54 L
NAHODNA IN STUDIJSKA KNJIŽNICA VIA G EP'1 A 9 TRIESTE P5
inji
j-is: iz strane! polletn Ulica f
degli t
Dopisi	-	. - -	,
rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi: v širokWI>enega" rtolpcs za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej.	'.J", z
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST.
DELO
GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE S.T.O.
Slovenci!
Enotno branimo pravice in koristi našega življa!
Obnovljena izdaja leto vi. štev. 44 (317)
TRST - SOBOTA, 23. OKTOBRA 1954
CENA 20 UR
>0 DESETIH LETIH
fe°jred desetimi let: — 20. ok-Rcwra 1944 —. so okiopni oditi Sovjetske armade pod ^Jeljstvom generala Zdanova iboApno z edinicami Narodno Jobodilne vojske Jugoslavija« osvobodilo jugoslovansko rrdstolnico Beograd. To je bila pisarno za Jugoslovane, raar-[• za vso Evropo in ostali m0it nadvse pomembna zmaga pafezniškega orožja, ki je »jšestno skrajšala trpljenje zacinjenih narodov in pospeši-konec zločinskega nacizma.
! o la Jugoslavijo posebej pa i:r a uspeh bratskih armad od-Ru" perspektive skorajšnje polne osvoboditve vsega jugo- j
dobrodošla zlasti za okrepitev njihovih napadov proti tržaškemu in italijanskemu komunističnemu in delavskemu gibanju ter za poskuse, razbiti njune vrste. Z lažnim tolmačenjem sovjetskega stališča do sporazuma o tržaškem vprašanju poskušajo vzbuditi na eni strani med ljudstvom nezaupanje do Sovjetske zveze, na drugi strani pa napraviti razdor v Komunistični partiji. Titovski «Corriere di Trieste» na pr. zlonamerno namiguje, češ da bo KPI preprečila «Delu» in «Lavoratori!» njuno nadaljnjo protititovsko propagando.
Glavna gonja je pa kajpak i planskega ljudstva ter zrna- i naperjena proti tovarišu Vi-Jve začete poti k socialni osvo-1 daliju in ostalim voditeljem 'J lit vi Zal se najbolj vroče	KP STO. Tako po koprskem
je niso uresničile, kot smo	radiu kot po svojih listih v
jati ravičeno pričakovali. Prišla	Trstu skušajo dokazati, da je	jugoslovanske	narode,	jim	že-
- . .	, , i— ™,.toi ! vodstvo KP z Vidaliiem na	limo,	naj	spomin	na	one	sla-
naprednih sil, ki si prizadevajo zboljšati odnose med ZSSR in Jugoslavijo ter s tem mnogo prispevati k utrditvi miru.
To delo tukajšnjih titovcev ni mogoče . označiti drugače kot poskus zakrknjenih provokatorjev, kako sabotirati veliko sovjetsko pobudo za zboljšanje odnosov do Jugoslavije. To nevarno skupino, ki ima v rokah ključne postojanke titovske propagande na STO, je treba v interesu Jugoslavije razkrinkati in ji preprečiti njeno nadaljnje provo-katorsko in sabotersko delovanje. če nočemo, da uničijo sadove dosedanjih naporov za izboljšanje odnosov s socialističnim svetom.
Ko ob 10. obletnici osvoboditve Beograda pozdravljamo
V TOREK PREVZAME ITALIJA UPRAVO CONE A
It IIIFEIEICOI rttŠTl LUKI
urani «Maram miai n gsr
Pripravlja se sklenitev sporazuma o ureditvi obmejnega prometa - Razpis posojila 30 milijard za pomoč tržaškemu gospodarstvu - Začasna razmejitev dokončana
2; žalostna doba. ko je postal j vodstvo KP z Vidalijem na ki Uisovjetizem v Jugoslaviji j čelu «edina ovira združitvi so-
I i	«	: _ ' Pl o licti/in i n o 1 1 xx n 'Tvofii O o
ì Bliovni program, ko se eči armadi odrekala vsakr-zasluga za osvoboditev 3 (Agrada in Jugoslavije, ko jbila preganjana ljubezen do ‘Jlvjetske zveze. Napetost je pf bolj naraščala, dokler ni Ib^išlo do prekinitve odnosov eV'|d Jugoslavijo na eni. in so-jahkističnimi državami na dru-C3|strani.
fejilele pred nekaj tedni je prilil M — prvič po sestih letih n J znakov zmanjšanja medse-line napetosti, ki se množe m Lajajo vse bolj konkretni, "navijajo se diplomatski odisi Jugoslavije do ZSSR in idskih demokracij, vzpostavijo se stiki v mednarodnih ,,y misijah, incidenti na mejah I prenehali, množe se stiki vi. 'burnega. športnega in dru-la.$ga značaja. Ponehala je na-rl dalna propagandna kampa-a po časopisih in radiu na tofteh straneh. Sovjetska zveza 5 ljudske demokracije so uki-iranle radijske oddaje za Jugo-rP'lv jo, prenehali so izhajati kateri listi jugoslovanskih JUtemigrantov, ostali pa so E#enehali z napadi proti seda-jt-rnu jugoslovanskemu reži-O-Ui. z druge strani pa je Ju--vifslavija ukinila svojo proti-iglfjetsko radijsko oddajo ter ^nehala z motnjami sociali-,ličnih radijskih postaj, v ju-:r>lovanskih listih so prestali ta!‘»Dadi proti Sovjetski zvezi J1 ljudskim demokracijam.
C Ob priliki 10. obletnice o-1 feboditve je dala Sovjetska Peza nov dokaz miroljubnosti l' volje, da pride do boljših kosov z Jugoslavijo. 20. ok-'hru so najuglednejši sov.iet-l > listi, med njimi «Pravda», -fe tvestja», «Krasnaja zvezda», ^..'inesli dolge članke, v kate-r,h poveličujejo skupno borbo a ,'vjetskih vojakov in jugoslo-:t“, hiskih partizanov pri osvo-1 ,feditvi Beograda in Jugosla-
vt>ije.
Vsi ti dogodki nedvoumno "žejo, da gre za nekaj nove-1, za bistveno zboljšanje teh kosov, kar vsakega ljubite-
4	miru navdaja lahko samo Zadovoljstvom; saj prav go-
s‘% prispeva k zmanjšanju ^ ketosti, kar je samo na korist !em. predvsem še Jugoslaviji,
5	tudi nam Tržačanom kot kosrednim sosedom.
Ni mogoče vedeti, do kam » šlo to zbližanje; poleg diplo-
tskih in gospodarskih odno-'v je pVišio že tudi na podro-a drugih (kulturnih, športih in pod.) stikov, dotaknilo
6	je tudi že političnih vpra-kj, kar nam dokazuje pismo ' izjava Višinskega glede spo-kuma o Tržaškem ozemlju. Tito je na Ostrožnem pribil, da so ZSSR in ljudske
je | cialističnih sil» v Trstu. Se mnogo podobnih in hujših laži in podtikanj širijo po svojem časopisju in še posebno v u-stni propagandi, da bi . zanesli zmedo in nezaupanje do SZ in
vne skupne borbe postane živ simbol in vodilo v vsem njihovem nadaljnjem dejanju in nehanju. Obenem pa bo edino trdno jamstvo njihove mirne in srečne bodočnosti.
STANE BIDOVEC
Po vesteh zadnjega tedna se potrjuje, da bo predaja oblasti v torek, 26. oktobra na Velikem trgu. Italijanske čete, se-sloječe iz bersaljerjev in in-fanterije, bodo pod poveljstvom gen. De Renzija. prekoračile mejo pri Stivami že v noči na torek, ter bodo v prvih jutranjih urah zasedle vse vojašnice, ki so jih ond. jih bodo izpraznile anglo-ameriške čete. Se pred njimi bodo prišli v našo cono oddelki karabinjerjev in obmejne policije, ki bodo zasedli vse važne pn-
»<• if ;
i*
li'
It»" I*
l6kv ■it i-
,r
_ v
If r
K.
fr L
4J(,t'rnalizacijo odnosov
fttVi ......	ciic4oxi
biokracije dale pobudo za
rk nas potrjujejo številni do-
t)5‘
Ni dobre volje
njihove
.»C
To samo še enkrat do-juNuje dobro voljo socialisti-,.Nga tabora, da se zmanjša 'r Lpetost in se utrdi mir.
To so jim priznali v zadnjih
'inn razni jugoslovanski vla-% prestavniki, med njimi zu-fen ji minister Popovič, Dra-$g kvič in drugi.
■ji i To naglo izboljševanje od-,»• fesov med socialističnim sveli' feti in Jugoslavijo, ki je bilo ,jli feodno sprejeto med vsemi „|i N-oljubnimi ljudmi, pa oči-Nno ni po volji tržaškim ti-kvem.. Ni si mogoče sicer ,Vlagati pisanja tukajšnjih timskih listov in njihove ustne 'h|Dagande v zvezi z obnovit-
’l|l> sovjetsko-jugoslovanskih
!‘nosov. Dočim jugoslovanski jO- Ni pozdravljajo sovjetske do--•< "ze dobre vol.e in se vzdržu-napadov in žalitev proti
h
i<
U
K«
l0
'f t’
■r
i >
v v
ll'
in komunističnemu gibanju
fe tukajšnji titovci porabljajo ,J Priliko za še besnejše na-fehe in podle insinuacije. Do-voljo 7-4SR označujejo kot fenlorn njene dosedanje agre-vne politike», politiko Ko-n l'orma od 1948 do danes /°§lašajo kot «sramotno dobo v Zgodovini delavskega giba-in kominformizem kot fefev',ren zgodovinski pojav k tlirevolucije» in še mnogo Robnih klevet in laži na ra-Sovjetske zveze, socialisti-tabora in komunistične-" 8‘banja.
Priložnost pa jim je bila
17. OKTOBRA 1954.
Glavni svet SHLP zbran na svoji II. redni seji dne 17. oktobra 1954 je preučil položaj, ki je nastal po londonskem sporazumu. ter prišel do sledečih zaključkov :
1.	Kljub odločni volji vseh tržaških Slovencev in velike večine Tržačanov po ustanovitvi STO so vlade ZDA, Velike Britanije, Jugoslavije in Italije podpisale sporazum s katerim so to ozemlje razdelile med Jugoslavijo ifi .Italijo. S tem dejanjem smo najbolj prizadeti mi. tržaški Slovenci, ki smo bili oropani popolnoma enakopravnega položaja, ki ga je predvidevala mirovna pogodba z Italijo, in potisnjeni na stopnjo narodne manjšine.
2.	V novem položaju smo Slovenci postavljeni pred zgodovinsko nalogo, da se v okviru določil sporazuma ustvarijo pogoji našega narodnega izživljanja in da si zagotovimo svojo narodno samobitnost. Listine sporazuma, zlasti Vseobčna deklaracija o človeških pravicah, kakor tudi Posebni statut nam dajejo možnosti narodnega in kulturnega izživljanja. Zavedati pa se moramo, da bomo vseh teh priznanih pravic delfžni le, ako si jih bomo znali priboriti. Zato je potrebna visoka narodna zavest in pa enotnost iznad trenutnih strankarskih koristi.
Slovensko hrvatska ljudska prosveta si bo vedno prizadevala za to, da se ustvari čim širša enotnost Slovencev za dosego vseh narodnih pravic, posebno še za :
a) priznanje pravic slovenskega jezika v javnih uradih, napisih, listinah in nazivih ;
h) popolno enakopravnost pri namestitvah in drugih gospodarskih ugodnostih ;
c)	uzakonitev in izpolnitev slovenskih šol, stalnost učnih moči, kakor tudi za priznanje popolne in vsestranske enakopravnosti slovenskih šolskih izpričeval :
č) zagotovitev nemotenega razvoja slovenske kulture, za državne podpore in odpravo vseh diskriminacij pri dodeljevanju potrebnih kreditov ;
d)	udeležbo vseh slovenskih skupin pri javni upravi ter demokratično izvolitev iste na podlagi proporčnega sistema :
e)	podpihovanje vsake narodnostne rnržnje in ščuvanja k sovraštvu mora biti kaznovano.
Slovenski narodni skupnosti, ki naj jo sorazmerno predstavljajo zastopniki vseh skupin, naj se poveri skrb za vse ustanove splošnega narodnega značaja. Ta naj razpolaga potom svojih organov z vsemi domovi in dvoranami, ki bodo po določbah sporazuma dani na razpolago Slovencem, kakor tudi z vsemi krediti iz javnih sredstev. Njej naj se izroči tudi vsa še obstoječa kulturna iniovina, nasilno vzeta po fašistih, za uničeno slovensko narodno last pa naj se ji izplača pravična odškodnina.
Vse pravice, ki jih bodo deležni Slovenci na Tržaškem, naj bodo avtomatično raztegnjene tudi na Slovence na Goriškem, v Benečiji in v Kanalski dolini.
3.	Slovensko hrvatska ljudska prosveta poziva vse slovenske skupine, naj z vsemi svojimi silami in možnostmi prispevajo k ustvaritvi te skupnosti in enotnosti, ki je potrebna za dosego naših pravic in zagotovitev narodnega obstoja tržaških, goriškili in beneških Slovencev. Posebno si bo prizadevala, da se izloči narodnostna mržnja, katera bi bila lahko za nas usodna.
Zavedajmo se, da bomo imeli v italijanskih demokratičnih množicah najboljšega zaveznika pri ustvarjanju pogojev dostojnega narodnega življenja. Prav tako pa upravičeno pričakujemo vso nesebično pomoč vsega slovenskega naroda.
Naj se ustvari in živi enotnost vseh tržaških Slovencev.
GLAVNI SVET SHI.P
stojanke, posebno ob meji z Jugoslavijo in cono B.
Simbolična predaja oblasti se bo izvedla v torek dopoldne na Velikem trgu, kjer bodo zbrani oddelki italijanske vojske ter zadnje čele dosedanje zasedbene oblasti, ki se bodo po ceremoniji vkrcale na ladje. Ne ve se, ali bo zaključni pa radi prisotvoval gen. Winter-ton ali pa bo odšel iz našega mesta že prej. Svečanostim predaje oblasti bodo prisostvovale tudi italijanske vojne ladje. dve križarki in trije rušilci, kakor tudi večja eska drila reakcijskih letal.
V istem času bodo iz cone B prišle tudi jugoslovanske zasedbene čete, ki bodo zasedle obmejni pas, ki je bil po Londonskem sporazumu dan v u-pravo Jugoslaviji.
Gen. De Renzi bo po prevze mu oblasti uvedel začasno | škoslovaška vojaško upravo. Vendar se predvideva, da bo trajala zelo kratek čas. Najbrž bo že v ne-kaj dneh predal vso civilno oblast vladnemu visokemu komisarju Paiamari, bivšemu prefektu iz Modene. Slednji bo prišel v Trstu verjetno že v torek ali v sredo.
Medtem se poslavljajo do -e-danji funkcionarji obeh vojaških uprav in druge osebnosti. Tako se je s posebnim sprejemom poslovil šef jugoslovanske de’egacije prof. Zemijak. Sef VUJNA iz Kopra Stamato-v.č se je prišel poslovit v Trst od gen. Wintertona in gen. Da-bneya, ki sta mu zatem vrnila obisk v Kopru. Od Trsta se poslavljajo tudi glavni ravnatelj ZlVU dr. Vitelli, preteki Menimo in drugi.
Mešana anglo-ameriška-jugo
za te vasi že pripravil vse potrebne ukrepe za prevzem začasne uprave. Imenoval je člane začasne izpostave občinskega odbora, ki bo skrbela za anagrafsko. zdravstveno, prosvetno in socialno službo, kakor tudi za dobavo vode, električnega toka in hrane.
Po načrtu posebne komisije, ustanovljene v Ljubljani, bo zgrajeno v Kopru novo prista, nišče ter izboljšane prometne zveze s Slovenijo. Komisija tuli preučuje, kako dvigniti zaostalo gospodarstvo koprskega okraja, posebno še kmetijstvo.
Po zatrdilu rim kih vladnih krogov bo kmalu po prevzemu oblasti v coni A Italija sklicala konferenco glede tržaške Proste uke. Na konferenco bolo povabljene poleg Jugoslavije tudi Švica, Avstrija, Ce-Madžarska in Poljska. Na tej konferenci bodo preučili bodečo ureditev prometa preko Proste luke, vprašanja tarif in druge zadeve mednarodnega prometa s Trstom. Ne ve se še za konkretne italijanske predloge,
vendar iz obveznosti Londonskega sporazuma izhaja, da bo morala Italija spoštovati določbe prvih 20 členov 8. priloge mirovne pogodbe glede Proste luke.
Pripravlja, se sklenitev sporazuma med Italijo in Jugosla vijo o ureditvi obmejnega prometa med cono A in cono B. S posebnim sporazumom pa bodo urejena tudi vprašanja trgovinskega prometa med Jugoslavijo in Trstom. Pogodba, ki sta jo podpisali delegaciji jugoslovanske vlade in ZVU v septembru, bo namreč izgubila veljavo, ker se italijanska oblast ne bo čutila vezano nanjo. Bodoči promet med Trstom bo zato moral čakati. nove trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Italijo.
Italijanska vlada je na svoji seji v ponedeljek odobrila zakonski osnutek za razpis notranjega posivila v skupnem iznosu 30 milijard lir. katero vsoto namerava porabiti za gospodarsko pomoč Trstu, posojilo bo trajalo 25 iet s 5% obresti ter se bo podpisovalo po vsej Italiji.
Dobra rešitev?
Titovci imajo res «pasjo srečo». Niso še oglodali prve kosti v o-bliki pisma Višinskega Varnostnemu svetu, že jim pade v njihovo skledo nova, po njihovem mnenju še mastnejša.
V četrtek sta «Primorski» in <Corriere» (edina od vseh težakih listov) prinesla vest italijanske agencije ANSA o izjavi Višinskega v političnem odboru OZN glede sporazuma o STO. Nadvse značilno je že dejstvo, da ne «Giornale», ne «Ultime» ništa prinesla te vesti. Verjetno zato, ker sta pametnejša od titovskih žurnalistov in sta sprevidela, da barantačem prav nič ne gre v račun.
Vest agencije ANSA se glasi <citirano po «Primorskem dnevniku»): «Med razpravo o razorožitvi v političnem odboru je sovjetski predstavnik Višinski ponovno poudaril «ugodno stališče Sovjetske zveze glede nedavnega italijansko-jugoslovanskega sporazuma o Trstu», in prvikrat poudaril, da glede tega vprašanja Sovjetska zveza ni'bila mnenja, da bi bilo potrebno vztrajati na izvedbi mirovne pogodbe. Ub tej priliki je sovjetski predstavnik podčrtal provizorični značaj sporazuma in med drugim dejal, da gre za «začasno rešitev».
ANSA torej ni prinesla dobesedne izjave Višinskega in je spričo tega težko graditi na taki vesti dokončno sodbo, kakor je to navzlic temu poskusil «Corriere» ali polemiko, kot je to napravil «Primorski». Obe sodbi, ki sta si poleg tega v popolnem nasprotju, sta zato nujno malo resni ter zasledujeta le izrazito provokator-ski namen.
«Corriere» komentira vest ANSA takole: «Trditev, da je seda-
PRERAČUNANA PROTIKOMUNISTIČNA PROVOKACIJA
Demokristjan Togni
izzval pretep v zbornici
F> gli atti j e va izjava o Londonskem sporazumu
V sredo zjutraj se je v italijanski poslanski zbornici za-
šlo vanska razmejitvena komi- k J“«!a osemdnevna debata o sija je v tem teinu zaključila j vlpdnl zunan^ Pollbkl'. pove' svoje delo z zadnjimi označ- ' zapa z razprav0 o podpisu pogodbe za razkosanje STO m z glasovanjem o zaupnici Scel-bovi vladi, ki je bila izglasovana s par glasovi večine. Obenem je bil s tajnim glasovanjem odobren razpis javnega posojila v višini 30 milijard lir za pomoč Trstu, pri katerem je 112 poslancev glasovalo proti.
Razprava je potekala v razmeroma mirnem ozračju, ki ga je skalil zadnji dan demokri-stjanski poslanec Togni z grobimi žalitvami na račun ko-
bami meje med zalivom Sv. Jerneja in Sv. Mihaelom. Razen nekaj hiš sta vasi Campo-re in Darsela pripad'e Italiji Dokončna razmejitev bo pa, kot smo že poročali, določena po jugoslovansko - italijanski razmejitveni komisiji. Vendar ni pričakovati večjih sprememb.
Doslej je že večina prebivalstva pasu, ki pride pod Jugo^ slavijo, zapustila svoje domove. Okrajni odbor v Kopru je
KONFERENCA DEVETIH ZAKLJUČENA
Zahodna Nemčija
se bo lahko oborožila
PARIZ — V skladu s sklepi nedavnih razgovorov v Londonu. se je vršila ta teden v Parizu druga konferenca devetih, ki je imela nalogo izpopolniti londonske sporazume za ustanovitev «Zahodne evropske zveze» v okviru razširjene bruxelske pogodbe v katero bosta vstopili Italija in bonnska Nemčija. Prisotni zunanji ministri so razpravljali o besedilu štirih prilog k omenjeni pogodbi, ter o raznih podrobnejših vprašanjih, kot vprašanje koliko vojaštva bo imela vsaka država vključena v pakt, odnosi med slednjimi in obstoječimi zahodno-evrop skimi organizmi, predvsem pa ustanovitev in sestava statuta kontrolne oborožitvene komisije.
Dočim so se sporazumeli o besedi'u prilog, ki bodo dale možnost Nemčiji, da se oboroži in določili 14 divizij za Francijo in 12 za Nemčijo, sta ostali zadnji dve vprašanji še nerešeni. Sklenjeno je bilo le, da se bo 17 januarja sestal odbor izvedencev sedmih evropskih držav nove organizacije, ki bodo pripraviti ustanovitev kontrolne komisije. Slednja bo imela svoj sedež v 'Parizu, dočim bo imela organizacija kot taka sedež v Londonu.
Se pred konferenco sta se v ponedeljek sestala Mendes France in Adenauer, da skušata rešiti spor okrog Posarja, katerega ureditev predstavlja glavni pogoj za ratifikacijo nove in preimenovane E OS s strani francoskega parlamenta.
Slednjima sta se pridružila drugi dan Foster Dulles in E-den, vendar pa ni bil dosežen noben bistveni sporazum za
odpravo te sedanje največje o-vire v pripravah nove napadalne organizacije, naslednice neslavno propadle EOS.
Nehru na obisku v Hanoju in Pekingu
PEKING — Po prisrčnem sprejemu v Hanoju, kjer se je sestal z voditeljem vietnamskega ljudstva, je indijski prvi minister Nehru prispel v Peking. Tu je imel razgovore z Mao C e Tungom in Cu En La jem. ki bodo utrdili prijateljske vezi med obema velikima azijskima deželama.
munističnih poslancev, kar je izzvalo incidente, ki jih škornja ne pomni italijansko parlamentarno življenje. Ob otvoritvi razprave je podal svoje poročilo zunanji minister Martino, ki je z vso vnemo zagovarjal vladno politiko v okviru zahodnega bloka, ki se vse bolj usmerja v oborožitev Nemči e in preprečitev dokončne združitve te dežele.
Govorniki Komunistične in Socialistične partije so odločno kritizirali vso vladno zunanjo politiko in zahtevali, naj se smer te politike menja, da bo tudi Italija prispevala k mirnemu sožitju med kapitalističnim in socialističnim svetom. Med drugimi je govoril tovariš Ingrao, ki je ostro kritiziral doseženi sporazum o razdelitvi STO ter zahteval, naj se Trstu povrne njegova prvotna vloga srednjeevropskega pristanišča v službi vseh zalednih držav. Ob tej priliki mu je minister Martino zagotovil, da bodo na konferenco za tržaško Prosto luko povabili tudi Madžarsko in Češkoslovaško.
Dočim so desničarske stranke odobravale vladno zunanjo politiko in napadale sporazum o Trstu, ker se ne zadovoljujejo s tem, kar je Italija dobila, je pri nekaterih demokri-stjanskih govornikih prišlo jasno do izraza nezadovoljstvo 'zaradi dosedanje politike vlade in želja vzpostaviti znosne odnose tudi s socialističnimi deželami ter tako prispevati k splošni pomiritvi. Vendar pa ti njihovi občutki niso prišli do izraza pri glasovanju, ki se je vršilo poimensko, ker se
glasovalne izjave poslanec Togni insceniral ostudno provokacijo. Govornik je takoj v začetku izjavil, da govori v osebnem imenu ter začel napadati vlado, češ da ni dovolj odločna v borbi proti komunistom, ki da so «državljani neke druge deže’e in ne Italije». Ko ga je posl. Lizzadri "rekinil rekoč, da govori kot fašisti, je začel Togni žaliti komuniste s fašisti, vohuni OVRE, itd. Vsi levičarski poslanci so tedaj vstali, da obračunajo s provokatorjem, kateremu so prihiteli na pomoč nekateri demokristjani, predvsem pa misini in monarhisti. Predsenik Gronchi je tedaj prekinil sejo in. ko se je čez nekaj časa ponovno začela razprava, je Togni, namesto da bi preklical svoje žalitve, potrdil svoje prejšnje besede in s tem izzval pravi pretep, pri katerem je bilo več poslancev ranjenih in obtolčenih. Razprava se je potem nadaljevala šele po eni uri ponoči in se končala ob petih zjutraj. Vse kaže, da je bila provokacija dobro premišljena, da skali mirno ozračje, h kateremu je orispeval tudi pomirjevalen govor ministra Martina.
Tov. Togliatti ni bil zadnje dni prisoten pri razpravi, v kateri bi bil moral govoriti, ker je lažje zbolel. Zato je po dal dopisniku «Unità» nekaj misli o vladni zunanji politiki pri katerih se je dotaknil tudi tržaškega vprašanja. Sovjetska zveza postavlja iznad vsega mednarodno pomiritev in zato je tudi sprejela na znanje dogovor med obema zainteresiranima deželama. Vendar pa
verjetno spričo' tega dejstva ' ostane dejstvo, da se je itali-nihče od njih ni upal javno. janska vlada dala voditi od a-postaviti proti svoji vladi. ■ meriških imperialistov, ki so Kot že omenjeno, je v torek hoteli s tem dogovorom utrdi-zvečer, po zaključnem govoru ti svojo fronto, ki je vse prej ministra Martina, ob priliki kot fronta miru.
nja uredi.ev tržaškega vprašamo «začasna rešitev», je treba na tem poprišču razlagati kot polovično obljubo, da bi komunisti v primeru, da bi prevzeli oblast v Ita.iji, zahtevali ustanovitev Svobodnega ozemlja, ali pa kot splošno ugotovitev, da bo do prihodnje svetovne vojne tržaško vprašanje ostalo "začasno” kristalizirano na doslej doseženih pozicijah».
Nasprotno temu pa skuša «Primorski» to vest porabiti za ceneno polemiko z našim listom trdeč, češ da je izjava V išmskega še bolje podkrepila njegovo sodbo. Toda njegov triumf je menda prezgoden, poleg tega pa zelo, zelo tvegan, ker ne sloni na celotnem besedilu izjave sovjetskega predstavnika. S tem je ponovil isto nespretnost kot prejšnji teden, ko je vzel za podlago svoje polemike nepopolno in celo potvorjeno besedilo pisma Višinskega Varnostnemu svetu. To pot se mu prav tako mudi čimprej izkoristiti one mrvice dvomljive vrednosti, ki mu grejo v poročilu v račun, dočim pušča v ne-mar bistvo izjave, ki ga je «Corriere» bolje dojel, čeprav ga je porabil za zelo neresne zaključke.
Po našem mnenju je bistveni poudarek izjave Višinskega na «provizoričnem značaju sporazuma» in na podčrtovanju, «da gre za začasno rešitev». Na podlagi tega je šele razumljiva fraza «da glede tega vprašanja SZ m bila mnenja, da bi bilo potrebno vztrajati na izuedbi mirovne pogodbe». Naravno, saj mirovna pogodba ni bila uničena in se celo Spomenica nanjo sklicuje, ne da bi jo preklicala. S tem je torej sovjetski delegat samo potrdil obstoj in veljavnost mirovne pogodbe, torej prav to, kar mi vedno trdimo. To dobi svojo popolno potrditev prav v besedah, ki jih je Višinski «podčrtal», to je «provizorični značaj sporazuma» in «začasna rešitev».
Mirovna pogodba je torej po sovjetskem mnenju še veljavna in nas ZSSR ni prav nič deman Urala, še manj seveda obsodila kakor so to skušali natolcevat ukajšnji titovci. Zato jim pripo ročamo. da v bodoče rajši komentirajo sovjetske izjave zunanjemu ministru Popoviču, Beltra mu in drugim, ki proglašajo «do končnost sporazuma» in «pokop mirovne pogodbe».
Tudi kar se tiče kakovosti sporazuma, nas vsa titovska papirnata gonja ni niti najmanj prepričala. Mi še vedno vztrajamo v svojem prepričanju, ki je prepričanje vseh Tržačanov in velike večine. Jugoslovanov in Italijanov, da je sporazum slab, zelo slab, ker ni zadovoljil nobenega; da bi bila izvedba mirovne pogodbe boljša, da. trenutno najboljša rešitev. Tudi v tej sodbi nas Višinski ni prav nič pustil na cedilu, ker ni primerjal barantanja z mirovno pogodbo.
Kaj pa si o lej stvari mislijo ljudje, posebno najbolj prizadeti, prebivalci STO, pa menda sami veste. Tržačani so sprejeli to vesi zelo pobiti, celo italijanski nacionalisti niso pokazali pravega navdušenja. S( slabše je v coni B. Na manifestacijo «u okrajnem merilu» v Kopru, kjer naj bi «navdušene množice» napolnile Titov trg in bi izrazile svoje zadovoljstvo, da so «dokončno» priključeni Jugoslaviji, je prišlo komaj I odst. (beri en odstotek) onih ljudi, ki so jih pričakovali. Ni bilo niti enega transparenta in le pičel ducat zastav; odzvali se niso niti najzvestejši aktivisti, tem. manj titovski nameščenci. V Marezigah, znanih po njihovi borbenosti proti fašizmu, pa so v znak potestà proti izvedbi barantanja strgali Titovo sliko. Najbolj zgovoren protest proti sporazumu pa je množična selitev Slovencev in Italijanov iz vasi miliske občine, ki pridejo pod upravo Jugoslavije.
Spričo teh dejstev bo tudi tt-tovcem vedno težje dokazovati ljudem, da je bilo barantanje «dobra rešitev».
S. B.
«Il Piccolo» se vraea
Po vesteh iz Rima izhaja, da bo od 26. oktobra dalje, to je od ponovne italijanske zasedbe Trsta, dosedanje glasilo italijanskih nacionalistov «Giornale di Trieste» spremenilo svoje ime in se prekrstilo v.... «Il Piccolo».
Ta vest, čeprav je v tem trenutku nismo pričakovali, nas ni prav nič presenetila. Kajti dnevno smo videvali na hiši, kjer je uredništvo «Giornale di Trieste» in je bil nekoč sedež «Piccola», velikanski napis:	«Il Piccolo -
fondato 1882 itd.», kar je dalo slutiti, da ga mislijo ob ugodni priliki obnoviti.
Doslej je moral «Il Piccolo» skrivati svoje neslavno ime pod drugim, nepomembnim naslovom. Njegov lastnik Rino Alessi se je namreč prav dobro zavedal, kako z osovraženo je pri Tržačanih ime nekdanjega fašističnega lista. Pod
tem imenom so še pred prvo svetovno vojno italijanski iredentisti ščuvali Italijane proti Slovencem, budili najnižje narodne instinkte, na drugi strani pa so njegovi izdajatelji zvesto služili «Njegovemu apostolskemu Veličanstvu» Francu Jožefu.
Najbolj pa se je omadeževal «Piccolo» v 25 letih fašizma, katerega vztrajen in brezpogojen pobornik je bil od njegovega nastopa. Kot glasilo tržaške buržoa-zije je dosledno nastopal proti delavskim pravicam za koristi velike gospode in delodajalcev.
Njegov najsramotnejši madež pa je in ostane njegovo slepo sovraštvo do Slovencev in Hrvatov Julijske Krajine. S svojim hujskajočim pisanjem je mnogo prispeval k še hujšemu preganjanju slovenskega življa Pod Ita-
lijo. Znan je med drugim po svoji raznarodovalni strasti napram otrokom slovanskega rodu. Tako je na primer že v prvem desetletju fašističnega režima z velikim zadovoljstvom ugotavljal, da «otroci Istre in Krasa ne razumejo več svojih staršev», ker so bili deležni «dobrot» nasilnega fašističnega potujčevanja. «Asimilacija je na dobri poti», je v svojem fašističnem navdušenju vzkliknil Alessijev list.
Njegov povratek je prav gotove zlovešče znamenje za mirno sožitje med Slovenci in Italijani teh krajev. Vsekakor pa bodočemu uredniku svetujemo, naj si <lobro ogleda 3. točko Posebnega statuta, ki se glasi: «Rodžiganje nacionalne in rasne rnržnje na o-beh področjih je prepovedano in vsako tovrstno dejanje se bo kaznovalo».
Slavka luških delavcev v Angliji
LONDON —'Stavka londonskih pristaniščnikov še vedno traja in se je celo razširila na Southampton, Hull, Birken-head. Rochester, Garston m Liverpool. Preko 300 ladij je blokiranih v pristaniščih in ustavljenih je 75 odst. vsega angleškega izvoza in uvoza.
Vlada je v veliki zadregi in se ne more odločiti, da uporabi vojaštvo, ker prevozniki grozijo, da ne bodo prevažali blaga, ki ga bodo raztovarje/i vojaki.
V Perziji ustrelili deset oficirjev
TEHERAN — Perzijski šah ;e odbil prošnjo za pomilostitev in 10 demokratičnih oficirjev je bilo v ponedeljek u itreljenih, na veliko ogorčenje perzijskega ljudstva.
STRAN 2
15 re i,o
23. OKTOBRA 195423. OK
II. REDNA SEJA GLAVNEGA SVETA SLOVENSKO HRVATSKE LJUDSKE PROSVETE
Naša narodna samobitnost mora biti
v ospredju delovanja vseh gibanj
V nedeljo zjutraj je bila v dvorani «Kraljiča» 2. redna seja Glavnega odbora Sloven sko hrvatske ljudske prosvete, ki jo je sklicalo tajništvo prosvetne organizacije spričo no vega položaja, kateri je nastal po nesrečnem londonskem sporazumu. Prav zaradi novega položaja je imela seja veliko važnost, ker je širši vodilni organ razpravljal o novih nalogah in smernicah za vsestransko bodoče delovanje na slovenskem kulturnem področju, predvsem pa za uspešno obrambo naših nacionalnih pravic in naše narodne samobitnosti.
Na povabilo tajništva SHLP so se nedeljske seje udeležili tudi zastopniki slovenskih šolnikov, kar je razveseljivo in vseskozi pozitivno dejstvo, ki odpira široke možnosti sodelovanja na tem važnem področju našega življenja.
Sejo je otvoril predsednik SHLP Justo Košuta, ki je po pozdravnih besedah vsem prisotnim že uvodoma poudaril potrebo enotne in skupne borbe, da bodo pravice tržaških Slovencev čim uspešneje zaščitene. Podal je nato besedo tajniku Miru Kaplju, ki je pre-čital krajše poročilo. V njem so začrtane naloge bodočega delovanja, kot okrepitev prosvetnega delovanja z reorganizacijo in aktivizacijo društev in odborov. Najvažnejša točka seje pa je preučitev novega položaja po objavi londonskega sporazuma ter sprejem zaključkov. da se pravilno vskla-di vse bodoče delovanje, Poročilo podčrtuje, da je sedaj bolj kot kdaj koli potrebna enotnost med Slovenci, ki smo za uničenjem STO postali zatirana narodna manjšina. Londonski sporazum nas je spravil ob narodno enakopravnost, priznano po mirovni pogodbi. Treba je pa vzeti v poštev gotove točke sporazuma ter posebni statut in se boriti, da bomo dosegli, kar je zapisano in še več. Poročilo nakazuje nadalje, kakšni bodo bodoči odnosi z oblastmi, ki bodo odvisni od njih zadržanja do nas. Kar se tiče upravljanja novih domov, ne bomo stali ob strani. Zavedati se moramo namreč, da imamo za sabo večino Slovencev in je zaradi tega nujno potrebno, da smo prisotni povsod, kjer se pojavi potreba, ker je to v interesu našega naroda in njegovega obstoja. Poudarjena je
nadalje v poročilu nujna potreba resnične in čvrste enotnosti tržaških Slovencev, ki je izraz teženj vsega našega ljudstva.
O potrebi enotnosti mnogo pišejo razni listi, toda lepo zveneče besede niso dovolj, treba je konkretnih dokazov, da vse to niso samo vabljiva gesla. Mi smo pripravljeni navezati tesno sodelovanje z drugimi kulturnimi, političnimi in sindikalnimi organizacijami in to na vseh področjih kulturnega in narodnoobramb nega delovanja, ker vemo, da bo imela od takega sodelovanja vse koristi naša narodna skupnost. V naši borbi za dosego tega, kar nam določata Spomenica in Statut bomo l-meli vso podporo italijanskega demokratičnega gibanja. Kar se tiče vprašanja slovenske šole, se bomo obrnili na komunistične in socialistične poslance in senatorje, ki bodo zadevo postavili z vso resnostjo pred rimsko vlado.
V zaključku svojega poroči la je tajnik SHLP podčrtal velike možnosti zavezništev, ki jih ne iščemo zato, da bi pre plavili druga gibanja, marveč ker to terja naša narodna korist. S tem seveda ni rečeno, da mora priti do zavezništev za vsako ceno ali pa, da bi se komu na ljubo odpovedali našim idealom, načelom in ciljem.
Po poročilu in čitanju osnutka resolucije, se je razvila ši roka in plodna diskusija, v katero je poseglo več članov Glavnega sveta.
Markovič Alojz je v svoji intervenciji še poglobil vprašanje enotnosti. Dotaknil se je tudi vprašanja kulturnega izživljanja v vaseh, kjer obstaja več društev, ki pa dejansko životarijo. Postavil je nadalje konkretne predloge glede do ločenih enotnih akcij in kulturnih nastopov, kjer obsv.i-jajo za to možnosti. Obravnn-vajoč šolsko vprašanje, je pod črtal, da igrajo učitelji veliko vlogo, ter opozoril na potrebo obojestranskega večjega razumevanja posebno v vaseh ter na potrebo skupnih sestankov za šolska vprašanja.
Gombač Franc je obravnaval točko sporazuma, ki govori o pravicah narodne manjšine, da zahteva od javnih uradov odgovor v slovenščini ter da se v tem izraža v svojem jeziku. Nakazal je, da je to povezano s šolskim vprašanjem,
ker je od namestitve slovenskega uradnika v javnih uradih odvisen tudi bodoči razvoj naše šole. To točko je treba postaviti s posebno silo, ker imamo že sedaj namig s strani šovinističnih krogov, kako si zamišljajo spoštovanje teh naših pravic. Zato je treba enotnosti in uspeli bomo, če se bomo predstavili v uradih kot Slovenci. Povedal je nadalje, da je Delavska zveza že postavila pri CGIL tudi vprašanje slovenskih šolnikov.
Gerbec Marij je predlagal, da se ustanovi posebna komisija, ki naj skupno preuči vprašanje namestitve slovenskih kadrov v javnih službah in postavi oblastem svoje predloge
Zavzeti se moramo — je dejala Marija Bernetičeva v svoji intervenciji — da ne bo naš narod pod italijansko upravo zopet podlegel, ker nas izkušnje učijo, kako spoštujejo o-blasti naše pravice. Prav zaradi tega je potrebna enotnost, ker je danes vsakemu pri srcu, da bo imel naš narod svoje pravice. V zaključku je še poudarila važnost resoluci-
je, ki je zgodovinskega pomena.
Zorka Legiša je nakazala prve naloge, ki stojijo pred SHLP, kot sestanki odborov in obrazložitev ljudstvu členov spomenice, ki nam priznavajo naše pravice. Podčrtala je tudi, da se bo morala naša prosv. organizacija opreti na italijansko demokratično gibanje, ko bo vodila borbe za naše pravice, Dotaknila se je nadalje vprašanje vzgoje mladine in vloge, ki jo imajo učitelji.
Zora Košutova pa je v svoji intervenciji obravnavala vprašanje slovenskih tečajev ter prikazala težkoče zaradi pomanjkanja učnih moči. Priporočala je obenem, naj bi učitelji, priskočili v pomoč kulturnim potrebam ljudstva.
Siškovič Karel je še poglobil diskusijo ter poudaril, da mora biti vprašanje samobitnosti našega ljudstva v ospredju delovanja vseh skupin. Smo za enotnost vseh ljudi, čeprav se zavedamo, da pot ni lahka. Pri tem pa moramo paziti, da se ne bo začelo z nacionalizmom, ker tako ne bò-
ra:) reševali našega problema. Čeprav ima SHLP za sabo večino, ne bomo nobenemu vsiljevali svoje volje in isto mora veljati tudi za druge skupine. Vprašanje enotnosti je treba postaviti, kar se tiče u-pravljanja bodočih domov, kakor tudi ustanov, ki so v ro-
kah ene same politične skupine. Postaviti si je treba nadalje vprašanje goriških, beneških in , kanalskih Slovencev — je podčrtal v zaključku — da bodo tudi ti uživali svoje pravice.
Ferluga Kili jan se je dotaknil šolskega vprašanja v. milj-
II!
f. r ..................
V nedeljo se je veliko število Tržačanov podalo v miijtke hribe, da vidi, kje bo tekla nova črta. Na sliki vidimo skupino izletnikov iz Trsta pred gostilno Nadal v Zgornjih Ce-reuh, ki jo nova razmejitev pahne pod nezaželeno titovsko oblast
NORMALIZACIJA ODNOSOV MED Z. S. S. R. IN JUGOSLAVIJO
Ameriška imperialista politika le doziueia ao« hud oora,z
Tržaška titovska agentura najbolj histerična v napadih proti komunistom
V tem zadnjem času so tržaški titovski krogi začeli ostro kampanjo proti tržaškim in italijanskim komunistom, prav posebno pa proti tovarišema Togliattiju in Vidaliju, češ «da nočejo spremeniti svoje linije v zvezi z normalizacijo odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo».
Kot normalizacijo odnosov citira «Primorski dnevnik» obnovo diplomatskih odicosov, sklenitev trgovskega sporazuma, vračanje jugoslovanskih študentov, ki so po ResolucW ustali v Sovjetski zvezi, vzpostavitev železniškega in cestnega prometa med Jugoslavijo in državami ljudske demokracije, najavljene športne tekme itd.
Istočasno pa titovski krogi iro-
Mešana razmejitvena komisija pri nehvaležnem poslu določanja nove der- .rkacijske črte, ki bo težko razkosala miljsko občino
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
KO DIREKTOR POSTANE ŠOFER
Skupina uslužbencev cestnega in jezerskega prometa v Ohridu je v juliju bila na izletu v Grčiji. Upravni odbor in delavski svet se nista posvetovala s kolektivom kdo naj gre v inozemstvo. Zato je mesto šoferja v avtomobilu zasedel osebno sam direktor podjetja. On je neglede na delavski svet samovoljno odredil osebo, ki bo služila kot šoferski pomočnik. Vzel je za pomočnika javnega tožilca za ohridski okraj, ki je bil na letnem dopustu. Interesantno je opomniti, da delavci tega podjetja že dva meseca ne prejemajo plač, prvo polletje letos je podjetje zaključilo z izgubo od preko 7 milijonov din. Medtem ko so delavci podjetja bili brez plače s svojimi družinami prepuščeni sami sebi, se je direktor vozaril z avtomobilom po Grčiji.
(«Borba» 8.9.54.)
Z IZKORIŠČANJEM OTROK VELIKI ZASLUŽKI
Pri rednem pregledu Inšpekcije za delo v Banjaluki je ugotovljeno, da peki držijo večje število delavcev, ki niso prijavljeni Zavodu za socialno zavarovanje in nimajo zdravstvenih izkaznic. So tudi u-čenci v gospodarstvu, ki delajo po 12 ur dnevno — od 18 do 6 ure naslednjega dne. Pri lastniku pekarne Džonliču delajo pomočnik in dva mladoletna otroka, ki jim delodajalec plačuje za vsako noč dela po 100 do 150 din. Otroka sta
brez zdravstvenih izkaznic in delata vsak dan od 3 ure zjutraj do 14, pa tudi od 12 do 2:4 ure. Pri peku Ključaninu je zaposlen delavec Medved, ki prejema 150 dinarjev dnevno in 1 kg. kruha.
f«Oslobodjenje» 4.y.54)
KRITIČNA SITUACIJA
Polletna bilanca gradbeneg podjetja «Medjumurje» v Čakovcu je pokazala, da podjetje dela z nad 4 milijone izgube, ki je nastala po krivdi uprave podjetja, zaradi malverzacij in kraj, kakor tudi ponarejevanj pravega stanja v katerem se je nahajalo podjetje. Drugi žalosten primer je kritično stanje trgovinskega podjetja «Na-predak» v Metkoviču, pri čemer ni samo vprašanje izgube ki znaša okrog 7 milijonov dinarjev temveč tudi obstoj o-menjenega podjetja. Podjetje je sestavljeno iz 20 članov kolektiva in vrši odkup in promet vina. V podjetju je nekoliko vagonov vina, ki je bilo odkupljeno po višji ceni, kot se ga lahko proda in sedaj leži kot mrtvi kapital. Poleg tega se je v podjetju zelo slabo gospodarilo, zaradi česar je prišlo do izgube. Zaradi tega je lj-udski odbor odločil, da se uvede prisilna uprava, razpusti delavski svet in izvrši revizija.
(«Vjesnik» 3.9.54)
8 ODBORNIKOV PODALO OSTAVKO
V vasi Drugovcu (pri Smederevu v Srbiji) so na predsedniški mizi našli pet pismenih ostavk, ki so jih podali
judodborniki; zatem so podali. še vrije odborniki svoje ostavke. 58 pismih odborniki razlagajo svojo ostavko zaradi tc-ga, ker v odboru obstoje medsebojna nesoglasja, dalje odborniki 'očitajo, da se dose-daj ni niix 'ar storilo pri delih za splošne nterese v gospodarstvu, prav iško nobena komunalna nit: kulturna dela. Vas je neureje. a, nič se ne podvze-ma, da bi se preprečilo širjenje bolezni itd. «Kot odborniki smo za vse to odgovorni, na prihodnjih zborih ne bomo i-meli kaj poročati volivcem. Zavest, m poštenost nam ne dopuščata, da ostanemo na od-boiniških mestiti».
(«Politika» 27.3.54)
STANJE SOLSTVA V VOJVODINI
V mnogih mestih v Vojvodini so bile šolske stavbe zgrajene še pred sto leti. Nad 80 odst. sedanjih šolskih prostorov je bilo zgrajeno v času Avstro-ogrske monarhije. V šolske učilnice so spremenili mnoge gos; rine, stanovanja, kinodvorane, zadružne domove itd. V Vojvodini se danes več kot 80 odst. šolskih prostorov uporablja za delo v dveh izmenah, ponekod tudi tri in štiri. V 640 učilnicah v Vojvodini nimajo šolskih tabel. V mnogih gimnazijah učenci sedijo v klopeh za osnovne šole. V mnogih vaseh nimajo šole niti zemljevidne karte-, celotno šolstvo v Vojvodinj razpolaga samo z 30 fi zk ul turnimi dvoranami,
(«Borba» 18.8.54)
bijo na vse vetrove, da je ta normalizacija odnosov «zmaga Titove vlade» in «kapitulacija sovjetske politike». Ze iz teh argumentov se vidi, kako si titovski krogi zamišljajo normalizacijo odnosov. Oni ne predpostavljajo, da je to sad miroljubnih teženj, ki so prišle do izraza prav posebno u tem času po vsem svetu, marveč skušajo prikazati vso stvar kot svojo lastno zmago, kot zmago Zahoda nad Vzhodom.
Ze iz tega je jasno razvidne, da tu ne gre za kakršno koli vrnitev «izgubljenega sina», marveč gre za nekaj povsem normalnega v okviru doslednih sovjetskih naporov za zmanjšanje napetosti v svetu in za normalizacijo odnosov med socialističnim in kapitalističnim svetom, v katerega spada tudi Jugoslavija.
Tržaški titovski krogi pravijo in trdijo, da je ta normalizacija «obsodila» dosedanjo politiko Komunistične partije STO in KPl do sedanjega režima v Jugoslaviji, da je ta normalizacija «ob-sodba» «Stalinove politike» in da je Sovjetska zveza pod težo razmer morala spremeniti svojo dosedanjo «imperialistično politiko».
Torej, medtem ko nas po ent strani titovci obtožujejo, da nočemo spremeniti gledanja nanje, po drugi strani nadaljujejo svojo protisovjetsko kampanjo in se
poslužujejo istih propagandnih krilatic, ki so značilne za vso zahodno protisovjetsko propagando. In v tem je razlika med njimi, in nami. Normalizacija odnosov namreč ne izbriše dejstva, da sc titovci protisovjetsko usmerjeni, da so titovci ideološko povezani z Zahodom in da vodijo politiko, Ki nima nič skupnega z našimi načeli m našim gledanjem.
Uni postavljajo vprašanja, kot da bi bilo mogoče zaradi normalizacije diplomatskih in državnih odnosov pozabiti, da so oni vezani na Zahod. Normalizacija državnih in diplomatskih odnosov ne pomeni političnega izenačenja. Ali si je mogoče misliti, da pomeni normalizacija odnosov z Veliko Britanijo in jutri z ZDA smatrati angleško ali ameriško ureditev kot napredno ali celo sociali stično? Ali bi ta normalizacija odnosov pomenila, da ne bomo več smatrali Churchilla in Eisenhowerja za dva reakcionarja in za dva kapitalistična voditelja, proti katerima se angle.ki in ameriški delavci ne bodo smeli boriti? Gledati na ta način na normalizacijo odnosov, pomeni zamenjati državne in diplomatske zadeve z razrednimi vprašanji, pomeni kapitulirati pred razrednim sovražnikom, pomeni odreči se : evolucionarnemu gibanju
Zato pa postavljamo normalizacijo odnosov med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo v ta okvir. To pa ne pomeni, da bodo jugoslovanski delovni ljudje prenehali borbo proti brezposelnosti, proti izkoriščanju, proti Dedi, proti davkom, proti vmešavanju Amerikancev in Angležev v notranje zadeve Jugoslavije, proti balkanski zvezi, ki jo je Sovjetska zveza še pred kratkim v svojl noti turški vladi označila kot napadalno in protisovjetsko. Ta normalizacija odnosov prav tako ne pomeni, da bodo jugoslovanski delovni ljudje smatrali kol pozitiven sporazum o Trstu, s katerim je Tito izročil 80.000 tržaških Slovencev Italiji.
Isto linijo zavzemamo mi tržaški komunisti in demokrati. Mi smatramo, da je normalizacija odnosov med Sovjetsko zvezo m Jugoslavijo pozitiven korak v okviru vsesplošne dosledne politike sovjetskih voditeljev za dosego
miru in zmernih odnosov med kapitalističnim in socialističnim svetom. Istočasno nam ne bo mogel noben «Primorski dnevnik» na svetu reči, da je to «kapitulacija sovjetske imperialistične politike», ker vemo, da je ta normalizacija odnosov prav nasprotno, sad miroljubne politike Sovjetske zveze in poraza ameriške imperialistične politike, ki je v tem zadnjem času doživela po vsem svetu klofuto za klojuto.
Sedanji jugoslovanski voditelji so to ameriško politiko podpirali, dokler so le mogli. V določenem trenutku pa so videli, da tako ne bodo prišli nikamor in da se je žaib treba oprijeti realistične politike, ki so jo začeli voditi Angleži in Francozi.
Ce pomislimo pa, kakšni so bili načrti sedanjih jugoslovanskih voditeljev proti deželam ljudske demokracije in Sovjetski zvezi, moram.o pribiti, da so prav oni doživeli poraz, ker jim ni uspelo nikjer ustvariti pogojev za strmoglavljenje ljudsko-demokratičnih režimov.
Isto velja za hžaške titovce. V Trstu so skušali uničiti komunistično in demokratično gibanje, hoteli so oslabili komunistično gibanje v Italiji. Po šestih letih pa ne predstavljajo drugega kot peščico ljudi v Trstu in Magnanija in Cucchija v Italiji. Prav porazna slika za vse njihove napore in vse milijarde, ki so jih v teh letih potrosili!
In v tem trenutku, ko so tržaški titovci v prednji vrsti v napadih na naše gibanje in ko so še bolj histerični proti nam kot ostali naši sovražniki, in nasprotniki, jim rečemo, da bomo nadaljevali boj proti njim zato, da jih razkrinkamo kot sovražnike našega ljudstva, kot sovražnike Sovjetske zveze in kot pomagače najreakcionarnejših sil pri nas. Njihova histerija proti nam je konkretna in objektivna pomoč demokristjanom, fašistom in vsem reakcionarnim -in protikomunističnim silam, ker samo te sile imajo interes, da se naše gibanje oslabi. Prav zato pa se bomo odločno borili proti tržaškim titovskim voditeljem, ker vemo, da so oni najbesnejši protikomunisti, Normalizacija odnosov ne menja nič na stvari: titovci ostanejo taki, kot so bili, kar prav posebno dokazujejo njihovi sedanji izpadi. Ce ima kdo kaj menjati, so to titovci in ne mi!
KAREL S1SKOV1C
V	ZDA nižajo plače
V številnih sektorjih industrije ZiDA nižajo plače delavcem. Pri tem uživajo delodajalci vso podporo voditeljev desničarskih sindikatov.
Tako so bile plače delavcev industrije bombaža znižane od 5 do 7 odst. in to že v začetku leta. Sličnega znižanja so bili to poletje deležni delavci sektorja za predelavo volne v New Englandu. Delavcem tekstilne industrije nižajo plače vsako leto že od 1950 dalje, kar docela odobravajo voditelji sindikata CIO.
Tudi delavcem oblačilne stroke stalno nižajo plače. V prvih petih me.ecih letošnjega leta so delavcem ženskih konfekcij znižali plače za 10 odst.
V	poletju pa so znižali plače v številnih premogovnikih m to s privoljenjem J. L. Lewi-sa, predsednika sindikata a-meriških rudarjev.
Znižanje je prizadelo tudi deset tisoče delavcev avtomobilske industrije. Tako so avgusta znižali delavcem tovarne Studebaker plače za 15 do 20 odh.
skih hribih ter vprašanja namestitve Slovencev v javnih službah. Opozoril je, da Spomenica sploh ne govori o povračilu škode, ki nam jo je povzročil fašizem.
Žerjal Francko je sprožil vprašanje poitalijančenih priimkov ter predlagal, naj bi se Slovenci zavze.i za vrnitev priimkov v prvotno slovensko obliko..
Po diskusiji je bila soglasno odobrena resolucija, ki jo objavljamo na prvi strani. Se .tanek je zaključil predsednik z bodrilnimi besedami za naše bodoče borbe in prizadevanja, ki nam jih nalaga novi položaj.
| Po EiatiiiBM svetli
POVEČANJE NAMAKANIH
ZEMLJIŠČ V ALBANIJI
Tudi letos bo začelo delovati v Albaniji veliko število namakalnih kanalov, tako da bo v tem letu umetno namakano kakih 72.000 hektarov zemlje, to je 17.000 več kot lansko .eto. Pred vojno je bilo namakanih samo 29.000 hektarov Samo veliki kanal Mizeki, ki mu bo dobavljalo vodo jezero Seamn, na katerem so zgradili ve.ik jez, bo namakal 6.000 hektarov zemljišč.
Predvideno je, da bo v letu 19j7 umetno namakanih 10/ tisoč hektarov, to je četrtina vse rodovitne površine v deželi.
GRADNJA NOVEGA KANALA V ZSSR
V severnem Kazakistanu so začeli graditi nov kanal Arys-Turkestan, ki bo dolg 195 km in bo namakal 117.000 hektarov zemljišč. Ob kanalu bodo zgradili vodni rezervoar, ki bo lahko držal 370 milijonov kubičnih metrov vode.
RAZVOJ
SANITETNE SLUŽBE V ČEŠKOSLOVAŠKI
V prvi petletki se je z graditvijo novih bolnic in zdravstvenih zavodov število postelj v bolnicah zvišalo za 28.000. V istem razdobju se je število zdravstvenega osebja povišalo za 6.300 oseb. Sedaj je v Češkoslovaški za vsakih 760 prebivalcev 1 zdravnik, dočim je prišel pred vojno .1 zdravnik komaj na vsakih 1.218 prebivalcev.
Zaradi izboljšanja zdravniške službe se je umrljivost znižala. V letu 1953 so se primeri jetike znižali kar za polovico v primeri z letom 1937.
NOVA TISKARNA V SOFIJI
V zadnjem času so dogradili v Sofiji največjo tiskarno v Bolgariji. Načrte so sestavili sovjetski in bolgarski inženirji, opremljena pa je bila s stroji sovjetske proizvodnje. Tiskarna se nahaja v velikem petnadstropnem poslopju, ki ima preko 500 sob. Notranje dvorišče je bilo spremenjeno v prijazen vrt. V novi tiskarni tiskajo 11 časopisov in 32 revij. imenuje se «Dimitr Blago-jev» po ustanovitelju bolgarske komunistične partije.
LOKOMOTIVA S 4000 HP ZGRAJENA V ZSSR
V Harkovu so zgradili lokomotivo «TE 3», ki ima dva Dieslova motorja po 2.000 konjskih sil. Na preizkusni vožnji je z veliko brzino vlekla tovor 4.050 ton.
INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA KOREJE POVIŠANA ZA 66 ODST.
Centralni statistični urad LR Koreje obvešča, da je bil državni načrt za tretje tromesečje 1954 izveden pred rokom in sicer 25. septembra. -Celotna industrijska proizvodnja je bila za 66 odst. višja v primeri s tretjim tromesečjem lanskega leta. Proizvodnja glavnih industrijskih artiklov se je povečala kakor sledi: premog 2,8 Krat, jeklo 60 krat, cement 10 krat, opeka 30 krat.
Titovska “doslednost" |)|i
V	teh težkih dneh, no je bilo tržaško ljudstvo in še posebno tržaški Slovenci postavljeno pred izvršeno dejstvo razkosanja STO, se tržaška litovska agentura še drzne oglašati. Da bi zakrili svojo in krivdo svojega beograjskega gospodarja, skušajo dajati nauke o doslednosti, za kar so pa najmanj poklicani, ker si prav v zvezi s tržaškim vprašanjem sploh ni mogoče zamišljali bolj nedoslednih ljudi, ki so od podpisa mirovne pogodbe pa do izvršenega razkosanja neštetokrat menjali svoje stališče.
Dovolj je, da pogledamo, kakšna je bila «doslednost» Tita in njegove vlade v teh letih.
Začnemo z izjavo, ki jo je dal Kardelj že ob podpisu mirovne pogodbe 10. februarja 1947 :
«Jugoslavija se kljub podpisu mirovne pogodbe ne odpoveduje zahtevanim ozemljem, ki so po pogodbi pripadla STO ali Italiji.»
22. marca 1948 imamo izjavo Titovega ministra Simiča, ki pravi: «Tržaško vprašanje se labko reši le z neposrednim sporazumom med Italijo in Jugoslavijo.»
Iz Titovega interajuva septembra 1951:
«Mi smo proti združitvi obeli con. Smo zalo, da pride do sporazuma med Jugoslavijo in Italijo, vendar na podlagi STA T'USA O li O. Oni zahtevajo več, kot lahko dobe. Lahko dobe Trst.»
20. avgusta 1952 imamo zopet nov predlog v izjavi, ki jo je dal Tito no vina rje m :
«Sodim, da je najboljši naš predlog o KONDOMINIJU...» Novinarja Sulzbergerju pa je Tito novembra 1952 izjavil: «Jugoslavija hi bita kljub svojemu zadnjemu predlogu za skupno upravo pokrajine popolnoma pripravljena vzeti kot podlago za diskusijo z Italijo možno delitev, KI BI TEMELJ TLA NA L RE PUSTIT \ i VEČJEGA DELA CONE B JUGOSLAVIJI s kakšnim etnografskim popravkom.»
6. septembra 1958 je Tito privlekel na Okroglici na dan zopet nov predlog:
«Prednost INTERNACIONALIZACIJE bi bila v lem, da bi bila umetna tvorba kot je STO likvidirana.»
10. oktobra je Titu zopet našel novo «znosno rešitev»:
«... Naj bi se ustanovili DVE AVTONOMNI ENOTI, cona B z vsem zaledjem Trsta, z vsem ozemljem cone A... naj bo enota pod suverenostjo Jugoslavije... Samo mesto Trst pa naj bo za isti čas prav tako avtonomna enota pod suverenostjo Italije.»
Kljub tema, da je Tito na Okroglici kričal:
«Mi ne bomo dovolili, da bi Italijani okupirali cono A» — jp 28. novembra, to je dva meseca pozneje v Sarajevu že kapituliral, ko pravi: «Zame je absolutno nemogoče doseči, da bi bila Trst in vse ozemlje STO jugoslovanska. MI TRSTA NE MOREMO DOBITI...»
Titovo kapitulacijo potrjuje tudi Popovič v svoji izjavi na neki tiskovni konferenci:
«Jugoslavija ne zahteva drugega, kot nekaj slovenskih vi*i cone A STO, ki nimajo za Italijo nobenega gospodarskega pomena.»
Poglejmo sedaj «doslednost» tržaške litovske agenture, njenih voditeljev in «Primorskega dnevnika».
Začeli bomo z izjavo titovskega hierarha Alfonza Grmeka, ki jo je dal 24. marca 1948 na nekem javnem zborovanju:
«Kot v preteklosti tako smo tudi danes za rešitev našega vprašanja potom direktnih pogajanj med Jugoslavijo in Italijo.»
Branko Babič v «Primorskem» od 1. novembra 1949:
«Zato mi danes odklanjamo takšnega guvernerja in... postavljamo zahtevo, da naj se tržaško vprašanje reši sporazumno med prizadetimi narodi.»
Še bolj zanimivo pa je kričanje «Primorskega» v oktobra in novembra lanskega leta.
Tako je objavil 10. oktobra naslov čez celo prvo stran:
«Oblast tržaškemu ljudstvu! Nočemo okupatorskega komisarja! Dan pozneje pa:
«NE! NIKOLI! Tako je kriknil ves pošteni Trst ; smo kriknili vsi Tržaški Slovenci v en sam glas, ko smo izvedeli za najnovejšo nezaslišano kupčijo, s katero so nas hoteli še enkrat vreči v žrelo požrešnega zločinskega in morilskega italijanskega imperializma».
V	izredni ponedeljski izdaji od 12. oktobra 1953 zopet naslov čez celo prvo stran:
«Prišel je čas edine pravične rešitve tržaškega vprašanja. HOČEMO JUGOSLAVIJO!»
Dne 25* oktobra 1953, vedno na prvi strani:
«Naš bojni klic: NOČEMO ITALIJE!»
Dne 28. oktobra 1953, isto tako na prvi strani in tudi tokrat čez vseh devet stolpcev:
«Jasno in odločno izražajmo našo voljo, da se upremo italijanski okupaciji in propadu našega mesta!»
In ne samo to. Celo prisegali so takrat, kot čitamo v u Pri morskem» od 3. novembra 1953:
«Naše ljudstvo ob grobovih iti spomenikih padlih : PRISEGAMO, DA NE BOMO NIKOLI DOVOLILI, DA BI RIMSKI OKUPATOR VDRL NA NAŠA TLA».
Dne 13. novembra 1953 na prvi strani «Primorskega» :
«NIKOLI VEČ POD 11 ALIJO : je nase geslo, ki združuje vse Slovence in tržaške demokrate».
Po vsem kričanju in priseganju s strani Tita in njegovih tržaških oprod pil pridemo do uvodnika Franca Štoke v «Primorskem» od 20. junija 1954, kjer pravi med drugim:
«Da je Jugoslavija pripravljena na skrajne teritorialne žrtve v coni A, žrtve, s katerimi bi velik del cone zopet prešel pod upravo Italije».
Tri dni po objavi izvršenega razkosanja pa si hoče «dosledni» Franc Štoka oprati roke, kot Pilat. V uvodniku z dne 8. oktobra 1954 je seveda pozabil na «Nikoli več poti Italijo» in druge slične šlagerje. Fvo, kaj pravi v svoji «doslednosti»:
«Mi si nismo delali utvar, vedeli smo, da se bo tržaško vprašanje rešilo na podlagi razmerja sil... Predvidevali smo, da se rešitev tržaškega vprašanja ne bo razpleta po naših željah...».
Taka je torej nihova «doslednost», ki je prepustila 80.000 tržaških Slovencev Scelbi.
M
avi po k k im j trzaàk ha nov i in d fcno,sti jiaim. j M umu, v iPosebn |e, na je o sp« e zad r Idarili.
5 prav ili prib f; kajti borno * ! po set Iva črk bave-st a izreč jeganju i Pred ci ka iočbe, 1
5/
Siove ilfnona 'tsnjei 1 mu
*	1 usti
*	obst leoove |S. Gi vetu 1 h obs ‘cha ( 5 mal "litici ‘‘bi je jično Snjc
ie
l(>ven ter i
«Stop;
Gvic.
še n "hu j Mlu hitim jih ki Ga ; "ka i Tod« !fHran Gmei nar Minil "le, ( 'Va. l ;«'el hitu i' !|tl ( j'idstx vest.
P
ZA VSAKOGAR NEKAJ...
«Joj, kaj bo s tvojim novim klobukom!»
NI MU OSTAL DOLŽAN
PROTESTANTSKI pastor vasice na Holandskem o-pazi n e ko jutro pred svojo hišo Lr-uplo- mrtvega osla. Takoj stop i k telefonu in pokliče žuipana ter ga opozori, naj poskrbi, da se truplo odstrani.
«Toda prečastiti» —■ mu odgovori žuipan, -ki se je hot el s pastorjem, nekoliko pozabavati —• «saj je pokop mrtvih vendar ena izmed vaših nalog».
«3e res» — ga zavrne pastor —
«toda zakon mi veleva, da se moram prej posvetovati s sorodniki».
* * *
NEPOZABLJIVE SKRBI
PRIJATELJ sreča znanca v običajni gostilni, kjer ima pred sabo polno steklenico vina, ki ni ne prva, ne zadnja v dnevu.
«Ti si- pa res nepoboljšljiv» — ga poK-ara — «Ali se ne zavedaš, da preveč popivaš?»
«Ah, kar pusti. Saj vidiš, da pijem zato, -da pozabim na svoje skrbi».
«Ali so te skrbi res ta-ko težke?» — ga vpraša prijatelj.
«Eh, moje skrbi so... nepozabljive».
NI BIL ISTEGA MNENJA
SODNIK (obtožencu): «Pustite se vendar prepričati in povejte vso resnico. V-erujoe mi, da je to samo v vašem interesu».
Obtoženec: «Nisem vašega mnenja, gospod sodnik. Vsakokrat ko sem govoril resnico, sem nam-reč vedno končal v zaporu».
ZDRAVNIKOV POZDRAV
«KDAJ se 'bova zo-pet videla?» — vpraša zdra-vnik, poslavljajoč se c-d svojega pacienta.
«Ne vem» — mu odgovori pacient. «Ce bom -zopet zbolel, vas
bom že poklical».	y’
«Na svidenje iorej v k-aA‘:? — ga vljudne pozdravi zdrs? j * * *
TUDI ON JE NEKAJ PRINESEL
V prepiru z možem mu t zabrusi v obraz med drugim te le očitke:	/
«... in vedi, -da je vse, ka'y
v ;ej hiši moje. Vse sem
sla jaz, pohištvo, perilo, »- ,i siko opremo, sploh vse. vedela, kaj si imel ti, P^ sva se poročila?»
Mož (hladnokrvno): «Mir!”
* * *
PO ZDRAVNIŠKEM
PREDPISU ,«4
PRIJATELJ obišče sta-Gj ■
1
znanca, ki se nahaja na leLjls scu. Ko pride k njemu, v n®,0v'' začudenje opazi, da kadi ‘Gii1 ščar cigareto, ki je -natakeG, -v dober meter dolgem usto y V;
«Čemu pa rabiš tako d°= nilk?» — ga vpraša.
«Veš, zdravnik mi je P', tr sai, naj se držim dalec cigarete».
NEPOTREBNO
JADIKOVANJE vv
DVA prijatelja Smith in B n”'
se nahajata na ladji,
... se £
taplja sredi oceana,	^
joče in venomer jadikuje, K 8rown vpraša:	.	1
«Rad bi vedel, čemu
tarnaš?»
«Ali ne vidiš vendar, da •

dj-a potaplja?»	gaj
«Kaj pa to tebe briga.
tvoja».
Ijui
S i
, iam je M d
'«t r
tise?
Eve ' kol
" je ?‘le' jto'ii Ms
: Pr
Mi
S,
- SPOZNATI SVOJE PRAVICE POMENI DOSEČI PRVO ZMAGO
milne in državiianske pravice agoioMiene Slovencem po Slalom
lovi položaj, ustvarjen z Ionskim sporazumen, postavlja | tržaške Slovence pred popolila nove naloge, kako uvelja-' in do kraja izkoristiti vse mosti narodnega izživljanja, lam jih daje Spomenica o spo-Umu, vse dodatne listine, zla-Posebni statut, kakor tudi lile, na katere se sklicujejo lile o sporazumu, je zadnjič smo v naSem listu [darili, da bomo imeli le to i pravic, kolikor si jih bomo li priboriti ter se jih posluže-ì; kajti zapisane pravice, ki jih porno znali uporabiti, bodo sapo sefcri zamrle in bodo ostale jv a črka. Zato bo narodna sata vest in zrelost našega ljud-i izredno velike važnosti pri eganju vseh zagotovljenih pra-Predivisem pa morajo Slo-ci kar najbolje poznati vse >čbe, ki tvorijo okvir našega jo če g a narodnega življenja, (osebni statut določa v svoji ti točki:
|. Pri upravljanju svojih podro-; bodo italijanske in jugosto-jske oblasti ravnate v skladu z (eli Vseobčne deklaracije o Hotkih pravicah, sprejete na glav-iskupščini Združenih narodov \ decembra 1948, zato da bodo
I	prebivalci obeh področij brez fenminacije lahko v celoti itti osnovne pravice in svobo-e, navedene v omenjeni de-
taciji».
fe sama ta določba ima zelo lekosežen pomen; saj vsebuje fobčna deklaracija v svojih 30 Hi,h vse najvažnejše osnovne človeške pravice, od pravice življenja, svobode in varnosti, ko svobode misli, vesti in ve tpovedi, do -pravice do pouka, a in dostojnega življenja. Za Slovence je zlasti važna doba 2. čl. Deklaracije: «Vsakdo sme posluževati vseh pravic in 'h svoboščin, ki jih proglaša ta Horacija, ne glede na raso, 'do. spol, jezik, vero. politični tor in ne glede na kakršen 'i drugi razlog nacionalnega ali talnega izvora, ki bi izhajal iz hnoženja, rojstva ali katere druge okoliščine».
•o določbi tega člena se torej ‘lija obvezuje, da bomo S love n-cone A STO, ki pridemo pod hio uipravo, deležni vseh pra-izhajajočih iz načel Vseob-deklaracije, in da ne bomo ničemer zapostavljeni v uživa-
II	osnovnih svoboščin za prebi-
valci italijanske narodnosti. K tem nam je priznana pravica uživanja vseh človeških, političnih, socialnih, gospodarskih in drugih pravic Deklaracije. Isto velja, seveda, tudi- za Italijane cone B, ki pridejo pod Jugoslavijo.
Poleg tega splošnega zagotovila obveznosti Vseobčne deklaracije v ravnanju do pripadnikov druge narodnosti pa vsebuje Posebni statut in druge listine precej podrobnih določb, kako nameravata Italija in Jugoslavija omogočiti življenje narodnima manjšinama, ki prideta pod njuni upravi. Tako pravi 2. točka Posebnega statuta: «2. Pripadniki jugoslovanske etnične skupine nu področju, ki ga upravlja Italija, in pripadniki italijanske etnične skupine, na področju, ki ga u-pravlja Jugoslavija, bodo uživali enake pravice in ravnanje kakor ostali prebivalci obeh področij.»
S tem je bilo v celoti prevzeto načelo Vseobčne deklaracije glede ena,k op avnosti vseh državljanov, pri uživanju pravic, ne gi-e de na narodne in jezikovne razlike.
Posebni statut zatem našteva posamič vse pravite, ki jih bodo morali biti Slovenci deležni v isti meri kot Italijani cone A. upravljane po Italiji. «Ta enakost — določa Posebni statut v 2. točki — pa pomeni, da bodo (Slovenci- — op. ur.) uživali: a ) enakost z ostalimi državljani glede političnih in državljanskih pravic kakor tudi ostalih človeških in osnovnih svoboščin, zajamčenih s 1. točko.»
Ker smo o človeških in osnovnih pravicah že deloma govorili in bomo o njih podrobneje razpravljali v nadaljnjih člankih o priliki obravnavanja posameznih točk Posebnega statuta, poglejmo, kaj pomeni za nas enakost političnih in državljanskih pravic.
Ene ko,t druge so italijanskim državljanom zajamčene po republiški ustavi, ki je dokaj napredna in demokratična: saj je bila sprejeta od konstituante leta 1948, to je v dobi široke vladne koalicije, v kateri so poleg ostalih sodelovali tudi komunisti. Naj naštejemo nekaj najznačilnejših: 1. pravica združevanja v stranke, društva vseh vrst (politična, kulturna, športna itd.), sindikalne, strokovne in druge organizacije; 2. pravica sodelova-
nja pri vodenju javnih zadev (pasivna in aktivna volilna pravica). 3. svoboda misi», vesti in veroizpavedanja; 4. svoboda shajanja in manifestiranja; 5. svoboda razširjanja svojega mišljenja in prepričanja; 6. pravica prošnje in pritožbe itd. potom tiska, govora in vseh drugih načinov propagande.
Vse te pravice so nam bile za Casa fašistične Italije, posebno nam Slovencem, docela odvzete, za časa anglo-ameriške okupacije pa zelo okrnjene. Tudi v Italiji skušajo demokristjanski režimi te pravice ovirati in jih omejevati. Na nas pa je, da si jih bomo znali — skuipno z italijanskimi demokratičnimi množicami — izbojevati v celoti.
Sc pred nekaj leti silovito zaostalo kitajsko kmetijstvo se je v kratkih petih letih po osvoboditvi moderniziralo in dvignilo proizvodnjo, tako da je že lani Kitajska prvič v zgodovini začela izvažati žito
300
je na
milijonov kmetov
Kitajskem dobilo zemljo
Iz brezpravne raje je postal kitajski kmet svoboden in srečen človek - V Ko Kan Genu ni več nepismenih
Kitajska ljudska revolucija je pomenila tudi za kitajske kmete veliko zmago. Saj je za večne čase pometla s fevdalnim sistemom, ki je dolga stoletja držal kmečko prebivalstvo v najgrozotnejši bedi, ko so bila človeška življenja v neprestani nevarnosti, odvisna od suše, poplav, pomanjkanja, kuge, skratka prepuščena slepi usodi.
Fevdalni mogotci, ki so predstavljali 10% kmečkega prebivalstva, so imeli v svoji posesti od 70 do 80 odstotkov zemlje, dočim so poljski delavci, revni in srednji kmetje, ki so predstavljali 90% podeželskega prebivalstva, i-meli le od 20 do 30% zemlje.
ALI BO 70 MILIJARD KREDITOV PRENOVILO NAŠE GOSPODARSTVO?
Obnova industrije in prometa
bo vrnila Trstu delo in blaginjo
Naj te čimprej uveljavi zakon za zagotovitev razvoja tržaškega gospodarstva, ki ga je predlagala CGIL Fond za okrepitev tržaškega gospodarstva naj se uporabi predvsem za prenovitev in razširitev naše industrije
Finančni ukrepi rimske viade v pomoč Trstu, o katerih smo zadnjič poročali v našem listu, kažejo poleg nedvomnih koristi za naše gospodarstvo tudi svoje senčne strani. Lahko bi jih označili kot izrazito zasilne ukrepe pretežno podpornega značaja. Frav to je njihova največja hiba. K.ajti Trst ne potrebuje ne miloščine, ne injekcij v obliki trajne podpore, ki naj podaljšujejo dosedanje stanje trajne gospodarske krize. Našemu mestu in področju je potrebno predvsem priznanje njegove funkcije mednarodne luke Srednje Fvrope in omogočenje prenovitve njegovih tradicionalnih industrij, zlasti ladjedelniške, kovinske in drugih.
V tem smislu je Splošna italijanska delavska zveza (CGIL) na podlagi predlogov tržaške Delavske zveze predložila italijanski vladi obsežen program ukrepov socialnega in gospodarskega zna-
IregorŠK - ljudski vodnik
Ob 110, obletnici pesnikovega rojstva
Slovensko ljudstvo nosi ime iftiona Gregorčiča globoko Usnjeno v srcu. Njegovi verzi hnu bili v bodrilo v bojih
*	lastne pravice, za svobode
*	obstoj skozi viharna leta ‘egove nove še zgodovine.
S. Gregorčič je zagledal iuč eta leta 1844. ko je avstrij-obsolutizem potom1 Metter-kha odločeval o usodi naše-i* malega neroda, o njeovém 'litičnem življenju. V tisti -bi je bil slovenski narod poučno razde jen ' na Korošce, ^anjce, Stajeri e in Primorce. ,f| je pomenilo za zatirane jbveilce slabitev njihove mo-1 ter onemogočanje skupnega »stopa za do. ego njihovih lravic. K temu je pripomoga-še meščanstvo, ki je bilo po b h u povezano z avstrijskim ^Solutizmom. ter je bilo silno hitinarodno. Razmere slovenjih kmetov so bile še fevdalca značaja: zatirala jih je aka in desetina, loda na podlagi neznosnih 'branjih in zunanjepolitičnih azrner so končno začele kliti naroda napredne misli po Rinjenju vse slovenske de-6le, da bi se otresla tlačan-va. Mnogo je k temu dopri-6'e! napredni del slovenskih bitumili krogov, ki je s svolli delovanjem vzbujal v ll>dstvu narodno zavest. Kot ve.st sin kmečkih staršev in
l ijudstvom terno povezan je .|Ucii mladi Simon sledil tem i-,6iam. Ko je pa začel pesni-je tudi Gregorčič nadalje-C delo svojih predhodnikov C’ Pomagal sejati napredno ‘‘‘Sel. izpričujejo nam to nje-,.Ve pesmi kot n. pr. «Soči», ,aš narodni dom» in «Bratje k°lo se vstopimo».
Gregorčič je močno čutil bol (.'"ega trpečega ljudstva, ču g. je krivice, ki so se mu go-; e: in mnoge njegove pesmi (Pričujejo hrepenenje tega gbdstva, da se jih otrese, kot i/.Pr. «Siromak» in «V pepel-,.dhi noči». Tudi Je3ovih ljubezenskih ali
hovnih pesmi je vedno sevalo njegovo preprosto srce. tako navezano na njegove redne kraje in planine, na njegove ljudi. Zato ga je narod posebno vzljubil in so bile številne njegove pernii vglasbene in nekatere so ponarodele.
V svojem širokem gledanju je ne le ljubil svojo domovino, temveč se je zavedal, da stoji z njo velik slovanski svet, katerega razvoj je odločilnega pomena za mali slovenski narod. V svoj pesmi «Eno devo le bom ljubil» pravi «ljuba moja je Slovenija, jaz pa Slave zvest sem sin».
Tudi Gregorčič, kot vsi napredni misleci, je imel na eni strani mnogo prijateljev, zlasti v ljudskih krogih, na drugi pa — v takratnih reakcionarnih krogih, zlasti v osebi škofa Mahniča — veliko sovražnikov. Slednji mu je pri-
zadel mnogo zla, kar ga je silno težilo in mu grenilo življe-n.e. A tudi njemu ni prihranil in v pesmi «Škofu Mahniču» mu izroča svojo oporoko:
«Ves tvoj strup zapuščam ti in boli svoje!».
Kakor vsi velikani našega naroda, je tudi Gregorčič ostal po smrti leta 1906. sredi svojega ljudstva. Njegove pesmi so ga bodrile in spremljale boje Slovencev za boljše socialne in narodne razmere. Na Primorskem je Gregorčičeva pesem odigrata važno vlogo v vseh dolgoletnih borbah Slovencev proti fašizmu, za svobodo. Po ukinitvi slovenskih šol so nas matere doma učile ! takojšnje
njegovih pesmic ob povratku ! slede Prošte luke, kamor naj porta dom iz italijanskih šol ter 1	-------;—-
izročale nam, novim rodovom
čaja, katerih namen je, da se našemu področju omogoči prebroditi brez težjih posledic težko dobo preuzema oblasti, kakor tudi da se dajo vse možnosti temeljite gospodarske obnove, ki je bila u-metno zavirava dolgo vrsto let.
Med predlogi CGIL je daleko najvažnejša in najdalekosežnejša zahteva po izdanju zakona, ki naj zagotovi tržaškemu prebivalstvu pogoje gospodarskega razvoja. Ta zakon naj bi predvidel: 1. obsežen načrt javnih del, povezan z ukrepi za razvoj tržaške industrije in trgovine: 2. luka naj se u-redi tako, da bo olajšan promet In bo v korist tržaškemu gospodarstvu: 3. dodelitev izrednih kreditov ustanovi IRI za razširitev naprav in ustvaritev novih industrijskih podjetij; 4. razširitev na Trst vseh privilegiranih davčnih in kreditnih pogojev, ki so predvideni za pasivne predele; 5. odprava vsakršne diskriminacije pri mednarodni trgovini.
Ostale zahteve CGIL imajo predvsem namen, začasno odpo. moči tržaškemu gospodarstvu V tej dobi akutne krize, kakor tudi v zvezi zamenjave dosedanje u-prave z novo. To so ukrepi nujnega značaja, od katerih je odvisna eksistenca tisočev tržaških družin, ki z odhodom dosedanjih okupacijskih sil in oblasti izgube svojo zaposlitev. Da bi bila zagotovljena zaposlitev vsem osebam, ki so doslej delale pri An-glo-američanih, je CGIL predla-iala zaposlitev pri javnih podjetjih, pri SELAD in pri Italijan škili obo-oženih silah, kakor tudi pri široccpotezn h javnih delih, ki naj jih finansira rimska vlada. Nadalje je zahtevala gradnjo dveh velikih ladij, mešane od lil tisoč ton in tovorne od 9.000 ton, v. tržaških ladjedelnicah, izredne kredite za zidanje ljudskih stanovanj in za nujna javna dela, u-krepe v kor st mali in srednji industriji ter obrtništvu, pomoč beguncem iz cone B. Izredne važnosti je končno predlog CGIL za sklicanje konjerence
zaklad Gregorčičev, ki ga je JELKA GERBEC (Nadaljuje se na 4. strani)
vabijo vse interesirane države.
C e primerjamo te zahteve CGIL in Delavske zveze z ukrepi italijanske vlade, pade takoj v oči, da je slednja le v manjši meri
upoštevala predloge, ki naj zagotove obnovo in razvoj, našemu gospodarstvu. Zato bo treba še nadalje vztrajati na teh zahtevah, ki edine lahko za trajno izboljšajo težki položaj našega pomorstva, industrije, trgovine in o-stalih gospodarkih panog. S tem bi tudi za vedno odpadle razne ponižujoče podpore, ki samo podaljšujejo agonijo našega tržaškega gospodarstva.
Ustanovljen je bil sicer fond za okrepitev tržaškega gospodarstva, v katerega naj bi se stekali fondi ERP in krediti cone ter za pospeševanje gradbene delavnosti, v skupni vrednosti 32 milijard lir. Toda ta fond, ki naj bi podpiral in pospeševal pobude naše industrije, je zamišljen kot dolgoročen, za dobo 8 do 10 let. Za dobo prvih dveh let je predvidenih le nekaj nad 8 milijard lir, k čemur so dodali še 5 milijard lir, skupno torej nekaj nad 13 milijard lir. Poleg tega pa še od teh odpadejo 4 milijarde, namenjene gradnji stanovanj v Industrijski luki.
je doslej znano le, da bo iz navedenega jonda nakazanih za gradnjo doka za popravilo ladij 400 milijonov dočim o ostali vsoti ni znano, v kakšne namene bo uporabljena. Toda že dosedanja zasnova tega fonda da slutiti, da ne bo porabljen za obnovo in dvig naše industrije, marveč v prvi vrsti kot podpore za kritje deficitov posameznih podjetij. Gotovo je, da se na ta način naša industrija ne bo mogla nikdar postaviti na svoje noge, marveč da bo še nadalje životarila kot doslej.
Glede industrijskih
Med ostalimi krediti, ki skupne dosegajo vsoto 70 milijard lir, je tudi Več takih, ki bodo v celoti ali večji del uporabljeni za dela izven tržaškega področja; tako je določen kredit 1 milijarde za popravo cest med Trstom in Mestre ter 8 milijard — od teh 5 iz rednega proračuna državnih železnic — za drugi tir in elektrifikacijo proge Trst-Benetke (izključno na italijanskem ozemlju!). Tudi glede gradnje dveh zahtevanih Ia-investicij dij se še ne ve, ali bosta obe
zgrajeni v tržaških ladjedelnicah ali pa le ena, dočim bi drugo zgradili v Tržiču.
Nova mesta v SZ
V ZSSR se dvigajo nova mesta, kot Komsomolsk na Volgi, Norilsk v tundrah Taj mira, Angarsk v sibirski tajgi irt Salavat v baškirski stepi.
Iz prvotne delavske vasi se je Norilsk v enem letu spre menil v pravo mesto, ki ima elegantne petnadstropne pala če. Stanovanja so kar najbolj moderno opremljena. Vsa i-majo toplo vodo in hladilnike. Zgrajenih je bilo več šol; vsaka šola lahko sprejme 920 u-čencev. Nove šole imajo svoje kinematografe in prostorne telovadnice. Mesto ima svoje gledališče, več krožkov, dom kulture, dve kinodvorani ter nekaj stadionov.
Mesto Angarsk pa ima nad 80 trgovin, več restavracij in kavarn in desetine velikih u-radov, nadalje 14 šol, strokovno šolo, dva kinematografa in šest krožkov.
Delovni kmetje so bili žrtve fevdalnih zajedalcev, težili so jih visoki davki in druge težke dajatve.
V kitajskih vaseh so bili do nedavna v veljavi stari barbarski običaji, na pr., da je bil reven kmet prisiljen prodati za prgišče riža svoje rodne hčerke bogatemu kmetu kot «otroške zaročenke». Veliki posestniki so imeli po dve ali tudi po več žena; vdove, ki so se poskušale ponovno poročiti, so mnogokrat ubili.
Toda kitajski kmetje se niso nikdar sprijaznili s to nemilo usodo. O tem pričajo številne borbe in vstaje, kmečka gibanja proti fevdalnim gospodom. Predvsem pa dokazuje to velikanski odziv kmečkega ljudstva v veliki osvobodilni vojni. Ni kitajske vasi, ki ne bi dala svojega heroja, ni bilo bitke, ki se je ne bi bili udeležili tudi kmetje. Med najvišjimi predstavniki ljudske vlade in med najbolj znanimi generali ;e veliko število kmečkega porekla.
Agrarna reforma, ki je je bilo deležnih 300 milijonov kmetov, je prinesla na vas zakone novega življenja, nove dobe. Prvič v zgodovini je kitajski kmet svoboden, srečen človek, ki poseduje zemljo, stoletni sen prejšnjih pokolenj.
«Po zaslugi Komunistične partije in njenega voditelja Mao Ce Tunga se je za nas kmete začelo novo življenje», je rekel mladi voditelj kmečke zadruge «Ko Kan Cen), ki se nahaja v bližini Mukde-na. Pri ogledu vasi, ki šteje 770 prebivalcev, nam je samozavestno in ponosno pripovedoval zgodovino svoje vasi ter nam razkazoval uspehe za družnikov: Pred osvoboditvijo je bilo 92% zemlje v rokah velikih zemljiških posestnikov. Preostalo zemljo pa so obdelovali s tisoč težavami revni kmetje, ki so jih trli težki davki, uničevale povodnji, suša in pomanjkanje, tako da marsikdaj niso pridelali niti toliko, da bi nasitili svoje družine.
«Brezzemljaš. ki je obdeloval na primer 20 mudov zemlje (en mu d je 680 kvadratnih metrov), je moral dati lastniku zemljišča 2.275 kg žita kot plačilo, poleg tega pa še na-
daljnjih 350 kg žita kot «darilo», kar je zneslo skupno 75 odst. vsega pridelka. Njemu je ostalo tako komaj 875 kg žita; povrh pa je moral prenašati še gospodarjevo psovanje in pretepanje. Danes pa dajejo kmetje državi za davke samo 9,8% svojega pridelka.
«Z agrarno reformo pa se je spremenil tudi način obdelovanja. Družno delo, ki se je začelo uvajati takoj po osvoboditvi, je prepričalo kmete, da je to najboljša in najdonosnejša metoda. In v resnici, dočim so leta 1951 pridelali na enem mudu zemlje le 175 kg. žita, ga pridelajo sedaj 213,5 kg. Tako smo se leta 1952 združili ter smo ustanovil našo lepo zadrugo, ki je danes nam vsem naša družina, smoter našega življenja. V kratki dobi smo lahko kupili osem voz z gumijastimi kolesi, 16 glav živine, zgradili 65 kamnitih hiš, 49 vodnjakov, eno šolo s 6 učilnicami, tri otroške vrtce, štiri skladišča živil. 12 konjskih hlevov, 22 svinjakov, in 8 majhnih silosov. Uresničili smo tudi eno najvišjih naših sanj, ko smo kupili vodno črpalko, ki nam danes brez vsakega telesnega napora namaka vso zemljo. Češka vlada pa nam je podarila štiri traktorje. Z vsemi temi pridobitvami in z novim: obdelovalnimi metodami smo letos pridelali na vsakem mudu zemlje kar 338 kg žita na-pram 175 pred tremi leti. Pre je smo pridelovali samo koruzo, sedaj pa na 165 mudih gojimo riž, 140 mudov je za sojo, ostala pa za druge po sevke.
«Naše življenje se izboljšuje, iz dneva v dan postaja lepše, dviga se naša kulturna raven. Z večernimi tečaji smo odpravili nepismenost, prvič v zgodovini hodijo vsi vaški otroci v šolo. Organizirali pa smo tudi tečaj za tehnični pouk ter drugi tečaj za traktoriste. Imamo svoj kulturni krožek z dramsko skupino, baletom. pevskim zborom in ko šarkarsko četo.
«Danes tudi oni kmetje, ki so bili preje nasprotni zadrugi, gledajo nanjo skoraj z zavistjo zaradi teh naših krasnih uspehov».
LUCIJAN HONCELJ
Med osnovne probleme našega gospodarstva spada obnovitev nekdanjih pomorskih linij ter vrnitev tržaškega ladjevja. Trgovski promet z zaledjem in prekomorskimi državami je bil od nekdaj poglavitni vir blaginje Tržačanov
ZA MASE KMETE
Namakalne naprave
Bližamo se sezoni, ko ni več potreba skrbeti za na-nakanje polja in vrtov, ker naravne padavine nudijo do-voljno količino vode rastlinam, ki jo v tej dobi rabijo v znatno manjši meri kot v vročih dneh poletja.
Mislimo pa, da je dobro, če se sedaj malo seznanimo s podrobnejšimi problemi, ki so v zvezi z umetnim namakanjem. Sedaj imamo čas, da si pripravimo za prihodnjo sezono vse. kar je potrebno za umno umetno namakanje.
Namakanje v obliki umetnega dežja ima gotovo mnogo prednosti pred namakanjem potom vode, ki jo spustimo po jarkih na polje. Te prednosti so:
a)	imamo možnost namakati zemljišča, ki imajo valovito površino ali ki leže v bregu;
b)	isto površino lahko na-
ostalih
du-
20. oktobra je poteklo 1» let od osvoboditve Beograda. Tedanji poveljnik glavnega stana NOV in POJ, ljudski heroj Arso Jovanovič je o tej bitki napisal najbolj kompetentno sodbo, priznavajoč o-dločilen prispevek Rdeče armade k osvoboditvi Jugoslavije. Iz tega spisa veje vsa njegova velika ljubezen do Sovjetske zveze, ki jo je leta 1948 zapečatil s svojo krvjo.
Konec avgusta (20. - 31.) se ,e na južni ruski fronti dogodil važen vojno-politični dogodek. Edinice Rdeče armade so v operaciji Jasi - Kišinjev zlomile nemško balkansko fronto, vrg e fašistično Romunijo in Bolgarijo iz boja in hitro napredovale proti Madžarski Južno od Donave nam je bila proti Beogradu poslana v pomoč grupa, sestavljena pretežno iz moto-mehaniziranih e-not. Po izvršenih predpripravah so te sile prešle 5. oktobra Donavo pri Železnih vratih.
Ko so bile nemške sile za poslene v frontalnih borbah na rečnem toku Donave in Ti-moka, se je začel dne 7. oktobra premikati iz področja Vidina tankovski korpus pod poveljstvom generala Zdanova. Ta korpus se je prebijal po zelo težkem terenu v smeri Zaječar - Zagubica - Palanka - Topola - Mladenovac - Beograd. S hitrim prodorom je razbil sovražnikovo obrambo na vzhodnem sektorju srbskega operativnega področja. Prva alpinska in 117. lovska divizija sta bili vrženi na sever proti Donavi, a divizija Princ Evgen na jug proti Moravi. Tako so bila odprta vrata tankovskemu korpusu, ki je po krajših borbah v tej smeri prodiranja zavzel 10. oktobra
Arsa Jovanovič
OSVOBODITEV BEOGRADA
važni komunikacijski vozel Veliko piano in se spojil z deli desnega krila naše Prve armadne grupe1. ■
Po krajših, a zelo težkih borbah pri Mladenovcu in na ralj-skih položajih so skupne sile prodrle 13. oktobra pod Ava-Io. V smeri prodiranja je vrgel tankovski korpus nemške sile na sever proti Požarevcu, Smederevu in Grocki, da bi skupno z našimi silami, ki so kot pehotne edinice izpopolnjevale načrt napada, čimprej likvidiral obrambo Beograda.
Obramba Beograda je bila razdeljena v tri odporne linije: širši pas v višini Avale, ožji pas ob dohodih v mesto in obramba v samem mestu z jedrom na Kalemegdanu in na področju železniške postaje. Važna bočna obrambna oporišča v mestu so bila: Cukarica, Taš - Majdan in Karaburma. Poleg tega so bile v mestu prirejene za obrambo vse večje zgradbe. Vse linije obrambe so bile naslonjene na Savo in Donavo. Mesta nismo mogli izma-nevrirati in smo ga morali napadati frontalno skozi najglobljo sovražnikovo obrambo. O-snovna misel napada je bila, da se obramba mesta preseka na dvoje in obvladata savska mostova in da se Nemcem prepreči formiranje obrambe na zemunski straai.
Neposredna buroa za mesto se je začela 14. oktobra. Pod močnim ognjenim kijem in naleti tankov so se zunanje o-brambe hitro zrušile in edinice so prodrle v mesto. Toda branilci mesta so nudili srdit odpor. Morali smo osvajati o-porišče za oporiščem. To je trajalo toliko časa, da so se proti Donavi vržene nemške sile (117. lovska in prva alpinska divizija) zbrale okoli Gro-cke in začele z napadom po smederevski poti proti Malemu Mokremu Lugu z namenom, da se združijo z branilci mesta. Del sil je bilo treba vreči iz mesta proti vzhodu, da smo preprečili ta poskus prodora. Nemci so se tedaj poskušali južno od Avale prebiti do Obrenovca in dalje čez Savo v Srem. Uspelo jim je celo presekati komunikacijo Beograd - Mladenovac pri vasi Vrčina,. Obstajala je nevarnost, da se bodo te nemške čete umaknile, kar jim je bilo treba preprečiti. Medtem ko so ostali za borbo v mestu manjši deli, so se močnejše sile povrnile proti jugu in južno od Avale obkolile in popolnoma uničile nemško grupacijo, ki je štela do 15.000 vojakov. Potem se je nadaljevala huda borba za mesto. V prodiranju skozi mesto in pri uničevanju močnih nemških oporišč v mestu so imele glavno vlogo tan-
kovske in topniške edinice Rdeče armade. Po tem močnem naletu smo 20. oktobra s sku pnimi silami o včbodili Beograd in prešli čez Savo v Srem, kamor je bila poslana naša Prva armija z delom sil Rdeče armade. V neposrednih borbah za mesto Beograd je bilo ubitih, ranjenih ali ujetih čez 30.000 sovražnikovih vojakov in veliko vojne tehnike zaplenjene.
V tem času so edinice Rdeče armade in naše Druge armadne grupe odbi.e vse sovražnikove poskuse, da bi se s sektorja zapadne Morave čez Kragujevac prebil do Beograda, potem so pa osvobodile Kragujevac, Jagodino, Kruševac in Trstenik ter ustalile fronto na zapadni Moravi na liniji Kraljevo - Cačak.
Del sil Druge armadne grupe so skupno z edinicami bolgarske vojske Domovinske fronte osvobodile Niš, Lesko-vac, Prokuplje in prodirale v skupni borbi na Kosovo polje. Potem so edinice Druge armi-je nadaljevale s prodiranjem na zapad, južno od Save.
Ce povzamemo rezultate teh operacij, pridemo do naslednjih zaključkov:
Z uničenjem močne nemške obrambe v Romuniji je Rdeča armada odločila tudi izid
bitke za Balkan, Zaključek te velike zmage je beograjska o-peracija.
V beograjski operaciji je bila osnovna magistrala Balkanskega polotoka Solun - Beograd - Budimpešta pretrgana :i a najobčutljive,šem me.tu. na grlu Balkana - v Beogradu. S tem je postal preostali o-brambni sistem na Balkanu popolnoma razkrojen. Posledica tega je bilo naglo umikanje Nemcev z balkanskega juga. Ker pa je bila presekana glavna komunikacijska smer, so se vse nemške balkanske sile morale umikati čez težki gorski teren Črne gore, Sand-žaka in Bosne, kjer jih je dočakala in v gorskih globelih pokončala naša Narodno osvobodilna vojska. Tako se je izjalovila nada nemškega poveljstva, da ustvari s temi močnimi silami nad 150.000 ljudi kompaktno grupo, ki bi u-darila v južni bok tretje ukrajinske fronte.
Osvoboditev Beograda pomeni preokret v našem osvobodilnem bojevanju. Naša armada se je naslonila na bratsko Rdečo armado in dobila veliko materialno pomoč. Posledica tega je bila hitra osvoboditev vseh krajev vzhodno nd črte: ustje Drave - Drina -Neretva.
N» naši fronti v dolini Var-
darja, južne Morave in na Kosovem polju se je z našimi edinicami borila tudi armada bolgarske Domovinske fronte. V lej borbi so imeli Bolgari vidne uspehe in so doprinesli mnogo žrtev. Bolgarija je napravila s tem odločen preokret in se vrnila v veliko skupnost slovanskih narodov. Tako je stopila na ono pot. ki ustreza njenim življenjskim interesom, to je na pot bratstva in edin-stva z jugoslovanskimi naro-ii. To bratstvo, ki se je rodilo v krvi, ne bo več dopustilo, da bi kdor koli potegnil bolgarski in jugoslovanske narode v nove bratomorne vojne. Bratstvo naših narodov je o-snovni pogoj, da se ustvari v tem delu sveta trden položaj, ki mora postati temeljni kamen bratstva vseh balkanskih narodov.
Veliki ruski narod je bil vedno naša nada in opora, tako tudi to pot. Vera v njegovo moč in končno zmago je bila odločilni činitelj v naši težki večletni borbi. Poleg te velike moralne podpore nam je velika Rdeča armada dajala tudi neposredno ogromno pomoč s svojimi velikimi napori za o-svoboditev naših narodov. Za našo osvoboditev je dala dragocene žrtve. Z osvoboditvijo Romunije so bila odprta vrata v Panonsko nižino, kamor je vodila smer odrešilnih napo-
rov Rdeče armade, za katere je bilo treba grupirati vse vojaške sile. Kljub temu je pa vodstvo odcepilo del svojih si), ki so si v težkih borbah izsilile prehod čez reko Donavo, se prebile skozi balkanske in karpatske grebene in pomogle k naši čim hitrejši osvoboditvi. Spojitev naših dveh vojsk severno in južno Donave je olajšala dotedanje izredno težke pogoje naše borbe, kar je prineslo naši vojski kmalu velike uspehe. Rdeča armada je vedela za junaško borbo naših narodov, vedela za naše živo bojišče, ki je skozi 4 leta vezalo nase znatne sovražnikove sile ter nam nudila nesebično bratsko pomoč. Na svetih tleh naše domovine, v Srbiji, na beograjskih ulicah, v 'Sremu je bila prelita bratska kri sovjetskih vojakov. Iz skupnega trpljenja in prelite krvi je vzniklo večno bratstvo in enotnost obeh slovanskih dežel. S tem je bila ustvarjena edino pravilna zunanjepolitična usmeritev, ki ustreza stoletnim težnjam, kulturnemu in zgodovinskemu razvoju naših narodov. To je edino jamstvo, da se naši narodi rešijo katastrof, ki jih ni bilo malo v naši težki zgodovini.
Formiranje Jugoslovanske armade je zaključek slavne zgodovinske dobe in vojaškega razvoja naše vojske. Sedaj po zmagi ji je naložena naloga, da zavaruje s krvjo priborjene pridobitve te borbe ler da zagotovi mirni razvoj in izgradnjo naše dežele na osnovi onih načel, ki so se rodila v narodno osvobodilni bor^i,
močimo z znatno manjšo količino vode, ker so mnogo manjše izgube vode radi izhlapevanja in presihanja;
c)	omogoči ali vsaj olajšuje kalitev in ukoreninjenje raznih semen, kar b:. bilo nemogoče z drugimi namakalnimi načini;
d)	lahko onemogočimo razvoj nekaterih bolezni in škodljivega mrčesa;
e)	omogoči in olajšuje dodatek dušičnatih gnojil kot čilskega solitra ali pa gnojnice.
Slabe strani namakanja v obliki dežja pa so:
a)	veliki stroški za namakalne priprave in za napeljavo vode;
b)	veliki stroški v vezi z dobavo vode, bodisi da jo črpamo s pomočjo električnih ali motornih črpalk, ali pa da se povežemo neposredno z občinskimi vodovodi;
c)	močne ilovnate zemlje postanejo nepropustne in napravijo skorjo (skrlup);
d)	lahko pospeši razvoj nekaterih bolezni in škodljivih žuželk kot na pr. grozdnega molja.
Pri umetnem namakanju v obliki dežja moramo upošte-
Umetni dež s fiksnim pršil-cem
vati naslednje:
Zemlja naj bo čim bolje obdelana, da lahko vsrka veliko količino vode in da jo tudi obenem obdrži na razpolago rastlinam. Zemlja mora vsrkati vodo, rie da bi se prepojila tako, da postane nepropustna za zrak; v takšnem primeru so rastline v nevarnosti, da se zaduše.
Najbolj primerne zemlje za namakanje v obliki dežja so lahke in dobro pognojene zemlje, ker obenem vsrkajo in obdržijo velike količine vode. ‘Pri pregnojnih in ilovnatih zemljah pa moramo paziti, da nas ne prevara še morebitna vlaga v zemlji, ki jo rastline ne morejo več črpati; tako vidimo rastline, ki hirajo radi pomanjkanja vode, medtem ko zemlja vsebuje še 25 ali cele 30% vode.
(Nadaljevanje sledil
STRAN 4
DJfcCJUO
23. OKTOBRA 1954
Partijsko
življenje
NOVA SITUACIJA IN NASE NALOGE
Nova situacija, ki je nastala v zvezi s podpisom štirih držav za razkosanje našega o-zemlja, postavlja pred Komunistično partijo STO nove naloge. Prenehalo bo stanje an-glo-ameriškc okupacije in v coni A se vzpostavlja italijanska civilna uprava dočim bo v coni B jugoslovanska vojaška uprava zamenjana s civilno. Naravno je, da bo to imelo občutne posledice na vseh poljih. Za uresničenje tega prehoda obstaja pisana pogodba, podpisana od rimske in beograjske vlade, ki vsebuje Spomenico in Posebni statut. Na podlagi nove situacije moramo preučiti naše delovanje, da vidimo kako bo naša Partija v bodoče usmerjala svoje akcije na vseh poljih delovanja zato, da se bo demokratično gibanje še bolj razširilo in utrdilo. To bomo dosegli, če bomo poznali novo situacijo, nove določbe in obveze, ki sta si jih prevzeli obe vlad:.
Za vsakega Slovenca je važno poznati Spomenico in Posebni statut, ki vsebuje priznanje narodnostnega vprašanja, priznava pravice narodnih manjšin na političnem, gospodarskem, socialnem polju, v zvezi s kulturo, šolo, dvojezičnostjo, odnosi z oblastmi, z javnimi in sodnimi uradi, z dejavnostjo organizacij; vprašanja, ki so velike važnosti in ki jih moramo pozorno preučiti in oceniti z debatami, na sekcijskih komitejih in celičnih sestankih. Kaj bomo storili, da dosežemo od tukajšnjih oblasti, da podvzamejo ukrepe za izvedbo in spoštovanje določil Statuta? V tem smislu se moramo pripraviti za partijsko konferenco, ki bo 20. in 21. novembra t. 1.
DELOVNI NAČRT
Sekcijski komiteji naj pripravijo delovni načrt, ki bo dal možnost, da bodo vsi člani debatirali, da bo vsak dal svoj doprinos. Zato naj se to vprašanje pretresa na celičnih sestankih, ki naj bodo sklicani in pripravljeni na način, da se vsi člani udeležijo sestanka in diskusije. Na te.sestanke naj se povabijo tudi simpatizerji naše Partije. ;Da bo debata bolj plodovita morajo sekcijski komi!. . organizirati celične sestanke ne pa plenume, ker na plenumih bi ne prišlo vse do izraza. Organiziranje plsmunov se predvideva kot zaključek celičnih sestankov, zato da se bodo koordinirala vsa vprašanj". in vsi nasveti, ki bodo predlagani na celičnih sestankih.
Kot zaključek bodo morali sekcijski komiteji preučiti ves položaj na podiagi diskusij, da jih prenesejo r.a partijsko konferenco.
Zato je važno, da se organizirajo zborovanja, konference, hišni sestanki. da pojasnimo vsemu slovenskemu življu kakšna je situacija in naloge, ki jih je izvršiti za dosego naših teženj in pravic. Izkoristili morkmo vi» možnosti, ki nam jih nudi i-tatut in stopiti v stike z najširšimi množicami. S strani italijanskih in slovenskih protiljudskih sil se bo skušalo izkoristiti Statut v protikomunistični vlogi in njihov cilj bo blatiti Komunistično partijo in njeno vodstvo. Mi moramo dopovedati ljudstvu, da mora Statut postati orodje za mobilizacijo in borbo, da enotno, Slovenci in Italijani, zahtevamo izvedbo njegovih določil.
POMOČ
KOMUNISTIČNI MLADINI
V okvir našega delovanja spada važna naloga vseh sekcijskih komitejev in celic, da v predvidevaju III. kongresa ZKM pomagajo komunistični mladini na političnem in organizacijskem področju. Magdaienska sekcija je usmerim komunistično mladino, da na terenu konkretno ugotovi števiio brezposelnih mladeničev in deklet, druge sekcije so se zavze-e, da preučijo vprašanje mladine v tovarnah, šoli in drugje. Toda nekatere sekcije še vedno zanemarjajo to vprašanje. Na slovenskem polju je zelo važno poznavanje razmer v slovenskih šolah, da se bodo naši mladinci zavzeli za potrebe učeče se mladine, da lahko uspešno dovrši študije.
SIRJENJE «DELA»
Naše partijsko glasilo «Delo» objasnjuje nov položaj v katerem se nahajamo in usmerja delovne množice v borbi ki nam daje možnost doseči naše narodnostne, gospodarske in socialne pravice. Zato se morajo sekcijski komiteji in celice potruditi, da bo «Delo» prišlo v vsako slovensko družino.
BUDNOST
PRED PROVOKACIJAMI
V teh dneh, ko se bo vršil prehod od anglo-ameriških o-kupacijskih oblasti na italijanske, poziva Komunistična partija vse člane, naj ne nasedajo provokacijam s strani nasprotnikov in naj čuvajo naše domove.
NAD 4.000 DELAVCEM GROZI BREZPOSELNOST
Intervencija CGIL pri vladi za nameščence oboroženih sil
Nad 2.000 bivših nameščencev je v sredo manifestiralo po mestnih ulicah - Brezbrižnost italijanskih oblasti - Nezadovoljstvo državnih uslužbencev zaradi ukinitve izredne doklade
lov. Giacomin
se |e
ponesrečil
V ponedeljek se je ponesrečil z lambreto tov. Elio Giacomin, član CK KP STO in partijskega aparata. Ko je ustavil svoje vozilo v ul. Flavia in čakal, da se s filobusnega postaja premakne vrsta drugih vozil, je nenadoma privozil kamion, ki je zadel ob lambreto in jo prevrnil. Močan sunek je vrgel našega tovariša na tla. Pri padcu si je zlomil kosti na levem stopalu. Tov. Gia-comina so prepeljali v bolnico, kjer je bil sprejet na II. kirurškem oddelku.
Tov. Eliu Giacominu želijo uredniški kolektiv «Dela» in vsi tovariši, da bi čimprej okreval in te kmalu vrnil na svoje onesto borbe.
Z odhodom anglo-ameriških vojaških sil je bilo odpuščenih iz službe kakih 4000 delavcev, ki so bili zaposleni pri raznih vojaških edinicah kot šoferji, mehaniki, mizarji, kuharji, natakarji itd. Dočim je italijanska vlada zagotovila nadaljnjo zaposlitev tistim, ki so bili nameščeni pri Zavezniški vojaški upravi, se pa za 4000 delavcev sploh ni zmenila. Razlikovati v danem primeru njihov položaj od položaja nameščencev Z,VU bi bila največja krivica. In ne samo to. Na ta način se še bolj veča že itak visoko število brezposelnih.
Kot v drugih primerih, ki so se pojavili v zvezi z novim položajem na našem področju, je Delavska zveza takoj postavila to vprašanje pri SGIL v Rimu v svrho njenega posredovanja pri italijanski vladi. V sredo je prejela Delavska zveza brzojavnim potom odgovor CGIL, ki sporoča, da je takoj intervenirala pri tajništvu ministrskega sveta v Rimu in zahtevala za nameščence oboroženih sil iste ukrepe, ki veljajo za nameščence ZVU.
V sredo je manifestiralo po tržaških ulicah kakih 2000 bivših nameščencev okupacijskih oboroženih sil, ki v veliki in disciplinirani povorki nosili številne transparente. Velika protestna manifestacija, ki je naletela na splošno odobravanje prebivalstva, je bila izraz odločne volje prizadetih, da se
venirala Delavska zveza, ki se je obrnila do sindikalne organizacije državnih nameščencev v Rimu. Slednja bo intervenirala pri rimski vladi in postavila zahtevo, da se izredna doklada ne ukine. Nameščenci krajevnih javnih ustanov morajo še nadalje prejemati to doklado, ki naj se smatra kot predujem na bodoča mezdna izboljšanja.
NAD 500.000 LIR ZA STAVKAJOČE
Konec stavke
Tržaški konopljarni
V torek se je zaključila v Tržaški konopljarni kompaktna stavka, ki je trajala 26 dni. V ponedeljek je bilo zadnje zborovanje stavkajočih delavk, ki so sklenile, da sprejmejo arbitražni izrek Urada za delo. Urad za delo se bo moral izjaviti o odpustu treh delavk, ki ga je ravnateljstvo izvršilo v rapresalijo proti borbenim delavkam, ki so z vso odločnostjo zahtevale premestitev paznice v oddelku za šivanje. Ravnateljstvo je hotelo z odpustom treh delavk ustrahovati vseh 400 zaposlenih misleč, da lahko nemotemo uvaja stare metode. Toda odločna borba, ki so jo vodile delavke 26 dni, je pokazala ravnateljstvu, da se stari časi in proslule metode ne bodo več vrnili. Mislimo, da je to dovolj zgovo-
ren nauk, bodisi za podjetnike | lev osebe, ki bo dobro obvla-
konopljarne kakor tudi za ka terega koli drugega delodajalca, ki morda še vedno sanja o uvajanju fašističnih metod na delu.
V svoji borbi So bile junaške delavke deležne splošne in veličastne solidarnosti vseh delovnih kategorij našega mesta. V treh tednih je bilo nabranih za stavkajoče nad 500 tisoč lir. Partija je prispevala z zneskom 50.000 lir; svoj prispevek so dale tudi druge demokratične organizacije. V plemeniti akciji solidarnosti so se, kot vedno, odlikovale demokratične žene, ki so nabirale denar in živila. Akcija se še n: zaključila.
Tako nam priznavajo naše pravice
dala slovenščino.
Zato tudi pričakujejo, da bo slednje ugodilo njihovi utemeljeni in pravični zahtevi.
Za Ljudski dom
Za Ljudski dom so prispevali: celica Tedeschi 1600, Gabrijela in Albin Štolfa ob priliki poroke 1000, Acegat-skla dišče ul. Margherita 13.800, Franc 900. Nando 2100. Celica Zancolich-Verucchi s Pončane 4150. celica Jamnik-Tome 4450, tov. Paoli (ženska celica Bla-žina) 2650, tržaški tovariš Ba-lice iz Rima 11,000, potujoče o-sebje Acegata 4500. Acegat-ul Bellini 500, Bizjak 4400, Destra di Gigliola 1000, Pitteri 500, Acegat-ul. Broletto 4200.
Kaša Partija na čelu borb v novem položaju
Sestanki in zborovanja v mestu in vaseh - Nede-Ijska konferenca tov. Vidalija v Kinn ob morju
Od prejšnjega tedna dalje se vrstijo v mestu in na podeželju konference iz zborovanja ki jih organizirata naša Partija in SHLP. Spričo novega položaja, ki je nastal po zloglasnem londonskem sporazumu so v resnici naše demokratične organizacije edine, ki niso skrile glavo v pesek m niso odnehale mobilizirati množice, čeprav za nove naloge, ki jih narekuje spremenjeni položaj. Ljudstvo vidi. da so vse ostale stranke in gibanja utihnile in voditeljev ni na spregled. Tudi iz tega razloga si ustvarja svojo sodbo in oceno in vidi v naši Partiji tisto silo, ki bo znala, kot vedno tudi v novem položaju pravilno usmerjati množice in biti na čelu 'njenih borb na gospodarskem, socialnem, političnem in narodnostnem poru.
Zato vzbujajo naša zborovanja povsod veliko zanimanje in pritegujejo vedno večje število ljudi, tudi tistih, ki niso našega političnega mišljenja. Dobro obiskani sestanki in zborovanja dokazujejo, da se ugled in vpliv naše Partije šilita in da so prav zaradi tega vsakodnevna titovska prorokovanja o «krizah» in
«skorajšnjem propadu komin- ustvariti čimvečjo enotnost iormizma» samo neutešena po-1 med Slovenci in Italijani ter božna želja titovske agenture, j v vrstah delavskega razreda, ki se ne bo nikoli uresničila, j Poudaril je tudi, da bi bila Komunisti, ki so se dosledno izvedba mirovne pogodbe z u-borili za STO, gredo edini lah-1 stanovitvijo STO najboljša reko danes med množice z vi- šitev, h kateri se je usmerjala sekim čelom, česar si titovska ogromna večina prebivalstva, agentura ne more dovoliti. | Komunisti so se tuji borili za
Prav zaradi tega in da bi za- t0 regitev z vsemi silami do
krila svoje grehe in sramoto, : poslednjega trenutka. V na-postaja še bolj besna in histe- daljnjem je g„Vornik nakazal
rična proti naši Partiji in njenim voditeljem.
Posebno veliko zanimanje je vladalo v mestu prejšnji te-
bodoče borbe ter se dotaknil tudi stališča ZSSR v zvezi s pismom tov. Višinskega na VS OZN. Poudaril je, da je to de
den za najavljeno konferenco I janje ZSSR lahko samo nauk
tov, Vidalija, ki je bila v ne deljo v Kinu ob morju. Ko je konferenco otvoril miljski župan tov. Pacco, je bila dvorana zasedena do zadnjega kotička. Prisostvovali niso samo komunisti in simpatizerji, marveč tudi pripadniki drugih političnih skupin.
Po uvodnih besedah puljskega župana je imel g ivor tov. Vidali. ki je poudaril, da je danes glavni problem borba za odstranitev negativnih posledic izvršenega baranta-tanja ter uveljavitev vseh,pozitivnih strani podpisanega sporazuma. To bomo lahko u-resničili, v kolikor bomo znali
Na poštnem uradu v Dolini je bila te dni nameščena oseba, ki pa nažalost ne obvlada slovenščine m zato se morajo stranke pogovarjati z njo samo v italijanščini. Nova uradniška moč je zavzela mesto prejšnjega uradnika, ki je domačin m je prostovoljno odstopil.
V danem primeru gre za načelno vprašanje, ki ga ni mo goče prezreti. Za Dolino, kjer bivajo — razen par oseb — samo Slovenci, imajo vso pravico, da zahtevajo od poštnega ravnateljstva v Trstu namesti-
Dan za
dnem se v vedno večjem številu vrstijo slični žalostni prizori v miljskih hribih. Družine se trumoma selijo iz vasi, ki bodo prišle pod titovsko upravo.
IZREDNO ZASEDANJE OBČINSKEGA SVETA V MILJAH
Soglasno odobrene zahteve za lajšanje stanja beguncev
Samo litovski svetovalec Vatovec se je vzdržal glasovanja in skušal klevetati komunistične upravitelje - Obe skupini odobrili dosedanje prizadevanje župana in obč. odbora
V ponedeljek in torek se je stavil na laž titovsko natolce- štorih obratov
občinski svet v Miljah sestal na izredni seji, da preuči in odobri konkretne zahteve postavljene vladnim organom v pomoč tisočem beguncev, ki se izseljujejo iz vasi Miljskih hribov, odrezanih od svoje občine. Razveseljivo in pozitivno je dejstvo, da je v tem pogledu* zavzel občinski svet enotno stališče in da sta obe skupini manjšine odobrili vse dosedanje delovanje in prizadevanje župana in občinskega odbora v korist beguncev.
Na prvi seji je tov. Pacco poročal o dosedanjem delovanju obč. odbora za lajšanje težkega stanja prebivalcev, ki zapuščajo svoje domove in i-movino, ker nočejo pod Titov režim. Predložil je nato resolucijo, ki vsebuje vrsto zahtev za lajšanje njihovega stanja.
za dest.iliranje
Na predlog predstavnikov o-stalih dveh skupin se je o resoluciji razpravljalo naslednji večer. Titovski svetovalec Vatovec je v ponedeljek izjavil, da se strinja z resolucijo. Izrabil pa je istočasno priliko za polemičen izpad proti komunistični upravi, češ da je vplivala na prebivalstvo, naj se izseli. Tov. Postogna je nato v svoji intervenciji takoj po-
bodo borili z vsemi silami za pravico do nadaljnjega dela in zaslužka. Nepojmljivo je, da tukajšnje oblasti, posebno pa italijanska vlada niso do sedaj sploh vzele v poštev pereče vprašanje nad 4000 delavcev in njihovih družin.
Nameščenci krajevnih javnih ustanov so sprejeli z velikim nezadovoljstvom vest. da je ministrski svet v Rimu odredil ukinitev izredne doklade (indennità di emergenza). Mesto doklade jim bo izplačan določen znesek «una tantum» Jasno je. da predstavlja tak u-krep v bistvu znižanje mesečnih prejemkov, ki itak ne zadostujejo niti za kritje najbolj nujnih življenjskih potrebščin. Saj se mora tudi ta delovna kategorija že več let boriti za dosego bistvenih mezdnih izboljšanj.
V zaščito koristi prizadetih je tudi v tem primeru inter-
V
SpoU doma in t/ svetu
ITALIJANSKO NOGOMETNO PRVENSTVU
Rezultati nedeljskih tekem:
Bologna - Novara 2-2, Fiorentina - Juventus 0-0, Genoa - Catania 0-0, Inter-Sampdoria 1-0, Lazio-Roma 1-1, Napoli-Milan 0-2, Pro Patria-Atalanta 1-2, Torino - Spai 1-0, Triestina-Udinese 0-0, Lanerossi - Mar zotto 1-0, Verona - Monza 1-0, Fantulla - Prato 4-0, Lecce -Cremonese 2-0.
Po petem kolu je lestvica naslednja: Milan 10 točk, Inter 9, Atalanta, Bologna, Triestina po 7 točk, Juventus, Fiorentina, Roma po 6 točk, Napoli, Torino po 5 točk, Spal 4. Catania,
ŠE NISO DOSTAVLJENE VSE NABRANE VSOTE
Preko 1,700.000 lir
za demokratičen tisk
Do zadnjih dni prejšnjega tedna je bilo dostavljenih v okviru kampanje za demokratičen tisk 1,700.000 lir. V. enem tednu so sekcije namreč položile okrog 200.000 lir. Toda v sekcijàh in po celicah je še veliko število blokov z nabranimi vsotami, ki jih tovariši niso še izročili. Tudi letos imamo torej najboljše izglede. da dosežemo in morda ceio presežemo cilj, ki smo si ga zadali v začetku kampanje.
Pri tem je treba še podčrtati velik politični pomen, ki ga ima posebno letos kampanja za naš tisk. Iz doseženih rezultatov naj/sekcije in celice povzamejo zaključke, ki morajo služiti kot smernica bo-
dočega delovanja med množicami.
Objavljamo delni seznam prispevkov: Pečar 900, VOM 4780, Sempolaj 1100, Sv. Vid 13.500, Barriera 14.970, Gostilna Magrin 200, zadruga dimnikarjev 300, Nabrežina 1460 in 2705, cel. Fentich 5000, Weiss 7750, Skedenj 6615, Opčine 10.070, Požar Marija 500, Lo-njer: Križmančič A. 400, Cok Viljem 200, Maver Josip 100, Cok Emil 100; Sv. Križ 2100, Kolonkovec: cel. treh junakov 1450, sekc. komite 1000, ZDZ s Kolonkovca 2000, družini Frau-sin in Gregoretti 1000, Oliva Adriano 1000, tov. Weiss Ernesto 1000, tov. Brusini Aha ob lO.obletnici smrti brata Angela 700, prijatelj demokratičnega tiska 300.
Lazio, Sampdoria, Genoa, Udinese po 3 točke, Novara 2. Pro Patria 1.
Jutri bodo naslednje tekme:
Atalanta - Inter, Genoa - Lazio, Juventus - Catania, Milan Torino, Novara-Triestina, Pro Patria - Sampdoria, Roma -Napoli, Spai - Fiorentina, Udinese - Bologna.
TRZASiKI SPORT Košarka
V okviru UIPS se začnejo jutri predtekme v prvenstvu te športne panoge. Vpisanih je 6 moških in 5 ženskih čet. Za moške ekipe so dale svoj pristanek:	Arzenal, Magdalena.
Sv. Marko, Pristaniščniki, Skedenj A in B. Zenske ekipe pa so naslednje: Sv. Marko, Skedenj, Pristaniščniki, Inter in Aqui-leia. Tekme se bodo igrale na igriščih Skoljeta, Skednja -n Magdalene.
Za moško prvenstvo bodo odigrane jutri naslednje tekme: Skedenj B - Magdalena, Sv. Marko - Pristaniščniki. Arzenal - Skedenj A,
Za žensko prvenstvo pa se bodo pomerile Aquxlela - Sv. Marko, Inter - Skedenj. Počiva četa Pristaniščniki.
Nogomet
Jutri se začnejo na igrišč:h v Trebčah, Boljuncu in Na-
brežini tekme za nogometno prvenstvo 1953-54, ki ga organizira, kot vsako leto ZDTV (Zveza društev za telesno vzgojo). Letos bo tekmovalo 9 čet in sicer: Costalunga, Kolonja, Arzenal. Pristaniščniki, Rozan-dra, Primorje PK, Trebče, Sv. Barbara in Domjo. Ceti Sv Marka in Primorja DZ, ki sta lansko leto igrali, sta morali letos odpovedati zaradi visokih stroškov, ki. jih ne moreta vzdržati. Iz disciplinskih razlogov pa sta bili odbiti prošnji za vpis Grete in Rojana. I DROBNE ŠPORTNE VESTI RIM — Prejšnji petek je ju-
goslovanska košarkarska reprezentanca premagala četo Stella Azzurra z rezultatom 71 : 47. Prej so Jugoslovani igrali tudi v Bologni, kjer so zmagali proti Vlrtusu s 57 : 56. Jugoslovanska reprezentanca je nato odpotovala v Brazilijo, kjer bo igrala več tekem.
SARAJEVO — V nedeljo sta se srečali nogometni reprezentanci Jugoslavije in Turčije. Zmago je odnesla Jugoslavija z rezultatom 5 : 1.
PARIZ — V ponedeljek je prispelo z letalom moštvo moskovske nogometne čete Dinamo, ki bo odigralo v Franciji tri tekme in sicer v Bordeauxu, Marseillu in Parizu.
vanje.
Na drugi seji je obč. svet soglasno odobril predloženo resolucijo, razen titovskega svetovalca Vatovca, ki se je vzdržal, ker sta bila s strani vseh svetovalcev odbita dva njegova popravka. Tako je Vatovec zahteval, da se briše iz resolucije pozdrav, ki ga občinsk; svet pošilja prizadetemu prebivalstvu Miljskih hribov. Njegova provokatorska intervencija je naletela na splošno neodobravanje vseh svetovalcev, posebno še, ko je hotel dokazovati, da zapuščajo ljudje svoje domove zaradi «kominfor-mistične» in «iredentistične» propagande. S tem nesramnim natolcevanjem je skušal pač kar najbolj zakriti za titovce sramotno dejstvo, da bežijo ljudje trumoma pred Titovim režimom. Tov. Postogna in tovariš Pacco sta v ostrem odgovoru odločno pobila nesramne klevete titovskega svetovalca, ki je prav v teh težkih trenutkih, ki jih preživlja prizadeto prebivalstvo, najmanj poklican, da obtožuje kogar koli.
V resoluciji so postavlje-. ne italijanski vladi, med drugim naslednje zahteve: gradnja stanovanjskih hiš za begunce v občini, kot zasilna ureditev razpolaganje s kompleksom stavb v Lazaretu; izplačilo predujmov lastnikom stavb iz krajev, ki pridejo pod cono B. ki jim bodo služili za gradnjo novih stanovanj; ukinitev plačevanja povračila posojila Aldisio za zasebnike iz prizadetih krajev in izplačilo potrebnih predujmov za gradnjo nove hiše; gradnja novih šol; zagotovitev novih naročil za miljske ladjedelnice. V zaključku pošilja občinski svet topel pozdrav prebivalstvu, ki bo prišlo pod jugoslovansko upravo
in če lastnik izjavi, da bodo pod kontrolo finančne straže, ki bo skrbela, da bodo tropine v resnici namenjene za de-
Hramba tropin
stilacijo. 2. Ce bodo zmešane ■/. drugimi krmilnimi snovmi. 3. Ce bodo močno skisane ah drugače pokvarjene. 4. Ce bodo posušene. 5. Ce bodo zmešane z drugimi živalskimi ali rastlinskimi ostanki, da se spremenijo v gnojilo ali kompost.
V vseh drugih primerih bodo morali lastniki pred zapadlostjo omenjenega roka zapro--Iti trošarinski urad, da tropine na njihove stroške dena-lurirajo, razen če ne bodo sani uporabili drugih metod, da . ili spremenijo.
in predstavlja dokaz moči in velike ljubezni SZ do miru. Kljub temu da je bil sporazum podpisan za njenim hrbtom in v strateški vlogi proti SZ, je slednja «vzela na znanje» m želi, da bi v resnici prispeval k pomiritvi v tem delu Evrope. Prav zaradi tega obvezuje pismo Višinskega obe vladi. V zaključku je še poudaril, da italijanska vojska, ki bo prišla v Trst, ne predstavlja danes samo Sceibove Italije, marveč predvsem delovno ljudstvo, antifašistične sile in slavno osvobodilno borbo, to je Italijo, ki je zrela za korenite socialne spremembe. Zadnje besede tov. Vidalija, s katerimi je izrekel pozdrav naše Partije italijanskemu delovnemu ljudstvu, njegovim delavskim strankam in veliki CGIL so vsi prisotni pozdravili z dolgotrajnim in viharnim ploskanjem.
Za teden
dni
Sobota, 23. - Klotilda Nedelja, 24. - Rafael Ponedeljek, 25. - Darija Torek, 26. - Marcel (mlaj) Rreda, 27. - Sabina Četrtek, 28. - Simon in Juda Petek, 29. - Narcis
ZGODOVINSKI DNEVI
23. 1944 je Rdeča armada p:eS‘1 pila mejo vzhodne Prusijk 25. 1864 je bil rojen ruski skladi
telj Aleksander T. Gr‘liOBNO
nrnov.
27. 1835 je bil rojen na
na Sorškem polju S.1 Jenko, pesnik m piša.e
nasto dine u
TRST II.
SOBOTA: 13.30 Slovenski m*** tore vi - il. Oddaja za najmlajše glo - £ «Mala morska deklica» - iy. govor z ženo — 21. Fran Len^;
«Grof L,uksenbur$Ki», opereta 3 dejanjih - 22.18 Melodije iz C >Per st inoiv in revij.	m <jel(
NEDELJA: 8.45 Kmetijska Mučena daj a - 13. Glasoa po željah - S-Koncert pevskega zbora «Slov se nec» i,z Borš.a - 21.15 Anton Fo<* tiski s j ster: Goienjs.ki slavček.	šoslav
PONEDELJEK:	18.19 Ja%j
Gotovac:	bimionično Kolo - *
Mamica Pi .ipoiveduje - 20.45 K( Jamo» rei Pahor: Istrijanka - 21.40 K^razun cert pianista Gojmira Demšari^ -- 22.Id Čajkovski: Simfonija št-j
Simon Gregorčič
(Nadaljevanje s 3. strani)
Obvestilo
vojnim oškodovancem
Finančna intendanca je začela razpošiljati te dni vojnim oškooovancem poziv za izplačilo vojne škode. V pozivu je naveden rok 60 dni za predložitev eventualnega priziva.
Vsi vojni oškodovanci, ki so prejel navedeni poziv, naj se za vsa potrebna pojasnila m navodila čimprej zglasijo v u-radu Zveze malih posestnikov v ul. Zonta 2, ki je vsem zainteresiranim vedno na razpolago.
Begi iz Jugoslavije
Consko predsedstvo je s po sebnim odlokom odredilo, da se smejo tropine hraniti najka-sne do 31. marca 1955. Po tem datumu se bodo tropine lahko hranile ie -pod naslednjimi pogoji:
1. Ce bodo shranjene v pro-
V dneh od 14. do 19. t. m. to je v 6 dneh je zopet pribežalo na naše področje iz Jugoslavije skupno 41 beguncev, med katerimi so tudi 3 ženske, dočim je 5 jugoslovanskih državljanov odšlo iz domovine z rednimi dokumenti.
Naraščajoči begi izpod Titovega režima so kaj slabo spričevalo za Tita in njegovo vlado. To je v resnici samo odraz življenjskih razmer, ki vladajo danes v Jugoslaviji.
fašistična politika skušala u-ničiti. In ko je napočila II. svetovna vojna je ime goriškega slavčka spremljalo partizanske pohode, naskoke, juriše na fašistične in nacistične postojanke. Tako je še enkrat, čeprav mrtev, S. Gregorčič prispeval v borbah za ljudsko zmago XVII. brigada NOB se je imenovala po njem.
Letos praznujemo 110-letni-co njegovega rojstva. Ta obletnica sovpada z novimi, za naše ljudstvo izredno važnimi zgodovinskimi trenutki. Slovence v teh krajih čakajo po razdelitvi naše zemlje novi boji za dosego narodnih in socialnih pravic. V njegovem imenu naj se slovensko ljudstvo Trsta in njegove rodne goriške pokrajine zedini in se bori za uresničenje naših narodnih, jezikovnih, gospodarskih in kulturnih pravic.
In spomni naj se njegovega opozorila:
«Le vkup, le vkup kamnarji zdaj,
na delo vsi zidarji zdaj,
ime si proslavite,
dom skupni nam zgradite!»
- Patetična.	"	spni
TOREK: 13. Glasba po želja« jbe bi 17.55 Hačaturjan: Koncert za v« Ije. Ze in ork. - 18.40 O.perne duete P U h jela Renato Kodermac in M °'lr rjan Kos - 19. Sola in vzgoja - j ustan Radijski oder: Ugo Betti: inšpe’t smo cijia, igra v 3 dejanjih.	ey
SREDA: 19. Zdravniški vedet g..’ 21.15 Koncert violinisi Kal Sancina - 22.15 Vasilij Mirk. Si^Vence tonična suita.	v v c<
ČETRTEK: 19. Mamičina P0'' Državi stica - 20.05 Ivan Matetič-RO« . gov: Roženice - 21. Dramatizi« ln I' na zgodba: Enzo Mauri - Pi1* naše Požrešnik - 22.30 Emil Adam1'!! Ljubljanski akvareli.	h_.
PETEK: 13. Glasba po želja«.,, ,]e 21. Trž. kult. razgledi - 21.40 K« 50 n cert pianistke M'irce Sanci-nUrD d<
knje
K I $ O 8edaj
OPČINE	|t6m
Sobota, 23. okt.: «Zgodba treh bežni» (La s.oria di tre amol1', =a .................... > lji
Barvni Ulna MGM.
Nedelja, 24 okt.: se ponovi. !e žs Ponedeljek, 25. okt.: se ponovi « Torek, 26. okt.: «Stara Ameri^ik j (Vecchia America). Barvni 6" liske Warner Bros.
Sreda, 27. okt.: se ponovi. n; ■ l!P 1Je
Četrtek, 28. okt.: «Čudodelni (La voce magica). Barvni f'Tleg
Universal. ”
Petek, 29. okt.: se ponovi. , 4 p začnejo predst3* da
CLCA,	t
V tednu
J 18, zadi.,_ __	__ _______
in prazniki!, začetek ob 16, z1
ob 18. zadn ja ob 22. "Ob* nedelj lg^r_
nja ob 22.
V t
PROSEK	l3Q.sl
Sobota, 23. okt. ob 19.30: «S««?'ucil stna pesem» (La canzone I passionata). Film Erne. srec Nedelja, 24. okt. ob 17.30: se P bjii
novi"	v 'en-
Sreda, 27. okt. ob 19.30: «Zorrd'U ni krinka» (La maschera di Z» ®*Ov ro). Film Republič.	'sla
NABREŽINA Sgl
Sobota, 23. okt. ob 20.30:
lovš-či-n-e Petra Pana» (LiC
«Pvdfta
venture di Pe:er Pan). F"1’ ^
RKO.
Nedelja, 24. okt. ob 16. in 20'
>?rVe
se ponovi.
JV. puiiuv t.
Sreda, 27. c-kt. ob 20.30: «Moj d«č (Mio nonno). Film MGM. i^.
V dvorani PD «Kraljič»
Domu pristaniških delavcev
vsako soboto in nedeljo od ure dalje ples. Svira izbf*\0t
plesni orkester.


<1 i Ul •«l’°

V soboto je razmejitvena komisija končala svoje delo. Po prihodu italijanske uprave pride na vrsto še druga komisija, ki jo bodo sestavljali Jugoslovani in Italijani. Tej gre zadnja beseda za dokončno določitev nove demarkacijske črte, ki prinaša prizadetemu prebivalstvu samo gorje in bridkosti
V četrtek prejšnjega tedna je na vogalu ul. Carducci-Milano avto trčil v triam-vaj št. 6. Pri trčenju je bil lažje ranjen samo šofer tovornika, 23-letni Sergio Mar&etti iz ul. Roncheto.
*** Istega dne je neki Silvio Furlan podrl z vespo v ul. Commerciale 79-1 et no Antonijo Renzi, stanujočo v isti ulici na St. 151, V bolnici so zdravniki ugotovili, da ima Renzijeva zlomljeno levo nogo. Njeno stanje je precej resno.
*** Avto, ki ga je vozil neki Roberto Hausbranrit je povozili v petek prejšnjega tedna v bližini Trebč tele, iki so ga morali zaradi težkih poškodb takoj za klati, žival je last 51-letne Gi-zele Kralj por. Vidali iz Trebč 68. Pii nezgodi se je zvrnil tudi avto.
*** Zaradi nečloveškega ravnanja s svojo hčerko se je morala zagovarjati pred kazenskim sediščenv 29-letna Anna Mado-nia por. Cuccio. Na podlagi amnestije je sodišče ukinilo postopek.
*** Prejšnji petek je umrla v tržaški bolnici Karolina Kante, ki si je 8. t. m. pri padcu zlomila nogo.
*** Pri gašenju požara, ki je izbruhnil na tovorniku, se je prejšnji petek precej hudo opekel 30 letni Giuseppe Montanari iz Romansa. V bolnici je bil sprejet na dermatološkem oddelku, s prognozo okrevanja v 15 dneh.
*** žrtev roparskega napada je bil v soboto ponoči 62-letni Armando De Re iz ul. Del Monte. V bližini doma ga je neznanec udaril po glavi, da je obležal škoro nezavesten. Neznani ropar mu je odnesel listnico s 7000 lirami in zapestno uro.
*** Po las-tni neprevidnosti se je v ponedeljek na Kontovelu zaletela v motor 6-letna Miriam Verza. Pri padcu je na srečo odnesel otrok le nekaj prask, ozdravljivih v par dneh. Prvo pomoč je dekle:ce dobilo v bolnici.
*** Na delu v nabrežinskem kamnolomu se ie v ponedeljek ponesrečil 29-letni Zarbo Giulia ni iz Boršta. Okreval bo 8 dneh.
*** Zaradi lažje zastrupitve s pokvarjeno hrano sta bili v ponedeljek pre-peljani v bolnico 50-letna Antonia Maniago por. Tomini in njena 30-letna liči Ondina iz ul. Montecucco.
*** 26-letni Albin Bachi iz G roč a ne je istega dne povozil z avtom v ul. Giulia 67-le-tno Marcello Ballerin, stanujočo v ul. I-
s1 ‘zhaj
je ženska močno pobila po g|a',. °d
reneo della Croce. Pri padcu
in pretresla možgane. Prepe1'^!^. N.
-I
so jo takoj v bolnico, kjer J ej p< zdravniki ugotovili, da je nJc t*ie ti
stanje resno.	k''dom
*** Zaradi družinskih razU, It) ^ je skušala v ponedeljek izV£,e( 'krati
nje je resno. Sprejeta je bil»,!, 'ta
samomor 56-letna Antonia
chiar iz ul. Biasoletto. Njeno r *.
ila 1
IV. zdravniškem oddelku tu« sPoš
šnje bolnice.
*** Zaradi zaužitega po« e|i ‘darji rjenega mesa se je moral v :tj ^
Uvel
Pelizzari.	,j'tlokr
*** Pri padcu z motorja sc . *■ v torek težko ponesrečila 44-'jj 1 na Carla Trento por. Volpato , 4 Sil Sv. M. M. sp. 1091. V bolnic' , '■
zdravniki ugotovili številne r3^ po telesu in pretres možgani " e
Zdraviti se bo morala kakii1^
dni. Njen mož Iginio, ki je -
je ostal nepo^,- S
zil motor pa	—,
dovan. Nesreča se je pripeti ',uli bližini magdalenske bolnice. ^ l4ski *** V sredo jie izvršil tega nor v svojem stanovanju v a Costalunga 49-leini Benedy . Stefani. Vzroki tragičnega K® » , ka niso znani.	a|i(
*** V sredo zjutraj so | mrtvo v stanovanju 81-letno j ' režo Gaberčič por. Smolič, g nujočo na Drevoredu XX. 5 r> tembra št. 25. Zdravnik RF ugotovil, da je treba smrt » i pisati poapnenju žil.
* * *
V dneh od 14. do 20. t. O1' „ je v tržaški občini rodilo 56 ,i trok, umrlo je 54 oseb, poro« bilo 76.
brc
jBreč
'zma
Uea
stv '"dal i,.ža t
S:
Se
k°n
Odgovorni urednik ,	’ svr
RUDOLF BLAŽIČ (Blag'1 '	'
, Založništvo «DELA» „ v r'aka tip. RIVA. Torrebiaora Dovoltpnjp
(Nadaljevanje z ?. struni'
IZJAVA
tež
no
*nc
/
t?
vari
Spodaj podpisani sem (-13. t. m. v Borštu neprem'^'p, no izgovoril proti županu S j Lovrihi in občinskemu odu ^ žaljive besede, češ da si t*
stijo javno občinsko ,meli,ii< ...........	- edc ■
Zatrjujem, da sem nave J
besede izgovoril, ne da bi 1 ,ii o tem najmanjšega dokaz3 r prosim imenovano občin«« blast oproščenja.
Boršt, 16. oktobra 1954^■ , PETAROS KAK»
Si
Si
bi s,
l Uli
s
Si
vod
>
S
kdo