SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (AfJO) L (44) gtev. (N9) 49-50
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 19 de didembre -19. decembra 1991
Nemčija bo priznala Slovenijo v četrtek, ostala Evropa pa 15. januarja
Evropska skupnost je v torek ponoči dosegla skupno stališče o priznanju Slovenije in Hrvaške. Tako bo Evropa priznala vse republike nekdanje Jugoslavije, ki to želijo in ki ustrezajo nekaterim osnovnim pogojem. Do priznanja bo prišlo 15. januarja. Republike bodo morale do
23.	decembra posredovati Bruslju ustrezna zagotovila v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic, manjšin, razorožitve, varnosti in nedotakljivosti meja. Posebna arbitražna komisija bo preučila ta jamstva in ministrom dvanajsterice sporočila svoje mnenje do 15. januaija. Ta postopek bo veljal za vse republike, tudi za tiste, ki so sestavljale Sovjetsko zvezo. Arbitražno komisijo bo vodil predsednik francoskega ustavnega sodišča Robert Ba-dinter.
Do tega kompromisnega sklepa so prišli na predlog italijanskega zunanjega ministra Giannija De Michelisa, ki je dejal, da na ta način pobuda OZN lahko medtem doseže nekatere uspehe. Srbija pa ima sedaj teden dni časa, da so odloči, če bo zaprosila za priznanje ali ne.
Odprta ostajajo nekatera pomembna vprašanja, kot na primer, kaj bi se zgodilo, če arbitražna komisija za katero izmed republik ne bi izdala pozitivnega mnenja. Vsekakor pa bodo lahko po včerajšnjem sklepu ES vse članice po 15. januarju ukrepale po svoji presoji.
Nemški zunaji minister Genscher je
takoj po koncu seje izjavil, da bo nemška vlada že v četrtek, 19. decembra priznala Slovenijo in Hrvaško, vendar bo priznanje začelo veljati šele 15. januaija.
Zvezna republika Nemčija bo 15. januarja Slovenijo in Hrvaško popolnoma priznala, je izjavil nemški koncler dr. Helmut Köhl na dnevu Krščansko-demo-kratske unije v Dresdenu, le nakj ur po sprejetju odločitve o priznanju jugoslovanskih republik na sestanku dvanajsterice v Bruslju. Delegati so to izjavo burno pozdravili. Kohl je sinočnjo odločitev označil kot „veliko olajšanje“ in „velik uspeh za nas, za nemško in za evropsko politiko“.
Nemška vlada bo po besedah Kohla že v četrtek priznala jugoslovanske republike, ki izpolnjujejo pogoje, sprejete na sinočnjem sestanku vrha dvanajsterice. Bruseljska odločitev naj bi bila po Kohlovem mnenju tudi jasen znak srbskemu in vojaškemu vodstvu, da bi dokončno prenehali z nesmiselnim prelivanjem krvi in odprli poti za namestitev mirovnih sil Združenih narodov.“
Bruseljska odločitev po Kohlovem mnenju pomeni tudi novo upanje za mnoge trpeče ljudi na hrvaških bojiščih, podporo demokratičnim vladam Slovenije in Hrvaške ter njihovim prizadevanjem za svobodo in neodvisnost.
Bruselj, torek, 17. decembra - STA
Dogovor med Slovenijo in Hrvaško
Na gradu Mokrice sta se 13. decembra srečali vladni delegaciji Slovenije in Hrvaške, ki staju vodila dr. Franjo Gregurič in Lojze Peterle. Premiera sta govorila zlasti o gospodarskem sodelovanju po mednarodnem priznanju obeh držav. Osrednjo pozornost so namenili normalizaciji gospodarskih odnosov med državama. Takoj naj bi podpisali meddržavni sporazum o veleposlaništvih, pred koncem leta pa še sporazum o blagovni menjavi.
„Dogovorili smo se, da bomo pospešili delo komisije za meje, katere naloga je pripraviti razmejitev med obema državama glede na to, da so nekateri odseki meje, za katere na podlagi razpoložljive dokumentacije ni jasno,kje meja poteka,, je dejal po končanem srečanju Lojze Peterle. Na ravni ministrstev naj bi naslednji teden začeli pogovor o celotni prometni problematiki, posebej še izgradnji ceste Šentilj-Zagreb, v okviru prometa pa bo govora tudi o ureditvi kontrole letenja. >,Sklenili smo tudi,“ je še povedal Lojze Peterle, „da se bomo problematike Ljubljanske banke oziroma podružnice v Zagrebu lotili tako, da bomo na obeh straneh pripravili tripartitno komisijo, v kateri baj bi bili predstavniki cetralnih bank, ■poslairnih bank in vlade.“
Hrvaška stran je slovensko informirala tudi o celovitem gospodarskem, političnem in vojnem položaju v tej državi. Predlagali so, da bi na posameznih mejnih prehodih na področju carin opravili skupno kategorizacijo, da bi tako zaščitili interese obeh gospodarstev.
„Pravica,, do splava
Minuli teden se je stopnjevala politična napetost v zvezi z edinim neusklajenim členom predloga nove ustave, ki govori o pravici odločanja o rojstvu otrok.
Razne levičarske ženske organizacije so pred republiško skupščino pripravile shod in zahtevale, da se pravica do splava vstavi v ustavo. . Predstavnice ženskih organizacij so se sestale tudi s predsednikom Kučanom, ki jih je podprl v tej njihovi zahtevi, kar nas gotovo ne začudi.
A tudi katoličani v raznih pismih in načelnih člankih v časopisih jasno kažejo na sramoto, ki bi Sloveniji prinesel tak člen ustave, kot ga nima nobena demokratična država na svetu. Primerjajte le člen 17 v predlogu nove ustave -Človekovo življenje je nedotakljivo.
Vlada Lojzeta Peterleta je bila minuli teden spet v središču pozornosti. Tokrat zaradi ponovno vzplamtelega spora med premierom Peterletom in zunajim ministrom Dimitrijem Ruplom. Ta je namreč na javni tribuni, ki jo je 10. decembra organizirala Demokratska stranka, svaril pred nevarnostjo „desne revolucije“ ter kritiziral Peterleta in Rajka Pirnata. Dan za tem je Peterle sklical tiskovno konferenco, kjer je med drugim dejal:
„Slovenski krščanski demokrati zelo dosledno spoštujemo 5. člen sporazuma med strankami koalicije, početja demokratske stranke pa niso skladna s programom Demosa, čeprav so se predstavniki te stranke na sestanku v Poljčah izrekli za nadaljnje sodelovanje.“
„Pričakovali smo, “ je nadaljeval Peterle, „da se bo sodelovanje nadaljevalo, toda člani demokratske stranke ne prihajajo več niti na seje sveta. Demosa niti poslanskega kluba.“
Lojze Peterle je polemiziral zlasti z „grožnjami desne revolucije“, rekoč da nekateri uporabljajo besednjak iz prejšnjega sistema. Za obujanje takih strahov ni nobenega razloga, ker ima SKD v parlamentu le 13 odstotkov sedežev, zagotovljeni pa so vsi kontrolni mehanizmi, ki preprečujejo, da bi se vzpostavilo novo enoumje.
Lojze Peterle, ki je zavrnil vse napade nase in na stranko, je povedal, da doslej v javnosti ni kritiziral zunanjega ministra dr. Rupla, tudi zdaj mu ne jemlje zaslug, ocenil pa je, da je prav on povzročil diferenciacijo v Slovenski demokratski zvezi in tudi v vladi. Sedanje izjave ga ne čudijo, po njegovem mnenju izvirajo še iz volilnega obdobja, koje SDZ pričakovala, da bo dobila takšno podporo, kot jo je HDZ na Hrvaškem in da bo tudi dobila mandatarja za sestavo vlade.
„Včerajšnji nastop dr. Rupla jemljem kot skrajno neodogovomo dejanje in težko si predstavljam, da bo po tem še lahko prepričljivo zastopal Slovenijo kot zunaji minister. Karel Smolle je namreč z Dunaja že poslal pismo, v katerem pravi, da so Ruplove ig'ave nezaslišane in v vsakem primeru škodljive za uspešno promocijo Slovenije v tujini in so nevarne prav v teh zelo labilnih trenutkih njenega priznanja, ki še ni vsestransko in stoodstotno. Napad Rupla na svojega predsednika in na koalicijo, katere član je, zmanšujejo trdnost vlade in države v tujini in ogroža pomoč tujine,“ je dejal Peterle.
Lojze Peterle je še povedal, da je že dvakrat predlagal Ruplovo zamenjavo: prvič ni bil primeren čas, drugič je prevladalo dejstvo, da je težko zamenjati ministra, ki je predsednik ene od koalicijskih strank. Zdaj bo treba z besedo spet na dan, čeprav je seveda odločitev v rokah sveta Demosa. Toda diskvalificiranje vlade in ljudi v njej ni dobro in bo treba ukrepati.
Tiskovno konferenco je začel Vitodrag Pukl, član SDSS, s pojasnilom, da ta stranka spoštuje koalicijska načela in da Demos še ni razpadel kot pogodbena koalicija.Tudi Vane Gošnik, Zeleni, je povedal, da doslej niso niti razmišljali o izstopu iz Demosa. Nove koalicije so resna stvar, zato bodo Zeleni o njih razmišljali po volitvah.
Marjan Podobnik, SKZ-LS, je zatrdil, da stranka ostaja v Demosu.
Tudi predstavnika liberalne stranke sta zavrnila Ruplove očitke o skrajnem desničarstvu.
Kaj neki sodijo o takih nastopih člani in poslanci nove demokratske stranke, ki še sploh ni imela svojega ustanovnega kongresa?
Po STA
SE NEKAJ NOVIC O SLOVENIJI
Slovenska javnost je spremljala odklonilne reakcije ZDA na odločitev Nemčije, da bo še pred božičem priznala Slovenijo. Tudi gospodarske sankcije, ki so jih ZDA uvedle za vse dele nekdanje Jugoslavije, kažejo na odklonilno stališče do priznavanja samostojnosti.
Kot vse kaže, tu nastaja nekak razkol med stališčem Evrope in ZDA, katerim uhaja zunanja politika do Vzhodne Evrope iz rok.
Negativnemu stališču ZDA do priznanja Slovenije se je minuli teden pridružil tudi generalni sekretar Združenih narodov De Cuellar, ki meni, da bi priznanje poslabšalo možnosti za rešitev krize.
9. decembra seje v Haagu nadaljevala mirovna konferenca, tokrat samo s predstavniki republik, ki so obravnavali mnenje arbitražne komisije glede tega, ali gre v Jugoslaviji za odcepitev posameznih republik ali za razpad.
Lord Carrington je na predlog komisije sprejel stališče, da gre za razpad, kar je predvsem pomembno zato, ker so v tem primeru pravne naslednice Jugoslavije vse republike in ne le Srbija in Črna gora.
Spodbudna novica je tudi odločitev prezidija vrhovnega sveta Ukrajine, ki je na zasedanju 12. decembra sklenil, da prizna neodvisnost Slovenije in Hrvaške in z njima vzpostavi diplomatske odnose, in končno je tudi Francija priznala slovenski potni list, čeprav Slovenci še vedno potrebujejo vizo za vstop vanjo.
IN ARGENTINA ?
Iz dobro obveščenih virov smo izvedeli, da se je argentinska vlada uradno odločila, da bo priznala Slovenijo in Hrvaško, pri tem pa še ni določila datuma priznanja.
Državljanstvo Republike Slovenije
Lorenzo F. Štrukelj:
Situation y perspectivas en Yugoslavia
Rojaki, ki želijo že zdaj začeti z urejanjem državljanskega statusa, lahko to store tako, da se po pooblaščenem sorodniku ali znancu neposredno obrnejo na pristojna oblastva v Sloveniji: Organi notranjega ministrstva priporočajo to pot, ki je najhitrejša in najcenejša.
V	osrednji pisarni „Zedinjene Slovenije“ in v društvu „Triglav“ so na voljo modeli za vloge in zahtevani vprašalniki, ki jih je treba skupaj z listinami priložiti vlogi.
Zahtevane listine argentinskih oblasti morajo biti overjene in tudi prevedene, razen če so izdane rta obrazcu, predpisanemu z mednarodno konvencijo, to je v več svetovnih jezikih.
V	tej etapi so na voljo modeli in obrazci za naslednje primere:
1. Prošnja za ugotovitev državljanstva. To lahko vloži vsakdo, ki ne dvomi, da ima slovensko državljanstvo in želi, da se mu to potrdi in evidentira. Lahko pa za to zaprosijo tudi tisti, ki bi svoje državljanstvo radi preverili.
• 2. Prošnja za ugotovitev državljanstva tistih, ki se hočejo priglasiti za vrnitev nacionaliziranega premoženja. Za te je namreč treba tudi ugotovitve, da so bili sami ali njihovi dedni predniki jugoslovanski državljani v času zaplembe. Ker se v Sloveniji pripravljajo uradni obrazci in je rok za prijavo 18 mesecev, ta prošnja ni nujna.
3.	Prošnja za uradno naturalizacijo. Ta ima pomen za tiste, ki so se državljanstvu odrekli in se ne nameravajo naseliti v Sloveniji.
Konzularni oddelek slovenskega Ministrstva za zunaje zadeve sporoča, da se slovenski državljani v tujini lahko v vseh primerih obračajo direktno na to ministrstvo, Gregorčičeva 25, 61000 Ljubljana, tel. 61/150 300, 224-271; faks 61/221 909, 213-357.
V	posameznem primeru, ko ta pot ni možna ali smotrna, nudijo avstrijska di-plomatsko-konzularna predstavništva potrebno pomoč v nujnih humanitarnih primerih, za katere prizadeti ni sam kriv.
V	Argentini lahko trenutno pridejo v poštev naslednje storitve:
Overjanje podpisov. V primerih, da overitve ne opravi pristojno organ v državi sprejema, se podpis slovenskega državljana za uporabe v Sloveniji overi v avstrijskem predstavništvu. Stranka svojo identiteto dokazuje z osebnim dokumentom.
4.	Prošnja za povrnitev državljanstva, ki je bilo odvzeto iz političnih razlogov. K prošnji ni treba prilagati vprašalnika, dovolj je, da vsebuje zadosten življenjepis, iz katerega je lahko ugotoviti, da glede na sedanjo politično ureditev ni ovir za podelitev državljanstva, kot je npr. pri osebah, ki so v letošnji vojni aktivno sodelovale v napadu na Slovenijo.
5.	Priglasitev državljanstva Republike Slovenije za osebe, rojene v tujini, stare od 18 do 23 let, če je bil ob rojstvu samo eden od staršev slovenski državljan. Po
23.	letu starosti morejo take osebe prositi le za izredno naturalizacijo.
Za začetek so to le nekateri primeri, v katerih bi rojaki mogli imeti nujen interes. Vendar je treba upoštevati, da napotki niso uradni ne dokončni. Vendar se že po teh lahko postopki začenjajo.
Čeprav so modeli za vloge naslovljeni na Ministrstvo za notranje zadeve, se lahko izven Ljubljane vlagajo prošnje tudi pri organu za notranje zadeve tiste občine, v kateri so prosilec ali njegovi starši imeli prebivališče pred odselitvijo.
Priporoča se tudi, da prosilec napiše za pooblaščenca posebno pooblastilo, na katerem naj bo samo njegovo ime in priimek, prebivališče in pooblaščenje, da se njemu vroči odločba, ki je zaprošena. Pooblastila ni treba oveijati.
Pojasnila po telefonu štev. 441-3418.
Pooblaščenec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovence
Potrdila o življenju ipd. Ta potrdila za uporabo v Republiki Sloveniji izdajajo avstrijska predstavništva. V ta namen se mora stranka osebno zglasiti v predstavništvu in izkazati svojo identiteto z osebnim dokumentom.
Pripori, prometne nezgode, hude bolezni, smrtni primeri ipd. Ko avstrijsko predstavništvo od organov države sprejema izve za dogodek, pri katerem so udeleženi slovenski državljani, bo o tem obvestilo slovensko zunanje ministrstvo. Na zaprosilo slovenskega zunanjega ministrstva bo avstrijsko predstavništvo poskušalo poizvedbe opraviti neuradno.
Za izdajanje rednih ali nujnih potnih listin še niso izpolnjeni pogoji.
Pooblaščenec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije
Parecertan desarrollarse dos procesos en el mundo de hoy: uno de integración (Alemania, Comunidad Europea, Mercosur, etc.) y otro de desintegración (Yugoslavia y Unión Soviètica).
No pocos se preguntan, còrno es posi-ble que, mientras el mundo marcha en una dirección, algunas naciones estén viviendo un proceso aparentemente opuesto. Sin embargo, tales movimientos no son màs que distintas fases de un mismo proceso.
No son naciones suicidas ni viven a contrapelo de la historia y también apuntan a la integración; sólo que no quieren que se les impongan los socios, sino elegirlos ellas libremente y de acuerdo a innumera-bles pautas: históricas, geogràficas, polfti-cas y económicas.
Resultarla ingenuo creer que en estos pueblos, una vez liberados de las cadenas de anteriores reglmenes totalitarios, qui-sieran continuar viviendo atados a aquellos que los oprimieron.
Asf, el 25 de junio yugoslavo tue la cul-minación de un largo proceso, con varios hitos mundialmente conocidos. Veamos el caso de Eslovenia, porserel proceso màs maduro, y comencemos citando las elec-ciones del alio pasado, el plebiscito del 23. 12. 1990 (95% a favor de la separación), la declaración formai de independencia promediando el primer semestre de este ano y, finalmente, su concreción el 25 de junio, dia en que feneció el plazo estable-cido en oportunidad de conocerse los re-sultados del plebiscito (6 meses).
Durante esos seis meses, las autorida-des eslovenas trataron de sentar a la mesa de negociaciones el resto de las repù-blicas para arreglar la disociación y tratar una nueva forma de confederación, a lo que Serbia se negò sistemàticamente.
Al mismo tiempo, realizaron un trabajo de diplomacia a toda carrera y contra reloj en el resto de los pafses europeos y algunas extracontinentales, recibiendo la apro-bación y el aliento de muchos de estos.
ANTECEDENTES
Partamos del hecho de que Yugoslavia fue una creación forzada por las circuns-tancias de post-guerra sobre la base del “Reino de los Serbios, Croatas y Eslove-nos”, producido éste, a su vez, de la situa-ción creada por la calda del Imperio Aus-tro-Hùngaro.
Ambos nacimientos, pues, resultado del presiones históricas coyunturales, y no de la real voluntad y convencimiento de pueblos con graves diferencias culturales, ra-ciales y de desarrollo.
Aùn asf, està forzada unión pudo mantenerne en un estado carente de democra-cia (periodo comunista), pero al desapare-cer el elemento fuerza, resurgieron los graves problemas artificialmente ocultos, agravados ahora porque, desgraciada-mente, el proceso de democratización no fue homogéneo en todas las naciones y en Serbia, a diferencia de Eslovenia y Croa-cia, subsiste la dictadura comunista, lo que hace que el verdadero enfrentamiento en Yugoslavia sea: democracia vs. tiran fa, li-bertad vs. totalitarismo comunista y militarismo, equidad distributiva vs. colonialismo econòmico interno.
FUTURO
Es muy diffeil predecir los aconteci-mientos futuros, sin embargo es posible realizar algunas apreciaciones sobre el probable desarrollo de los mismos.
En cuanto a Eslovenia, su victoria militar y el cambio de estrategia Serbia le otor-gan cierta ventaja. No fue en vano su sòlido trabajo diplomàtico ni su veloz pero efi-caz praparación para la guerra. El diario
alemàn Frankfurter Allgemeine Zeitung afirma que, durante la misma, màs de
11.000 soldados y 1.000 oficiales del ejér-cito yugoslavo se pasaron a las fuerzas de la Defensa Territorial Eslovena (TO), de manera que quedaron en los cuarteles apenas unos 4.000 efectivos, que resulta-rfan totalmente insuficientes para defender las unidades en caso de que el ejército yugoslavo violara el tratado de paz, ya que en tal caso habrfa que hacer frente a la re-acción de la TO. De manera que, al decir del diario alemàn, “los generates yugosla-vos todavfa la sacaron barata”.
El caso de Croacia es màs dif feil y complicado, amén de menos maduro. La importante minorfa Serbia -para colmo, geogràficamente concentrada en una región-harà lo imposible por no despegarse de su madre patria y alentarà permanentemete discriminaciones que, aunque sean irreales, forzaràn a la comunidad internacional, por una cuestión de imagen, impedir que, en menor escala, se produzea precisamente lo que, en otro nivel, motivò ambas declara-ciones de independencia (la inquietud dentro de Yugoslavia).
Resumiendo, podemos concluir:
Eslovenia:
-	Logró el apoyo de casi toda Europa y, en gran medida, aùn de EEUU; sólo que el reconocimiento se halla trabado a la es-pera de que alguien “rompa el hielo”.
-	Con haber ganado la guerra, pese a la superioridad del enemigo, conquistò la simpatia mundial y demostró controlar su territorio, salvando con esto un gran obs-tàculo (“la soberanfa es una cuestión fàc-tica”).
-	La ausencia de conflictos étnicos in-ternos, aumenta la viabilidad del caso.
-	Sin embargo, el problema de Croacia y de Yugoslavia corno globalidad aùn si-guen atentando en su contra.
Croacia:
-	Cometió varios errores, fundamentalmente de apresuramiento.
-	Mantiene una diffcil situación con la guerrilla interna, sustentada por los serbios residentes y apoyados por el ejército federai.
-	Pese a elio, el éxito de Eslovenia puede jugar a su favor ya que el estado que esté dispuesto a reconocer la independencia de ésta, también lo harà muy proba-blemente con respecto a Croacia.
Veamos, pues, que ambos casos son bastante distintos pero se condicionan mutuamente. Las incógnitas son, en con-secuencia:
-	Podrà Croacia pesar tanto corno para obstaculizar aùn por largo tiempo la independencia eslovena?
-	Podrà el éxito esloveno facilitar el de Croacia?
-	O tendremos una Eslovenia indepen-diente y una Croacia cautiva en el contex-to de una “Serbia Grande”? Està opción de todas maneras no serà pacifista y, enton-ces, cabe esperar larga ausencia de paz en el àrea.
A ùltima hora se agrega otro elemento a tener en cuenta: en Macedonia se reali-zó un referendum con un apoyo aplastan-te a la secesión de està repùblica. Còrno jugarà en el contexto este “hecho nuevo”?
En el largo plazo, no caben dudas: Yugoslavia .ya no existe. Pero subsiste una gran incertidumbre acerca del tiempo que su desaparición demadarà y fundamentalmente cuàntas vidas exigirà en sacrificio.
Ker je novinar Tone Mizerit na dopustu, ta teden ne objavljamo rubrike Ii življenja v Argentini.
Ustava Slovenije
PREAMBULA
IzhajajoC iz Temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter temeljne listine Človekovih pravic in svoboščin, temeljne in trajne pravice slovenskega naroda do samoodločbe in iz zgodovinskega dejstva, da smo vsi Slovenci v večstoletnem boju za narodno osvoboditev izoblikovali svojo narodno samobitnost in uveljavili svojo državnost, sprejema Skupščina Republike SlovenijeUSTAVO REPUBLIKE SLOVENIJE
Obvestilo slovenskim državljanom v tujini
Ameriška družina v Ljubljani
„SLOVENCI SO DELAVEN NAROD IN BODO GOTOVO USPELI“
MIRKO VASLE
SLOVENCI IN ŠPORT
Steve Fisk, njegova žena Judy Lloyd-Fisk ter otroka Brian, 8 let in Abigaile, 5 let so prišli iz Brunswicka, ZDA, za eno leto v Slovenijo. Steve, profesor matematike, je raziskoval in poučeval na ljubljanski univerzi. V Združenih državah Amerike ima namreč vsakih sedem let možnost za izpopolnjevanje v drugi državi ZDA ali pa v tujini. Fiskovi so izkoristili punudbo ljubljanske univerze in se napotili v nov svet. Judy je posvečala svoj čas opazovanju tujega okolja in pošiljala članke časopisu The Times Record v Brunswicku. Pomagala je otrokoma v vrtcu oz. šoli in zahajala v Ameriški center na Cankarjevo ulico, kjer je prebirala revije in časopise z onstran oceana. Po enoletnem bivanju je dobila kar soliden vtis o Sloveniji, Slovencih in jugoslovanski problematiki. Fiskovi so stanovali v Novih Fužinah.
Ljubljana in Brunswick sta brez dvoma dva zelo drugačna svetova. Kako ste kot Američanka doživljali slovensko prestolico?
Judy: Ljubljana se mi je zdela šarmantno mesto. Nas Američane prevzame stara evropska zgodovina, v Ljubljani pa je polno tega, ozkih ulic, elegantnih stavb in še grad na griču. Mesto je ravno toliko veliko, predvsem stari del, da ga z lahkoto prehodiš. Prav uživali srna na mostovih čez Ljubljanico in na znamenitem živilskem trgu. Večkrat smo popili skodelico kave na prostem. Te navade v Ameriki nimamo, pa bi se je morali naučiti. Očarale so me tudi vrtnice. Polno jih je po vseh vrtovih.
Vasje učenje slovenščine zelo mučilo?
Judy: Skoraj sem že obupala. Čeprav smo se učili jezika, da bi se tako približali strukturi in zvoku, nam ni uspelo tekoče govoriti. Skloni, končnice, spoli so se mi zdeli izjemno težki, dvojina in množina pa skoraj nemogoči. Ljudje krajšajo besede in pravijo npr. koTc namesto koliko in to še bolj zakomplicira razumevanje. Vsekakor veliko Slovencev govori dobro angleščino, zato mi je bilo toliko lažje. Naučila sem se dovolj slovenščine, da sem lahko šla v trgovino in na pošto. Slovar je bil moj najboljši prijatelj.
Kako pa živite v Brunswicku?
Steve: Brunswick leži na atlantski obali in ima 20 tisoč prebivalcev. Pripada severovzhodni državi Maine, ki pa je velika po površini vendar skromno naseljena. Samo milijon ljudi živi na njej. Obala je zelo lepa, je pa tudi veliko jezer, rek in gora. Nekaj je tudi industrije. Mesto ima tudi college (univerzo), v kateri poučejem matematiko. V Brunswicku stoji baza vojaškega letalstva, veliko ljudi pa je zaposlenih v ladjedelnici. Mesto je zadosti majhno in mirno, da lahko otroci zdravo rastejo, ker je malo kriminala, veliko priložnosti za razvedrilo in dobre šole. Na univerzo prihajajo iz celega sveta, pa tudi koncertov in dramskih prir reditev ne manjka.
Ste se otroka hitro privadila nenavadnem okolju?
Judy: Tako Brian kot Abby sta v dobi, kjer imata veliko emocionalnih menjav. Naučila sta se mnogo o življenju ljudi
onstran oceana in o drugih kulturah. Brian je zelo užival v drugem razredu osnovne šole, našel je dobre prijatelje, čeprav je imel precej težav, dokler ni napredoval v jeziku. Abby pa je prve mesece zelo pogrešala dom. Ko pa je decembra začela obiskovati otroški vrtec, seje naučila več slovenščine kot njen brat. Ker smo precej potovali, sta oba veliko zvedela o zemljepisu in zgodovini, predvsem pa sta dojela, da so vsi ljudje na svetu enaki v svojih upanjih in sanjah.
Ste kot Američanka težko dejemala politične in narodne razlike med Slovenijo in ostalimi jugoslovanskimi republikami, predvsem južnimi?
Judy: Ko sem prišla v Jugoslavijo, sem le malo vedel o njej. Počasi sem spoznala, kako globoke razlike so med republikami. V Združenih državah se vsi čutimo Američane, tukaj se nihče ni smatral Jugoslovana. Presenečena sem bila nad agresijo vojske nad Slovenijo, ki je vedno hotela mimo reševanje krize. To je dokazalo, da so bili odnosi med republikami umetni. Podpiram slovensko prizadevanje za demokracijo in samoodločbo. Ne bo lahko spremeniti gospodarstva; ker so Slovenci delavni in nadarjeni, bodo uspeli. Presenečena sem bila tudi nad globokim prepadom, ki razdvaja Hrvaško in Srbijo, in kako je staro to sovraštvo. Laže sem razumela slovensko mentaliteto kot srbsko. Ne morem zagovarjati posega z orožjem na druga ozemlja, ilegalno tiskanje denarja in še druga srbska početja. Raje imam slovenski način volitev in diskusije. Slovenci so mi rekli, da se po 45 letih diktature sedaj učijo demokracije.
Ste zadovoljni z delom na ljubljanski univerzi?
Steve: Izkušnja je bila zadovoljiva. Raziskoval sem z zelo dobrimi sodelavci. Poslali smo nekaj prispevkov v mednarodni matematični tisk. Ocenili so jih kot kvalitetne. Manj stika sem imel z učenci, čeprav sem poučeval v nekem kurzu. Tukaj se učenci zgodaj specializirajo v matematičnih predmetih. V Ameriki je drugače, najprej pridobijo splošno znanje in šele potem se specializirajo na izbrani predmet. S študenti sem se lahko pogovarjal po angleško. Računalniki so na razpolago, sistem pa ni dobro organiziran, predvsem knjižnica. Knjige so urejene po vrstnem redu prihoda, ne po temah. To govorim samo za matematično področje. Ne vem, kako je na drugih oddelkih. Študenti imajo na razpolago zelo dobro zbirko publikacij in časopisov.
Kaj boste počenjali doma, ko se boste zopet vključili v vsakdanje življenje?
Judy: Poleg člankov o političnih in socialnih zadevah, ki jih občasno pišem, sem zelo aktivna v osvobodilnem ženskem gibanju in v lokalnem gibanju za mir. Politično sodelujem pri demokratih, pomagam tudi v šoli. S Stevom poučujeva v nedeljski verski šoli „Unitarian Universalist Church“, ki je protestantska veja z zelo liberalnimi načeli. Seveda se posvečam tudi gospodinjstvu in veliko otrokoma. Beremo in se igramo skupaj. Nimamo televizije.
Janez Vasle, Ljubljana
NOGOMET
Nadaljuje se tekmovanje v slovenski nogometni ligi. Po odigranem 14, kolu je na prvem mestu Belvedur. Izola ima 22 točk. Na drugem mestu s tekmo manj je Maribor Branik, ki ima 21 točk. Tudi s tekmo manj je na tretjem mestu Živila Naklo, ki ima 19 točk. na 4, mestu sta Vozila in Olimpija SCT, ki štejeta 18 točk, a Olimpiji manjka odigrati eno igro.
Kakor vidimo razna moštva dobivajo podporo sponzorjev in izgleda, da se bo počasi vse ustalilo v slovenski nogometni ligi. Naj omenimo še zanimivost:
V	sredo, 30. oktobra popoldne je drugi program televizije Slovenije predvajal posnetek tekme, odigrane v Buenos Airesu dan prej med Argetnino in selekcijo vsega sveta. Med oddajo je napovedovalec rekel: „Argentina je nogometni narod. Tam živi veliko Slovencev, ki imajo svoje organizacije in radijski program. Tudi iz Slovenije so bili nogometni prenosi v južno državo, ko se je Slovenec iz Argentine Janez Vasle oglasil neposredno v španščini za Radio Argentina in poročal o tekmi Olimpija-Velež. Še nikoli prej ni šel glas iz Bežigrada tako daleč v svet.“
KOŠARKA
Končno se je uredil košarkarski položaj v Sloveniji, tako pri moških kot pri ženskah.
V	1. slovenski košarkarski ligi pri moških igra 16 moštev, ki so razdeljeni v dve skupini: rdeča in zelena, ki štejeta vsaka po 8 moštev.
Po štirih odigranih kolih je v zeleni skupini na prvem mestu, po vsem pričakovanju Smelt Ohm pija, kije dobila vse dosedaj odigrane igre.
Na drugem mestu sta Micom Marcus iz Škofije in Helios iz Domžal. Igrajo še v tej skupini Triglav iz Kranja, Postojna, Kronos Slovan iz Ljubljane, Vežica tudi iz Ljubljane ter Maribor ’87.
V	rdeči skupini so po štirih odigranih kolih tri moštva na prvem mestu: Tinex Medvorde Mavrica Ilirija iz Lubljane ter Rogaška Donat MG. V tej skupini igrajo tudi Elektra iz Velenja, Podbočje Comet iz Slovenskih Konjic, Celje ter Smelt Olimpija mlajši.
Prvi trije so zmagali vse dosedaj odigrane tekme. Razlike so v zeleni skupini očitno majše kot v rdeči. Prvak bi moral biti Smelt Olimpija, vsaj če merimo po dosedanjih rezultatih. Vse igre je zlahka zmagala. Da obdrži kvaliteto, bo moralo vodstvo kluba poskrbeti za čimveč mednarodnih tekmovanj. Istočasno nastopa Smelt Olimpija pri evropskem pokalu. V drugem kolu je nepričakovano izločila prvaka Latvije VEF Riga. V Latviji je Olimpija dobila 89: 81. Zaradi političnih razmer FIBA ne dovoli mednarodnih tekem v bivši Jugoslaviji. To je razlog, da je Olimpija igrala povratno tekmo v Vidmu in tokrat tesno zmagala 77: 75 in se uvrstila v tretje kolo. Njen nasprotnik bo švicarski prvak Vevey.
V1.	košarkarski ligi pri ženskah je po tretjem kolu pokazalo velikanske razlike med tekmovalkami. Tudi tu je že „napovedani“ prvak. To je ljubljanska Ježica, ki do sedaj deli prvo mesto z Odejo Marmor iz Škofje Loke in s Kozmetiko Afrodito iz Rogaške Slatine. Igrajo v prvi ligi še Apis iz Maribora, Mavrica Ilirija iz Ljubljane, Kranj, Induplati Domžale, Ježica mlajše, Cimos iz Sežane, Slovan iz Ljubljane.
Tudi za Ježico bi bilo treba pokrbeti mednarodne tekme, da ne bodo dekleta izgubile na kvaliteti.
HOKEJ NA LEDU
Kot smo že pisali, v tej športni disciplini Slovenci najbolj kvalitetno nastopajo, kajti igrajo v Ligi Alpe-Adria.
V	skupini A nastopa ljubljanska Olimpija Hertz, z zelo nizkim uspehom. Poli odigranih kolih je na predzadnjem mestu; ima 1 tekmo manj odigrano. Zmagala je 2 igri, ostalih 8 pa izgubila.
V	skupini B je Acroni Jesenice na sredini lestvice. Igrala je 11 tekem, 6 jih je dobila, ostalih 5 pa izgubila. Bled Pro-molinea pa je na predzadnjem mestu. Zmagal je tri tekme, ostalih 8 pa izgubil.
Kakor se vidi, gre slovenskim ekipam trdo, a to je edini način, da se kvalitetno dvignejo.
ROKOMET
V	tej disciplini je veliko moštev, zato sta se ustanovili Slovenska superliga moški ter Slovenska superliga ženske.
Pri moški superligi sta po treh odigranih kolih na prvem mestu najmočnejši slovenski ekipi Pivovarna Laško iz Celja in Kolinska Slovan iz Ljubljane. Oba sta zmagala vse tri tekme. Igrajo tudi Drava iz Ptuja, Slovenj Gradec, Usnjar iz Litije, Jadran iz Hrpelja, Velenje, Omnikom Rudar iz Trbovja, Pomurska Bakovci iz Murske Sobote, Preddvor iz Kranja, Ajdovščina ter Inles-Rdko iz Ribnice.
Pri ženski slovenski superligi po treh odigranih tekmah vodijo Olimpija, Mli-nostest iz Ajdovščine in Velenje. Igra tudi Krim iz Ljubljane, Buija Centrocop iz Škofije, Oprema Kočevje, Branik iz Maribora, Kranj, Primož iz Ljubljane ter IMV Novo Mesto.
ŠAH
Prvi slovenski državni prvak, mednarodni mojster Aljoša Grosarje več kot opravičil vlogo favorita na prvem slovenskem državnem prvenstvu, ki ga je končal brez poraza, zmagal je s celo točko prednosti in praktično končal tekmovanje tri kola pred koncem. Od takrat naprej je namreč le zravnal razliko pred zasledovalci in si z mirnimi remiji utiral pot k naslovu. Spodbudno je, da je novi prvak odigral kar dvanajst tekem z igralci z ratingom (povprečen rating 2341 točk, torej soliden turnir pete kategorije FIDE) in pri tem pridobil deset novih točk.
Še nekaj novic
Slovenska delegacija je v Moskvi podpisala sporazum o gospodarskem sodelovanju z Rusko federacijo v vrednosti 700 milijonov dolarjev.
Letala edinega slovenskega letalskega prevoznika Adria Airways so zaradi akcij zveznih organov nekdanje Jugoslavije še vedno na tleh.
Minule dni pa so zaznamovali še nekateri drugi dogodki, med drugim zasedanje slovenske skupščine, na katerem sta družbenopolitični zbor in zbor občin zavrnila zahtevo liberalnih demokratov po glasovanju o zaupnici vladi, tako da zdaj ostaja le zahteva zbora združenega dela, ki ga sestavljajo večinoma predstavniki podjetij, ki so bili izvoljeni še na star način, zato želijo ostati na stolčkih oziroma so še idejno komunisti in če le morejo, nagajajo vladi in demokraciji (pri njih se je ustavil tudi zakon o lastninjenju).
Z GALLUSOM PO SLOVENIJI
ODMEVI O ZBORU
„Bogu hvala za vse Slovenke, Slovence in njihove družine, ki so raztreseni širom sveta, a kljub vsemu ohranjajo svoj materni jezik in pravo slovensko identiteto kulture, vere, pesmi in običajev. Ponosni in vedno Bogu hvaležni bodite za vaše starše, njihovo žrtev in trud, pokončno držo in vernost poštenih ljudi, katerih odsev se vidi na vas.“
RUDI KUNSTELJ - Mengeš
„Še dolgo po vašem odhodu sem bil pod vtisom prečudovitih doživetij z vaših koncertov. Cankarjev dom bo za nas ostal v neizbrisnem spominu. Rad bi se prisrčno zahvalil tebi in vsem pevcem ter vašim staršem in prav vsem, ki so uspeli in pripomogli, da je slovenska beseda ostala živa tako daleč proč od domovine. Ponosni smo na vas!“
MILAN ZORKO - Kranj
„V nedeljo, 30. junija, po 20. uri, ko nam je bilo najhujše, smo imeli priložnost, da smo poslušali in gledali, približno po-lovffco slavnostnega koncerta vašega pevskega zbora. Primernejšega trenutka za predvajanje si ne bi mogli zamisliti. Kako ohrabrajoče nam je zadonela vaša pesem. Za nas je bil to svetel žarek v žalostnih dneh, ki nam je vlival moč in pogum za naslednje težke dneve. Vsem še enkrat in neštetokrat hvala.“
MILAN ZORKO - Kranj
„Bila sva z ženo na koncertu pevskega zbora „Gallus“ in to na zadnjem, ki je bil v Ljubljani. Lahko bi rekel, da je bilo čudovito petje kakor tudi vzdušje, ki so ga pevci Anke Gaseijeve ustvarili. Ne morem ti z besedo opisati vseh občutkov in vtisov, ki smo jih bili deležni; kvaliteta zbora je res na najvišji ravni. Mislim, da je bil zaključni koncert res enkraten in nam tudi podal bridkosti, želje ter domotožje, ki se je nabiralo v naših srcih toliko let.“
„...vendar sem tudi opazil, da jim je tak ali podoben obisk že dolgo manjkal. Nekaterim že 47 let ali celo več. Za vse nas je bil prihod vašega zbora Gallusa vsaj delno popravljena krivica, ki je bila seveda prizadeta nad tolikim nepopravljivo. To je bila majhna kulturna sprava. Celo bi lahko rekli bogoslužno opravilo. Vse naše družine čutijo, kako so bile za marsikaj prikrajšane, najbolj seveda za ljudi, ki so bili pobiti, pa se o tem niti govoriti ni smelo. Prav zato pa smo v domovih in v cerkvenih krogih še bolj čutili potrebo o tem govoriti. Resnica si
vedno išče pot, čeprav gre dostikrat počasi. Prikrajšani smo bili za svoje sorodstvo — veliko število otrok je neprecenljivo bogastvo. Bili ste del nas pa ste morali iti po svetu v tako daljno deželo, tako daleč, da je predolgo ostalo samo upanje, da vas bomo še kdaj videli v tem življenju. In najgloblja hrepenenja po srečanju so bila vedno živa v nas, ter so prav s spremembami v naši državi slavila zmago.
Prišli ste kot sad dolgoletnega čakanja, zato je bilo še lepše...
...Verjetno se bom moral učiti ljubezni do slovenščine jaz od tebe, ne ti od mene...“
Magdi Keš bratranec JOŽE
Odlični zbor argentinskih Slovencev „Gallus“ je doživel izreden uspeh na večtedenski turneji po Sloveniji. Obiskal je tudi Koroško, 31. maja pa so nastopili v Podgori pri Gorici. Pravo zmagoslavje pa je zbor doživel na poslovilnem koncertu v nabito polnem Cankarjeven domu 3. junija.
(„MLADIKA“ - Trst)
Tako bogastvo slovenske pesmi kot tudi pesmi Jakoba Gallusa in različne južnoameriške pesmi je zbor „Gallus “ izvajal na vpoštevanja vredni višini. Tako so obiskovalci mogli sodoživljati, kako pevcem ljubezen do pesmi vrača del izgubljene domovine.
(KIRCHENZEITUNG Celovec, 2. 6.1991)
...seje predstavila skupina, ki s svojo dovršeno in sodobno interpretacijo Gallusovih skladb postavlja vse druge vokalne skupine precej v ozadje.
(NAŠ TEDEN - Celovec, 31. 5. 1991)
Zbor,.. .ki je izzval pri občinstvu prave ovacije in pel v slavnostnem razpoloženju lahko tudi po strogih kriterijih uvrstim med tiste ljubiteljske zborovske ansamble, ki dosegajo koncertno kvaliteto, ki imajo sposobnost poustvarjalnih kreacij. Prijetno je to zapisati še zlasti, ker gre za zbor, ki deluje v daljnji Argentini.
(PAVEL MIHELIČ v Delu, 1/6)
“El coro obutvo éxito notable y con-stituyó uno de los acontecimientos cul-turales mas importantes en esa ciudad, prestigiando de està manera nuestro pals.”
(argentinski poslanik v Beogradu J. C. Bartfeld v svojem poročilu Zunanjemu ministrstvu v Buenos Airesu 12. 6.1991)
Vesela družba v letalu
Ledince - Koroška, s koroškim in kranjskim Gallusom
Sprejem v Gorici
V Slovenski gimnaziji na Koroškem
Med Slovenci v Parizu
Na koru ljubljanske stolnice
„Slovenija, zapojmo pred Postojnsko jamo
Koncert v cerkvi na Bledu
V Teharjah so zapeli v spomin
Molitev pred teharskim kjižem
IVAN KOROŠEC:
V odgovor
Po spravi potrebujemo objektivno resnico.
Složnost - dokaz zrelosti
Pod temi naslovi je slovenski dnevnik z dne 28. oktobra prinesel poročilo o „prazniku krajevne skupnosti v Semiču“, ki je proslavljala „ustanovitev Prve belokranjske čete na Gornjih Lazah.“ Slavnostni govornik je bil semiški rojak, član predsedstva Slovenije dr. Dušan Plut. Navzoč je bil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. Govornik Plut je med drugim dejal:
„Vročični vrtinec II. svetovne vojne je neprostovoljno zajel in žal tudi razdelil slovenski narod. Del prebivalstva, predvsem v t.im. ljubljanski pokrajini, je aktivno sodeloval z okupatorjem. Danes oživljajo poskuse, da bi tako ali drugače opravičili ali celo zamolčali zgodovinsko dokazano dejstvo tega sodelovanja.“
Ta govornikov odstavek velja analizirati, da bo objektivna resnica morda kdaj tudi pri njemu zamenjala ono partijsko, katero še vedno gleda in posluša skozi rdečo kopreno.
„Da je vročični vrtinec II. svetovne vojne zajel slovenski narod“, nosi velik del krivde KP Slovenije, ki je v Stalinovem prijatelju — Hitlerju — gledala rešitev in cilj svojih ambicij, zato je v sodelovanju s Hitlerjevo peto kolono sabotirala bivšo jugoslovansko vojsko in med ljudstvom propagirala blagostanje, ki ga prinaša Hitler.
Da pa je „vročični vrtinec tudi razdelil slovenski narod,“ je odgovorna edinole KP Slovenije s svojo OF, katere del je bila tudi „prva belokranjska četa na Gornjih Lazah“.
Prepričan sem , da gospodu Plutu ni znana objektivna resnica, kajti, če bi mu bila, bi drugače govoril, oz. bi sploh ne govoril ob takem „prazniku“. Ne bi se udeležil „proslavljanja“ ne on, ne predsednik Kučan in še marsikdo, ki še gleda skozi rdečo kopreno.
Belokranjec Janko Šterbenc ve povedati o tej prvi četi in vaški zaščiti sledeče:
»Mehka, dobra belokranjska duša, ni bila dovzetna za komunistična ropanja, nasilje in morije. Organizacija vsega tega je bila v rokah pritepencev v naši vasi, ki so s svojo spretnostjo pridobili nekaj domačih delomrznežev. Sklicali so sestanek. Slo nas je več fantov, da vidimo, za kaj gre. Na sestanku je govoril nekdo, ki ga ni nihče od nas poznal. Poveličeval nam je bratsko Sovjetsko zvezo, velikega, modrega Stalina. Govoril je o enakosti, svobodi, pravici. Izvolili smo oz. organizatorji so določili komandanta in komisarja. Potem se je „nova oblast“ umaknila, mi pa smo se razšli. Vse je bilo tako čudno skrivnostno, odurno, sovražno. Nihče si ni upal vprašati ničesar, pa nismo nič razumeli — ali pa vse. Mislim, da je bilo vsem jasno, kdo in kakšno svobodo, enakost in pravico nam obljubljajo.
Neke noči, sredi junija, ko sem spal na kozolcu, me v zgodnji jutranji uri zbudi čuden ropot, priganjanje živine in ljudi, med kletvijo pijane drhali skozi vas. Ko sem se nagnil do špranje, zagledam velik voz naložen s posteljnino, kuhinjsko posodo, obleko, zaboji. Sledil mu je drugi podoben voz, za njim pa se je opotekal privezan duhovnik. Za privezanim je stopal drugi, mlajši, taje šel prosto. Za vsem tem pa gruča pijanih partizanov.
Ugibal sem, od kod bi bila ta dva gospoda. Edino v Dragatušu ni bilo itali-
janske postojanke in bi si tam mogli „zaščitniki“ in „osvobodilno vojska“ privoščiti ta divji teater. Čez dan sem izvedel, da so res od tam odvedli župnika in kaplana, župnišče pa izropali. Ljudje niso mogli razumeti takega početja. „No, če bo šlo tako, bomo pa res kmalu vsi enaki. Kaj takega si pri nas niti okupator ne privošči.“
Čez nekaj dni so spet sklicali sestanek. Bil je tam tudi komisar naše vasi Franc Verderber, ki mi je po sestanku šepnil: „Župnika so usmrtili, kaplana pa pravijo, da bodo izpustili čez 14 dni.“ Dodal je: „Ko sem to slišal, sem skočil in udaril po mizi in jim zabrusil: Če je pa tako, smo slabši, kot Italijani; s takimi se jaz ne bom družil.“ Dodal je še: „Janko, sedaj sem jaz na vrsti.“«
»No, tak je bil pri nas začetek „borbe proti okupatorju“. Tej je sledila druga „akcija prve belokranjske čete“.«
»Pri rudniku Kamižarica je bila tedaj mala ciganska vas. „NOV“ jo je obkolila. Nekaj mlajših ciganov je ubežalo. Ostale in pa starejše so partizani zajeli, jih prignali na Mavrlen ter jih zaprli v Jelenovo zidanico. Vseh je bilo 65. Čez nekaj dni so jih partizani odvedli proti Koprivniku, kamor pa niso prišli. Ljudje so ugibali vse mogoče. Dokler niso čuli „Črnogorca“ — nekega fanta iz vasi, ki se je ponašal, da jih je on — ne pobil — poklal, tako, da jim je prerezaval grla. Povedal je, da so moški skopali jame, potem pa so jih oddaljili, nakar so klicali po enega do jame, on pa je skrbel za prerezana grla. Jože Štav-dihar, ki je tam blizu kosil s svojim pomočnikom, je izjavil: „Verjetno, da sojih klali, kajti bila sva ves dan na košnji, pa nisva čula nobenega strela.“
No in še eno: 11. julij a 1942 je ta prva belokranjska četa napadla pod Dolžem našo ilegalo, ki se je borila proti okupatorju.
Ne mi, ne ljudje pod Gorjanci tedaj nismo razumeli te partizanske akcije.«
Ne, gospod Plut, „vrtinec ni razdelil slovenskega naroda“, temveč narod, posebno v t. im. Ljubljanski pokrajini, ni mogel z nasilneži, boljševiki in morilci!
Plut: „Del prebivalstva je aktivno sodeloval z okupatorjem. “
Winston Churchill je dejal med vojno: „Če je treba, se zvežem s hudičem proti Hitlerju.“ Če je bil v tistem krvavem času komunističnega nasilja in umorov nekdo manj nasilen od domačih boljševikov, se je nezaščiten narod zatekel k temu manj nasilnemu — ne za sodelovanje, temveč po pomoč. Gospod Plut, to je „zgodovinsko dokazano dejstvo!“
Plut: „Seveda pa moramo pošteno in brez omahovanja spregovoriti tudi o številnih medvojnih in povojnih likvidacijah, ki sojih zagrešili boljševistično navdahnjeni posamezniki, ki mečejo temno senco na partizansko čast.“
„Številne med in povojne likvidacije“ (gredo v desettisoče! - op. pisca)... „ki so jih zagrešili posamezniki!“
Gospod Plut, v tej izjavi nekaj ni v redu! Ali so bile likvidacije „maloštevilne, ki so jih zagrešili posamezniki“, ali pa so bile številne, ki jih je zagrešila boljševistična partizanska vojska. Zanima me, kdo v tej vojski ni bil boljševik,
ni bil za tesno sodelovanje z ZSSR, ni oboževala Stalina — pa si je upal to na glas povedati pred političnim komisarjem.
Gospod Plut, vsi ste bili (in ste morda §e) „boljševiško navdahnjeni“. Vsi, ki ste častili rdečo zvezdo, ste odgovorni za med in povojne likvidacije!
Zdenko Zavadlav v intervjuju z Mladino št. 51 pravi: „VOS (varnostna ob-veščevalna-morilska služba - op. pisca) je bila s posebnimi pooblastili podrejena neposredno CK KPS“ (Centralnemu komiteju Komunistične partije Slovenije).
Torej gospod Plut, likvidacij med in po vojni niso ,,zagrešili bolševiško navdahnjeni posamezniki“, temveč boljševiško navdahnjena komunistična partija s svojimi političnimi komisarji, terenci in partizani. Terenci so bili javni tožilci, partizani žandarji, ki so aretirali, komisarji so bili sodniki in rablji. Na vse pa je dala „žegen“ KP z Zdenko, Kraigherjem., Mačkom, Ribičem, Kidričem, Polakom, Kardeljem, da so bili varno v „maršalovi“ senci.
Ponavljam, vsi, ki ste imeli krvave knjižice, ste do neke mere soodgovorni za boljševiške zločine v našem narodu, ker ste od zločinca — KP — prejeli dokument zaupanja in zvestobe — zločincu!
In gospod Plut razvija dalje:
„Krvavi in za Hrvate ter vse nedolžne, mučeniški mrtvaški maratonski tek, bi lahko ob konkretnih posegih Evrope in ZDA že zdavnaj skrajšali.“
To je dejstvo, kot je bilo dejstvo sramote za svobodno Evropo in ZDA, da so
pustile in celo podpirale pol stoletja rdečo tiranijo skoro v polovici Evrope. In ali ni prav ista „NOV“ zasužnjila Slovenijo in Hrvaško, mučila in morila, kot to dela sedaj? Z isto rdečo zvezdo na čelu in na zastavi! Ali se motim? Ali pa se gremo dvojno moralo?
Plut: „To neodločnost in nezmožnost včasih tudi cinične Evrope, doživljamo sami kot hladno prho, morda preveč idealizirane podobe o evropski demokraciji. V njenem ozadju je pravzaprav logika sveta mrzlega kapitala, ki bi mu bila primernejša enotna Jugoslavija in njen trg,“
Tudi to je dejstvo. To smo mi okusili že leta 1945. Takrat pa je vam ta ciničnost dobro dela.
In Plut zaključi: „Pustimopreteklosti, da končno postane zgodovina, saj nas je premalo, da bi se odrekali mirnemu sodelovanju, spoštovanju različnosti in medsebojni strpnosti.“
Gospod Plut,
dokler bodo zločinci revolucije prebarvani z NOB, ali pa bodo zanje odgovorni le „boljševiško navdahnjeni posamezniki“, dokler bodo partizanski heroji in borci dobivali nagrado za svoja nasilja nad narodom, dokler ne bo oblast javno obsodila komunistične zločine, dokler ne bo vrnjena čast vsem žrtvam komunizma ter preživelim domobrancem, toliko časa na žalost ne bo mirnega sodelovanja, ne spoštovanja, ne strpnosti v narodu.
Evropska skupnost v luči in senci
Eno leto po združitvi obeh Nemčij, se je vzbudilo ogorčenje v raznih državah, ki so članice Evropske skupnosti. V začetku so Nemci videli poglobitev medsebojne povezave in veselje tudi od strani drugih evropskih držav, a se je to veselje kmalu spremenilo v razočaranje.
Še ko je bila v Angliji Thatcher ministrska predsednica je posvarila proti nevarnosti, ki lahko prinese združitev obeh Nemčij. Predsednik Francije Mitterrand pa je ob času, ko se je leta 1989 rušil Berlinski zid, izjavil, da združitev obeh Nemčij ni na dnevnem redu. Politični možje Anglije in Francije niso skrivali zaskrbljenosti, kako držati v ravnovesju organizem Evropske skupnosti, v bojazni, da združena Nemčija, demografsko in ekonomsko močna, more doseči gospodarsko prevlado v skupnosti. V o-zadju je bil isti strah tudi pri drugih članicah te povezave.
Ko se je združila Nemčija, se je to izvršilo v sporazumu s centralnim organizmom Evropske skupnosti in njen takratni predsednik v Bruslju Jacques Delors je odločno podpiral politiko, ki se je odločevala v Bonnu. Nemški kancler Helmut Kohl stalno zatrjuje, da si nova Nemčija zelo prizadeva, da se Skupnost okrepi in razširi. Kohl tudi zavrača očitek, da naj bi bila Nemčija preveč obrnjena na vzhod in na jugovzhod ter da omalovažuje evropsko središče.
Da pa manjka enotnega cilja znotraj in zunaj Evropske skupnosti, je prepričljiv dokaz, da organizem ni zmožen izvajati enotno zunanjo politiko in nuditi gotovost. Zato so predsedniki vlad pri zadnjem vrhunskem zasedanju v Luxemburgu prišli do nasprotja, ko je prišlo na vrsto vprašanje o krizi v Jugoslaviji. Treba je bilo pokazati učinkovitost in solidarnost ter nekaj ukreniti. Dramatični dogodki v Jugoslaviji so primorali predstavnike iskati rešitev, da preprečijo vojno, ki bi se lahko razširila na ves vzhod.
Evropska skupnost je le v skopem merilu posredovala v tem sporu in tako ponovno pokazala, da soglasje in skla-
dnost nista tako izraziti, kot je bilo videti v početku. Kancler Kohl in zunanji minister Hans Dieter Genscher sta hotela pokazati razumnost in ustreči željam Slovenije in Hrvaške do neodvisnosti. Nasprotno pa so nekatere članice skupnosti pokazale strah, da bi ta primer priznanja Slovenije in Hrvaške mogla biti šola pri drugih državah. Francija ima v mislih prizadevanje po neodvisnosti na Korziki. Španija ima večen problem z Baski. Podoben primer ima Anglija predvsem s Severno Irsko, celo Belgija ni bila popolnoma odločna z ozirom na domače razmere, kijih ima s Flamci in Valonci.
Spodrsljaj se je videl, ko je minister Genscher poskušal posredovati v Jugoslaviji za čimprejšnjo rešitev tega spora. Kakor je poročal francoski časopis „Liberation“, je bilo francosko ministrstvo za zunaje zadeve neizmerno presenečeno. Diplomacija francoske vlade je kritizirala dejavnost avstrijskega državnega zbora in nepremišljenost nemške vlade. Opozoril je tudi za blazno idejo o ustanovitvi nemškega vplivnega področja, ki bi obsegal Nemčijo, Avstrijo in Slovenijo. Isti časopis je tudi poročal, da je Mitterrand obsodil zadržanje Slovenije, ki daje slab zgled za celo Evropo, katere posledice so nevarne za vso celino.
Izjava omenjenega časopisa pokaže z vso jasnostjo na težaven položaj, ki ga imajo politiki krščanskih demokratov. Drugi govore o strahu, da se Nemčija poteguje za gospodarsko nadvlado v Evropi. A resnica kaže na politično rast Nemčije, ki s svojimi načrti prispeva k napredku Evropske skupnosti.
Nove naloge, ki jih Evropska skupnost skuša doseči v bližnji bodočnosti so: popolnoma prosta trgovina, ki se deloma že izvaja in skupen evropski denar, ki bo stopil v. veljavo s 1. januarjem 1993; ter vključitev držav, ki so se rešile komunističnega režima. Prav republika Nemčija kot glavna zagovornica in tudi kot sosed teh držav bo ob tej priliki igrala še prav posebno vlogo.
Po nemški reviji „Skala“ I. Ž.
NOVICE IZ SLOVENIJE
S SLOVENCI V ARGENTINI
LJUBLJANA — Po večmesečnem delu iniciativnega odbora za ustanovitev Olimpijskega komiteja Slovenije, ki ga je vodil Miro Cerar, so postavili na slovesnosti v Cankarjevem domu temelje slovenske olimpijske samostojnosti, ki ima kot cilj polnopravno vključitev v svetovno olimpijsko družino. Spodbudno zanimanje za ta korak je pokazal tudi predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja Juan Antonio Samaranch.
LJUBLJANA — Založba Domus je v knjigarni Kazina predstavila knjigo Damjana Ovca Slovenska mitologija in verovanje. Knjiga je napisana kot učbenik. Avtor med drugim, zavrača dosedanjo tezo, da je bila slovenska mitologija solarnega značaja in trdi, da je temeljila na luninem principu.
KRANJ — Na Gorenjskem sejmu so ob zaključku akcije Slovenski proizvod — slovenska kakovost podelili nagrade. Med dobitniki so: Agromehanika Kranj, Izo-liija Ljubljana, Iskra Ero Kranj, Goriška Brda Dobrovo, Dekorativna Ljubljana, Mercator Kmetijska zadruga Metlika in Radenska iz Radencev. Poslanstvo sejma je doseglo svoj cilj: vzburkati slovensko gospodarstvo in javnost in posvetiti mnogo več pozornosti kvalitetnim nacionalnim proizvodom, ki bodo omogočili uspešnejše trženje doma in v svetu.
LJUBLJANA — Magister socioloških znanosti Pavle Čelik, sicer poveljnik slovenskih policistov, se je lotil zahtevnega dela; predstaviti delo policije širši javnosti. Čelik je bil kot študent član uredništva Tribune. V knjigi seje potrudil, da bi razbil predsodke, ki vladajo med ljudmi do uniformiranih varuhov postave. Gradivo za knjigo je nastajalo daljši čas, februarja letos pa je Čelik predlagal ministru Igorju Bavčaiju, da bi izdal knjigo.
LJUBLJANA — Na pobudo Ministrstva za znanost in tehnologijo se je Slovenija prvič predstavila kot evropski znananstveno-tehnološki partner na u-glednem mednarodnem sejmu SITEP, ki je bil v Toulusu. Medtem, koje bil SITEF 89 v znamenju Japonske, so letos na njem sodelovali poleg ZDA tudi Slovenija, Tajvan, Ukrajina, Tunis in Egipt.
LJUBLJANA — Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Znanstveno raziskovalni center — Muzikološki inštitut sta v počastitev Gallusovega leta priredila mednarodni simpozij z naslovom Gallus Carniolus in evropska renesansa v Cankarjevem domu. O humanističnem izročilu, zemljepisu in glasbenem slogu poznega 16. stoletja je predaval Bojan Bujič iz Oxforda, Hans Peter-Reineck iz Berlina: Tokovi herezije v krščanstvu, reformacije in protireformacije kot ozadje življenja in dela Jakoba Gallusa, Rudolf Plotzinger iz Gradca: Jakob Handl-Gallus in katoliška prenova, Metod Milač iz New Yorka: Anno Domini 1574 - Vprašanje Jakoba Gallusa in cesarsko dvome kapele, Jiri Sehnal iz Brna: Glasba na Moravskem proti koncu 16. stoletja in Jakob Gallus, Ludwig Pinscher iz Heidelberga: Stilno-kritične opazke h Gallusovim pasijonom, Kurt von Fischer iz Züricha: O Gallusovih pasijonskih motetih in njihovem razmerju do pasijona Antoinea de Longvala, Werner Braun iz Saarbrückna: „Ecce quomodo moritur justus“ in „ganljiva črta“ v cerkveni glasbi, Ljubljančan Jože Sivec: Lamen-tationes Jeremiae Prophetae Jakoba Gallusa. Govorili so še Giovanni Accio iz Piacenze, Ivan Florjan iz Rima, Edo Škulj
iz Ljubljane, Gellaino Ciliberti iz Perugie, Jaroslav Jiranek iz Prage, Koraljka Kos iz Zagreba, Wolfgang Boetticher iz Göt-tingena, Dragotin Cvetko iz Ljubljane, Lovro Županovič iz Zagreba, Jarmila Doubravova iz Prage, Robert Lindell iz Dunaja, John Bergsagel iz Köbenhavna, Pavle Merku iz Trsta, Miho Demovič iz Zagreba, Ivano Cavallini iz Trsta ter Tine Kurent, Danilo Pokom in Andreja Rijavec iz Ljubljane. Natopili so: Slovenski komorni zbor, Praški madrigalisti, I Solisti del Madrigale, The Tallis Schoolers in organist Hubert Hubad.
LJUBLJANA — Zveza čebelarskih društev Slovenije je kot združenje prek sedem tisoč slovenskih čebelarjev pripravila vse za promocijo zaščitne znamke za med slovenskih čebelarjev. Zveza je izdelala pravilnik o pogojih za dodeljevanje zaščitne znamke in uvedla kontrolo medu na osnovi kemičnih analiz, ki jih bo izvajala popolnoma nevtralna institucija, to je Kmetijski inštitut Slovenije.
LESCE — Padalci alpskega centra so dobili že težko pričakovano padalo tandem. To je padalo za skoke navadnih zemljanov, ki so s posebnim sistemom povezani s padalcem pilotom. Posebej za šolanje padalcev pilotov je iz ameriške države Floride prišel v Lesce Bill Morrison, lastnik tovane Strong Enterprises Parachutes.
LJUBLJANA — Qui gong, zdravljenje brez zdravil in bolečin, ena od kitajskih metod zdravljenja z večtosočletno tradicijo, je sedaj tudi v tem mestu. Terapijo vodi mojstrica Wang Alping.
LJUBLJANA — Stoletnica papeške okrožnice O novih rečeh je bila letos zaznamovana z novo okrožnico Ob stoletnici. Institut za filozofijo in družbeno etiko pri Teološki fakulteti v Ljubljani je v ta namen priredil vrsto predavanj in okroglih miz, na katerih so strokovnjaki komentirali krščanski socialni nauk in dajali nove pobude za uveljavljanje človekovih pravic, socialne zaščite, svobodnega trga. Naslovi nekaterih predavanj: Odgovor Cerkve na industrijsko revolucijo, Zakaj je komunizem propadel? in Ali obstaja tudi kriza liberalizma?
MARIBOR — Spet bodo akademske in študentske maše. Pripravlja jih v Alojzijevi cerkvi na glavnem trgu škofijski odbor za študente in izobražence. Asistenta verske skupine sta dr. Ivan Štuhec in sestra Judita Mihelčič.
ŠKOFJA LOKA — V tem mestu so imeli štirinajsto zborovanje arhivskega društva Slovenije, v katerega je vključenih 350 študentov. Razpravljali so o materialnem varstvu arhivskega gradiva, njegovi obdelavi, novih vrstah, uporabi, zbiranju ter novi organizaciji arhivske službe in izobraževanju.
SMLEDNIK — Extempora v gradu Smlednik se je udeležilo štirideset slikarjev amaterjev, ki so v dveh dnevih v okolici naslikali 58 slik. Za razstavo v viteški dvorani jih je žirija odobrila 19. Poleg bogatega programa je bila sočasno na ogled tudi razstava slik Piusa La-zarinija, ki jih je naslikal leta 1860.
LITIJA — Minilo je 40 let, kar je umrl ljudski skladatelj Peter Jereb, po rodu iz Cerknega. V Litiji je preživel pol stoletja in bil občinski tajnik, organist ter zborovodja. Ob stoletnici smrti so organizirali spominsko svečanost.
Osebne novice
Krsta: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bil v soboto, 14. decembra, krščen Matija Aleksander Urbančič, sin Francija in prof. Olge roj. Omahna. Za botra sta bila lic. Gregor Rant in prof. Saša Omahna. Krstil je župnik Jože Škerbec.
V nedeljo, 15. t, m. pa je bila krščena v slovenski cerkvi Marije Pomagaj Marija Pavla Stariha, hčerka dr. Mihe in Jelice roj. Fajdiga. Botra sta bila ga. Lilijana Novak roj. Marinič in Tomaž Hostnik. Krstil je dr. Jure Rode.
Srečnim staršem naše čestitke!
Poroka: V soboto, 14. t, m. sta se poročila v župnijski cerkvi Ntra. Sra. de Lujä (Santuario Porteno) Janez Rode in Martha Delia Josefina Durän. Priče so bili nevestini straši Alfredo Adolfo Durän in ga. Martha Lelia roj. Guchea ter ženinov oče Ivan Rode in ga Angela Lovšin roj. Moder. Poročil ju je nevestin brat, letošnji novomašnik rev. Tomäs Durän, med somaševanjem duhovnikov prijateljev, med katerimi sta bila ženinova bratranca župnik Igor Grohar in dr. Jure Rode. Novemu zakonu želimo srečno življenjsko pot!
Nova diplomanta: Na Instituto Al-beniz je končala študije in postala profesorica risanja Mirjam Oblak.
Na ekonomski fakulteti buenosaireške univerze je 12. decembra končal študije in postal javni računovodja Danijel Škraba.
Čestitamo!
V soboto, 30. novembra popoldan je bil uradno odprt v Mendozi trg, ki se imenuje Republika Slovenija. Ob številni prisotnosti rojakov mendoške skupnosti, predstavnikov drugih narodnosti, predvsem slovenskih ter občinskih oblasti je koprski škof Metod Pirih blagoslovil, kar je ocenil kot edinstveni pojav na svetu.
Površinsko je sicer majhen, vendar leži na važnem kraju v zapadnem delu mesta, le 200 m oddaljen od velikega mendoškega parka, na križišču cest Paso de los Andes in Aristides Villanueva. Pobudo zanj je pred meseci dal odboru Društva mlad mendoški akademik, Argentinec, prijatelj naše skupnosti. Odbor je zamisel navdušeno sprejel in naglo vzpostavil stike z občinskimi oblastmi. Po raznoličnih razgovorih in pogajanjih ter načrtovanju je končno bil izdelan osnutek, ki ga je mestni občinski svet odobril kot priznanje slovenski skupnosti, ki se je po 43 letih bivanja dokaj uveljavila v mendoški javnosti. Naša skupnost pa je morala sodelovati z materialnimi in tehničnim doprinosom. Le- ta je bil v lesenih izdelkih: klopeh, podstavkih za svetilnike, enem kozolcu ter postajališču za mestna prevozna sredstva, nato keramičnih o-kraskih za znamenja, grbih in drugo ter napravi za mali vodomet. Vse to so izdelali naši obrtniki iz prvin, ki so jih podarila pristojna slovenska podjetja.
Slavnost se je začela z argentinsko državno himno in našo Zdravljico. Sledil je blagoslov, ki ga je podelil koprski škof Metod Pirih. Zelo nas je razveselilo srečno naključje, da je ta slavnost sovpadla z obiskom in navzočnostjo gospoda škofa. Dalje je predstavnik Zedinjene Slovenije Jože Šenk izrekel pozdravne besede, predstavnik Doma iz San Justa, Tone Oven pa je položil cvetlični poklon. Nato
SLOMŠKOV		
	JĐ GD [Ml	
Škofa smo pozdravili
V	sredo, 20. novembra je koprski škof Metod Pirih na svoji apostolski poti po Argentini obiskal slovensko srenjo v Slomškovem domu. Visoki gost je prispel v spremstvu svojega tajnika Aleksandra Škapina in direktorja dušnih pastirjev v Argentini prelata dr. Alojzija Starca.
V	veži Domaje obisk sprejel celokupni odbor Slomškovega doma s predsednikom lic. Maijanom Schiffrerjem na čelu. Ob vhodu v dvorano je zbrana srenja pozdravila škofa s pesmijo Slovenija v svetu in navdušenim ploskanjem. V imenu Slomškovega doma je izrekel najprej pozdrav predsednik in poudaril veselje, da nas je obiskal slovenski škof, ki je še posebej zadolžen za Slovence po svetu, ter nato predstavil skupnost rojakov, ki se zbira v tem Domu. Šolski otroci v narodnih nošah in mladina, ki so bili zbrani na stopnišču pred odrom, so izrazili na svoj način dobrodošlico škofu msgr. Pirihu: s priložnostnimi verzi so izročili gostu Sandi Jerončič slovenski šopek, Monika Štefe, Tomaž Vombergar, Aleksandra Omahna in Pavlinka Vombergar pa slovenski prevod Martina Fierra in relief škofa Slomška kot trajen spomin škofu Pirihu na njegov obisk v Slomškovem domu.V imenu mladih je spre-
Nad. na 6. str.
je sledil govor društvenega predsednika inž. Jožeta Šmona, kije omenil slovensko naselitev v Mendozi, ter se zahvalil za velikodušnost argentinske družbe, ki nas je brezpogojno sprejela in pustila živeti svobodno in brez vsakega zapostavljanja. Podčrtal je politični značaj naše emigracije, saj smo morali zapustiti domovino, da smo lahko ohranili vrednote vere, svobodo in človeškega dostojanstva, kijih je rdeča tiranija doma poteptala. Zahvalil se je podrobno vsem, ki so doprinesli za uresničenje trga, najprej mestnemu županu in občinskemu svetu, nato upravnim organom občine, ki so sodelovali pri načrtovanju in gradnji ter vsem rojakom, ki so s svojim deležom ali delom prispevali na razne načine.
Zaključne besede pa je spregovoril mestni župan dr. Victor Fayad, ki je rekel naj bo ta trg simbol ljubezni do svobode in pričevanje spoštovanja človeškega dostojanstva. Nato sta župan in predsednik našega Društva posadila ob drogovih za zastavo oboji narodni drevesi: „ceibo“ in lipo. Te gesta se sklada s posebno mendoško značilnostjo, saj je znano, da je v Mendozi, kot oaznem naselju v puščavi, razvita prava drevesna kultura. Tako je bil vsebinski del otvoritve končan. Dodatno so nastopili otroci našega šolskega tečaja sv. Cirila in Metoda s preprosto predstavo narodnih plesov, za kar je imela odgovornost priprave in spremljave na harmoniko ga. Angelca Šmon Bajdova. Občinstvo se je z navdušenjem dalj časa pomudilo, da so si posamezniki ogledali podrobnosti in odobravali iniciativo in izvedbo. Za slovensko skupnost v Mendozi je to lep uspeh in znamenit dogodek, ki brez dvoma pomaga k poznanju in priznanju Slovenije.
Marko Bajuk
Trg “Republika Slovenija” v Mendozi
MALI OGLASI
ORIENTE SAL. - Prevozi - poroke - rešilni avtomobili - mrliške vežice -_ Rep. O. del Uruguay 2651 ( ex Camino de Cintura ) 1754 San Justo - TEL 651-2500, 651-2335 METKA - L. in P. Švigelj - Otroške obleke -Izbira in tovarniške cene - P. Alcorta 2754 - San Justo (Barrio San Nicolas)-Tel. 441-7496 Splošna pomoč in nasveti o industrijski higieni in varnosti; Tel: 659-3574; Viktor Fekonja PSIHOANALIZA
Psihoanalitični konzultorij; lic. psih. Marko Mustar; Santa Fé 3228, 3s „M“ — Capital —Tel: 83-7347 in 71-3546.
ELEKTRONIKA
Električni material za industrijo in dom. Elektro Ader - Franci Jarc. Av. Ader 3295 - Munro; Tel.: 766-8947 / 762-1947
Varnostni elektronski sistemi (alarmas) za hiše
-	tovarne - avtomobile.
Inž. Janez M. Petkovšek, Amianot 9969 - Tel.: 769-1791 - Loma Hermosa Kadar se o računalnikih (kompjuterjih) govori, in* Janez Kocmur vam poskrbi. Tel.: 651-7459
-	Brandsen 2167 - San Justo.
SERVIS
Dolenc Lojze - popravila barvne TV, video-kaset, radio snemalcev, kaset in avdio - Cervino 3942 -San Justo - Tel: 651-2176.
ZOBOZDRAVNIKI
Viktor Leber - splošna odontologia, implantes oseo-integrados; sreda in petek, od 14 do 18; Belgft.no 3826 - 7. nadstr. „B“ - San Martin -Tel: 755-1353.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Senk - Tel: 762-2840.
Turizem Bled — Najugodnejše cene za polet z avionom in turizem po svetu - Tel. 628-9504
LEGAJO N9 3545-82
Počitnice, izleti in potovanja v domovino
informacije, hotelske namestitve, avtobusni prevozi, posredovanje vizumov in menjalnica. H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265
LEGAJO N9 3545-82
Posredovanje turističnih storitev letalske, ladijske in železniške vozovnice H. Yrigoyen 2742 - San Justo - Tel: 441-1264/1265 ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19 - Don Bosco 168 - San Isidro -Tel: 743-5985.
dr. Franc Knavs— odvetnik - ponedeljek, torek, petek od 16 do 20 - Tucuman 1455 - 9. nadstr. „E“ - Capital - Tel: 45-0320 in 46-7991 dr. Mariano Radonič, odvetnik, od ponedeljka do petka o 17 do 20 ure, Mar del Plata in okolica. Olavarria 2555, Mar del Plata (7600) Tel: (023) 51-0180/0177
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave — privatne -trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt - Avellaneda 216 - San Miguel -Tel: 664-1656.
ŽADOM
Matjja Debevec - soboslikar. Barvam stanovanja, pohištvo. Péguy 1035 - (1708) Morón. REDECORA— celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge -Bolivar 224 - Ramos Mejia - Tel.: 654-0352. Alpe Hogar—Stane Mehle - vse za vaš dom - L. Vemet 4225 - (1826) Rem. de Escalada - Tel: 248-4021.
Garden Pools — konstrukcije bazenov - filtri -avtomatično zalivanje - Andrej Marolt - Pte, Illia (Ruta 8) N9 3113 - (1663) San Miguel - Tel: 664-1656.
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385 - 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do
18.30	- Tel: 325-2127.
Kreditna Zadruga SLOGA — Bmé. Mitre 97 -(1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure. Mutual SLOGA — Bmé. Mitre 97 - (1704) Ramos Mejia - Tel: 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS -Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hemandarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 ure (ga. Marija Gorše).
Vincendjeva konferenca in Zveza slovenskih mater in žena
vabita na
V.
v soboto, 21. decembra, ob 19.15 v Slovenski hiši
•	Sv. maša v cerkvi Marije Pomagaj
•	Koncert božičnih pesmi: Izvajata Ani Rode in Luka Debevec
•	Slovensko praznovanje božiča v dvorani
Za kritje stroškov prostovoljni prispevki
ESL0VENIA LIBRE
Fundadon MILOŠ STARE Director: Valentin B. Debeljak Propietario: E slo venia Unida Redaccién y Administracdón:
RAMON L. FALCON 4158 (1407) BUENOS AIRES ARGENTINA
Telèfono y Telefax: (54-1) 643-0241
Glavni urednik:
Tine Debeljak mL Uredniški odbor:
Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
SLOMŠKOV DOM
nad. s 7. str.
govorila predsednica odseka SDO Nancy Selan. Mladina je nato zapela pesmi Rdeča roža in Slovenija brez mej, katere avtorje mladi glasbenik Miha Klemen, za zborno izvajanje pa jo je priredil Ivan Vombergar. Ves sprejem je spretno povezoval Tone Rode.
Po kratkem odmoru je škof Pirih pristopil s spremstvom k oltarju. Domači dušni pastir župnik Jože Škerbec ga je najprej pozdravil v imenu krajevnega verskega občestva, zatrdil našo zvestobo slovenski Cerkvi in se zahvalil za duš-nopastirski obisk. Mogočno ljudsko petje, ki gaje vodil organist Gabrijel Čamemik, je spremljalo sveto daritev.
Škof Metod Pirih je v pridigi izrazil svoje veselje, da je lahko med nami, se v imenu slovenske Cerkve zahvalil za vso vztrajnost slovenski krščanskim vrednotam in nas bodril naj na tej poti vztrajamo pa tudi iščemo nove prijeme pri ohranjanju slovenskega in krščanskega izročila.
Po službi božji in kratkem odmoru je predsednik Doma najprej nazdravil škofu
OBVESTILA
ČETRTEK, 19. decembra:
Seja upravnega sveta Zedinjene Slovenije ob 20.
Sanmartinska liga Žena-mati ima svoj redni mesečni sestanek.
.SOBOTA, 21. decembra:
Božičnica in koncert božičnih pesmi v Slovenski hiši ob 19. uri. Prirejata Zveza slovenskih mater in žena ter Vincencijeva konferenca.
TOREK, 24 decembra:
Slovenska polnočnica v slovenski cerkvi Marije Pomagaj ob 23. uri.
V Slovenskem domu v Carapachayu ob 24. uri slovenska polnočnica.
NEDELJA, 5. januarja:
40.	Misijonska tombola v Baragovem misijonišču v Slovenski vasi.
PORAVNAJTE
NAROČNINO
Nova telefonska številka v Slovenski hiši
643-0241
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 - Uraduje od sredah od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande Češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) - H. Yrigoyen 2756 - Tel.: 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9.30 do 11.30 ure (gdč. Julka Moder). SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN Slovenski dom - Cordoba 129 - Tel.: 755-1266 -Uraduje ob četrtkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
Cena največ štirih vrstic A 18.000,- za enkratno objavo, za vsak mesec —4 številke— A 55.000.-
Pirihu, nakar se je ob pesmi razvilo ob kozarcu vina ali soka prisrčno osebno srečanje rojakov s slovenskim škofom. Še posebno so bili veseli srečanja rojaki s Primorske, nekateri celo bližnji sosedje škofovega rojstnega kraja. V trajen spomin na obisk visokega gosta je sledilo podpisovanje v spominsko knjigo Doma. Škof Pirih se je še dolgo zadržal v pogovoru z rojaki, njegov tajnik mladi Sandi Škapin pa je tudi takoj našel skupni jezik z našimi mladimi. Častni gost je nato ostal na večerji z odborniki in učiteljstvom Slomškovega doma in v nevezanem pogovoru še bliže spoznal naše delo in življenje.
PRIHODNJA, BOŽIČNA ŠTEVILKA SVOBODNE SLOVENIJE BO IZŠLA V TOREK, 24. DECEMBRA.
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual N2 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije:
za Argentino A 360.000; pri pošiljanju po pošti pa A 400.000; ZDA in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 100 USA dol.; obmejne države Argentine 90 USA dol.; Evropa 110 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 120 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 75 USA dol.
^ Čeke na ime „ESLOVENIA LIBRE*. ^
V Evropi lahko kupite Svobodno Slovenijo: v Trstu: Knjigama Fortunato, Via Paganini 2; v Celovcu: knjigama Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
Stavjjepje: MA1LIVILKO
Talleres Grfficos “VILKO” S.R.L.,
E stado s Unidos 425
(1101) Buenos Aires - Tel.: 362-7215A346
Slovensko planinsko društvo v Barilochah
pripravlja spominsko razstavo 40. odn. 30. obletnice postavitve prvega in drugega križa na Cerro Capilla in se zato obrača na vse morebitne posredovalce fotografij in diapozitivov o tozadevnih vzponih, da jih dajo na razpolago za mesec dni.
Poslati jih je treba dr. Stanetu Žužku, C. C. 1651, 8400 S. C. de Bariloche, R. N. (0944)-27442.
NAŠ DOM	SAN JUSTO
Vsakoletno silvestrovanje
v torek, 31. decembra 1991
Slovenski srednješolski tečaj Ravnatelj Marko Bajuk
sporoča:
da bodo sprejemni izpiti za I. letnik dne 7. marca 1992 ob 9. uri zjutraj Popavni izpiti pa dne 14. marca 1992 ob 15. uri.
Šolska kolonija
bo letos odpotovala v petek, 27. decembra, ob 22. uri z omnibusi izpred Slovenske hiše.
Zbiranje potnikov: pol ure pred odhodom.
Vrnila se bo v nedeljo, 12. januaija 1992 ob 8. uri pred Slovensko hišo.
SDO	-	PRISTAVA	-	SFZ
Lepo vabimo vse, mlade in ne tako mlade, na
SILVESTROVANJE
22. uri: Večerja
00. uri: Napitnica in sprejem novega leta 06. uri: Novoletni zajtrk
Sodelujeta HRAST in EMEESE
31. decembra 1991	Monte 1851 - Castelar