Nadaljevalni poduk in ljudska sola. (Govoi- poslanca Robiča v državnem zboru dne 24. aprila 1894.) (Konec.) Najvišje načelo za odgojo se vendar glasi: podučuj naravi priinerno! To se vendar ne pravi druzega, kakor: zidaj na to, kar je že tukaj, na posebnosti otrokove! Jo-li mogoče, da bi se poduk in odgoja prav umerila posebnostim otrok, ako se še na otrokov materin jczik ne ozira? Pa ne le nevzgojevalno, temveč tudi nepolitično je, narodu jemati materin jezik. Jezika se drže vera, nravi in šega. Če se vsiljuje tuji jezik, zgubljati se mora živost verskega predstavljanja, nravi in šege. In vendar se smatra Ijudska šola na Koroškem v onih delih dežele, koder bivajo Slovenci, samo za učilnico in vtepovalnico tujega jezika. Da pri tacih razmerah sploh ni mogoč vspešen poduk, zlasti ne poduk v veronauku, to je jasno. V tacih šolah se glavna naloga Ijudskih šol, versko-nravna vzgoja, doseči ne more. Kako je mogoč vspešen poduk v veronauku, ako otroci v materinščini še čitati in pisati ne znajo, kakor je to povsod v slovenskih delih Koroške in ne redko na Spod. Štajarskem. V času, ko se vedno bolj kaže razuzdanost rfltnepokorščina, vedno bolj naglaša prevrat družbinega reda, bi se posebno moralo gledati na versko-nravno 'nalogo šole. To je pa le mogoče, ako se v ljudski šoli v raat&rinščini podučuje. "VJaz nisem proti učenju nemščine ondi, kjer jo zaiitevajo razmere, n. pr. ob jezikovni meji, ali lo naj se godf o pravem easu in na razumen način. Nemški pedagog Diesterweg — in temu bodo verjeli morda tudf ^^JI^MgU-ueffTii ErepITe' YO?i^"zravon' mjeziku se sme še le začeti, ko se je materinščina loliko utrdila v duhu otrokovem, da se razvoj misljenja in jezika več ne ovira in moti, ako zraven pride nov jezik". In drugi Se, slavnejši pedagog pa pravi: «Ueenca učiti tujega jezika, dokler popolnoma ne zna materinSčine, je ravno tako, kakor bi kdo učil jezditi sina, ko še hoditi ne zna«. Gospoda moja! Ze v lanski šolski razpravi scm omenjal peticij slovenskega naroda v Trstu in Goriei za osnovo slovenskih ljudskih šol in prosil učno upravo, da obrača tej stvari vso pozornost svojo. Pcticije so utemeljenc v zakonu in prosilei imajo popolno pravico zahtevati, da se -njih želji ustreže. Ko se je v proračunskem odseku sklenila resolucija, ki se glasi: »C. kr. vlada se pozivlje, da obraea vso pozornosl Ijudskemu šolstvu na Primorskem in zlasti skrbi, da se izvedo zakonita doloeba, da se vsem otrokom, ki so dolžni obiskavati šolo, omogoči poduk v materinšeini po za to zmožnih učiteljih, tako za gotovo upamo, da bode vlada skrbela, da se na Primorskem izvedo zakoni za cesarja zvesto slovensko prebivalstvo." Gospoda moja, mi čntimo, da se dosledno in sistematično prezira v učnem oziru na KoroSkem in Spodnjem Štajarskem slovenski narod, da ne more doseči pravice. Opozorim, ne glede na KoroSko, na to, da je na Štajarskem nad 400.000 Slovencev, pa nimajo nobenega zastopnika v deželnem odboru in deželnem šolskem svetu. Odkritosrčno obžalujem, da se je tudi na štajarskem razvilo narodno nasprotje in prenoslo v socijalno življenje, katero nasprotje Skodnjo tucli gospodar.skemu življenju. Odkritosrčno želini, da bi mi Slovenci z nemSkimi sodržavljani v miro živeli; ali Stajarski Nomci morajo se sprijazniti ?. mislijo, da je v zeleni Štajarski nad jedno tretjino prebivalstva slovenskega, ne smejo ovirati našega prizadevanja, da nravno in gmotno povzdignemo svoj narod. Gospoda moja! Ge pomislimo, kako stališče so zavzeli nemški nacijonalci v celjski zadevi, moramo pač tako upanje vedno bolj zgubljali. Kako je besnel poslanec dr. Foregger na razprave z jasnega in stvarnega staliSča gospoda Šukljeja! In kako neokusno se je široustil poslanec pl. HofTmann, ko je mirno stvar naslikal g. Vošnjak. Poslanec pl. Hoffmann sklicuje se na informacije, katere je baje dobil iz dobrega vira, da sedaj v slovenskih ljudskih šolah napravlja otrokom velike težave novoslovenski pismeni jezik, ki se jako razlikuje od domauega pismenega jezika. Gospod poslanec naj se le pomiri! Mnogo let sem imel čast, ogledavati eisto nemške ljudske šole in odkritosrčno priznavam, da spomin na lo mi je še danes jako prijelen, in to tem bolj, ker so mi nemški učitelji, s katerimi sem nekdaj uradno občeval, svoje zaupanje in prijaznost ohranili do današnjega dne. Pa to sem v vseh nemških nižjih šolah opazil, da narečje, s katerim vstopijo nemški otroci v šolo, se od pismenega jezika bolj razlikuje, nego je to pri slovenskih otrocih. Gospod poslanec mi torej ne bode zameril, ako se ne spuščam v daljše razprave njegove, ki so v popolnem nasprotju z dejanjskimi razmerami. Vse vprašanje se je od nasprotne stranke obravnavalo le s strankarskega in agitatoričnega stališča, in sicer na način, kakor bi se z dovolitvijo neznatne ali pravične zahteve omajali temelji države, na način, ki očitno kaže znamenja smešnosti in torej ne zasluži, da bi ga natančneje ocenjeval. Gospoda moja, končno izjavljam, da mi zaupamo gospodu učnemu ministru, in to tem. bolj, ker je on kot glavno načelo proglasil dolžnost vlade, skrbeti za kulturne potrebe vseh narodov države. Nadejamo se, <lsi _Niprrn_okscelenca uveljavi in izvede ta načrt. Potem ' ' .iV'"«1' uprave, kakor si je poslavil njegov rojak ncminljiv spomenik z urejenjera avstrijskih financ. '¦*