XVII. latilk.
V Gorici, 11. mavca 1909.
10. številka.
■
bhaja Tnk tstrtak at 4. ari papclini. S*i«yLd m um ti}«. KrtakiTmm ihn n h ipn-JHM]«.
Cm dihi smala a mis Uta A boa«, m P»1 lata I kzoni. trn kkb{ pranotni m aola tata I krona, sa K> Uta K 1 Za Kanti]« ji eani 3Ma k K, n lni|t Mtb Ura« An til j j 6 K.
■•kaplaa spiijaui 4llaia4aa nakama"
v Coiiil, oliaa Tat-
ogUl H. I.
Naroinino inna-tnanila s pr ej cma upraviiigtvo, Gorica BemeniSka ulica 9t. 16. Posamezne Številke »e prodajajo v tobakamah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjaki ulici in na Korenjskem bregu (Riva Corno) it. 14. po 8 vin.
OglaBi in poslanica se računijo po petit vrstah in sicer: Je se tiska enkrat 14 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
ladajatelj la odgovorni urednik: J. Vimpolitk t Gorici.
Tiaka »Narodna Tiskarna*4 (odgov. L. LnkeliS) t Sorici.
Kdo ve svetovati?
Na vieh poljih javnega življenja m poavečuje mladini veliko akrbi. — Država in saiebniki prihajajo k pravemu apoznanjo, daii pozno, da je mladina — »arod pnhodnjoiti. Od mladine je od-viana sreča narodov, blagor držav. — Zato ae povaod nvidevi, da treba mladino oplemeniti z zdravimi načeli življenja, a zlo, ki i elementarno silo aili na dan, treba ndaiiti pri korenini; za rana se mora podivjanosti in posurove-loati zajeziti meje in a tem vsema nravnemu in telesneum zla, ako si nočemo vigojiti — hudodelcev, rakrano vsakega naroda.
Toda to prepričanje ni še dospelo t neko vas, kjer živita pomeian slovenski in laSki živelj. — Slovenski je avtchton, iaSki prlvandran, naseljen. — Laiki je prinesel s seboj ne simo lačni želodec, ampak tudi mavho polno hudobij. — Pri naa je naiel goatoljubno drugo domovino In dober krub, a za zahvalo je izpraznil maiho hudobije ter nam okužil in zaitrupil naie dobro Ijud-atvo: a indiferentizmom, a sovraštvom do duhovatva, i sooializnom in i protiverskim duhom. — A kir ni uničil Lih a avojim zlobnim jezikom in grdim vzgledom je dopolnil njihov zaveznik Gabr-itiek a avojim Slovence uničujočim tiakom.
Odraslih ae je polotil zlasti v e raki indiferentizem, grda mlačnoat, ki prehaja pri nekaterih v so-vraitvo do vere, do brezverstva. Ostudno
LISTEK.
Mlin ob Nadiži.
Idila. Spisal Jos. Rušanov.
(Dalje.)
V.
Leto pozneje.
Župnik je končal pridigo pri maii in oananil godove prihodnjega tedna. Ko je to končal, ni nadaljeval takoj maie, ampak začel ie a oklici: „So tudi, ki želijo..."
Dekleta, ki ao ie vstavile pod korom, io nignile ena k dragi glavo in si zaiepetale opombo o novem paru, ata-rim ženicim io obstali prati ob jagodah rožnega venca in objele so jih posvetne misli. Možje pa so si polglasno govorili: „Ni naletel na slabo".
Župnik je namreč oklicaval Žsriča in Brdajevo Anko, gostilničarjevo hčer, v katero ae je zaljubil Žarič tekom avojega bivanja v Koto.
Ko je končala mala, ae je vanlo ljudstvo iz cerkve liki čebele ia apanja.
je videti, da se celo stari ljudje ne zme-| nijo niti za cerkev, zvonenje, sploh, kakor da bi se njih niti ne tikalo.
Še strainejie se je ta kuga oprijela mladine. — Kako žalosten je pcgled na to mladino I — Vsa je izpita in izmozgana, brez življenja, brez mladoati, povsod le mladi starci, katerim gleda iz očij strait in alkohol. — Lena brezdel-noat ji počiva na vaem telesu, to sovam živi mrliči.
In kako tudi ne! Ob sobotah večer najdete krčme polne. Kar se zasluži skozi teden, mora se večinoma pognati ob nedeljah in praznikih po grlu. — Dokler je denar, je vae veselo, — ko ta zmanjka pa na »poP — plačamo ob „kontežini“. — Tu najdete staro in mlado, ki konkurira v pijanstvu, celo otroci izpod 16 let aede za litrom in igrajo na karto. To se dcgoja seveda tudi med službo božjo
—	jutranjo in popoldansko.
Niso vsi taki. Večinoma le delavci, toda tudi kmečkega ljudstva se oprijemlje ta kaga.
Seveda mladina, zlasti nedorasla, nima toliko denarja, da bi mogla noč in dan prebiti v krčmi. Ali zabavo hoče imeti tudi ona. — In najde jo primerno svojim dnSevnim in telesnim močem.
Zbere se večje ili minjie število, pa hijd igrat 1 In niso prav izbirčni v lokalib. — Kjer je cesta najlepša, tam je najpripravnejše ; io ae jih tu moti, poiščejo si uže kako zakotje ali zavetje, ki dobro slnži njihovim namenom, la ta se
otepa na karte, klaput, troš janje itd. In pri tem igranja zaigrajo nekateri prav znatne avote. Kdor nima krajcarjev, pa si odreže gumbe, samo da igra. Ds, tako velika je straBt do igranja, da pobirajo ctroci črepinje in a temi kot krajcarji igrajo.
Mislim, da se ne boste čudili, ako najdete od 9—12 Ittne šolske otroke, ki znajo izvrstno igrati »tre sBtte“ in „bri-školo“, najpotrebnejših molitvic pa ne znajo. — Di, v neki privandrani laški družini zbira še šolodolžen sinček, ki noče pa o šoli ničesar sliiati, šolsko in šolidoraslo mladino, kjer igrajo celo med službo božjo.
Da ne ostane po takih luknjah in igrališčih samo pri igranja, to se samo ob Bebi razume. — To jasno dokazujejo
o	o t u d n e kletve, grde in nesramne beaede, — in da bi ostalo samo pri tem I — Strah in groza Bpreletuje človeka, ko misli na ta pokvarjen rod I
Odrasla mladina je splošno pokvarjena in zanemarjena. Noče imeti stalne opore, ki bi se je oprijela in se rešila iz blata sprijenosti. — Odbija vsako pomoč pri lešitvi. tl srk ve ne obiskuje in če bi se kdo ojunačil in prišel v cerlev, se ga družabno bojko-tuje, povsod vlada najgroznejši terorizem. — Stariiem niso pokorni, še manj cerkvi. Ta nesrečni rod beži od svojega duhovnega pastirja ali ga celo zasme-I huje, zoprna mu je molitev, zoprna cerkev in vse, kar ga spominja na Boga. Nemoralnost je tolika, da je okužila celo šolsko mladino obojega spola. —
Prvi so prišli fantje, se vstavili ob poti, prižgali viržinke tar čakali, da pojde ženski ivel mimo. Ta in oni, ki je bil bolj živ, je zbadal b pikrimi besedami mimoidoča dekleti, dragi ao ae smejali njegovim besedam. Kmalu nato jo je mahnil eden proti gostilni v bližini, in drugi so šli za njim. la začeli so se v gostilni oni žalostni prizori, ki jih je v naših gorah toliko dan za dnevom. — Fantje so sedeli za mizo in pili nesrečno žganje. Smejali bo se ob njem in zbijali šale in še oddaleč niao mislili, da se med smehom ubijajo.
Zdaj pa zdaj je priiel še kak mož od cerkve, kjer je pastil dražbo, naročil štamperle žganja in ga na daiek izpil. Tako je napravil tadi kmet Kanja. Ko je izpil avoj kozarček, je naročil še enega in potem prašal fante:
„Kaj, da se ne poročita takaj?"
„A, v mesto pojdeta. Sta pač nobel. Naša cerkev jima je premajhna", je odgovoril na vprašanje eden fantov in drugi so se zaamejali.
Ia res se je zgodilo, kar je rekel faat. Pred tretjo nedeljo sta se že odpe-
ljala Žarič in Brdajeva Anka iz vasi. — Ljndje so prišli na cesto in pozdravljali tako ; ko pa je odrdrala kočija po beli cesti, so gledali za njo, govoreč o svetu, kamor odhaja.
Žsrič in Anka se od svoje poroke nista vrnila več v Kot. Še isti dan, ko ata se poročila sta šla na ženitovanjsko potovanje, a petem sta se vrnila v B., vas v Istri, kamor je bil preložen Zarič v svojo največjo zadovoljnost.
V	Kotu se je nadaljevalo navadno življenje. Pomlad je šla za pomladjo in poletje in jesen in zima. Ia od pomladi do zime je bilo delo dan na dan in dan na dan iiti prizori. Vse se je ponavljalo in nič novega se ni zgodilo.
Tako je prišla tudi šesta jesen, kar je bila pri mlinarjenib najdenka Rožici. Ljubka deklica je postala in prikupila s? je na prvi hip vsakemu, ki jo je videl.
Zadnjo nedeljo v avgusta je bilo, ko je prišel mlinar od maše in rekel Neži: .Ti. slišiš, jatri popelješ Rožico vpi-
Naraščaj je od dne do dne aurovejii in neubogljivejši.
Stariii bo večinoma nevedni in slepi, mnogi tudi popustljivi. — Vzgoja v domači hiši nezadostna, na zunaj nobenega nadzorstva, d&, matere ao ce!o zadovoljne, da se jim otroci spravijo iz hiše, da morejo toliko bolj same drugim obirati koBti. —
Oblasti nočejo podrezati v to arše-novo gnjezdo, in če podrezajo, je vse prepovršno in zato brez — vspeha. — Koliko bridkosti in žalosti povzročajo in bode ie povzročala taka mladina avojim sfarišem, koliko hudobija ae bo po njej razširilo, koliko sramote bo imela občina in škode država, vae to v 6 le Bogi Le toliko rečem: tu je treba radikalnega zdravilal
To je povrina, a resnična slika. — Kdor bi vedel najkrajio pot in najuspei-nejie sredstvo, da se temu strašnemu zlu pride v okom, naj blagovoli svoj naši 6t objaviti v ^Primorskem listo." — Upoiteva naj se pravna, moralna, narodna in gospodarska st-an vprašanja. —	_________
j
Politični pregled.
I
Državni zbor.
Včeraj se je seila poslanska zbornica k novemu zasedanju. Seja se je otvorila ob 11. ari predpoludne. Navzoči ao bili maloce skoro vsi poslanci in galerije so bile prenapolnjene. Otvori) je aejo najstarejii polanec dr. Funke, ki
Bat. Šola začne. Dobro je, če se kaj nauči."
In res. Dragi dan zjutraj je oblekla Neža Rožico zopet nedeljsko in odšli sta v var. Rožica je bila vsa veseli, da bo smela hoditi vsaki dan v šolo, kjer bo toliko njenih prijatelje, ki jih je prej le redko videla in ie igrala ž njimi.
Šolska leta so tekla Rožici in mlinarjevim veselje. Slišali so od učitelja, da je ena najpridnejših učenk in ao bili zadovoljni. Ko pa je bila zadnje leto v šoli, bo si mislili : „Zdaj pa nam pojde ložje pri delu. Rožica nam bo pomagaia in delo pojde od roke, da bo veselje."
Bilo je, ko so šli otroci zadnji dan iz šole. In tedaj se je eden i*med paglavcev zadrl nad Rožico:
„Privandranks, najdenka 1"
Prvič je slišala Rožica te besede in ae ni zmenila zanje. A oni je nadaljeval z zmerjanjem in kmalu se mu je pridružilo še par drogib. A tedaj seje oglasil Orebarjev Tine, najmočnejši izmed dečkov in sabranil onim dalje govoriti. In ti so ae zbali njegove pesti in so ntihnili.	(Dalje	pride.;
je po kratkem ni govora pozval sbornico, naj ai izbere predseditvo. Ko sp priili v zbornico ministri, so s|č«li čeiki radikalci in sgrarci hado vpiti. Kričali «0: .Doli z Bienerthom, doli ■ Hartlom, doli z ogleduhi" itd. Vpili so tako močno, da ae dr. Fankejevega govora ikoraj niti ni razumelo. Nemiki krščanski aooialoi in nemiki liberalci so hoteli a ploskanjem pokriti vpitje čeških radikalce?, kar pa ni ilo. Po dr. Fnnkejevem govora ze je izvriila volitev predieditva. Z« zborničnega predsednika je bil izvoljen krščanski aocialeo dr. Pattay, ki je dobil 237 glasov, nasproti dr. Paca k n, ki je dobil 108 glasove. Za podpredsednike ao bili izvoljeni vsi prejšnji podpredsedniki raaan dr. Pogačnika, na čigar meito je bil izvoljen dr. Laginja. Po izvršeni izvolitvi je začel govoriti ministeraki pred-aednik baron B:enertb, na kar ao začeli češki agrarci in radifctlei zopet vpiti tako, da je bilo govornika konca; razumeti. Govoril je o annanjem in notranjem političnem poloiajo, Omenjal je dogovora naie države a Tarčijo glede aneksije Bosne in Hircegorine in rekel, da j s naš položaj vsled sklenjenega dogovora s Tarčijo na Balkana za mnogo olajfan, in upanje je popolnoma opravičeno, da bodo velevlasti, ki ao podpisale beroliniko pogodbo a tem dogovorom zadovoljne. Vsled tega dogovora pa ae je zmanjšala tadi napetost med Avstro Ojeriko in Srbijo. Avstro-Ogrska je bila uže iz začetka maenja, da kakor a Tarčijo se hoče tadi a Srbijo direktno pogajati. Ia zadnje dni je to po avojem zastopnika v Belemgrada srbski vladi naznanila, in zdi se, da bode Srbija poslašala nasvete dragih velevlasti tqr se začela a Avatro-Ogrskp direktno pogajati. Ako se to zgodi, ni izkljačeaot da ne pride aže v kratkem časa do spo-razumljenja in da bode o tem odstranjena nevarnost za evropski mir. Vendar je položaj danea ie jako resen in naša država mora biti na vse pripravljena. Za-raditega je najno potrebno, da smo složni. Govoreč s sedanjem miniaterstvu je rekel baron Bienerth, da ni mogel pri dosedanjih razbarkaaih parlamentarnih razmerah aestaviti parlamentarnega mini-sterstva, da bode to koj storil, ako se razmere zboljfiijo. Prvi nalogi, kateri ima rešiti poslanska zbornica v sedanjem za-aedanja ia sioer še pred Velikonočjo, sta : rešitev vladne predloge glede dovoljenja vojaških novincev in pa podržavljenje nekaterih železnic. Nadaljni program obsega večje število zakonskih načrtov splošne koristi, iziasti aneksijski zakon, jezikovna predloga in italijanska pravna fakulteta.
—	Seja je bila zaključena ob 3. ari pop. Daaes je zopet seja.
Novice.
Nevsrno obolel je prečastiti gospod prelat dr. Job. Gabrijevčič. Gospod prelat je začel bolehati že pred nekaj meseci. Sedaj pa je obležal. Priporoča ae vaem duhovnim sobratom v molitev. V njegovem imeaa izražamo tem potom vaem znancem in sobratom njegov pozdrav. Splošna želja in prošnja je: Bog ohrani dragoceno življenje g. prelata, ki je bil vselej blag značaj, dober avetovaleo, izvraten profasor, moder vodja in velik dobrotnik naiih zavodov ia društev.
.Primorec" št. 10 z dne 5. marca t. 1. piše: Klerikalci pač nimajo zastonj svoje .Gospodarske organizacije', nabirati pa tudi znajo! Saj vedno nabirajo pod različnimi firmami". Dopisnik sodi po sebi I Zdi se mu, da more biti baš tako, kakor s kraškimi trtami. Vlada je namreč poslala trte posameznim županstvom, da jih razdele med prosilce, a trte so došle po večini na znane kraške firme. Mar ni tako, dopisunče?
Našim somišljenikom. — Mrmo-Ija, politični agpnt mladih in starih liberalcev si j«* začel «(i^iif| vsakdanji kruh » tem, prireji politični »bpfle, Pl katerih skaia pod krtak9	•ftinke"
zapeljevati v liberalni tabor one kmete, ki niso hoteli doalej slediti odprti liberalni zastavi. Njegova izobrazba pač ni taka, da bi mogel biti politični učitelj dragim kmetom, ki so ravno tako izobraženi kot on. Zsto je prisiljen premlevati liberalne fraie, katerih ae aproti na pamet oči iz liberalnih časnikov. Naj-ljubii predmet so ma bile laži o naši stranki. Ltži o volilni reformi, o „zvezi Gregorčič-Pajer", o .nevernosti" naiih voditeljev, o „slabem deželnem gospodarstva* itd. smo mi z neizpodbitnimi in od liberalnih časnikov doslej neiapodbitimi dokazi razkrinkali. Pozvali sino ponovno Urmoljo, naj te naie dokaze v avojem daanika ovrže. Ali ahodnemn junaku je ta nai poziv zaprl sapo. S tem je seveda posredno aam prianal, da je ponavljal dokazane neresnice. Ker ae pa čati bolj varnega na shodih med itirimi stenami in ljudmi, ki nipo o naiih političnih bojih natančneje poučeni, bode gotovo na sho-dih ie nadalje jahal po onih nereanicah, saj mu drugega itak ne preostane. Dobro bi bilo torej, da bi vselej kak nai somliijenik iz dotičnega kraja iel na Mr-moljev shod ter iz naiih listov prečita! Mrmolji vse naie dotične pozive, naslovljene na njega. Dptičnik naredi a tem dobro delo, ker zapre laži pot in prepreči politično zapeljevanje ljudstva.
Napredek »Goriške zveze". — V prvih dveh meaeoih tekočega leta je imela .Goriika r,veza“ okroglo 1,200,000 K prometa. L. 1908 je imela v istem časa 320.000 K, I. 1907 pa aamo
170.000	K.
.Centralna posojilnica" je imela v prvih dveh mesecih tega leta 2,000.000 K prometa. V 1. 1908 je prekoračila avoto
2,000.000 K hranilnih vlog. Pač lep napredek, ako pomislimo, da je to avoto dosegla v teka 8 let.
— Obesil se je na Opčinah France K a ris is Povirja stanujoč na Opčinah. Prišel je namreč v torek zvečer nekoliko vinjen domov ter ae je hado sprl z družino. Ponoči je vstal in ko so ga ili iskat, naili ao ga v skednju obeienega.
— Pred sodiščem sta atala v pon-deljek Anton Batkovič ia Iran Pre-
1	e o, poiabrata is Sovodenj. Obtožena sta bila, da sta se zoperstavljala aovodenj-akima občinskima redarjema o priliki, ko ae je Anton Butkovič nelepo obnašal pri nekem dekletu. Obsojena ata bila vsak na
4	mesece zapora.
Nek Kolenc is Gorice je znan poatopač. Krade kjer more. Obsojen je bil nže večkrat zaradi tega. Sodnikom je torej dober „znanec“. Te dni je stal spet pied sodiščem zaradi ‘raznih tatvin. Sodišče ga je obsodilo v 11-mesečni zapor. To ga je razkačilo, da je potegnil en kol iz ograje, ki ae nahaja v sodni dvorani ter ga hotei zagnati sodnikom v glave. Jetniški paznik je to ie pravočasno zapazil in to preprečil. Zaradi tega bo spet Ital pred sodiičem.
Listnica uprave: G. Anton Podgornik, Broklya N. J. Amerika: Denar prejeli I Hvala lepa f
Mestne novice.
m Najvišja zahvala. — .Slovensko katol. delavsko društvo, * društvo „Skalnica“ in .Slovenako sirotiiče" so dobila sledeči dopis:
Vsled akaza predsedništva c. k. nameatniitva počaičam se naznaniti čislanemu odbora, daje blagovolilo Izreči Njeg. e. in k. apostolsko Veličanstvo presvetli cesar Svojo aajviijo zahvalo za adaaostn« itrase avestobe ia za iskrene
čestitke povodom Naj višjega šeatdeset-letnega vladarskega jabileji.
C. k. dvorni | ve to vel ec: Attems.
m Napoleonovi dob| in (flftvppcj.
— O tem zanimivem predmeta priredi .S. K. S. Z * prihodnji torek dne 16- t. m. ob 8. nri zvečer v telovadnici telovadnega odseka (tik restavracije .Central") javno predavanje. Predava g. dr. Capuder. To sa Slovence tako sioi-mivo predavanje bodo pojainjevale lepe akioptiike alike dogodkor isza časa Francozov na Slovenskem. V pokritje atroikov plačajo nečlani po 10 vinarjev vstopnine. Člani so prosti vstopnine.
Z oairom na velesaoimivi predmet tega predavanja je pričakovati velike vdeležbe.
m Nova llqvenika kolonialna trgovini v Gprlel v hiši .Cjntralne posojilnice" aa Josipa Verdi tekaliiča it. 32, katero ata otvprili bnta Ander-wald, priporočamo najtqpleje našemu meičanstvn ia tndi naiim deielanom. Trgovina je kraano nrejena, blago ima dobro in postrežA *. Istimi cenami kakor druge laike trgovine te atroke. Naia dolžnost je torej, da to podjetje podpiramo. Slabo spričevalo bi si dali Sloven-oi, ako bi ne mogli a avojimi naročili vadržatl kolonialno trgovino na širil p> dlag'. Take trgovine smo nže davno po-grelali v doienjem dela mestf. Naj ae nikdo ne vstrail velikih iip in krasne izložbe. Tvrdka postreže bolje kot nobena druga trgovina te atroke vaako stranko, najaibodi kmet ali goapod. Torej ?
m Tvrdka J. Medved v Gorici otvori v prostorih hiie „ Central ne posojilnice" na Josipa Verdi tekalilču novo, krasno urejeno trgovino s čevlji. Trgovino priporočamo. Več glej v oglasu.
m Nadleinost mestnih stražnikov.
— Pred nekaj dnevi je prišel mestni stražnik v neko hišo v ulici „Grabez“ z zahtevo, da mora lastnik hiše vodo, katera se na dvorišču odteka, takoj odpeljati. Čudno se nam zdi, da je imel omenjeni stražnik pri tej hiši, v kateri stanujejo Slovenci, tako bistro oko, ni pa zapazil gnojnice, katera se odteka iz marsikatere hiše, kjer se nahajajo Italijani. Mogoče, da je bil mož tako prehlajen, da mu ni vdaril v nos smrad, katerega razširja gnojnica; čudno pa je, da mu bistro oko, katero tako dobro vidi vsako napako pri Slovencih, odpove takoj službo, ko pride do italijanske hiše. Ako se kateri mestni stražnik spomni od časa do časa na svojo dolžnost, naj pomisli, da veljajo za Italijane isti zakoni kakor za Slovence.
m V kinematografu, ki ae nahaja v dvorani „Central“, se bode od 15. t. m. naprej predstavljalo »Kristusovo trpljenje," na kar uže aedaj opozarjamo naie občinstvo.
m Zgubljeno. Neka oseba je izgubila v pondeljek iz nlice Rabatta do cerkve v Št Roka denarnioo z vsebino 60 kron in prejemnimi listi poitnih po-iiljatev. Polteni najditelj se prosi, naj blagovoli oddati denarnico v upravniitvu naiega lista, kjer dobi primerno nagrado.
Iz goriške okolice.
g „Slov. kat izobr. društvo" v ŠL Andreiu priredi v nedeljo 14. t. m. takoj po blagoslovu predavanje s skio-ptičnimi slikami.Predava dr. K.Capuder o zgodovini Francozov na Slovenskem.
— Slavno občinstvo se vljudno vabi, da se v obilnem številu udeležbi tega zanimivega predavanja.	Odbor.
g Is Solkana. — V nedeljo dne 7. t m. je imelo naie „Katol. alov. izobr. društvo* svoj III. letal občni zbor. Udeležba je bila ogromna, kar je dokas zanimanja do draitva. V odbor so Uvolje-ai gg.: Ciril Zaaaar, Iran Zavrtanik, Sre-
brnič Josip, Gorjan Anton, Fran Bitežnik, Golob Alojzija C;goj Jožefi. Sprožila aa je m!se\ naj si druitvo nabavi društveno zastavo la naj se v ta namen nabirajo proatovoljai doneski. V ta namen se jo nabralo pri nedeljskem zborovanja K 40, za: kar bodi ta izrečena najto-pleja sahvala vaem darovalcem ia darovalkam.
g Vabilo na redni občni zbor „Hraailaioe in posojilnilnice v Biljani-Medani, registrovane zadruge z neomejeno aaveso", ki ae vrši v nedeljo dae 21. marca 1909 o|» 1. nri popoludae v poaojilničnih prostorih nn Dobrovem. — Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Potrjenje račnnakega sklepa sa I. 1908 ; 8. Prečitanje revizijskega pprpčlla; 4. Volitev načelstva ia nad-aoratva; §. Slučajnosti; 6. Predavanje po odposlanon .Goriške zveze". — K obilni udeležbi vabi	odbor.
g Zlato poroko ste praznovali v v Št U.hsln dne 2. t. m. zakonska Jožef in Marija Štroser, ki ata sploiao priljubljena pri domačinih.
Iz ajdovskega okraja.
a Črniče. — Volitev župana iif podžupanov se je vršila pred par tedni pri nas. Županom je izvoljen naš vele-zaslužni in priljubljeni veleposestnik, g. Leopold Bolko, ki nam je županiluže več let poprej. Dasi se je branil, se je konečno vendarle udal želji starešin in ljudstva, med katerim uživa splošno spoštovanje. Bog živi novega župana in podžupane! Ljudstvo stoji z Vami, zaupa Vam in pričakuje, da bodete stali vedno na pravem mestu, ko se bo šlo za dobrobit županije, za nje blagor in procvit I
a Iz R!henberga. Dne 28. fabr. je imelo „Kršč. aoo. izobraževalno druitvo" avoj prti redni občni zbor ob obilni udeležbi članov. — Društven odbor je imel 8 sej, predavanj je bilo 6, po no-ksj člsnov se je udeležilo slavnosti v Škofjiloki in v Mirnn in socialnega tečaja v Gorici. Veselico je draitvo priredilo eno. Dohodkov je bilo 236 72 K, stroikov 230'02 K. Knjižnica šteje 93 lastnih knjig in 8 izposojenih. Isposoje-nih je bilo 190 knjig. — V odbor so bili isvoljeni sledeči, ki so si uloge rasde-lili tako-le: Piičano Anton, predsednik, Jazbec Ivan, podpredsednik, Kodrič J(f-žef tajnik, ŠSnkrot Jožef, njegov namestnik, Besednjak Jjžef, blagajnik, L!čen Alojzij, njegov namestnik, Brezaviček Ivan, knjižničar, Valenčič Franc pevovodja, Biraa Jožef, Čebron Leopold, Krie-van Franc, L'čen Viktor, odborniki. Za pregledovalca računov ata določena Sever Ivan in Pečenko Frano. Zdaj pa na delo, da bo druitvo ie bolj delovalo in krepko napredovalo.
a Iz Sela, dne 20. svečana. — Ker se neko dopisunče jezi radi dopisa, ki je bil priobčen v it 6. iz Sala in pravi o meni, da sem ae silil sa Cerkvenika v S slu ter da me niso hoteli, .ker sera hnd liberalec", ai dovoljujem ta-le odgovor.
Tnkaj na tem mestu povem, da si dopisunče abotno. Zakaj raje ne molfiii, ker jas ia vsi pristaii S. L. S. vemo dobro, da dopisnik tistih vratič ni aihfe drug kakor neki prismojen libera||o.
Dopisunče pravi, da sem se silil sa cerkovnika, kar ni resi Jas sem ip ravsal kakor je bilo označeno v javnem razglaan, da vaak selski občinar lahko nloži prošnjo si razpisano službo cerkovnika pri obč. preitojniitvu do vštetega 31. januvarja. Razglašeno jp bilo tqii, da ji občinski zastop dovolil 200 K letae plač« cerkovniku. Jaa sem pr«c% Usti dan, ko je bila služba rifpisaaa vložil pismeno ponudbo na obč. sas}pp i« sioer, d| sprejmem imeaovaao slažko »a
200 K. In ako bi bili t občinikem zastopa pravicoljubni možje, kateri bi skr* beli za korist občine, bi bila tudi slnžba ostala meni, ker sem bil jaz najnižji po-nndnik. Tako pa, ker so možje, katere goni strankarska strast, so dali službo staremu cerkovnika in sicer za 220 K letne plačo in pobiranje živalskega blata pri obeh občinskih studencih, dasiravno ao razglasili, da bo Mo pobiranje gnoja pri občinskih stadenoih na javno dražbo.
Tako postopanje obč. zastopa je nezakonito. — Piiete t dopisu, da sem hotel nekaj »toritl", radi čeBar me je selsko bralno drultvo izključilo. Kaj pomeni beseda »toriti*, trgi jas ne razumem, ker tista beseda je najbrž „mažar-ska*. O izključenju pa niti besede, ker teste, da se vaiega drnitva ogibljem kakor strupa. Dalje piiete, da sem tekel k nuncu Maoelnu v Batuje, naj me sprejme v sToje okrilje, L j. t izobraževalno dru-•štvo. To ni res. Praiajte č. g. župnika o temi Dalje piiete, da on me je sprejel, toda njegovi pristali, da so se temu uprli. Ti obrekovalci, pomislite, da g. župnik je nai duini pastir ia kot tak sprejme rad vsakega. — Nadalje piiete, da sem mislil, da je gospodar oddati službo cerkovnika župnik. Da, da, dragi moji, povem, da tudi sedaj mislim in vem, da je gospodar oddati službo cerkovnika le goap. župnik. In ako tega ne veste, rečem vam, da ne poznate prav nič zakona.
Gospod župnik vam je pisal, da pogajajte se s starim cerkovnikom glede plače; ako bi stari cerkovnik ne sprejel službe, določite stalno plačo za novega cerkovnika, ker za staro plačo ni upanja, da bi kateri to službo sprejel. Dal pa vam ni pravice, sbirati kar na svojo roko cerkovnika ter tudi ne javno razpisati službe, kakor ste to storili, marveč vam je naročil, kakor sem uže prej omenil, samo določiti plačo, ker plačo določiti ni gospodar gosp. župnik, ampak občina.
Vale dejstvo govori dovolj jano, da ne poznate zakona.
Slednjič piiete, da to grozno jezi igoap. župnika, pa da mu ne morete pomigati. Toda rečem vam: Ako ne pustite na lega č. gosp. župnika na miru, vam atejne ie on pomsgati potom cerkvenega In državnega zakona 1
Toliko na znanje atarim voditeljem in vsem liberalnim obrekovalcem.
Kristjan Novak, p. d. Cek.
Iz kanalskega okraja.
ki Iz Zspotoka nam poročajo, da nimajo tam iolskega poduka uže od 20. minoleg« meseca. L<udje ne vedo, zakaj to, posebno ko videvajo učitelja tu in tam. Umestno bi bilo po naiem mnenju, da bi iolska oblast obvestila stariie, zakaj je ponehal iolski poduk.
ki Iz Avč. — Našemu županstvu je potekla doba treh let uže 12. novembra 1908., a volitev še danes ni. Kakor se čuje, se bodo vršile 18., marca 1909., za katere naši »naprednjaki* po hribih in dolinah agitirajo in prodajajo »liberalno kunšt*. Za »rešilno desko* so si izbrali naše »Kat. slov izobraževalno društvo*. Na vse kriplje zabijajo volilcem v glavo misel, ce bodo izvoljeni pristaši S. L. S., bode mogla občina z dokladami na izravne davke vzdrževati društvo in kriti njen dolg. Prismode I Govore o nekem § občinskega zakona, a ne vedo številke. Menda je št. 0? — Omeniti moramo še moža, ki se v računstvu res lahko naprednega imenuje. Izračunal je namreč, da ima naše društvo 600 K dolga, kar pa ne odgovarja resnici. Dolga je v resnici 225 K 97 v. Pač modra glava! — Pometajte pred svojim pragom in pustite naše društvo pri miru, ker društvo bo šlo brez vas po začrtani poti in račune bo poravnavalo ■brez občinskih doklad. Možje volilci I
Ne pustite si metati peska v oči, marveč, kar je mož poštenega mišljenja, združiti se in vrzite prazne fraze na stran ter izvolite može, kateri bodo zares skrbeli za blagor občine!
Iz tolminskega okraja.
t Sestanek udov Sodalit. Si. Cor-dis Jesu za tol m i n s ko dekanijo bo
v	Volčah dne 17. marca ob 11. uri.
t Kneža. — Preteklo nedeljo 7. t. m. smo pri nas srečno in slovesno pokopali puita. Pogrebne ceremonije je opravil g. kmet-polioaj Mermolja in imel nato pretresljiv nagrobni govor. Govoril je o vojski in o vseh strainih rečeh, ki so mu ravno priile na um. — Neki zadolžen kmet je za Usrmolja tako nav-duien, da je pripeljal seboj na kmečki shod tudi precej debelo kravo. Ta je bila pa tako hudomuina, da ga je ves čaa vlačila od enega kraja ceste pa do drugega. Uož je bil namreč malo pregloboko pogledal v — »kmečki glaž“ in tako praznoval nameito k v a t e r n e agrarno »kvartinovo* nedeljo. Droge nasreče to pot ni bilo. — Mermolja se smeje, — mi tudi I —
t Izobraževalno drufitvo .Soča* pri Sv. Luciji se tem potom najsrčnejie zahvaljuje vsem dobrotnikom svoje knjižnice, katero namerava prihodnjo pomlad odpreti, v kateri se bode nahajalo približno 200 knjig sl. obč. na razpolago. Darovali so sledeči: Županstvo Sr. Lucija 40 K; Fran Šrara, kaplan v Devinu, 10 K; Štefan Possareli, kaplan v Tolminu,
2	K; Anton Vuga, gostilničar 4 K; prof. Val. Pregelj, 10 K; J js. Fabjan, župnik, 8 K; A. Kragelj, župnik v pok., 3 K; N. Komar, kurat, 1 K; Josip Manih, trgovec, 3 K. »Izobraževalno druitvo v Podmelcn, »Izobraževalno društvo* v Avčah, in g.a Amalija Velikonja knjige.
Odbor.
t Slap ob Idriji. — Tukajšnji krčmar Štefan Z a r 1 i je dobil te dni pismo iz Madrida na Španskem, v katerem mu nekdo sporoča, da je zaprt in da ima zakopanega mnogo denarja, milijon in
200.000	K. Krčmarja Štefana Zarli prosi, naj mu pošlje nekaj denarja. Ko bo prost mu v pismu obljublja, da mu da tretjino zakopanega denarja. To je spet eden tistih sleparjev, o katerih smo svoj čas uže poročali, ki hočejo na lahek način priti do denarja in tako živeti lepo življenje na ramena drugih. — Opozarjamo naše ljudstvo, naj ne gre na lim takim tičem in naj tiščijo dobro trdo prihranjene groše za-se, ne pa pošiljati neznanim sleparjem v svet, o katerih nihče ne ve, kaj so.
t Dol. Trlbu&a. — Na nai stvarni dopis v »Prim, Lista* 8. itevilki se oglasi dopisun iz Gor. Tribuše v 7. itev. »Kmečkega glaža" ter nam očita pregreho za pregreho. Najpoprej se drzne trditi, da smo mu nevoičljivi zaradi ceste. 6. dopisnik I Žalostno ta vas, da se ne morete povspeti tako visoko, da bi naj**- , vadnejše misli v na iem dopisa razumeli, j Upate se ie streljati na nas s »dnievnim revčkom*. Vzemite ie nnkrat dopis v ; roke, in ker sami niste zmožni razumeti ga, naj vam g« kateri valih prijateljev razloži — naj bi bil tudi Podcirkovo. Žalostno uboino spričevalo aa vaa je, da vam moramo podati ie razlago kakor kakemu iolskemu otroku. Povejte g. dopisnik, kaj smo mi povdarjali v dopisu. Pojasniti vam hočemo in dokazati vale duievno oboitvo. Rekli smo, nam ni prav, da se nai podžupan poteguje za vaio cesto sicer bi se ne mogel imenovati nai. Na naie potrebe naj gleda če drugih ne revno cesto v Hitenje, ki je izključno naia in bi koristila ničmanj kakor 40 naiim posestnikom, ne pa vaio, ki le vam koristi, nam pa nič. Tako •gloini) sodimo pri nas. Č« ne verujete,
popraiajte. Seve Podcirkovčeva napredna glava dragače sodi kakor naie nazadnja-ike, ker se mu gre za lastni žep. Hi ne le glede na naio zanemarjeno cesto ne moremo njegovega nastopa odobriti, ie bolj zaradi tega o e, ker rabimo naie skromne denarne moči za naie vam dobro znane bolj nujne potrebe, kakor so vaia cesta. Očitali ste nam, da smo vam nevoičljivi zt ceito, Vam je agrarna ogorčenost (če hočete fanatizem) res zmeiala možgani, da mislite, Hitenjcem je najpoprej tribuika cesta potrebna, potem ie lo pride drngo. Ali nismo povdarjali, da vam iz srca to veselje privoičimo, da bi se na biciklju ali v Klemenčičevem »brama* po ravni ceati k nam pripeljali. Da pa bodemo mi v sedanjih razmerah zaradi tega baje na 50% obloženi, ne more večini izmed nas Občinarjev v glavo. Klemenčič je nai (ničzaslužni) podžupan in zahtevamo, da v prvi vrsti aa ožje naie potrebe dela. Po pravici smo mu očitali (kakor se iz besedila razvidi), da se je is liberalnega fanatizma (kar je molčč priznal iz) aovraitva do nas klerikalcev, prevelike ljubezni do sebe in vas, zagnal v vaio cesto, medtem ko naie o^je zadeve v nemar puiča; zato smo mi klerikalni fanatiki, ker mu to očitamo. Ta zaključek je glavni sad vaiega mi-zerabelčenega dopisa, ki dosti označi »duševnega revčka*.
Občinar.
Iz cerkljanskega okraja.
c Cerkno. — Občni zbor »Kat. sl. izobraž. društva* v Cerknem bo na praznik sv. Jožefa v društveni dvorani po popoludanski službi božji. Člani so uljudno vabljeni k polni udeležbi.
Odbor.
c Cerkno. — Oh! kaj bo, kaj bo 1 Stebri našega liberalizma se majejo. Še nedavno, dne 22. novembra 1907, so se naši liberalni korifeji tolkli na svoja je-kleno trdna prsa in se bahali v »Primorcu* : »Napredni živelj na Cerkljanskem je močan ter se še ojačuje, da mu klerikalni živelj končno popolnoma podleže*. In danes kako razočaranje ! »Nova stranka se hoče udomačiti na Cerkljanskem in sicer med naprednjaki 14 Ali ni to grozno? Ali ni to razdor, revolucija, stranka v stranki ? Sam Gabršček se radi tega boji za svoj absolutizem in, kakor oče izgubljenega sina, vabi sedaj svoje »backe* nazaj v svoj tabor s krive poti, na katero so zašli, in jim piska znano melodijo: »Napredna stranka ima lep program in delavnega načelnika (Gabr-ščeka 11). Program obsega tudi vse zahteve in tudi vidimo, kako se napredni državni poslanec Štrekelj poteguje za kmečke koristi.* Prosimo svoje čitatelje, naj se ne smejejo, stvar je preresna! Liberalna firma ne vleče več, ker je izgubila med ljudstvom svoj kredit, zato pa treba staremu nagnjusnemu obrazu nove krinke. Prav nič se torej ne bomo čudili, ako začne naš Cene kakega lepega dne agitirati za »agrarno* stranko, ki, po programu, krščanstvo priznava in ga zagovarja; ako Guštin vdari na so-cijalno demokratično struno ter se oprime načela: Lastnina je tatvina; oziroma, ako se naš Tomo spomni svojih besedij: »Prej bo Cerknica tekla v Novake, ko se jaz spreobrnem*, in se oprime naše S. L. S. Saj pri neznačajnežih je vse mogoče; in zopet bo Gabršček zajam-ral; če še ne bo nič izdalo, bo pa zavihtel svoj pasji bič in iz svoje stranke izobčil nepokorne sinove ! Sicer pa piavi pregovor: »Kedor drugim jamo koplje, pade sam vanjo*. Gabrščeka pa prosimo, naj objavi one »napredne kmete* (!), ki so mu na Cerkljanskem še zvesti in so podpisali znani dopis. To bo lepa družba!
c Police. — Nedavno je šel naš učitelj v Cerkno, kjer sta si pred sodiščem s kaplanom Kosom zrla iz oči v oči. Kako bo vsa zadeva končala, sporočimo svoječasuo. Za danes samo sporočamo, da gre glas po naši vasi, da bosta pričala proti kaplanu vaška krčma t. j. krčmar iu pa vaška harmonika ! Kaj ni značilno to? V boju proti cerkvi podpirala bode liberalno šolo vaška krčma in harmonika ! — Je bilo tako, je in tako ostane tudi v dobi agrarnega političnega švindla, ki svoje »agrarno* krščanstvo trdi s tem, da vernemu ljudstvu usiljuje bogatajni list „SIov. Narod* in njegovo umazano babo »Sočo* ! — Mi zavedni PoliČani dobro znamo, da taki listi prihajajo v hiše slovenskih lahkoživih meščanov, dalje v dome bogatih tržkih pur-garjev in pa še tudi v hiše gotovih vaških gospodov, ki za bankom svitle kronce štejejo ter tudi še v hiše onih, ki vlečejo svoj denar iz raznih kas in svoja nebesa že titfcaj uživajo, a nam trpinom niti vere v posmrtna nebesa ne pustč! .Sl. Narod« in »Soča* sta za vse one, ki so prišli z očitno vero na kant! Pri nas doslej takih ni bilo, vsaj očitno se ni kazal nobeden ; če pa smo se motili v tem in se je zaredilo tudi v tej samoti kaj odpadnikov, se bodo zbirali in zbrani bodo ostali okrog »Soče* in »Sl. Naroda* v učiteljevem bralnem društvu! Dolžnost nas ostalih pa, ki hočemo bili zvesti očetom in očetni veri, zvesti Kristusu Bogu, je ta, da se tudi mi tesneje oklenemo in skupno naročimo še nekaj časnikov, ki nas bodo vzgajali v krščanskem duhu, ki je zmožen žrtev in samozataje, ki nam bodo vzbujali ljubezen do rodne naše zemlje, naj je še tako trda in pusta! —
Za danes pozivamo vse naše somišljenike, ki so bili zapeljani v imenovano društvo in so bili morda celo izvoljeni v odbor, da takoj iz društva izstopijo, da ne bodo g. učitelj mislili, da so vse Police za njimi I — Pride še.
c Novaki. — ,Čitali smo, da ste imeli Goričani sneg. Nsj Vam sporočimo torej tudi mi o njem. Hi smo ž njim bolj bogati, nas je nebo bolj obdanilo z belo odejo, imeli smo gt uže 2 metra na debelo. To niso iale, kaj ne, vi Goričani, ki se uže solnčite na gorkem solncu. V Davči ga je bilo čez 6 pedij (mera od palca do mezinca); nekatere hiie so do stropa zasnte. V soboto so daviki možje oeli dan kidali aneg, da so mogli priti v nedelje do cerkve. Zdravi pa smo kot riba, kar želimo tudi Vam meičanom.
Iz kobariškega okraja.
kd Kobariško. — Tudi Kobarid je imel častMrmoljo videti. Ko je »kmet1* Mrmolja obhodil in se dal spoznati po vseh okrajih in krajih, se je na vsezad-nje spomnil tudi Kobariškega. Zatorej jo je bil zadnji čas prisopihal v naše hribe reševat našega ubogega kmeta. — Sklical je naj prvo shod na Trnovem pri Kobaridu. Govoril je seveda prav lepo o kmečkih potrebah. Tudi zavarovalnico za govedo bi rad ustanovil. Seveda obljube, obljube . . Kakor navadno! — Nato je napravil shod v Kobaridu samem. Zbralo se je v vojašnici nekaj pod sto radovednežev. In tukaj je zopet Mrmo-Ija, kakor gramofon, svojo govoranco lepo izgovoril. — Govoril je in govoril. Seveda se je s kmečkimi zahtevami prav lepo strinjal, tako, da so mu nekateri celo aplavdirali. Toda same obljube nas gotovo ne bodo rešile. — Med shodom so nekateri podivjani pustolovci na prav grd način kazali svojo surovost. Nekatere naše može se namreč popolnoma brez vzroka napadli ter se skušali tpa-ščevati; kar se jim j« pa slabo posrečilo
—	Tako je bilo večkrat med časom Mrmoljevega shoda konec.
kd Kobariška okolici. — Kaj takega pa še ne. — Po Kobariškem, posebno po hribih, so pretekli teden na merili poldrugi meter snega. Kaj takega seveda — čeravno smo v hribih — še stari ljudje komaj pomnijo. Skoraj celi teden je neprenehoma snežilo. Po vseh cestah so morali sneg po večkrat orati. Sneg je napravil povsod premnogo dela. Naši kmetje so v velikih nevarnostih in j skrbeh, kajti ogromni plazovi se trgajo po hribih ter odnašajo v grape in doline senike in „kope“ sena. Pri letošnjem pomanjkanju sena so to za uboge živinorejce hudi udarci. Tudi nekaj poslopij je sneg kruto zmečkal. Da bi le človeških žrtev ne zahtevali grozeči plazovi!
Iz komenskega okraja.
km Plinkovics. — Dne 29. pr. m. nas je doletela redka čast! Gabrščekova tiskarna nam je postregla z nekaj iztisi *Soče“. Najbrže nam jih je naročila kaka dobra duša iz naše občine zato, ker se nahaja v njej neki odgovor „Pr. Listu" št. 7. t. 1. Dopisnik le potrjuje, kar je „Pr. List' pisal, a mislil si: Nekaj vendar treba načečkati. Dopisnik, ki se je pod svoj umotvor podpisal, skuša prati bivšega župana in pravi, da smo se varali, ko ga nismo izvolili v starešinstvo. Mi pa pravimo, da smo se varali takrat, ko smo ga izvolili! Kako resen mož je, pokazal nam je ob raznih prilikah. O tem bomo mogoče se govorili.
O novem županstvu le sumite, kako bode. Ker se je po vašem sumu zgodilo vselej ravno narobe, smemo pričakovati, da bode tudi sedaj dobro. Tako tudi ste sumili o prejšnji g.čni učiteljici Škrbec, da ima volilno pravico v naši občini, a glavarstvo v Sežani je sumilo ravno narobe! In ko ste napravljali „re-kurz“ proti volitvi novega starešinstva in lovili podpise za istega, ste tudi sumili, da bodo volitve razveljavljene, sicer bi vas imeli za tako neumnega, kot je bil oni Ribničan, ki je iskal konja : „Jast prav dobru vajm, da ga ni v tej dolini, pa vseglih grem pogledat." • Ravno tako vas bode varal sum o naši hranilnci in posojilnici.
O slavoloku pravite, da ste ravnali po sklepu starešinstva, ko ste ga dali podreti. To ni res. Sklenjeno je bilo, da se napravi samo en slavolok, in to blizu cerkve, a ne da se mora katerega podreti ; zapisnika ni bilo, a imamo priče. Res obžalovati moramo, da smo pustili kaj takega skleniti. To je bil sad „na-rodno-napredne' vzgoje, katere se sedaj sramujemo. Sprevideli smo, kam pelje li-
beralna vzgoja. Bili smo takrat slepo orodje liberalne klike, kakor ste tudi vi še sedaj.
Kako logično se zvijate, ko oblju-bujete 1000 kron nagrade onemu, ki vam dokaže, da ste koga silili, naj voli tako ali tako v občinski zastop. Saj tega tudi nismo trdili. Pete pa ste vendar brusili, ko ste lovili podpise za .rekurz*. S tem bi mi torej zaslužili ono nagrado 1000 kron. Ker pa vas poznamo, kak možak šte, vam osvetujemo, da denar shranite za one čase, ko ga bodete morda kdaj sami potrebovali, -kajti, ošabnost je napaka, ki se sama maščuje. Klobuk pa le nosite
vi	h glave in čevlje na nogah. A svetujemo vam: Z maslom na glavi ne hodite na solnce. — Ne zamerile g. dopisnik, ker se ne podpišem, ker ako bi se podpisal, bi me imeli za poštenega. Ker se pa vaš sum uresniči vselej narobe, zato se ne podpišem.
Nekdo, na kterega ne šumet c.
Prostovoljno se proda enonadstropna hiša v kateri
Loterijske Številke.
6. marca
Dunaj............... 25	66	73	54	46-
Grader.............. 75	39	29	8	15
je dobro idoča trgovina in gostilna poleg glavne ceste v Modrejah pri Sv. Luciji ob Soči. V bližini se proda tudi travnik z občinsko pravico, ki poseduje gozd. Več se izve pri lastniku Anton Jelenec-u v Idriji. a\ av .\\ ,\\ .\\ A\ AV AV AV
k.________
Iz korminskega okraja.
kr Dolenji*. — Predzanji „Popolo“ mi je prišel slučajno v roko in z njim novica iz rDolegna“, da je med štiri-šimi — podžupani tudi eden „sloveno* G. Žnidar. Kolikor nam znano, Snidar G. ni bil nikdar Slovenec, torej tudi ne more „sloveno G. Žnidar" rušiti nazorov, koje imajo „cristiano-sociali“ v Dolenjem. Kak Slovenec je to, ako, kakor imenuje dopisnik G. Znidar-ja reete Snider, isti govori „blatterando il „Corriere“ itd. mai uua“. Ali ni isti G. Žnidar napravil in priredil na jesen lani slavnost v čast P. Zoruttija?! Takrat ni bil isti Žnidar »blatterando il .Corriere*. Dopisniku pa priporočamo glede „Corrier'-a, ako ima glavo iz cukra, naj ne hodi pod kap. Svoj čas je isti BCorriere“ imenoval dopisnika novice v „Popolo“ „il ben com-pianto". Capito! Zato zavračamo, da se nam prišteva G. Žnidar.
Eden Slovenec.
JVfadinžercir
Fr a ne L a 11 g
kulturni inženir
v Gorici, Via Ponte Isonzo 3Z,
sprejme vsakovrstna dela na pr. načrtovanje in izdelovanje cesi in drugih gradenj, razdeljevanje zemljišč, postavljanje mejnikov, urevanje pritokov in odlokov, napravljanje vodovodov itd.
Njegovi načrti rabijo kot priloga prošnjam za vladno podporo.
V podeljek 15. marca t. 1. ob 1>. uri zjutraj bo v Kamnjah pri Rebku na Goričici
jama dražba
zemljišč in poslopja iz premoženja pok. g. vit. Tonklija. Pogoje pove načelništvo Hranilnice in posojilnice za farno občino Kamnje.
Rojaki!
OGLAS.
Odda se v najem n a q p q f a
za 40 mernikov,	O
posjano z lepim sadnem vrtom, hišo in hlevom za 10—15 govedi in 10 prašičev. Daje se od istega posestva tudi samo njive za 4 živine s hišo in hlevom na lepi ravnini do sv. Jurja, na Prezre-n j a h pošta Podnart. Obvestila daje gospa Jera J e 1 e n e c na Prezrenjah, ali pa Janez J e 1 e n e c, župnik na Ledinah pošta Idrija. —-
Kinematograf Salon Central.
PROGRAM:
Za videti samo od 7. marca, do 1.3. marca.
Madeira. — Komično: Mož iz lesa. — Komično: Govorite Vi Francosko? — Ameri kanska junakinja, pretresoječa velika senzationelna drama v 45 napetih oddelkih. — Kraljevstvo ljubezni. — Mali prodajalec kipov, velika dramatična predstava iz življenja v 30 oddelkih. -- Komično:
S	a n j e policista.
Znižane cene!
Predstave ob delavnikih ob 5, 6>/» in 8 uri zvečer. V nedeljo predpoldne ob *!,11 uri predp., popoldne ob 2., 3.,
4.,	5., 6., 7. in 8. uri.
*********
NOVA TRGOVINA
s špecerijskim, kolonijalnim blagom, jestvinami in vsakovrstnimi časovnimi predmeti tvrdke
A. & F. ANDERVVALD GORICA
v hiši sl. ^Centralne posojilnice11, pripororoča se p. n. slavnemu občinstvu in vsim čast. slojem za prav mnogobrojna cenjena naročila.
Vedno sveže blago, točna postrežba in za vsakogar najskrajnejše cene!
m
ii>    	v
za one ki nosijo klobuke in žrevlje.
Tvrdka J. MEDVED GOBICA
otvori v „Čentralne posojilnice^ velikansko zalogo čevljev in klobukov.
Kor založi omenjeno trgovino s popolnoma novim blagom, razpeni sedanjo zalogo izdatno pod ceno, kakor: reviji za ženske se dobe od -t kron naprej
57 moške	^
•JOOO klobukov le dobre kakovosti po kron 1, *2, ’•).
Kdor zamudi to priliko, sovražnik je svojemu žepu.
Priloga „Prim. Lislu“ št. 10. z dne 11. marca 1909.
O Gabrščekovi nedoslednosti.
II.
Pred razkolom ie je lepe! Gabrfčak ib duhovne, po I. 1899 p« je razsajal proti njim. L. 1891 je pisal: Tem agitatorjem po deželi je glavno agitacijsko orožje: proč a farji I T-v pisar je napadel naiega urednika (GabrSSeka) t nedeljo na tolminskem trgn v pričo 6 mož a surovimi besedami: .Kaj far I Far je fari Far naj ostane t spovednici, na prižnici in pred oltarjem, t politiko pa naj ae ne mela 1“ In proti takemn nesramnemu blatenju Tonklijevega plačanca moral ae je nai urednik očitno postaviti po robu ter braniti duhovtko čaat in pravico. In to geslo je vrženo od Tonklijevih pomagačev povaod po deželi, kjer je kako naaprotje med duhovniki in župani in drugim ijnditvom. Pohujšanje v celi deželi je tako veliko, da v bodoče bo težko več amagati a kandidatom, ki noai .črnj suknjo".
Tako je delal in pisal Gabriček pred leti. Po raakoiu I. 1899 pa je bil .Proč a farji 1“ bojni klic Gabričekov in njegove .Soče". V .Soči* in na raznih (hodih ponavljal je on in njegov pobratim ▼ raznih varijacijah besede: Proč a farji I Far naj oatane v spovednicah. In glejte čudno naključje! Na iatem mestu, pred krčmo g. Kranjca v Tolminu, kjer ae je moral Gabriček 1. 1891 poataviti .proti takemu nesramnemu blatenju ter braniti duhovako čaat in pravico", so vpili „Sočiniu privrženo! L 1901 na dan državnozborske volitve: Proč a farji I Živio Oskar I Živio Riomanje I
Gabriček je zahajal pred leti k tedanjemu goriikemu kneaonadikofu dr. Zorna ter ga opetovano prosil, naj biga blagohotno opozoril, ako bi .Soča* ali .Primorec* atorila kaj takega, kar bi bilo t verakem obziru opomina vredno. Ob papeievi petdesetletnici ae je Gabriček knezonadikofa poklonil ter mn izročil a posebnim spremljevalnim piamom po eden iztia slavnoatne izdaje „Soče“ in .Primorca". Poprosil je ikofa, naj bi naznanil na pristojnem mestn ta znakuda-nosti in zvestobe do av. Očeta. Ko si je Gabriček i. 1896 najel prvrga urednika-alamnjača, priporočil ga je avojim naročnikom a priporočilnim pismom kanonika dr. Jrgliča, sedanjega ljubljanskega ikofa I
In po razkolu? Po razkolu I. 1899 je objavljala Gabričekova »Soča* umazane .Tutti frutti* ter napadala ves du-hovski stan z besedami: „Duhovičina izsesava od pamlivekov ubozega kmeta od rojatva do smrti; duhovičina se boii le navidezno za ohranitev vere in narodnosti, njej gre le za „biro" in nad-vladje v narodu". .Soča" je v avoji blaznosti celo zahtevala, da mora alovenski kmet reipekt zgnbiti pred dnhovičino, kakor ga je že zgubil pred grajsko goapodo I
* *
#
Denunciacije so bile tudi pred leii sredstvo, katerega ae je posluževala politična atraat. A kako je tedaj obaojaia Gabričekova .Soča* tako počenjanje I Ko je pred leti napadal neki list prcfs-aorja Berbuča, pisala je : .Gospodje dobro vedo, kaj zuači v Gorici spravljati uradnika v avezo a politiikimi homt-tijami. Trebi ga je uničiti, treba je iskati vae možne prilike, da se z lažjo plane po njem, kar utegne pomagati, da prof. B. izgine a poti, kjer ga ne marajo videti".
Kar je .Soča* takrat grajala, to je vprizarjala po razkolu ona aama. Ista .Soča" je pisala I. 1899 o istem profesorju tako-le: C. kr. prof. na goriiki realki g. Ivan Berbuč. Ta mož je stal letoa nekako na čelu vsej agitaciji proti
dr. Tumi — in pri politiikem hujskala .Gorica* je glavni insprator, daia tega rovar; tra in mesarjenja.
*	*
O
Človek, ki ne more živeli t rez prepira, prepirati ae je moral tudi s .Slov. Narodom" in dr. Tavčarjem. Leia 1898 je bil povedal dr. Tavčar Gabrščeku nekaj britkih resnic. Gabriček je na to odgovoril med drugim tudi to-le: .Dr. Tavčar ne more živeti, ne more politi-kovati brez takih duhtečih cvetic ! Vsak po svoje I Kolikor je ta mož skvaril, ne popravi dvajset Hribarjevi Na brcanje .Slov. Naroda* ne bom reagoval, saj je aploino priznana surovost in neotesa-noat sedanjih matadorjev, ki so se polastili tega prvrga narodnega glasila v večno ikodo in sramoto prelepemu naslovu". — Še I. 1899 Čitamo v .Soči*: .Glas se iiri, da peia Tavčarjev zago-vorniiki talent". — Nekoliko let poprej pa je pisala .Soča": .Politika pri .Narodovi" gospodi je dosegla a svojim podlim in zlobnim ravnanjem, da je med .Sočo* in med sedanjimi kolovodji okoli .Slov. Naroda" zavselej pretrgana možnost prijaznega občevanja. Z ljudmi, ki a tako mirno vestjo lažejo in obrekujejo, nočemo nikake prijazne zveze*.
Tako se je lasal Gabriček pred razkolom a .Slov. Narodom* in z dr. Tavčarjem.
O kranjaki narodno-napredni stranki pa je pisala Gabričekova .Soča* pred leti : .Soča" se odvrača od kranjske narodne atranke, odkar plava v milosti dvigajočega se nemikntarstva. Narodna atranka, kakorina je danes, ne zasluži več tega imena, kajti oddaljila ae je od programa, aklenjenega na shodu zaupnih mož; od onega shoda do danea ni atorila nič pozitivnega, pač pa je srečno prijadrala v .varno" okrilje ljubljanskega nemškutsritra, kamor ji Primorci nočemo slediti*.
Tako je piBala .Soča" pred leti. Kaj vidimo pa danes? Pod krinko liberalizma se je približal Gabriček .Slov. Narodu" ter pri njem iskal pomoči in jo tudi naiel. Zdaj se brati z istimi kolovodji okoli .Slov. Naroda", a katerimi je bil pretrgal za vselej možnost prijaznega občevanja I Goriiki dopisniki ao zlorabili .Slovenski Narod* od I. 1900 naprej v svoje strankarake namene; zlorabili ao ga celo o priliki odkritja nagrobnika S. Gregorčiča, ko ao begali javnoit z raznimi nearamnimi lažmi.
.Soča" je pisala 1.1895 : .Te dneve ao priobčili nekateri italijanski časopisi posnetek okrožnice, katero je razposlal tržaiki ikof o priliki prihodnjih »terskih deželnosborskih volitev. V tej okrožnici prepoveduje duhovičini, da ae ne sme. pečati a strankarskimi borbami in da sploh ne sme nplivati ni na desno ni na levo. Duhovnik ima državljanske pravice kakor vsak drug!, aii te pravice ao ilu-zorične, ako jih ne ame izvrievati. In zato se pridružujemo tudi mi vsklikn .Naie Sloge*: .Paatirji naj bi torej mirno gledali, ko jim volk ovce kolje I"
Glejte doalednoat Gabričekove .Soče* 1 Danea zahteva ona in njeni mazači, naj bi goriika duhovičina mirno gledala, ko ji Užiiiberalni volkovi ovce koljejo 1	(Dalje	pride.)
Iz fržiškega okraja.
tr Iz Devina. — Radovedni ste morda, kako branimo na obalih jadran-akega morja zadnjo poatojanko ob Adriji.
Bo ži čn ica I Tudi tn imamo „L?-go NazionsU* ki a svojo občeznano raz-aipnoatjo lovi otroke v svoje prostore. Da bi vsaj malo atcpili ti privlačni aili nasproti, amo tndi letos napravili božičnico. A, glejte I Naii .narodnjaki" so se radi tega, ker je bil pripravljalni odbor
za božičnico, v nsiih rokah, popolnoma odtegnili, darovali so le mslo, da skoro
—	nif. Ia predsednik kr. iol. sveta ni Se celo dovolil, da bi priredili božičnico v prostorih Ijndske šole. Ssve, saj več nese držati roko Italijanom. Kljub temu pa je božičnica dobro uspela, ker so se spomnili rodoljubi pa drugod, da Se celo iz Ljubljane je priletel znaten dar . . .
Praznovanje puata. Liberalno druStvo .Ladja* je priredilo svojo veselico s plesom. Vspela je veličastno — slabo. Ne radi gg. pevcev in igralcev iz Nabrežine, oni so pod spretnim vodatvom g. učit. Utcarola nastopali, kakor povaod, krasno, ampak obisk — ne klavrn — obiska sploh ni bilo. Zato pa ao ti .narodnjaki" sedaj, ko je imela .Lpga" ples, ili na njen ples, češ, prihodnjič pridejo pa oni k nam. Toda takega posojila ne poznamo 1 .Lega" v Devinu ni sploh nikdar ie za Slovence ekaiatirala, ne pa da odbor drnitva .Ladje" ae ndeleži ofi-cielno in tudi naie slovensko učiteljstvo in uradniitvo obiskuje aebi nasprotne prireditve. Pies .Lege" je bil aeveda pri g. .slovenskem* veleposestniku Federicco Plesa n, kateri je pri nekem .L«ginem“ plesu preskrbel cel zaboj žigic v korist .Legi". To vam je narodnost aiovenska v Devinu I
Ako bi mogoče kdaj izginil Devin iz tvojega naročja, o mati Slava, ne bomo mi tega krivi, ampak oni, ki imajo narodnost vedno le na jeziku . . .
Več Občinarjev.
tr Za slovensko šolo v Devinu je daroval 42 kron veleč. gosp. dr. VI. Pegsn, deželni poslanec in odbornik v Ljubljani. — Veleduinemu darovatelju presrčna zahvala. — V isti namen je zložila vesela družba v Dornbergu 160 K.
Bog daj mnogo poanemovalcev v čast in raat slovenske domovine.
Od te svote je knpil g. kaplan potrebnim iolarjem molitvenike, ostalo ae je naložilo v kmečki hranilnici in posojilnici v Devinu.
V	Devinu, dne 3. marca 1909.
Pecikav, Golja.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko s i ro t i š č e *:
Franc Mikluž, Pevma 1 K; Podgornik Anton, Braklya 3 K ; Jernej Kopač, zaslužek pri oporoki, 4 K; Izan Koko-iar, župnik 10 K; Korte Alojzij, dimnikar, Gorica 40 v; Uohor Plesničar, trgovec 1 K; P. F. 1 K; Antonin Gabrijelčič, Anhovo 40 vin; Edvard Štrekelj, vikar 4 K; P. n. g. dr. A. Pavlica 14 K.
Bog poplačaj stotero 1 Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vladoNj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. I
Za .Slov. krič. soc. zvezo": Veleč. g. Kovačič Iran, župnik 10 K;
Za Alojzi j evišče:
Antonin Gabrijelčič, Anhovo 1 K.
Za kratek čas.
Jaka pride ves moker po poti od Vipave; tu ga sreča Lnka ter vpraia:
.L;ubi Jaka, kaj ae ti je zgodilo, da si ves moker?" Jaka: „V vodo i en padel, zapletel aem ae v korenjike in nisem vedel, kako se odtrgati." Luka: .No in kaj si storil*? Jaka: .Kaj? Šel nem domov po nož ter korenjike porezal in se? tako rešil."
Neki bahač je silno rad pripovedoval o avojih junaikih činih. Nekfga dne se je Sirokonstil, kako je v vojski z Italijani brez strahu nekemu sovražniku odrezal uiesa. .Zakaj pa samo uieia, zakaj ne tudi glave?* ga vpraia neki posluialec. .0, glavo ao mu že drugi prej odsekali."
Okoli 40 panjev Čebel močnih plemenjakov prodajo dedeči pok.
Janeza Žbogarja v Lozicah
pri Kanalu. — Cena boljšim panjem je po 12 kron, slabejše po pogodbi.
Martin Žbogar, sin Janeza.
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izbčr raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal, slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	■■
Za mnogokrojna naročila se toplo priporočam	w
ANTON BREŠČAK.
JVfaznariilo.
„Centralna posojilnica rcgistrovana zadruga z omejeno zavczo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 4V'0 (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 5Y|0 (pet in en četrt od sto;
b) , menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron '1 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 190S.
ODBOR.
1
Prodajalna RatolišhBga tish. društva  = V Trstu ■■■ —
ppi veliki pošti — ulica delle Poste št. 9.
se priporoča za nakup raznih molitvenikov, kipov, križev-rožnih vencev, podob malih in velikih, svetinj, cerkvene obleke, vo-šfienih sveč, pisarniških potrebščin i. t. d. i. t. d. i. t. d.
Ha časa sv. misijona lepe misijonske podobice z slovenskim besedilom. Ob 50-Ietnici mašništva sv. Očeta: podobe pija x. na platno z lepim okvirjem.
Zaloga tishovin za častite župne urade.
Za obilo naročil in obiska od čč. gg. duhovnikov kakor p. n. občinstva se priporoča z velespoštovanjem
„Katol. tisk. društvo" TRST.
nmiastsistmm
Zalogo pohištvo.
i Podpisani naznanjam slavnemu ob-• činstvu v mestu in na deželi, da sem ‘ otvoril zalogo vsakovrstnega pohištva in ' imam svojo lastno delavnico. Sprejemam naročila iz mesta in dežele; priporočam ! se velečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu in vsem drugim cenjenim odjemalcem za obilno naročbo. — Cene | zmerne in poštene.
Z najodličnejšim spoštovanjem.
vedno udani
mizarski izvedenec
Alojziji Kerstan,
Gabrovica 13, p. Komen.
gyousEi$
Lekarna
tristofuletti t Girici
Prave ln edine žel. kapljice
■ mamko sv. Antona Pado-vanpkega.
Zdrarilna m o č teh kapljic je ne-prekosijiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žiičico (Vw.tTenmin.mk.) p0pij0.— Okrepi
telodec, storž, da zgine v kratkem latu omotica in ii-l notna linoit (mrtvost). Te kap.
“ Ijice tndi stor6, da llovek raje ji
Ctna steklenici 60 vin.
--------------------------------Jr
1
Prosiva lahtevatl listke!
t
= urar c. kr. državne zeležnice
v GOBICI, Gopla ulita št. 52.
Zaloga.
Podpisani priporoča p. n. občinstvu v mestu in na deželi svojo
trgovino z lesom, cementom, peskom, drvmi in ogljem
na Volčjidragi pri postaji c. kr državne železnice.
Josip NARDIN, trgovec.
VIKTOR TOFFOLI
o
0
O
a
i o
h
O
M
O
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC i ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso npeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pampe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Gene nizke, solidna postrežba!
Brna krono ia|rade izplačava vsakemu, kdor dokaže a potrdili najine nove a erikuske hla|ajae, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
S
a
i
Prosiva lahtevati listkel
(SORICA
Velika zaloga oljkinega olja iz naj-_________ ugodnejših	krajev	_______
er
4
i
********
*10
Goriška zveza *
Jedilno olje
Jedilno fino K 1*04 istrsko	„
Corfu	„
Puglie	„
J psih vinski
1-20
1-20
1-28
po 96 v. liter
Marsiglia ... K 1’28 Bombay . . . . „ 120
Bari.............„	HO
Lucca.............  160
najfinpjje . . . „ 2-— Milo in luči. Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 20 in via Se-minario 10.
Ug'"
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovana zadruga z omejeno zavezo
posreflnje pri nakup kmetijskih potrebščin in pri prodaji •'v* "V kmetijskih pridelkov. v "V
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE1 v Gorici, TEKALIŠČE JOS. VERPI ŠT 32
•"DeJl
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Gosposka ulica 1 Raštej 32.
Zaloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in otroke. Nžročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje v prid družbe sv. Cirila in Metoda.
Namizno jabolka
fine vrste po kron 14—16 —18 za 100 kilov iz kolodvora Litija nudi J. Raz-boršek Šmartno pri Litiji. Korbica 5 kilov kron 220 a\ av a\ franko m m av
^ Odlikovana pekarija ^ ^ in sladčlčarna ▲
| K. Drašcik |
^ v Gorici na Kornu +
(v lastni hiti)
(v lastni hlii)
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance ln poroke, pince Itd. Prodaja različna fina vina in likerjev na _ drobno ali v orig. buteljkah. Prl-
♦ poroča se sl. občinstvu. Cene Jako nizke.
s
i
Svoji k svojini!
Staroznana narodna tvrdka:
Minil. Pečenko
GORICA, ulica Jos. Verdi 26
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi in črnimi vini iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s pylzenj-Sklm pivom „prazdroj“ iz sloveče češke »Meščanske pivovarne", in izbornim proti-vlnskm pivom iz pivovarne kneza Schvvarzenberga v Protivinu na Češkem, in sicer v sodčekih in steklenicah; z domačim pristnim tropinovcem I. vrste, lastnega pridelka v steklenicah.
Vino dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države v sodih od 56 lit. naprej franko goriSka postaja.
Cene zmerne.
nmaž -'
Raznovrstne
Volnene in bombažasfe obleke, svilene šerpe in rute
prodajam za VVIikonoč po . znatno znižanih cenah.
*****
FRANC ROVHIKilH,
manufakturna trgovina (i 0 K I C A v Haštoljn st. H>.