šolam. Nemške šole v okraju. Razmere na slo¬ venskih in nemških šolah, kje je treba nove slovenske šole? Učiteljstvo na slovenskih šolah. Njegov položaj. Prosvetno stanje ljudstva. Knjižnice, krajevni časopisi, predavanja. Odrasla mladina. Inteligenca v okraju. Njeno delovanje. Duhovništvo. 5. Trgovina, obrt in industrija. Slo¬ venska podjetja, nemška podjetja, Število de¬ lavstva in razmerje glede narodnosti. Narod¬ nostno in politično mišljenje delavstva, kako in kje je investiran slovenski kapital, kako prospeva in kako bi mogel? Slovenski rokodelci napram nemškim. Dragotne razmere. 6. Ljudstvo. Posebnosti jezika, navad in običajev, narodnega pesništva. Psihologijo ljudstva. Slika njegovega duševnega življenja. Kaj čita? Življenje ljudstva glede na njegovo nravnost in verstvo. Rodbinske razmere. 7. Socijalne zadeve. Gospodarsko in socijalno stanje slovenskega prebivalstva v okraju, slika iz njegovega življenja glede na gmotno stran. Razmerje priprostega ljudstva do „višjih“ stanov. Dobrodelni zavodi. Od¬ visnost od nemškega kapitala. 8. Društva. Vsa slovenska in vsa ona društva, ki so namenjena vsemu prebivalstvu; kedaj ustanovljena, število članov? Iz katerih 141 stanov je največ članov? Društvene razmere: dosega društvo svoj cilj ? Statistika predavanj, gledališčnih uprizoritev, knjižnice itd. Finančna stran društva. Važna društvena podjetja. Kakšni so prostori društva, odgovarjajo li namenu društva? Ravna li vsako društvo vedno tako kakor zahteva ravnopravnost Slovenca? 9. Narodnostne razmere: Razmerje Slovencev do Nemcev. Narodna zavest med priprostim ljudstvom. Narodni spori. Nemški podjetniki in slovenski delavec; zadovoljnost? nasilje? Postopanje uradov k slovenskemu gi¬ banju ; ravnopravnost v občini, v uradu ? De¬ lovanje slovenskega izobraženstva za utrjenje narodne zavesti, procvit okraja. Delovanje Ciril in Metodove podružnice; obstoja sploh? 10. Politika. Javno življenje v okraju. Politične stranke in njih krajevno delovanje. Pospešuje vsaka politična stranka napredovanje slovenske narodnosti? Slovenska javnost in okraj. Rezultati pri volitvah. Seznami volilcev pri občinskih, deželnih in državnih volitvah; pri volitvah v okrajni zastop. 11. Bibliografija. Literarni viri za kra¬ jevne razmere, za življenje ljudstva, njegovih navad, narodnih bojev itd. Kakor je videti, je treba delavcu na narodno¬ obrambnem polju dosti vedeti. Zatorej mora postati, ako nočemo podleči v hudem narodnem boju, naša parola : Najboljše naše ljudi v na¬ rodno izpostavljene, narodno zaspane kraje! Najtežja naloga, ki pripade delavcu na narodno-obrambnem polju je pa podrobno delo med ljudstvom, ki stremi za teni, vce¬ piti priprostemu ljudstvu čut narodne zaved¬ nosti. Gre to dvojnim potem, javnim in pri¬ vatnim, s prirejanjem ljudskih slavnosti, usta¬ navljanjem knjižnic, poučnimi tečaji ah pa z 142 osebnimi stiki. Na zadnji način je mogoče doseči največ, treba je pa tudi največjih zmožnosti. V narodno-obrambnem delu bi moral danes iskati vsak slovenski inteligent svoj delokrog, v prvi vrsti vsak slovenski dijak. Narodno¬ obrambno delo more prinesti vsakomur, po¬ sebno pa dijaku veliko osebnih koristi. Iz njega more črpati izkušnje za svojo stroko jurist, filozof, medicinec, socijolog, psiholog in dr. Poznanje socijalnih in družabnih razmer našega naroda se more s študijem posameznih krajev le poglobiti. Samo nekaj ne sme pozabiti nikdar delavec na narodno-obrambnem polju: svest si, da stoji na vročih tleh, kjer se bije boj za ravnopravnost njegovih zatiranih ljudi, mora biti njegovo srce vedno polno ognja in lju¬ bezni za stvar. Znamenje, kako slabo se pri nas pojmuje važnost narodno-obrambnega dela, je dejstvo, da se mu daje skoz in skoz le politični značaj. Na prstih bi menda lahko sešteli one, ki ne delujejo politično in so vkljub temu aktivni v narodnem boju. Misli se, da je to dolžnost edino le raznih političnih strank. Pri dijaku pa, ki je že v naprej izločil iz svojega delo¬ kroga javno nastopanje, še predvsem ni mi¬ sliti na zanimanje za narodno-obrambno delo. Pri drugih, ki bi čutili veselje do narodno¬ obrambnega dela, jih odvrača od tega resen razlog — študij. Res, želimo, da nastopajo v našem javnem življenju le ljudje strokovno podkovani, brez tega cvete šarlatanstvo, se šopirijo puhle glave, ali ravno tako lahko re¬ čemo, da ni dela, kjer bi dijak to dvoje — javno delovanje ter študij tako lahko spojil, kakor ravno v narodno-obrambnem delu. To delo je najlepša priprava za javno delovanje, 143 poleg tega more dijaka le poglobiti v njegovem strokovnem študiju. Dijak je pri delu za narodno obrambo na mestu. Študij narodnostnega vprašanja se more dijaku le priporočati in sicer v interesu njego¬ vega bodočega poklica. Tako je n. pr. juristom le priporočati v interesu njihove stroke, da se zanimajo ter zasledujejo slučaje iz naših nemškutarskih krajev, v kolikor so postali predmeti sodnih razprav. Spori za jezikovno ravnopravnost, boji za priznanje slovenščine v uradih, korpo¬ racijah, železnicah itd. morejo jurista zanimati ravnotako glede na njegovo pravniško stroko. Vsake volitve, vsako ljudsko štetje mu prinese nešteto priložnosti k študiju paragrafov. Usta¬ navljanje društev itd., zopet zahteva pomoči jurista. Da bi se naši juristi začeli enkrat za¬ nimati za šolski zakon, je tudi stvar, katere potreba je nebovpijoča. Dijak, katerokoli stroko si je izvolil, najde tu reči, ki bodo poglobile tudi njegovo stro¬ kovno znanje. Poleg tega bode prinesel iz boja potrebnega praktičnega življenskega naziranja, pripravljen bode za javno delovanje in pri tem se bode opiral na solidni zaklad strokovnega znanja. Ven torej na široko prosto polje, ki ga preti ugrabiti nam naš narodni nasprotnik. Boj je sicer tam hud kakor nikjer, ali bije se za ravnopravnost našega naroda, za jednotno misel, za naš vseljudski ideal. Iz njega pone¬ semo bogatih izkušenj za življenje. T. P. IS> @) 144 CLRMKI 10 . Slovenski dijak in tujina. Spisal dr. B o g u m i 1 V o š n j a k. . To ni veselo, ni kratkočasno poglavje iz živ¬ ljenja slovenskega dijaštva. Dejstvo, da mora slovenski dijak študirati v tujini, silno po- ostruje težavni gmotni položaj, v katerem živi pretežna večina slovenskih dijakov. Martirij slovenskega dijaka se odigrava na tujih tleh, daleč od domovine v tujem velikem mestu. Kdor je delj časa živel med slovenskimi dijaki v vseučiliških mestih je gotovo opazil, da tudi najhujši realist rabi besedo »domovino" z nekakim sentimentalnim naglasom. »Vračam se v domovino" pravijo, ne pa trezno in su¬ hoparno »Vračam se domu". Naši dijaki ne postajajo v tujem mestu tujci, ampak neka nevdoljiva sila jih goni proti jugu domu, kjer je pokrajina druga in vsi življenski pogoji drugi. Primeroma malo takih je, ki se nekako duševno izkoreninjeni vračajo iz vseučiliškega mesta. Troje vseučiliških mest je treba omenjati, ako govorimo o slovenskem dijaku in tujini: Gradec, Dunaj in Praga. Začnimo z Gradcem. Najbližje je Gradec slovenskemu ozemlju. Gotovo se v Gradcu prvoletnika ne bo lahko lotilo domotožje, saj vzbuja tam marsikaj spomin na domačijo. Lepa okolica, kakršne 147 1C* skoraj nima drugo mesto, na ulicah ljudje, ki imajo skoraj več slovanske krvi v žilah, ko nemške, dejstvo, da je Gradec upravno sre¬ dišče skoraj pol milijona Slovencev, vse to ni brez vpliva na slovenskega dijaka. Ugodnosti te vrste so prav dvomljive vrednosti. Prav neugodno se glasi odgovor, ako se vprašamo: Kaj nudi Gradec v intelektualnem oziru slo¬ venskemu dijaku. V pravem smislu besede malomestno ozračje škoduje razvoju slovan¬ skega akademika. Ni mesta v Avstriji, ki bi bilo .v narodnem oziru tako nestrpno in ka¬ terega prebivalstvo bi v tej meri predstavljalo tip najreakcionarnejšega nacionalizma, kakor Gradec. Tu ni bilo vsaj do najnovejšega časa za slovenskega dijaka skoraj nobene prilike za umstveno izpopolnjevanje izven vseučilišča. In morebiti je to tudi vzrok, da ni Gradec skoraj nikdar prednjačil v slovenskem dijaškem gibanju, reforma je vedno prišla iz Dunaja. V Gradcu so se izrastki nemških dijaških institucij tudi med Slovenci udomačili in tu jih je bilo tudi najtežje izkoreniniti, dasi ni hujšega na¬ sprotja, ko je ono, ki loči nemškega „korštu- denta" od slovenskega dijaka. Še celo tam, kjer imajo nemška buršovska društva svoje imenitne socialne tradicije kakor v Nemčiji, degenerirajo ona vedno bolj, kak pomen bi naj imeli ti običaji in šege pri narodu, kakršen je slovenski? Odkar si je radikalno gibanje pridobilo tal v Gradcu, so se seve razmere zdatno izpremenile, ali življensko ozračje in pogoji so ostali isti kakor prej. Izven društva slovenski radikalec ne najde tudi danes mnogo več, ko pa v preteklih časih. Dunaj je bil od nekdaj prvo in glavno zbi¬ rališče slovenske akademične mladine. Na Du¬ naju je nastalo radikalno gibanje, tu se je 148 razvijalo. Siromašnemu dijaku je na Dunaju mnogo težje živeti ko v malomestnem Gradcu. Pa vsakemu, ki si želi širiti obzorje nudi Dunaj jako mnogo. Seveda se dijak ne sme udati nekakemu fatalizmu, ampak mora sam iskati vire svoji občni izobrazbi. Kdor posedeva celo popoldne v kavarni v osmem okraju, ali se k večjem potrudi na univerzo, pogledat, ali je prišlo od doma 4 enarno pismo, za tega bi bilo seve bolj koristno, ako ostane doma za zapečkom. Poznal sem tudi take junake, ki jim je bila samo znana pot do univerze, ki pa niso prestopili ringa, da bi šli v notranje mesto. Takim čudakom seve ni pomagati. Komur ne zadostujejo strokovne študije in si hoče pridobiti vsestransko izobrazbo, temu pač ne more manjkati na Dunaju prilike. Moderne socialne institucije, umetniške razstave, razni poskusi reforme na vseh panogah socialnega dela in razvitka, predavanja glasovitih mož, veliki ljudski koncerti, vse to nudi akademiku prilike dovolj, da si pridobi primerno sliko velikega umstvenega razvitka v svetovnem mestu, tla senčnih strani ne manjka, je samo¬ umevno, pa vendar so te akademiku manj opasne, ako ima krepko voljo, koristno upo¬ rabiti čas, ki ga ima na razpolago. Konečno tudi ne smemo pozabiti, da nudi dunajsko vseučilišče primeroma več ko graško. Cela vrsta kolegij o občnih vprašanjih modernega življenja nudi mnogo poučljive snovi, pa ravno za te vrste predavanj žal slovenski akademik ni imel doslej dovolj zanimanja. In poslednja, če tudi najimenitnejša — Praga. Ni vseučiliščnega mesta, ki bi bilo važnejše za razvoj bodoče slovenske inteligence, ko je Praga. Tu vidi dijak pred svojimi očmi, kako deluje mal narod, ki si je iz svojih sil ustvaril 149 vse, kar ima. Med češkim in slovenskim na¬ rodom je toliko analogij, da mi sami tega niti ne čutimo. Slovenski narod je pravzaprav danes to, kar je bil češki pred desetletji. Zavest, da imamo mi Slovenci hoditi isto pot razvitka, ko Cehi, nas mora tembolj bodriti, da proučujemo vse, kar je češko, in posnemamo njih kulturno in obrambno delo. Mislim, da je Praga najmanj ustvarjena za dijaško živ¬ ljenje po kavarnah in gostilnah, kakršno je bilo nekdaj običajno v Gradcu in na Dunaju. Češka delavnost in treznost češkega dijaka pač vpliva v tem oziru. Problem malega naroda ne stopa nikjer tako jasno pred oči, kakor v Pragi. Sedaj pa moramo se še pečati z vprašanjem, ki je tujemu dijaku neobhodno potreben, da se razvije umstveno. Morebiti ni toliko pre¬ tirano, da je najti med Slovenci izmed vseh Slovanov najmanj smisla za proučevanja velikih temeljnih problemov, ki pretresajo družbo. Gotovo so tudi malenkostne razmere, v katerih živi slovenska inteligenca, kriva, da Slovenci nimamo ne enega imenitnega filozofa in mi- slitelja. Mnogo, neizmerno mnogo silnega čuvstva leži v slovenski narodni duši, ki pa doslej ni bila sposobna mogočne sinteze um¬ stvenega življenja. Tudi v leposlovju opažamo, da se pretežna večina pisateljev zadovoljuje s precej plitvo filozofsko in socialno osnovo , svojih spisov. Kakor ob Kersnikovih časih dajo sodnik, duhovnik, učitelj in ekspeditorica snov povesti in romanu. Slovenski delavec in pro¬ letarec, veliki konflikti socialnih in gospo¬ darskih bojev nimajo za večino slovenskih pisateljev nikakega interesa. Ta omejenost malega slovenskega življenja škoduje tudi dijaku. Krivo bi pa bilo pričakovati, da pride 150 edino le iz tujine lek. Gotovo je tuje vseuči- liščno mesto mogočno sredstvo, da se dijak otrese teh ozkih spon, da se navadi gledati preko domačega plota, ali to ni edino sred¬ stvo. Koliko slovenskih dijaških generacij se je učilo v tujih vseučiliščnih mestih, in vse to, kar so tam videli in slišali, je ostalo mnogokrat skoraj brez sledu, ker je domači milieu zadušil vse to. Ko so vstopili v filisterij življenja, postali so taki, kakršni so vsi drugi. Doma, kjer tiči koren zla, je treba tudi iskati odpomoči. Dvigniti se mora celotni nivo slo¬ venske inteligence, slovenske družbe, potem ne bo treba iskati vzorov in izobrazbe samo v tujini. Velika naloga čaka Slovence, dasi se je doslej niso zavedali. Kakor Cehi so tudi oni poklicani posredovati med zapadom in vztokom, oni so tisti most, ki mora nekdaj vezati za- padno kulturo s slovansko kulturo bodočnosti. Ko se bodo Slovenci začeli zavedati, da imajo tudi oni svoj veliki smoter in zadačo, da ustvarijo kot posredovalci posebne kulturne vrednosti, prenehali bodo biti narod malih razmer, ciljev in misli, skratka narod malih ljudi. Ko bodo prenehale te malenkostne in teiektualne razmere, ne bo tudi za dijaka, več tujina onega pomena, kakršnega je še danes. Pa ta čas še ni blizu. Da se to doseže, bo treba še mnogo pravega truda in dela. Ni res, da daje samo veliko mesto vspodbuje k širokemu in globokemu razumevanju velikih problemov. Mala nemška vseučiliška mesta nam dokazujejo, da se tudi v malem mestu lahko neguje veda, da se v njih razvijajo ljudje širokega obzora. 151 Krasne besede Ratzenhoferja si naj za¬ pomni vsak slovenski dijak : „AUe Konflikte des sozialen Lebens haben ihren Ursprung in der Vernachlassigung der individuellen Entwicklung und alle Ruckstandigkeit der sittlichen Zustande wurzelt in der unzulan- glichen Vervollkommung des Individiums". V prvi vrsti pač veljajo te besede za oni sloj, ki je najvažnejši za narodov razvitek, za inte¬ ligenco, in pred vsem za inteligentni naraščaj, za dijaštvo. Skoraj nenadomestna je izguba vsakega dijaka, ki propade, predno dovrši svoje študije. Vsakega dijaka naj prešinja velika etična odgovornost pred narodom. Samega sebe naj ceni. Skuša naj povečati tisti duševni zaklad, ki se mu je poveril, da bode nekdaj prinašal stotere obresti. Iz tujine se naj vrača domu kot pravnik, ki razumeva socialno stran prava in veliko socialno dol¬ žnost, ki mu naklada njegov poklic, kot zdravnik, ki ima smisla za ljudsko higijeno, kot učitelj srednješolske mladine, dobro razu¬ mevajoč veliko družabno odgovornost, ki mu nalaga vzgoja. Misel na poznejše plemenito, koristno delo v prid družbi naj krepi sloven¬ skega dijaka, ki se spominja iz tujine sredi vseh gmotnih potežkoč svojih domačih krajev, domače vasi, osojnih goric in nebotičnih planin. ® O) 152 Svetovni nazor in šola. »IVončam z željo, da bi srednja šola, po duhu 'narodna, postala v resnici „tvornica ljud¬ skosti" („hominum officina", Komensky), da bi pospeševala nravno in kulturno prerojenje moderne družbe, da bi bila zmožna podajati mladini tri velike pridobitve preteklosti: iz antike ljubezen k prirodi, radost do življenja in silo „tvoriti“, iz kristjanstva ljubezen do bljižnjega v smislu humanitete kot socijalno dolžnost, iz p r o s v i tl j e n j a pa zaupanje v silo ljudske misli, v moč in mogočnost zna¬ nosti. Taka šola bo mladini v blagoslov, narodu v ponos in ljudstvu porok silnejšega napredka in boljše bodočnosti." Z navedenimi besedami je končal znani češki pedagog prof. Drtina svoj znameniti govor na dunajski anketi za reformo sredjih šol. Živimo v dobi skrajnega individualizma. Boljinbolj se vrača človek vase, boljinbolj spoznava svoje sile. Zato ima o svetu, o družbi, o življenju in vsem, kar ga obdaja, svoje mnenje, svoj nazor. S kritičnim očesom gleda današnji človek preteklost in dedščino preteklosti, t. j. razne zastarele nazore, navade i. t. d. Največ zastarelega in brezpomembnega so seboj prinesle razne vere, zato se je pred vsem proti njim obrnila modernega skepsa. Toda vsaka skepsa je samo prehod in tudi naš moderni čas je samo prehod in še zdrob¬ ljeno staro, zato se še ne more skupno staviti novo. Današnji čas nima še enotnega življen- skega nazora, ampak ga šele tvori. Zato 153 vidimo toliko različnih smeri] mišljenja in delovanja. Resnica je, da čutimo vsi, da se je stari verski življenski nazor preživel in da danes že ne zadostuje navadnemu človeku. Rastoča civilizacija bo pometla . še zadnje ostanke stare vere. Novi življenski nazor se bo stvoril na podlagi vede; lahko, da sprejme vase tudi neznani svet, ki bi odgovarjal hrepe¬ nenju srca in našemu čustvu, toda formulirane vere ne bo priznal nikdar več. Čutimo povsod to prehodno dobo, najbolj pa v mladini, ki je vselej živ odmev svojega časa. Od tod verski dvomi, nevera in tuintam naravnost obupno stanje mladega človeka, ki pri svojem naglem prehodu pogosto ne najde takoj pravega smisla v življenju. Skratka: vprašanje življenja rešuje danes bolj kot kdaj vsak zase in dolžnost šole je podati nekak temelj, ki si more na njem mlad človek sezidati svoj zdrav življenski nazor. Zato se mi zde zelo pomen¬ ljive besede prof. Drtine, ki sem jih zgoraj navedel. Ni treba dokazovati, da današnja srednja šola ni „hominum officina", da ne podaja ne enega ne drugega in bi jo najlažje imenovali „officina officinarum", t. j. tvornica za stroje. S tem tudi izvršuje svoj namen, ki ga je imela doslej, kajti dosedanja šola ni namenjena človeštvu in narodom, ampak državi. Ta ne potrebuje mislečih ljudi, ampak strojev za pisarne. Zato namesto antike nudi da¬ našnja srednja šola grške in latinske slovnice, namesto krščanstva dokaze o božjem ustanov- ljenju cerkve, namesto prosvitljenske dobe krutosti sedemletne vojske. Naša srednja šola predvsem razdvaja in to je njena glavna na¬ paka. Razdvaja najprej narodno s tem, da z usiljevanjem tujega jezika ne da podlage na enotnem materinskem jeziku in razdvaja po 154 duhu, ker se v nje področju uče stvari, ki so z današnjo vedo v nasprotju. Namen šole je predvsem združevati. Da¬ našnje javno življenje je mnogo živahnejše, nego je bilo pred 50. leti in zato ni čuda, da mladina mnogo bolj danes stoji pod vplivom žive javnosti nego mrtve šole. Obenem pa to burno življenje boljinbolj zahteva splošno izobražene mladine, živih sil, ne strojev. Šola je torej izgubila svoj glavni namen: postala je učilnica namesto vzgojevalnica in — vzgojo ima danes javnost in ta je pogosto protišolska. To je razdvajanje. In to je žalosten spomenik naše dobe, ki zahteva vzgoje. Mi potrebujemo mladino, zato si jo moramo vzgo.iti. Vzgoja pa mora vzgajati ljudi časa — zato bi se morale moderne zahteve pedagogike v šolo vpeljati. Takozvana versko-nravna vzgoja se mora umakniti umsko-nravni vzgoji, nravna vzgoja se mora položiti na naravno podlago. Namesto pristranske zgodovine sv. katoliške cerkve, bi se morala podajati kulturna zgodo¬ vina, ki bi podajala razvoj svetovnega nazora. S tem bi v svitu preteklosti videli sedanjost. Danes vidimo v življenju obnavljajočo se antiko, vidimo kristijanstvo, vidimo prosvitljenstvo. Današnja skepsa pa ne sega samo nazaj do knjig, kakor skepsa renesanse, danes gremo k osebam nazaj, gremo v človeka. V njem iščemo vzrokov njegovega naziranja, mišljenja in delovanja. Zato je treba mladini pokazati ljudi svoje dobe, ne — njih knjige. „Dedščino preteklosti", kakor je antika, kristijanstvo, humanizem, renesansa, reformacija, prosvit¬ ljenstvo, je treba podati v pravi luči. Njihove življenske sile so stalne in imajo v vzgoji stalno vrednost. Treba jih je torej podati mladini. Tako bi zidali dalje na preteklosti 155 brez skokov v razvoju. Razvoj pa je, ki vodi k pravemu, zdravemu, stalnemu napredku. Imamo tako trdna tla pod seboj in pred seboj jasen cilj. Dokler naša šola tega ne izpolni, je mrtva za čas. izpremembo je prinesel čas sam seboj in šola mora s časom. Zaostajanje je na škodo nji, mladini in človeštvu. Šola torej stoji danes pred alternativo, ali reformo sprejeti ali postati brezplodna, škodljiva, kajti drugačna vzgoja v šoli in drugačna v javnosti vodi k nestalnosti in razdvojenosti mladine. Vzgoja stopa danes povsod v ospredje, kajti kdor ima vzgojo, ima bodočnost, zato vidimo danes tak boj za šolo. Vlada in cerkev sta dva faktorja, ki si hočeta ohraniti šolo, toda mla¬ dina danes začenja zgodaj misliti, — javnost upliva, šola spada narodu in človeštvu — pred¬ vsem pa človeku. Današnji čas je preveč resen, misleč in skeptičen, da bi mogli v njem vzga¬ jati ljudi na podlagi starih bajk, slavospevov etc. Treba je stalne trdne podlage. Zato zahtevamo, da v moderni šoli vlada veda in čista resnica. Človek, človeštvo, kultura etc. naj se podaja v popolnoma jasni luči brez zavijanja. S tem se da mladini trdno podlago, da ne pride prej ali slej čas, ko se mora ločiti od vsega šolskega in si sama iskati pot resnice. Ta prehod je dandanes nujen, neizogiben, je težak in nevaren. Ali ni temu kriva ravno stara šola? Mladina sama je posegla po sarnoiz- obrazbi. Šola bi jo morala pri tem podpirati. Danes se to še ne godi, danes je šola pogosto sovražnica in ne prijateljica mladine, kajti sistem nastopa proti razvijajočim se silam posameznikov. Zgledov imamo dovolj. Živimo v času šolskih reforem in velikega gibanja za vzgojo ljudstva. Kot prijatelji mladine ne 156 moremo drugače nego da se pridružujemo želji prof. Drtine, da bi šola kmalu začela vršiti svoj namen, ki ga ima v življenju. Takrat bo tudi narod imel zdravejšo in čilejšo mladino. /. L. K točki našega programa »vera je privatna zadeva«. Uatoliško vzgojen dijak, kateremu je vcepilo ‘ ' življenje neprecenljivo lastnost misliti na¬ ravnost pri vsem svojem opazovanju in preso¬ janju, se dandanes najde naenkrat pred veliko duševno krizo. Naenkrat začuti, da se je vdrl fundament, na katerega je opiral svoje kato¬ liško svetovno naziranje. Stoji pred vprašanjem: ali se naj odpovem svoji veri, katero mi grozi uničiti veda, ali se pa naj odpovem vsakemu znanstvenemu spoznanju, da si rešim na ta način vero? Oboje bi pomenilo za njega ve¬ liko izgubo. Tukaj pa pride za onega, kateri misli in kateremu ne manjka znanstvene vesti in poštenja, spoznanje, ki ga reši vseh dvomov. Uvidi, da je spajal do časa vero in znanost, svoje svetovno naziranje in znanost le preveč ozko. Uvidi namreč, da vera ne more iskati svoje upravičenosti v dognani, znanstveni resnici, uvidi pa tudi, da ta resnica ne more prodreti, do globočin, iz katerih izvira vera, do globočin srca, kjer počivajo ideali. Videl je, da vera in znanost kakor tudi vera in cerkev nimajo med seboj ničesar opraviti in našel tako, da se je notranje osvobodil cerkve, mir svoje duše zopet. Ta duševni boj, za katerega pa naše šole nimajo vplivajoče besede, se odigrava v mladih srcih študujoče mladine danes hujše ko kedaj; in hvalevredno je otvorilo narodno-radikalno dijaštvo s svojim znanim verskim stališčem 158 diskusijo o tej duševni krizi, ki jo preboli skoro vsak slovenski dijak, ki se ni popolnoma zaprl vsakemu zunanjemu vtisu. Povzročilo je, da je začelo tudi slovensko dijaštvo o tem pe¬ rečem, življenskem vprašanju vsakega mladega inteligenta razpravljati z veliko vnemo, Indife- rentizem, ki ga zavzema liberalno dijaštvo, kakor skoro v vsaki drugi zadevi tako tudi v tem oziru, je znamenje duševnega bankerota in onemoglosti ter more roditi predvsem tukaj za posameznika mnogo slabih posledic. Do sedaj je imelo versko stališče v pro¬ gramih naših posameznih akad. društev sledečo formulacijo: „Vero je smatrati za privatno zadevo vsakega posameznika, ki ne spada v njegov delokrog", namreč delokrog društva. Akoravno obsega ta formulacija namera¬ vani smisel, vendar ostane marsikomu nejasna, ki je dala sicer nekaj svetlikati, vsake določne izpovedi se pa vzdržala. V prijetni zavesti, da je naše gibanje dete razmer v naši slovenski javnosti, začenja na- rodno-radikalna struja tudi tukaj svojo stavbo in radice! Brez kompromisov, jasno začrtana pot pred očmi, sveto navdušenje in vera v svoje ideale, na potu do zadnjih ciljev pa jasnost in premišljena treznost. Tako bodi naše življenje, ali ga pa naj ne živimo! Stavek „vera je privatna zadeva vsakega posameznika' 1 pomenja: svobodo verskega mnenja in tudi verskega kulta. Iz tega torej sledi: Narodno-radikalna struja ne pozna nobene religije, je torej v verskem oziru brezbarvna; tudi ne vprašuje nikogar, ki hoče vstopiti v njene vrste, po veri, ampak smatra ga le za soboritelja za uresničenje njenih zahtev in smotrov. Kakor versko pre¬ pričanje posameznika, ravnotako spoštujemo 159 svobodo vere in kulta celote. Ali s tem pa še ni nikakor rečeno, kakor da bi nam bilo vseeno, kakšno moč ima vera in cerkev v ljudstvu. Priznamo odkrito: mi nočemo sto¬ riti prav ničesar, da bi koga v njegovem verskem prepričanju terorizirali, ga radi tega po „katoliško“ preganjali, ali mi bodemo sto¬ rili vse in moramo tudi storiti, da preženemo verske zmote, ovire vseh ovir na potu na¬ predka, iz možgan ljudstva, ter pomagamo uničiti moč cerkve, staro in mogočno sovraž¬ nico vsake svobode. Narodni radikalizem kot naša dijaška struja je v verskem oziru brez¬ barven ; v tem smislu je vera za našo strujo privatna zadeva posameznika, ali vera naši struji blizu ne more biti privatna zadeva v smislu, kakor da bi nam bilo vseeno, da ob¬ drži vera svoj vpliv na maso, da obdrži vera, ki je podrejena avtoriteti dogme svojo staro moč, v tem smislu nam vera nikdar ni pri¬ vatna zadeva, ampak mora nam biti pravcata strankarska dolžnost delati proti vplivu vere, kjer in v kolikor je pogubonosen za duševno življenje naroda. Pri tem bode pa seveda šel predvsem naš boj proti cerkvi, ki je šla tako daleč, da je postavila vse fantazije po spo¬ znanju hrepeneče človeške duše nad vsako resnico, ki je pristopna pozemeljskim duhovom; obdržala je pa pri tem svojem delu svojo staro moč le podporo države, vladajoče klike, ki se poslužuje zopet cerkve za tlačenje mase. Mo¬ ramo biti torej nasprotniki vsake cerkve, ker je ovira za vsak napredek, bodisi politični, duševni ali nravni, kajti principijelno podre¬ janje razuma pod dogmo, brez katerega si pa cerkve misliti ne moremo, ni mogoče spojiti s svobodo mišljenja, prvim pogojem vsakega napredka. 160 Nikakor pa pri tem ne mislimo cerkve zatirati; vživa naj vse pravice kakor jih vživajo razne družbe in društva. Pa seveda tudi nikdar več! Če s tem ne more obdržati svoje moči, tem boljše za nas, tem večja upravičenost našega boja proti njej. Mi smo storili svojo dolžnost, če pripomoremo drugim do istih pravic, katere zahtevamo za se. Danes se dela razloček med cerkvijo in vero. V stališču do cerkve smo si skoraj vsi edini. — Njej velja naš boj, v kolikor zahteva podpore od države in kolikor služi kot tlačilno sredstvo mogotcem. Ali vera, notranje pre¬ pričanje posameznika, nam bodi privatna za¬ deva . . . Vsekakor je ta razloček po mojem mnenju zgolj teoretičnega značaja, nikakor pa ne praktičnega. Vero, tukaj mislimo vero, s katero imamo opraviti vsak dan, katoliško vero, poznamo le v organizirani obliki. In vera, ki lahko služi zasužnjenju človeštva skozi cela stoletja, ki lahko zapre pot širokim vrstam ljudstva do njih duševne osvoboditve in nji¬ hovemu pozdigu, taka vera nam ne more biti privatna zadeva nikdar, ravno nasprotno: mi smo dolžni storiti vse, da odpravimo iz nje vsak pogubonosni vpliv. To naj bo plus v našem delu, ki manjka, dosedaj skoro vsemu slovenskemu razumništvu, ki se ni nikoli po- vspelo nad goli indiferentizem in vkljub vsemu pavšalnemu zabavljanju proti veri in cerkvi tičalo samo tako globoko v reakcijonarnem naziranju, kakor najčrnejši naši rimski „do- htarji". Ni čuda torej, da ima pri nas proti¬ klerikalno delo zaznamovati tako malenkostnih uspehov. S psovanjem „farjev“ in osebnim loputanjem po klerikalcih ni mogoče duhov prosvetliti. Velikokrat pač uvidi tudi naš človek upravičenost vseh teh napadov, ali do odloč- 161 11 nega odpora se ne povspne —ker v njegovem srcu dominira vera. Goli indiferentizem mu ob takih prilikah ne da zadovoljivega odgovora, je za njega nerazumljiv; kajti njegovo srce ne ve ničesar o kakem duševnem prerojenju, ki se je porajalo v izobražencu. — Iz tega sledi, ne samo podirati, ampak tudi zidati moramo, da zamašimo praznoto, katero smo povzročili v čustvovanju človeka; to bodemo pa storili najboljše s tem, da zavržemo samo to, kar se ne da več držati, kar ne odgovarja več razumu, drugo vse pa obdržimo. Potemtakem velja naš boj cerkvi in veri, v kolikor je pristrižena po cerkvi in v kolikor se po neutajljivih razultatih vede neda spojiti s spoznanjem in zdravim človeškim razumom. Pri tem bode pa pot onih, ki so mnenja, da ima človek dispozicijo k metafizičnemu razmišljevanju a priori in za one, ki mislijo, da je človeku verski čut vzgojen in postal tako za njega druga natura, ki jo je pa treba zatreti do njihovih zadnjih ciljev skupno; kajti človeka moramo vzeti kakoršen je. Bojevati se danes naravnost proti temu čutu, bi se reklo, pognati človeka v boj proti samemu sebi. Ko se govori o organiziranem boju proti cerkvi, začnejo ljudje zmajevati z glavo rekoč: kaj bo z moralo; cerkev je vendar zaščitnica morale? S tem vprašanjem, je identično vprašanje: Ali je mogoče spoznanje dobrega in morala nekaj, kar leži izven človeške duše, kar sta še-le Kristus in cerkev prinesla človeštvu od zunaj? Nikakor! Nagon k dobremu, morala in nravnost ozir. njeni početki so bili poleg Kristusa in dolgo pred Kristusom, so jih učili že dolgo pred Kristusom. Treba je samo opozoriti na Budho, na Grke. Kristus je bil 162 le organ nekega vedno bolj naraščajočega svetovnega naziranja, samo mučenik med mnogimi mučeniki. Nikakor nočemo s tem povzročiti, da se ime Kristus izbriže iz našega verskega čustvovanja. — Ime Kristus je dobilo značaj in to ne toliko radi njegovega nastopa, kakor ravno kot ime, ki velja za versko geslo v svetovni zgo¬ dovini, ki si je pridobilo toliko glasu in se strnilo v eden pojm, ki se identificira s tem, kar hoče postati naša kultura. Mi občudujemo torej v Kristusu občudovanja vrednega človeka, ki je s svojo energijo in zvestobo do svojega prepričanja služil svojim vzvišenim idealom in sreči bližnjega, ter tako postal zvezda vodnica vsem onim, ki spejo po isti poti. Po¬ služujemo se tako njegovega imena kot simbola v smotrenju po požlahtnjenju našega dušev¬ nega življenja. Historično krščanstvo nima pravice lastiti si zasluge, da je samo kulturo in moralo vstvarilo, jo povspeševalo in da jo more le samo vzdržati. Pod krščansko kulturo je ra¬ zumeti po večini le starejšo kulturo, katero so kristjani prevzeli, zastopali, razširjali, pre- velikrat pa tudi v svoji zaslepljeni gorečnosti zatirali, katera bi pa ravno tako lahko ob¬ stojala brez krščanskega imena. T. P. 163 Kazalo. Stran Pregovor. 3 Kalendarij. 5 Razdelitev^ur.33 Pristojbine za pisma.34 Primerjalna tabela denarjev .... 36 Slovanska imena mesecev.38 Kolkove pristojbine.39 Vojaška dolžnost.40 Šolstvo. Visoke šole.45 Pohajanje inozemskih visokih šol . . 59 Srednje šole.62 Slov. srednje in visokošolsko dijaštvo: Naša akad. društva.71 Izobraževalna sredstva v naših visoko¬ šolskih mestih.76 Druga slov. akad. društva .... 82 Ferijalna akad. društva.84 Slov. dijaška žurnalistika.87 Statistika slov. visokošolcev od 1.1881/2 dalje .88 Statistika slov. srednješolcev 1. 1907/8 90 Gmotno vprašanje: Podporna društva.93 Gmotno vprašanje slov. srednješoskega dijaštva .103 164 Jugoslovansko dijaštvo: stran Hrvatski djak.111 Izobraževalno-informativni del: Za vzori svobodnega izobraženega člo¬ veka .121 Bibliografija .128 Kako se učimo slovanskih jezikov . . 133 Uvod v narodno obrambno delo . . 138 Članki: Slovenski dijak in tujina.147 Svetovni nazor in šola.153 K točki našega programa: „vera je pri¬ vatna zadeva".158 s s Slovenskemu dijaštvu in slav. občinstvu se priporoča KAVARNA „EVROPA“ v LJUBLJANI na križišču Dunajske in Marije Terezije ceste. EL Na razpolago so vsi slovenski in velika izbira tujih časopisov. — Shajališče mlajše generacije. — Za točno postrežbo in dobro pijačo je kar najbolje preskrb« Ijeno. m Anton Tonejc kavarnar. Gričar & Mejač Ljubljana □ Prešernove ulice Domača tvrdka! Nizke cene! Cenjen, dijaštvu priporočam svojo trgovino s papirjem, dalje veliko zalogo šolskih in pisalnih potrebščin, svinčnikov, peres od narodnih tvrdk v Pragi, stručnice družbe sv. Cirila in Metoda, veliko zalogo najrazličnejših razglednic v narodne namene, kakor za dijaško kuhinjo v Mariboru, družbo sv. C. in M. itd. — Cenjen, dijaštvu vedno v točno in solidno o postrežbo prosim njegove naklonjenosti, o VILKO WEIXL Maribor, Gornja Gosposka ulica 33. SE O življenju in idejah = □ □ □ češkega dijaštva informira najbolje »Časopis poMoveho studsntstva" Letos nastopa ^CII. letnik. Prinaša članke o življenju dijaštva raznih slovanskih narodov. Zadnji letnik obsega poleg drugega poročilo o slovenskem narodno-radikalnem gibanju. Razen člankov stalne rubrike : Literar. in umetn. obzor. — Dijaški obzor. — Moravsko-šleska rubrika. — Slovansko dijaštvo. — Češke vis. šole. — Tuje vis. šole. —_ Socijalna rubrika. — Srednješolska, ženska, in učiteljska rubrika. — Varia. Izhaja 10 krat na leto. - Naroč¬ nina za dijake in učitelje 3 K. Uredništvo in upravništvo v Pragi Spalena ulica 20. Ivan Bonač, Ljubljana Selenburgoue ulice = — Hnafloue ulice ▲ i Zaloga in trgovina papirja ter vseh pisarniških in šolskih © potrebščin, @ Edina zaloga izbornih svinčnikov »Družbe sv. C. in M.« la Največja izber različnih razglednic, aaaaa Velika renomirana knjigovez. @> Kartonažna tovarna. © g L I I I Najcenejša in največja domača □ □ □ tvrdka °□ □ H. SUTTNER Ljubljana, Mestni trg nasproti rotovžu pr.poroča svojo zalogo švicarskih ur kakor tudi budilke v največji izberi, solidnega in trpežnega izdelka. Jamčim za vsako uro, bodisi najvišje ali najnižje cene, 2 leti! I I 1 K^S[ ll=J[=]| OMLflDINB glasilo slovenskega narodno-radi- kalnega dijaštua izhaja mesečno ter velja celoletno za dijake 2 K, za učitelje 3 K, za vse druge 4 K. Programski in informativni članki o di¬ jaških vprašanjih, o drobnem poljudnem delu, o slovenskem in slovanskem di- jaštvu, o literaturi in umetnosti itd. I 1 Stalna srednješolska priloga s prispevki srednješolcev. I h. IJpravništvo v Ljubljani na Bregu št. u. ■ Naročajte, čitajte, t razširjajte! □ES I ji!