Glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Uttl U JU l-m o mesto Lastnik in Izdajatelj: Okrajni odbor SZ DL Novo mesta — Izhaja vsako sredo. Posamezna številka 10 din. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120din; plačljiva Je vnaprej. Za inozemstvo 000din ozlr. 8 ameriške dolarje.—Tek. račun pri Komunalni banki v Novem mestu, št. 60-KB-16-2-24 Stev. 32 (386) Leto VTI1 NOVO MESTO, 7, AVGUSTA 1957 Urejuje uredniški odbor. — Odgovorni urednik Tono Gošnik, Naslov uredništva ln uprave: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 30. Pošt. pred. Novo mesto U Telefon uredništva in uprave: št 127. Rokopisov ne vračamo. Tiska Časopisno-založniško podjetje »Slov. poročevalec« v Ljubljani. Za tisk odgovarja F. ~'evel za več Industrija obutve, BELT, BOR, N0V0LES, farmacevtski laboratorij KRKA, BETI, Industrija perila Sn nov obrat Telekomunikacij v Mokronogu bodo letos povečali proizvodnjo in dvignili narodni dohodek okraja — 15 milijonov za obnovo gradu Otočec in ureditev njegovega gostišča — Pomembna sredstva odobrena tudi za razširitev gostinskih in turističnih objektov Letos v našem okraju ne bomo gradili novih industrijskih naprav, pač pa bo več podjetij z investicijskim kreditom znatno povečaio in izboljšalo proizvodnjo. Nekatera podjetja v okraju so pokazala veliko iniciativo pri ubiranju dokumentacije in izdelavi načrtov za povečanje proizvodnje, zato so tudi uspela pri natečajih za investicijska posojila. Pri tem so imela vso pomoč občinskih odborov in OLO. Investicijski kredit so dobila dosedaj podjetja: Industrija obutve Novo mesto v skupnem znesku ckoli 24 milijonov din. Kredit bo podjetje porabilo za nakup strojev in nadzidavo stavbe za eno nadstropje. Podjetje BELT v Črnomlju je dobilo kredit 41.5 milijonov za dograditev pogonskega obrata in nakup strojne opreme. Občinski ljudski 'odbor Novo mesito je dobi; 15 milijonov kredita za obnovo gradu na Otočcu in ureditev gostišča v tem gradu. Te dni je dobilo odobritev za, M milijonov kredita tudi Zdravilišče Dolenjske Toplice. Kredit bo porabljen v dveh letih za gradnjo odprtega ba/ena. Industrija čevljev BOR v Dolenjskih Toplicah je dobila "2 milijona investicijskega kredita za dograditev novih prostorov, v katerih bo podjetje znatno povečalo proizvodnjo. Podjetje NOVOLES je dobilo dinarska in devizna sredstva za nakup večjega stipoja za proizvodnjo zelo iskanega izdelka iz iesa." Podjetje Farmacevtski laboratorij »Krka« je dobilo 13.5 milijonov kredita za nakup opreme in strojev. Tovarna trikotaže BETI je dobila 3,600.000 din za električne inštalacije in nakup strojev. Po dolgem prizadevanju bo dobil prvi industrijski obrat tudi Mokronog in 6icer delavnico tovarne Telekomunikacij. V teku so razgovori za dodelitev kredita za ta obrat. Dosedaj še ni rešeno vprašanje investicijskega kredita iz zveznega sklada za NOVOTEKS za nakup strojev za predilnico v Metliki, za rudnik rjavega premoga v Kanižarici ter kredita podjetju »Gorjanci« za nakup avtomobilov. Podjetje je Prebivalstvu Novega mesta V dneh 10. In 11. avgusta bo Novo mesto pozdravilo •v svoji sredi več tisoč članov prostovoljnih gasilskih društev z vse Dolenjske ter iz ostalih krajev naše republike. Dolenjski gasilski dan bo mogočna manifestacija prostovoljnega gasilstva na Dolenjskem in bo hkrati obračun nesebičnega dela, ki so ga društva opravila v več desetletjih svojega obstanka. Novomeščani! Izkažimo se v teh dneh hvaležni *a nesebično in požrtvovalno delo tisočim članom prostovoljnih gasilskih društev, ki ne varčujejo svojih moči, truda in zdravja, da v nesreči pomagajo človeku In branijo ljudsko premoženje pred uničujočimi plameni. Pozivamo prebivalstvo, da Izrazi svojo hvaležnost in priznanje tej humani in v našem gospodarstvu tako po-ečani proizvodnji, uvažati vsako leto več surovin in polizdelkov in bi porabili za to še več dragocenih deviz. V nobenem primeru pa ne smemo zmanjševati uvoz surovin za predelavo, saj bi to zaviralo proizvodnjo, ki sedoj lepo napreduje. Prav tako ne moremo zmanjševati uvoza blaga za široko potrošnjo. S tem da uvažamo motorje, hladilnike in podobne izdelke odtegujemo znatna sredstva od nakupa blaga, ki ga nam primanjkuje. V razvitih deželah kupujejo potrošniki mnogo več blaga na kredit kot pri itas. Zato dajemo tudi mi vedno bolj ugodne potrošniške kredite, kajti pri ocenjevanju odnosov med kupno močjo in blagovnimi skladi lahko upoštevamo tisti del plač, ki je že za nekaj let naprej odtegnjen s trga. Vsekakor bi bila najboljša rešitev, da pospešujemo izvoz. Za uspešnejši izvoz pa niso potrebne le premije in drugi ukrepi, marveč tudi sposobni kadri. Z državami na vzhodu na pr. imamo dobre politične odnose, 2ato bi lahko imeli z njimi tudi dobre gospodarske stike. Toda, ker so naši kadri v zunanji trgovini usmerjeni le na evropsko tržišče, se dogaja celo to, da kupujemo blago iz Indije ali Burme preko Anglije, kar seveda uvoz močno podraži. Čimprej*bomo morali doseči neposredne trgovske stike s temi deželami in se izogniti nedonosnemu posredništvu. V te dežele smo sicer letos izvozili za okoli 700 milijonov dinarjev več blaga, toda istočasno se je povečal tudi uvoz, tako, da je naša plačilna bilanca s temi deželami za več kot 3 milijarde pasivna. V prvem polletju smo sicer izvozili precej več končnih proizvodov, to je strojev, tekstilnega blaga, usnjenih izdelkov, toda še vedno ne toliko, da bi bili lahko samozadovoljni. Prav v vzhodne dežele bi lahko izvozili še veliko več končnih proizvodov. Zato pa so potrebni tudi sposobni uslužbenci in prav bi bilo, če bi organizirali posebno akademijo, v kateri bi se vzgajali kadri, ki bi delali v tej važni gospodarski panogi. Ne glede na to, pa bi lahko z pri-zadevnejšim delom že do konca leta povečali izvoz blaga. Se nekaj podatkov o izvozu in uvozu v naši republiki bi zapisali. Iz Slovenije smo izvozili v prvem polletju za nekaj manj kot 9 milijard dinarjev blaga. To pa je za 2 milijardi in 100 tisoč dinarjev več kot lani v istem času. To je vsekakor izreden uspeh, vendarle pa moramo upoštevati, da se je hkrati povečal tudi uvoz za nekaj več kot 3 in pol milijarde dinarjev. Tudi ti podatki nas opozarjajo na to, da bomo morali še precej storiti, da bi izravnali našo zunanjetrgovinsko bilanco. Pozdravljeni čuvar?? našega imetja! Sodeč po pripravah in številu prijavljenih, bo Dolenjski gasilski dan 10. in 11. avgusta letos v Novem mestu pod pokroviteljstvom predsedniki OLO Franca Pirkoviča, mogočna manifestacija prostovoljnega gasilstva vse Slovenije. Predvidevajo, da bo za ta praznik gasilstva . prišlo v dolenjsko metropolo 3.000 do 4.000 gasilcev iz vseh krajev Slovenije, najavljeni pa so tudi gostje iz drugih republik. V Sloveniji štejejo gasilske organizacije nad 64.000 aktivnih članov in članic, ki so organizirani v 1.330 društvih. V našem okraju je vsak trinajsti prebivalec aktivni gasilec. To je mogočna armada prostovoljnih zavestnih braniteljev in varuhov ljudskega premoženja, pripravljenih vsak čas ponoči ali podnevi, v lepem aH grdem vremenu priskočiti na pomoč bližnjemu v nesreči. Velik družbeni in človekoljubni pomen gasilstva nI mogoče dovolj poudariti. Novo mesto bo v cvetju in zastavah toplo pozdravilo ob Dnevu dolenjskih gasilcev vse zastopnike gasilskih organizacij iz Primorske, Gorenjske, Štajerske, Koroške, iz Ljubljane ln drugih krajev. Naši dolenjski gasilci pa se še posebej skrbno pripravljajo za tovariškl sprejem gasilcev ln gasilk iz drugih krajev in bodo storili vse, da se bodo tisti dan počutili med nami kar najbolje. Zato iskreno pozdravljeni prostovoljni čuvarji našega imetja v dolenjski prestolniol v Novem mestu, pozdravljeni hkrati tudi drugi dragi gostje. Na pomoč! 10. AVGUSTA ob 20.30 url: AKADEMIJA v Domu ljudske prđsvete v Novem mestu. Po akademiji GASILSKA NOC NA KRKI In KONCERT Zelezničarske godbe na pihala ix Zadanega mosta (na Loki) 11. AVGUSTA ob 9.30 uri: ZBOR na Glavnem trgu z razvitjem prapora Dolenjske gasilske zveze. — Ob 11. uri: gasilska parada preko Glavnega trga. — Ob 15. uri: nastop gasilcev in pionirjev na Loki z zaključno mokro vajo Pridite, udeležite se prireditev naših požrtvovalnih gasilcev! * Mladinski Šahovski turnir Jugoslavije: Začele so se borbe za prvaka Pretekli četrtek so prvič srte-kle ure na turnirju za letošnje mladinsko šahovsko prvenstvo Jugoslavije. OsemnGjst najboljših mladincev lz različnih krajev naše države se je spustilo v boj za fini boljši plasman ln za naslov najboljšega mladinca — šahista Jugoslavije. Letb* so prvič zastopane vse republike. Tudi Crna gora, ki je bila zadnja leta brez predstavnika, ima svojega zastopnika — Zivkoviča, ki je doslej pokazal dobro Igro, zlasti v partiji z dosedanjim državnim prvakom Karanjcem. Tu pa je pokazal še svojo drugo, slabšo stran. Ko je imel že dva kmeta ln kvaliteto več, se je zaradi časovne »tiske, ki pa ni bila prehuda, ustrašil nadaljevanja partijo in Je sprejel ponujeni remi. Karanjac Je bil že v tretjem kolu pred porazom, rešila pa sta ga lasten ugled in plahost nasprotnika. Svečana otvoritev turnirja Je bila v četrtek dopoldne v Domu .11 A, medtem po se je prvo kolo pričelo ob pol štirih popoldne. Svečani otvoritvi so poleg vseh osemnajstih udeležencev turnirja prisostvovali tudi številni gostje, tako predsednik OLO tov. r.r-kovlč, predsednik Šahovske zveze Slovenije tov. Turnher, predsednik Okrajne Šahovske zveze tov. Belopavlovlč ln drugI. Otvoritev je kot vrhovni sodnik turnirja pričel tajnik Šahovske zve--ze Slovenije Ernest Kapus, , za njim pa so udeležence pozdravili še tov. Turnher v imenu Šahovskih zvez Jugoslavije in Slovenije, tov. Belopavlovlč v imenu okrajnega šahovskega foruma kot prireditelja turnirja ln v Imenu novomeških ln dolenjskih šahl-stov, ob koncu pa še predsednik OLO tov. Pirkovič. Vsi so izrazili zadovoljstvo, da Je letošnje državno prvenstvo prav v Novem mestu, kjer se kvaliteta šaha neprestano dviga. Po pozdravnih nagovorih so udeleženci izžrebali svoja mesta v turntrskl tabeli, nato pa je bila otvoritvena sve- čanost zaključena. — Popoldne, pred začetkom prvega kola. Je glavni sodnik tov. Kapus udeležencem razložil turnirski pravilnik, razpored kol in nagrade. Šahovska zveza Jugoslavije Je za nagrade prispevala 38.000 dinarjev, kar se bo razdelilo med sedem prvoplaslranih, medtem ko so OLO, ObLO Novo mesto in tovarna »Novoteks* pripravili lepe praktične nagrade za najboljši uspeh v zadnjih piitih kolih, za najboljši uspeh nenagrajenega udeleženca proti zmagovalcem in za največje število zmag. Prvo kolo, ki se Je začelo takoj po Črtanju turnirskega pravilnika, Je bilo na zunaj videti precej ne-borbeno, saj «ta bili poleg sedmih remijev zabeleženi le dve zmagi. Kdor pa Je spremljal potek teh partij, bo gotovo drugačnega mnenja. Večina remijev Je bilo sklenjenih šele po tridesetih aH štiridesetih potezah, trije pa so bili sklenjeni šele naslednji dan, ko so bile dokončane prek'.njene partije. Drugo kolo Je bilo pravo nasprotje prvega. Kar sedem partli je bilo odločenih v korist belega aH črnega in le dva para sta se razšla z delitvijo točke. Tretje kolo je bilo Že manj borbeno, četrto pa spet nekoliko bol?. Po nepopolnem četrtem kolu so na čelu dolge ko'one lanski državni prvak Kamn.lao, ki Je tud.i Klavni ravorit, spremljajo pa ga Vrane-šič, Messlng, Trlvunae itd. Slovenski mladinci igrajo s spremenljivo srečo. Dobljene partije izgubljalo ali remizlraj«, včasih pa se jim postrečl remlizlrati tudi kakšno izgubljeno partijo. Največ upanja, da se bo uvrsti! med najboljše, Je Imel Kneževlč. ki pa prednosti večkrat nI znal izkoristiti. Tudi Parma Ijtra dobro, medtem ko nas republiški prvak Dolar doslej nI zadovoljil. SIcer pa smo šele na startu In se do sedemnajstega, to je zadnjega kola, ki bo na sporedu šele 21. avgusta, lahko še marsikaj spremeni. Predsednik Šahovske zveze Slovenije Edo Turnher govori na otvoritvi XII. mladinskega šahovskega prvenstva Jugoslavije ▼ Domu JLA v Novem mestu. Redna kola mladinskega Šahovskega prvenstva Jugoslavije v Novem mestu se igrajo vsak dan od pol štirih do pol devetih v Domu JLA, prekinjene partU« pa se nadaljujejo naslednji dan od 9. do ll ure. Po vsakih štirih kolih Je prost dan,, ko bode za udeležence prirejeni Izleti. Prvi izlet v Kočevski Rog, Dolenjske Toplice ln okolico Je pripravil OLO Novo mesto, drugi Izlet v Pletarje ln Šmarješke Toplice pa ObLO Novo mesto. Tako bodo udeleženci mladinskega šamplonata Jugoslavije spoznali lep kos naše Dolenjske. Razstava šahovske literature Ob XII. državnem mladinskem šahovskem prvenstvu v Novem mestu Je Studijska knjižnica Mirana Jarca razstavila Izbor slovenske šahovske literature. Izbor ni velik, saj Je tudi šahovska literatura V slovenskem jeziku skromna, je pa pomembna, saj obsega odlične knjige svetovnega šahovskega velemojstra Inž. Milana Vidmarja. Poleg samostojnih knjig in periodik so razstavljeni tudi važnejši članki o šahu In šahovskih turnirjih. Razstavljene so tudi razglednice iz Šahovskega življenja m fotografije z letošnjega mladinskega festivala v Dolenjskih Toplicah. Edinstven dokument Je originalni Aljehinov rokopis — osnutek njegovega govora na mednarodnem šahovskem turnirju na Bledu 1931. Razsiavica Je v spodnjem delu avle in bo odprta do konca avgusta 1957. Kri za življenje Pretekli teden so oddali kri na novomeški transfuzijski postaji naslednji uslužbenci podjetja »Tapetništvo« iz JVo-vega mesta: Martin Šiško, Pavel Kmetic, Rudi Pureber, Alojz Mesojedec, Franc Jerman, Miha Pureber in Anton Kralj ter nameščenci »Želez* nine«; Franc Furlan, Jakob Medle, Jože Nagelj, Ivan Gor-šin in Lenča Knaflie; Klemen-čič Ivan, uslužbenec OTa), Pavla Jordan, snažilka iz Norega mesta; Ivan Lubej, Uslužbenec iz Crmošnjic, ter $tefka Fink, Mihaela Primo in Marija Zeleznikar, ffospodikje iz Irce vasi. \ -1-, VREME ZA ČAS OD 9. { DO 18. AVGUSTA Okoli 10. avgusta nevihtno padavine z ohladitvijo, zatem zopet jasno In vroče poletno vreme, le sredi avgusta ali malo pozneje nekaj krajevnih naH viht. (Napoved priredil V. M.) j 2127 058998 I Stran »DOIiENJSKI EIST« 1 Stav. 81 4M0 Še več takih podjetij! Manjka nam proizvodnih, prav tako pa tudi usiuinostnih obrti, ziaoti nekaterih strok. Marsikdaj gre kakšna sicer še dobra stvar prezgodaj v nič, ker ni nikogar, da bi Jo obnovad, popravil in Jj podaljšal uporabnost. Manjka nam kovaških, urarskih, elektrotehnici niti in drugih uslužno* inih obrtnih obratov. To je biio Ze večkrat poudarjeno na gospodarskih konferencah. V več krajih pa manjka celo uslužnostnih obrti takih strok, ki so močno razširjene, Davijo pa se predvsem a proizvodnjo novih Izdelkov, ne pa tudi ■ popravilom. Obiskali smo v Novem mestu tako podjetje, ki se bavi v glavnem z uslugami, ki pa zaradi tega ni nič manj važno ln potrebno kot proizvodno podjetje. To je Splošno čevljarsko podjetje Novo mesto. Avgusta letos praznuje osem let obstoja. V tem času je naročnikom uslug vrnilo na deset tisoče parov popravljene obutve. Letno popravijo v podjetju okoli 4000 parov obutve. Razen tega napravijo letno veliko parov novih čevljev predvsem po meri in izbiri. Med drugim izdelujejo vse ortopedske čevlje za invalidske upravičence našega okraja. Podjetje Je imelo od ustanovitve daJJe. to je po izločitvi usluz-nostne dejavnosti iz Industrija obutve v Novem mestu avgusta 1M9, oddelek za popravila in Je to njegova glavna dejavnost. Zaposluje povprečno 8 do 10 ljudi, od tega najmanj dva vajenca. Letni finančni, promet podjetja je blizu 4 milijone din. Značilno je, da podjetje posluje ves čas brez obratnega kredita, torej v finančnem pogledu »Iz rok v roke«. Prav zaradi tega pa ima tudi težave. Podjetje ne more kupiti usnja in podplatov za zalogo, čeprav bi bilo to večkrat potrebno. Težave povzročajo tudi dona-Salel čevljev v popravilo. V podjetju skušajo vsakomur takoj ustreči. Čevlje popravijo, potem pa lastnika ni panje. NI malo primerov, da čakajo popravljeni čevlji lastnika tudi po eno leto! To veže podjetju precej denarja za material ln zaslužek. Druga težava podjetja $o majhni prostori. Podjetje se je namreč letos spomladi preselilo iz stavbe Industrije obutve na Ljubljanski cesti na bivši Florjanski trg. kjer Ima še slabše prostore kot prej. Pri naročilih novih čevllev je značilno, da naročniki čedalle bolj zahtevajo lahko obutev. Večji del naročnikov so ženske, ki so v pogledu točne mere ln Izdelave veliko bolj zahtevne kot moški, kar Je razumljivo zaradi mode. V podjetju Izvršijo vsako »sročilo, po meri, želji ln okusu. To Je možno zaradi ročnega dela in spretnosti čevljarjev, pri strojni proizvodnji pa to v takt men nt mogoče. Prav zaradi tega Je tako podjetje tolliko bolj potrebno. Čeprav Je dejavnost podjetja pretežno uslužnostnega značaja, odvaja kot davek ln prispevek za stanovanjski sklad, to je za družbene potrebe letno precejšen znesek, okoli 300 tisočakov. Za tako majhno in v glavnem uslužnostno podjetje je to velika obremenitev, tembolj, ker popravilo čevljev nI donosna panoga, saj popra vljalni-ca čevljev posluje celo z izgubo, ki pa Jo krije izdelava nove obutve. Cene uslug moralo biti primerne, to Je čim nižje, drugače se večkrat ne bi izplačalo popravljati obutve. Tako podjetje tudi v cenenih uslugah daje prispevek naročniku ln s tem družbi. Podobna uslužnostna podjetja bi morali imetj v vsakem večjem kraju Občinski ljudski odbori bi morali skrbeti za njihovo ustanavljanje, prav tako pa Jim tudi omogočiti s pravilno davčno politiko čim cenejše opravljanje uslugi Ljudje obrtne delavnice ln v njih ceneno, a solidno postrežbo vedno boli potrebujejo. 5. avgusta na novomeškem živilskem trgu in na sejmišču Vso fe v gobah Po izdatnem deževju, ki j« sledilo veliki vročini, so pričele rasti gobe. Ljudje jih pridno nabirajo, zlasti jurčflte, saj pri- P° 70 dIn kg, ohrovt po 40 din naša nabiranje kar lep zaslu- xelJ* po 40 din kg, pregreta Na novomeškem živilskem trgu je v ponedeljek 5. avgusta vrelo kot v panju. Trg je bil izredno dobro založen z vsakovrstno zelenjavo, perutnino, lončenimi izdelki in volnenimi Jopicami. Prodajali so: jajca po 14 ali 15 din, venec čebule 110 din, modre slive 60 din kg, bele slive 50 din kg, kumare 50 din kg, buče 40 din kg, hruške 40 dim kg, sirčkl po 5 din, paprika žek, ker je gob zeflo veliko. Ljudje so odložili ostalo delo ln se posvetili nabiranju gob, za katere bodo najbolj pridni dobili prav lepe denarje. Suho gobe odkupujejo kmetijske zadruge in drugi odkupovalol, vendar »o cene irazAične. Dobro blago so plačevali od 1.200 do 1.700 din kg, zdaj pa kaže, da je cena nekoliko padla. V Beli krajini bodo menda dobili za gobe največ prebivalci Trlbuč. Ta vas je bila prejšnji teden dobesedno spremenjena v sušilnico gob. Prav p-,1 vsaki hiši so jih sušili. Trdijo, da bodo nekatere družine dobile za gobe lepe desettisočake. smetana po 50 din skodelica, sveža smetana po 70 din skodelica, krompir po 30 din kg, koleraba po 10 din glavica, špinača po 20 din krožnik, par piščancev 530 din, orehi 180 din firkl, ringlo po 40 din kg, šopek pe-teršilja 10 din, šopek korenja 10 din, rdeča pesa po 40 din kg. MESO: govedina 240 din kg, teletina 260 din kg, svinina 350 din kg. Tudi na sejmišču je bilo vse živo. Pripeljali so 751 prašičev in 360 glav goveje žv.'in.e. Prodali so 714 prašičev in 134 glav goveje živine. Povprečna cena prašičem je bila od 2500 do 4500 din, volom od 50.000 do 70.000 Zakaj čakamo nesrečo? Samo štiri javna perišča ima Novo mesto na Krki, zato pa so ta toliko bolj nemarna. Pe-rišče na Loki pod telovadi-ščem, o katerem smo ie večkrat poročali v kakšnem stanju je, ni nič izboljšano in je prej ali slej pričakovati kake Se: kolesarska nadloga Čeprav smo že večkrat javno ožigosali početje kolesarjev v Novem mestu, je to naletelo na gluha ušesa. Na vseh peš-potih, po pločnikih, na obeh lesenih mostovih in celo v Ra-govem logu zalezujejo pešca kolesarji. Zato so postali kolesarji v Novem mestu resnično že prava nadloga, saj se pešec skoro ie nima kam več umakniti. Kaj je v Novem mestu res tako nemogoče preprečiti to nekulturno početje kolesarjev? S primerno kaznijo bi končno takim ljudem le prešlo veselje do nagajanja in izzivanja. nesreče. Manjkajo mu trije sodi, zato je napol pod vodo, lesena »kurja« steza pa se komaj šet drži na dveh, že od-krhnjenih kamnih. Nič boljše ni perišče pod Bregom, na začetku Župančičevega sprehajališča. Vse pre-perelo, napol pod vodo z zelo slabim dohodnim mostičem in s preluknjano streho se stap-Ija z obema zanemarjenima hišama, staro, napol podrto kapelico, kupom gramoza in pravcato prerijo kopriv, trave, osata in drugih zelišč. Tudi perišče na nasprotni strani, pod hišo mizarja Bar-biča v Kandlji, ni dosti boljše. Se najboljše je perišče pod Cesto talcev, ki je še precej novo, bo pa pri takem upravljanju in skrbi kmalu groblja, podobna navedenim trem. Vprašamo: zakaj in kako dolgo še? Saj k občinskemu davku pripomorejo tudi novomeški delavci, nameščenci in gospodinje.^ din, kravam od 25.000 do 55.000 din, Juncem in telicam od 10.000 do 25000 din. V TEM TEDNU NABIRAMO Cvet rdeče deteljice (100 din), rmana (50 din), lipe (220 din). List a j boža (40 din), breze (22 din), slezemovca (200 din), šmar-nice (120 din), volčje češnje-be-ladone (130 din), lapuha vinogradniškega (60 din), melise (150 dim), ozkolistnega trpotca (80 din), bribske rese brez pecljev (500 din), pekoče koprive <41 din), maline (40 din). Rastlino kopditniika s korenino (70 din), hribske rese (260 dim), dobre misli — dolžina do 25 cm (35 din), gladišnika (40 din), rmana (36 din), ptičje kaše (200 din), že niklja (140 din), črnobine (80 din), jetičnika (320 din), vodne kreše (140 din). Korenine malega divjega janeža (350 din), velikega divjega janeža (250 din), baldrijana (260 din), šmarnice (300 din), gladeža (58 din), regrata (116 din). Suhe bmrovnloe (600 din). Obvestilo: — Korenine malega ln velikega divjega janeža naj nabirajo in odkupujejo samo oni, ki ga dobro poznalo, nepravilno nabranih korenin ne bomo prevzemali. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED Pretekli teden de bil pester po raznovrstnih dogodkih. Mednarodno dogajanje se ni niti za hip umirilo, ampak je valovilo kot morje. Najprej prihod ameriškega zunanjega ministra Dullesa v London. Po večdnevnih konferencah z zahodnimi zavezniki je Dulles prišel na dan z zahodnim predlogom o razorožitvi, ki se v bistvu nanaša samo na tako imenovano »odprto nebo« oziroma zračno inšpekcijo. Rusj so takoj pripomnili, da v predlogu nI govora o prekinitvi poskusov z Jedrskim orožjem. Odgovor pa so si prihranili, da dobro proučijo zahodni predlog in postavijo svoje predloge. Zahod j« zdaj baje enoten vsaj glede zračne inšpekcije, a prav tako neenoten, kar zadeva jedrskih poskusov in nadaljnje proizvodnje jedrskega materiala v vojne namene. Seveda Je Dulles govoril v Londonu tudi o drugih rečeh in prav gotovo o Srednjem vzhodu, kjer Je položaj spet precej »nejasen« zaradi homat1,j v sultanatu Oman. čeprav vsi prizadeti trdijo, da ne gre za boj- med ameriškimi in angleškimi petrolejskim!' Interesi, Je v svetu vendarle ostal vsaj sum, da gre. Sredi septembra bodo v Zahodni Nemčiji volitve In marsikatera zunanjepolitična in notranjepolitična pote-«a gre na račun teh volitev. Predsednik vzhod nonemške vlade Otto Gro-tewohl Je predlagal konfederacijo obeh delov Nemčije oziroma obeh Nemčij kot prvi korak k združevanju. Predlog so na Zahodu gladko zavrnili, kot so na Vzhodu gladko zavrnili berlinsko deklaracijo treh zahodnih sil in zvezne republike Nemčije o združitvi Nemčije. Vse skupaj Je videti kot manevriranje pred volitvami, toda komu bo to prineslo glasove, je še popolnoma nejasno. Najbrž nobenemu. Z VSEH STRANI Pač" pa skoraj vsi opazovalci napovedujejo, da se bo po volitvah v Zahodni Nemčiji še povečala vloga obeh glavnih strank: krščansko demokratske unije In socialno demokratske stranke. Baje bosta obe stranki po volitvah Imeli kakih SO odstotkov vseh sedežev v parlamentu na ikodo drugih manjših strank. Tista stranka, ki bo dobila manj kot 5 odstotkov vseh glasov na ozemlju Zahodne Nemčije, ne bo dobila zastopstva v zveznem parlamentu. V Vzhodni Nemčiji se pripravljajo na državniški obisk sovjetskih voditeljev, ki so pred tem obiskali Češkoslovaško. Morda Je bil Grotewohlov predlog o konfederacl.fi obeh Nemčij uvod v kak pomemben predlog, ki bi ga utegnil formulirati sekretar sovjetske komunistične partije Nikita Hruščev med obiskom. To nihče ne Ve. pač pa se vsi strinjajo, da bo ta obisk pomemben za od no Saje sacd Vzhodno Nemčijo in Sovjetsko zvezo in da utegne imeti določen vpliv na zahoduonemške volitve. Videti je, da bodo britanske čete zadušile upor v Omanu, kp so »na poziv britanskega prijatelja sultana 1* Muscata in Omana prišle na pomoč«. Beduini s puškami in kakim starim, zarjavelim topom pač ne morejo biti kos sodobnim reaktivnim loveem, s katerimi razpolagajo britanske oborožene sile. Kako dolgo bodo take metodo na Srednjem vzhodu ln drugod še uspevale, pa Je veliko vprašanje. Kot zelo pomemben mednarodni dogodek pa je vsekakor treba omeniti sestanek med našimi državniki s pre-sednikom republike Titom na čelo ln sovjetsko delegacijo, ki jo Je vodil Hruščev, v Romuniji. Posebno pomembno Je dejstvo, da sta obe delegaciji poudarili, da se bodo odnošajl med obema državama tndl v bodoče razvijali na podlagi enakopravnosti, medsebojne pomočt in sodelovanja, spoštovanja suverenosti In nevmela-vanJa v notranje zadeve. Pr| tem sta delegaoi.il potrditi aktualni pomen j beograjske In moskovske deklaracije sa razvod prijateljskih odnošajev m** obema državama. Tudi z vodami je treba prav gospodariti Vode so bile marsikje in so še zdaj prave pastorke. Človek je v prejšnjih časih vode izrabljal, prepeljeval po njih tovore, gradil jezove, izrabljal vodno silo, kopal v strugah mulj, pesek in prod. Vsak je delal po svoji volji, svoji glavi. Enotnega gospodarstva za reko, ki je pravzaprav živ organizem, pa ni bilo. Prav zato se marsikdo začu-dl, ko vidi v Metliki v izložbi pisarne na Dragah napis: Vodnogospodarska sekcija za spodnjo Savo. Rečno nadzorstvo Metlika. Mimoidoči zmajujejo z glavo. Čermi potrebujemo v Metliki rečno nadzorstvo, Kaj imamo vendar opraviti s spodnjo Savo? Saj po Kolpi ne plujejo nobene ladje. Toda rečni nadzornik tov. Tirane Ozmec, ki že tretje leto dela v Metliki, je drugačnega mnenja. Res ne nadzoruje prevoza in prometa, toda njegovo delo Je kljub temu pomembno in daljnosežno. Tov. Ozmec namreč vsa ta leta zbira osnovne podatke za reko Kolpo in njene pritoke na levi strani, ugotavlja poplavna področja, opazuje spremembe v strugah in na bregovih vodnih tokov, skrbi za pravilno, zarast bregov in nasipov, odreja odstranitev drevja in rastlin, ki utegnejo škodljivo vplivati na vodni tok, nadzoruje vzdrževalne in druge manjše gradnje na vodah, opazuje limnigrafe ln vodokaze, skrbi za rešilni inventar, čolne In druge naprave Vodnogospodarske sekcije. Razen tega nadzoruje odvoz proda, mulja, zbira podatke o ledu, o pravilnem izvrševanju ribolova, predlaga potrebna regulacijska dela, melioracije in podobno. Skratka: veliko, obširno področje, na katerem bo na podlagi zbranih podatkov možno uvesti v naslednjih letih pravilno vodno gospodarstvo. Za zdaj so na tem področju postavljeni vodomeri na Kolpi pri Metliki, na Vinici, v Sred- Novosti »Kmečke knjige« Cesta Novo mesto—Mačkoveo Se ni gotova; mladinska delovna brigada krepko nadaljuje delo 5 brigad, ki so se od nas poslovile prejšnji mesec V zadnjem času Je »Kmečka knjiga«, ta naša Izredno pomembna in prizadevna založba strokovnih, del, dala na knjižni trg spet troje novosti, od katerih zlasti prvi dve priporočamo našim bralcem, posebno kmetovalcem ln zadružnikom. Gabrijel Vodišek: Tehnični priročnik za traktoriste. Ta. 260 strani obsegajoča knjiga, pisana poljudno, pa vendar z vso potrebno strokovnostjo, vsebuje vse. kar Je treba vedeti za pravilno Izkoriščanje motorja ln traktorja. Nad vse koristna bo osebju kmetijske strojne službe ln vsem, ki imajo opraviti z mehanizacijo kmetijstva, pa tudi tistim, ki Jih zanima tehnika modernih kmetijskih strojev, saj Je opisano delovanle raznih vrst motorjev ln vse. kar Je treba vedeti v zvezi z njimi. Dr. Leo Kocjan: PrSlčavost. Na-81 čebelarji to knjižico (80. str.) že poznajo, kajti sedaj Je Izšla v drugI. Izpopolnjeni Izdaji. Napisal Jo Je strokovnjak, specialist za ftvaJeke bolezni Veterinarskega znanstvenega zavoda v Ljubljani. Kako Je ta knjiga bila po- trebna ln koristna priča to, da Je bila prva izdaja razprodana v nekaj mesecih. V tej drugi izdaji Je avtor izpopolnil poglavje »zdravljenje« z novejšimi znanstvenimi Izsledki, na novo Je dodal poglavje »dihala ln dihanje« ln upošteval nove predpise, ki so bili med tem izdani za Slovenijo. Zbornik 2. V Izdaji Inštituta za gozdno 1n lesno gospodarstvo Slovenije ln v založbi »Kmečke knjige« Je Izšla 2. St. Zbornika ns 216 str. večjega formata. Vsebina: Ing. Lojze Zumert Plošče v lesni Industriji — Ing Martin Cokl: Količina ln struktura lesnih odpadkov v gozdni proizvodnji — Ing. Pranjo Sevnlk: Problem cene lesa na panju — Ing, Rudolf Pipan: O raziskovanju prirastka ln prlrast-nlh potencialov — Ing. Martin Toki: Prirejanje Alganove In Srhaefferjeve tarife ter nllhova uporaba pri Inventarizaciji sestojev — Ing. Ivan Vlzovsek In France Strojin: Oplemenitenje kostanjevega tanlnskega ekstrakta kemičnimi sredstvi — Ing-. Lojze 7nmcn Lesna Industrija v Sloveniji. Kaj pa nižje gimnazije? Kako smo zaključili šolsko leto 1956-57 na nižjih gimnazijah v novomeškem okraju Kot je znano, je v okraju 13 nižjih gimnazij, ki imajo svoje zaledje v domači osnovni šoli in tudi v ostalih bližnjih Šolskih okoliših. Vodstva nižjih gimnazij in osnovnih šol so enotna, le v Metliki sta imeli doslej obe šoli posebno vodstvo in poseben šolski odbor. Prvi droben korak za reformo šolstva pri nas bo v tem, da bosta z začetkom novega šolskega leta obe šoli v Metliki dobili enotno vodstvo z enim samim šolskim odborom ter enotnim finančnim poslovanjem. Verjetno bodo izšli novi učni načrti, toda uresničevali jih bomo le postopoma. Tako bodo učenci v jeseni že delali po njih, vendarle v treh začetnih razredih in le v Metliki in Trebnjem poiz-kusno tudi v četrtih razredih osnovne šole. Računati je s tem, da se bodo v bodočnosti osnovne šole in nižje gimnazije v istem kraju preoblikovale v enotno obvezno osemletno šolo. V nižjih gimnazijah (Vinica, Metlika, Mirna, Sentrupert, Šentjernej, Mokronog, Žužemberk, Kostanjevica, Trebnje, Dol. Toplice, Mirna peč, Stopiče, Smarjeta) je bilo letos 70 oddelkov, v njih 876 fantov ln 1101 dekle, to Je skupaj 1977 dijakov in dijakinj. Izdelalo jih je 1313 ali 66,41 odstotkov, padlo pa jih je 643 al\ 32,56*/: Zaradi bolezni in nerednega obiska iz drugih vzrokov je 21 neocenjenih. Povprečni šolski obisk znaša 96,31 •/•. V kolikor so številke objektivno merilo, je celotni uspeh na posameznih Šolah sledeč: nad okrajnim povprečjem: Smarjeta (80,41 •/•), Mokronog (77,46 %), Mirna peč (69,53%), Kostanjevica (68,36 •/»). Pod okrajnim povprečjem: Mirna (66»/»), Sentrupert (65,90 %), Metlika (65,78 %), Šentjernej (64,50 ffi>), Dol. Toplice (63,69 Vt), Žužemberk (63,57 %), Vinica (62,10%), Trebnje (59,88 •/•), Stopiče (56,53%). Od skupnega števila padlih (643 ali 32, 56 %) ima popravne izpite iz enega ali dveh predmetov 427 učencev in učenk. Če se bodo resno poprijeti učenja, bodo v jeseni lahko temeljito dvignili odstotek pozitivno ocenjenih, saj je pravzaprav v juniju dokončno za eno leto padlo le 216 dijakov in dijakinj ali 10,92%. Prav gotovo jo mnogo vzrokov za neuspeh izven dijakov samih: dolga pot v šolo, vožnje z vlaki in kolesi, preobremenjenost s fizičnim delom, neprimerni prostori za domače učenje, pomanjkanje pomoči pri predelovanju učne snovi doma, neprimerne učilnice, pomanjkanje učil, kabinetov tn delavnic in zato nekoristen verbalni in neživljenjski pouk, pomanjkanje učnih moči in tako dalje. Nekaterim pa šola in dom nista privzgojila pravega veselja do učenja in tako je marsikdo »sedeU v učilnici le toliko, da je zadostil zakonu o osemletni šolski obveznosti, namesto da bi sledil pouku, redno delal domače naloge in doma tudi pregledoval v šoli obravnavano snov. Dijakom, ki imajo popravne izpite, je Se mogoče pomagati. Starši in skrbniki jih morajo vzpodbujati k delu, jim nuditi primeren miren prostor in dati za učenje tudi dovolj časa. Kako koristno bi bilo, če bi Društva prijateljev mladine organizirala zanje inštruktorske krožke! Saj je povsod na počitnicah toliko dijakov in študentov, ki bi se gotovo radi žrtvovali uro ali dve, da bi z njimi predelovali snov določenih predmetov. Kaj hvaležna konkretna naloga bi bila to za organizacije LMS! Šolski obisk je zadovoljiv. Neopravičenih izostankov je v resnici prav malo. Proračuni so zaradi velikih potreb tudi za te najviše organizirane Šole, ki jih oskrbujejo občine, še vedno premajhni. Za povečanje proračunov bi se morali pravočasneje in odločneje boriti šolski odbori in tudi člani občinskih ljudskih odborov. Zavedati se moramo, da smo vsi odgovorni za zdrav in pravilen razvoj naše mladine ter za sodobno izobrazbo in vzgojo. Vse to pa bo nemogoče, če t»e bomo v šoli mogli pokazati učencem pravega življenja in če bodo zaradi pomanjkanja učnih pripomočkov učitelji pri pouku samo govorili in ničesar pokazali. Časi, ko so zadovoljevali knjiga, zvezek, tabla, kreda in svinčnik, so že zdavnaj minili. Življenje zahteva od mladega človeka vedno več. Kaj slabo mu je postlano, če obvlada le branje, pisanje in nekaj računanja. Tak je za moderni čas že skoraj analfabeti Da bi vedno preveč zamudniško ne capljali za razvitimi narodi in državami, bomo morali skrbneje spremljati tudi to stran našega javnega življenja. Brez dvoma se nam bo to v prihodnosti bogato obrestovalo, saj je znano, da je učinek našega dela in ravnanja v veliki meri odvisen od našega znanja. V spomladanskih mesecih smo vzpostavil; nove šolske odbore tudi v nižjih gimnazijah, ker je prejšnjim potekla mandatna doba. V glavnem so se vsi resno lotili dela. V Stopičah in Kostanjevici imata odbora celo posebne komisije (socialne, zdravstvene, idejne, vzgojne in' gospodarske), ki jima pomagajo pri njunih Široko postavljenih nalogah. V splošnem pa člani še vedno le razpravljajo in odločajo, seveda v okviru možnosti, o materialnih vprašanjih, o šolskem obisku in 0 denarnih podporah dijakom. Nekateri ravnatelji ugotavljajo, da so predsedniki še vedno premalo samostojni in samoiniciativni. Organizacije ZK in SZDL Se ne spremljajo načrtno dejavnost Šolskih odborov in no usmerjajo njihovih delovnih programov. Roditeljski sestanki so se Se močno uveljavili, starši se jih udeležujejo v prav zadovoljivem številu. Skoda fe, da prihaja premalo očetov in mater zanemarjenih otrok. Številke, ki so navedene v prejšnjih odstavkih, • naj bi približno prikazale uspehe nižjih gimnazij. Če so dovolj z[ ovome nam pripovedujejo, da kljub pozitivnim stranem nekaj le ni v redu, saj so vendar naši otroci intelektualno normalno razviti in bi jih v primernih pogojih že v junijskem roku moralo zdelati več kot 66,41 %. Dolžnost nas vseh je, da izboljšamo objektivne ln subjektivne pogoje šolanja« da se ne bodo otroci zaradi ponavljanja kasno vključevali v delovne procese, saj nas bodo na vseh področjih reševala le skupna prizadevanja čim večjega Števila delovnih ljudi, ki morajo biti za delo in življenje kar najbolje pripravljeni, Nada Gostič njih Radencih in v Petrini pri Brodu na Kolpi, Tam je tudi limnigraf ln prav tako sta lim-njgrafa na Labinji v Gradacu in na Krupi. V območje rečnega nadzorstva Metlika spadajo vsa regulacijska in melioracijska dela. Tako je bil pod njegovim nadzorstvom v Mestnem logu pri Metliki speljan veliki odvod-nlk z zbiralci in krtlčno drenažo, predvideni pa so ie štirje taki veliki odvodnik! oziroma reelplentl. Ze prt dosedanjih 7 zbiralcih s 5 ha krtlcne drenaže je pridelek zasajenih površin prav lep v primeri s tistim, ki raste na zemlji, kjer ta drenaža še ni Izvršena. Letos 1ma novomeški okraj za melioracijska dela na razpolago štiri milijone dinarjev, za izvršitev drenaže na Južnem koncu Mestnega loga pa bi bil* potrebna še dva milijona dinarjev, 'Čimprej bo treba na metli-* škem področju urediti tudi hudournik v Bušinjl vasi, ki so se mu zamašili naravni požiralniki in zdaj voda ob neurjih dere po vasi. Vodnogospodarska uprava bo i zdelala tudi predloge za ureditev Sušice, Obrha, Malliči-ce, Lahinje in drugih manjših voda. Sanirati bo treba zamočvirjene travnike ln pripraviti vse potrebno, da se tudi v Metliki in okolici ustanovi vodna skupnost. Tisti napis v izložbi torej 1» ni Čisto brez pomena. Rečno nadzorstvo v Metliki dela. Storjeni so sicer šele prvi začetki, katerih sadovi pa bodo dobro vidni v prihodnjih letih in. desetletjih. OBVESTILO Glasbene šole, društva ln. glasbenike obveščamo, da Je ustanovljena uslužnostna delavnica za popravila ln izdelovanje strunskih In ostalih glasbil »GLASBILO«, s sedežem v Ljubljani, začasno v Vegovi ulici 5. V delavnici bomo popravljali vsa strunska in ostala glasbila (godala, harfe, klavirje, harmonije itd.) in izdelovali tudi nova. Razen tega bomo sprejemali naročila za ugla-ševanje ln na zahtevo naročnikov pošiljali svoje strokovnjake uglaševat klavirje, harmonije itd., tudi izven delavnice. Potrudili se bomo opraviti vsa naročila v popolno zad voljstvo naročnikov ki se priporočamo za naročila. »GLASBILO« LJubljana, Vegova 5 S plenuma občinskega SS Novo mesto O poteku in delu I. kongresa delavskih svetov Jugoslavije v Beogradu je 2. avgusta poročal na plenumu občinskega sindikalnega sveta Novo mesto delegat na kongresu Miloš Jakopec. Njegovo poročilo so delegat sprejeli z odobravanjem- Poročilu je sledila razprava o pomenu kongresa in o njegovih zaključkih. Zlasti je važna resolucija kongresa, katere vsebino In pomen mora poznati vsak član sindikata. Sklenili so, da bodo resolucijo podrobno preštudirali v vsakem podjetju in napotila resolucije primerjali z razmerami v svojem podjetju. Tako bodo lahko ugotovili, kje Je njihovo delo v skladu a to resolucijo tn kje ni. Važno pa je, da pri tem sodeluje ves kolektiv, ker se bo vsak član seznanil s stanjem delavskega samoupravljanja in drugih problemih podjetja. Sindikalne podružnice bodo skrbel« za polno udeležbo pri študiju resolucije. V načelni razpravi o volitvah občinskih ljudskih odborov In zlasti o volitvah občinskega zbora proizvajalcev, so delegati pohvalno odobrili sklep, da bodo tudi pri obč. LO zbori proizvajalcev. Pri tem so še poudarili, da je okrajni zbor proizvajalcev preveč odtrgan od proizvodnje. To pa tudi zaradi tega, ker Izvoljeni člani zbora proizvajalcev mnogo premalo nribajalo med volivce-prolzva-jalce ln se premalo seznanjalo z delom in problemi delavskega samoupravljanja in njegovimi organi v posameznih podjetjih. Na plenumu so obravnavni i tudi inekatere primera slabe tehnlčno-zdravstvene zaščite v podjetjih; ta pomanjkljivost Je kriva mnotrih nezgod in ohol pni Sedem večjih podrtij v okraiu 1e Jmeln lani zairadl nezgod r»H delu n»d 4S milijonov din 'rguhe. OH"n"na"»ll •« r>'~''rra'r. ko Je dobila ' odpoved delov- nega razmerja noseča žena ia sta odpoved potrdila tudi delavski svet in upravni odbor. Prav tako primer nezadostnega nagrajevanja žensk, ki delajo v peci pri 60 do 70 stopinjah vročine, Značilno Je tudi, da Je bilo lani 16 odstotkov vseh nezgod izven delovnega mesta. Pri tem se dogajajo primeri, da se kdo ponesreči doma aH drugod, prijavi pa nezgodo, kot da se js ponesrečil pri delu. Lovsko hišo so zgradili Lovska družina Črnomelj si je uredila lepo in trdno lovsko hišo v bivši kočevski vasi Za-gtradec. Novo lovsko zavetišče so odprli v nedeljo 4. avgusta. Hkrati so odkrili na hiši vzidano spominsko ploščo v spomin, ko sta bila v tej stavbi štaba II' bataljona in II. čete Belokranjskega odreda v času NOV. Cigani vlomilci 13. julija Je bilo vlomljeno v domačijo vosestnika Jereta v Radulji pni Smarjeti. Vlomilci so odnesli za okoli 2.500 dia živil in drugih stvari. 16. julija sta bila kar dva vloma. Prvi v stanovanjsko hišo posestnice Suzane Blatnik v Spodnjih Lakencah in drugi prav tako v stanovanjsko hišo Jožefe Kelc v Klestoviku. V prvem primeru so vlomilci odnesli blaga v vrednosti okoli 4.000 din, v drugem pa za okoli 11.000 din. Ker so ljudje videli »kupino Ciganov, kt se je potepala v okolici in si jih precej dobro zapomnili, so organi kriminalistične službe kmalu ugotovili, da so b!H vlomilci prav ti Cigani. S tem, da si ljudje zapomnijo vse sumljive ljudi in J4h v primeru potrebe lahko tudi opišejo, Je zasledovanje kriv* cev zelo olajšano. D52B Stav. 82 (388) r »DOLENJSKI LIST« \ Strast B Marsikdo se b0 začudil in bo pomislil ali je res mogoče doseči na belokranjskih košenicah 36 stotov sena, ko je povprečni pridelek le 12 stotov. Gnojilni poizkusi na košenicah Ivana Peneča v Podklancu pri Viniči so pokazali, da je s smotrnim gnojenjem mogoče doseči tudi takšne prideike. Na gnojilnem poizkusu po Mitscherliohu smo ugotovili: na onem delu košenlce, ki je bil gnojen s 400 kg nitromon-kala, 500 kg superfosfata in s 300 kg kalijeve soli. bo je s 1200 kiigorami gnojil na ha, je bil Pridelek sena 3600 kg na ha, medtem ko je bil na isti parceli-pridelek negnojene površine 1050 kg sena na hektar, to je ■kora j tri in polk rat manj od gnojene površine. Na ostalih parcellcah, ki so bile gnojene z istimi količinami posameznih gnojil, toda le z enim gnojilom ali v različnih kombinacijah z dvema gnojUoma, smo ugotovili: njem se poveča vrednost pridelka za 38.250 dinarjev. Gnojila stanejo 16.250 din, torej imamo 22.000 din dohodka, če odštejemo še stroške pospravljanja sena in trošenja gnojil, kar znaša 8650 d:n, nam ostane 13.350 din čistega dobička na hektar! Razen povečanega pridelka se je tudi kvaliteta sena znatno izboljšala. Na poizkusnih parcelah je zemlja kisla, saj je PH (kislost zemlje) 5 do 5,5. Take zenruje je pri nas največ. Namesto superfosfata, ki je kislo gnojilo, priporočamo Tho-masovo žlindro, ki vsebuje poleg fosforne kisline še do 50V» apna, ki zmanjšuje kislost in zbofljšuje sestav zemlje, žlindra vsebuje še vrsto .mikroelementov, ki ugodno vplivajo na rast rastlin, učinkuje več let, fosforna kislina po Je v 'takšni oblaki, da se počasi izpira v globino zemlje. Razen tega je žlindra cenejša. Namesto nltromon-kala Pa priporočamo za košenlce apneni dušik, ki prav tako jii je najbolj učinkovalo dušično, nato fosforno, zatem kalijevo. To pomeni, da naši zemlji najbolj primanjkuje dušika, ki ga p« lahko s,pridom nadomestimo z gnojnico ali s straniščni kom. Ti poizkusi nam dokazujejo, da Je gnojenje košenlc ne le močno donosno, temveč tudi nujna osnova za napredek našega belokranjskega kmetijstva. Otoček sredi Krke Nasproti novomeškega kopališča na Loki je v Krki prijeten otoček. Ze več let se občutno kruii, voda ga izpodjeda ln po vsaki po-vodnji ga Je manj. Letos pa se je preklal na dvoje. Ta otoček Je bil nekoč mnogo večji ln lepo zaraščen z vrbjem. Na njem so bile mizice in klopce, pa tudi skakalna deska. Ker so ga povodnjl izpodjedale. so ga skušali obvarovati tako, da so okrog nJega zabili v dno pilote ln ga zasadili z vrbami. Zadnja desetletja pa se za to prirodno lepoto nihče več ne zmeni, čeprav Je kaj ljubek okras reki. Se bi ga bilo možno obvarovati in kje drugje bi bili to nemara že storili. Zakaj bi tega ne modi tudi pri nas? Ob smrti Frančiške Gorše-Zagorčeve nitromonkai ln euperfosfat — pridelek nitromonkal in kalijeva soi « suprefosfat in kalijeva sol « nitromonkal t superfosfat « ka'lijeva sol « 3000 2050 1950 1850 "400 1200 kg kg kg ka ka kg na na na ni na na ha ha ha ha ha ha , Zanimivo je. da smo dobili skoraj ista sorazmerja v pridelku na več poizkusih in to v različnih krajih. Vzemimo v roke svinčnik in ■računajmo: s popolnim gnoje- vsebuje apno in Je znatno cenejši. Iz omenjenih odnosov sledi, da dosežemo največji uspeh, če gnojimo z vsemi tremi gnojili: dušičnimi, kalijevimi in fosfornim!. Od posameznih gno- Iz Amerike je sporočil Mr. Avgust Kollander, šef znane slovenske potovalne pisarne iz Clevelanda, da je preminula po daljši bolezni naša rojakinja Frances Gorshe — Zagor-čeva, ki je živela zadnja leta v Clevelandu. Smrt jo je zatekla v 57. letu v Ameriki pa je bila 44 let. Pokojnica je bila po rodu Zagorčeva iz vasice Kočarija pri Kostanjevici na Dolenjskem. Ker so bili ti kraji pred desetletji pasivni je odšla tudi Zagorčeva Francka čez veliko lužo v Ameriki. Tam se je spoznala z Erazmom Gor-šetom iz Stange pri Litiji. Njen mož je bil sila napreden in izobražen mož, ki se je izobraževal v samolastno voljo. Naučil se je dobro angleško, bil je nekaj časa zaposlen v uredništvu slovenskih listov i/n je dopisoval še po vojni v slo- Zadružnice na poučnem izletu Zadružnice Kmetijske zadruge Črnomelj so si prejšnji mesec ogledale mlekarno in gospodinjski center v Novem mestu ter gospodinjsko šolo na Mali Loki. Zelo gostoljubno nas je sprejel v mlekarni direktor tov. Cvetkovič ter nam razkazal ves obrat ln poudaril, kaj pomeni za mlekarno res čisto mleko; pozival i1e aadružnice, da pni molži čimbolj pazijo, da bo mleko čisto in s tem vzdržljivo. Po ogledu mlekarne smo si ogledale gospodinjski center v Novem mestu, kjer $a tov. Francka Slak pripravila prav lop sprejem in nas pogostila. Povedala je ženam kakšne naloge ima gospodinjski center, razkazala posodo, ki olajša ženi delo pri kuhi in gospodinjstvu sploh, nato pa nam je v kratkem povedala kakšne vtise Je odnesla z izleta na Dunaj, kjer so si žene takrat ogledale razne gospodinjske centre, šole in tudi domove. Kmalu po ogledu gospodinjskega centra smo odšle na pot in si na Mali Loki ogledale gospodinjsko šolo. Tov. Sodjeva, ki je bila ti čas dežurna, nas je popeljala v stavbo gole, nato pa nam Je razkazala gospodarsko objekte, živino in vrt. Žene Je nadvse začudil (poleg ostalega) vzoren red in snaga na Soli. Čeravno je stavba potrebna popravil, enako kot gospodarski objekti, je vse nameščeno na ■HuJtMu mestu in vlada red ln snaga. Marsikatera žena J* po odhodu iz gospodinjske šole sklenila, da bo njena hči tudi na tej šolH izpopolnila svkvte znanje in tako postala dobra in napredna gospodinja ter za-družnica na vasi. V prihodnjem letu, če bo več sredstev, »i bodo žene ogledale zopet druge gospodarsko napredne kraje in sd B tem pridobljenim znanjem pomagale doma pri vsakdanjem delu. C.L. To in ono iz Črnomlja Z letošnjo gradnjo stanovanj iz sklada za gradnjo stanovanjskih hiš bo vsaj malo ublažena stanovanjska stiska. Občinski ljudski odbor gradi 6-atanovanj-ški blok pri tovarni BELT ter stanovanja pri šoli na Vinici. V iizdelavl imajo tudi načrt za 9-stanovanjski blok v Črnomlju. Se to jesen ga nameravajo začeti graditi. nja planinska in teletreiska točka na Dolenjskem. Planinski dom na Mirni gori obiskuje čedalje več gostov in izletnikov. Letos jih je nekaj prebilo v domu tudi letni oddih. Za nadaljnje izboljšanje pogojev za obiskovalce in goste so letos dobili pol milijona din. S temi sredstvi bodo predvsem zgradili še vodnjak in napeljali tekočo vodo v sobe in stranišča ter kupili nekaj opreme. Tako bo dom imel vedno več pogojev za prijetno nastanitev in bivanje v prelepem srednje-gorskem predelu. Okrog ■'doma in v bližnji okolici so naravnost idealni tereni za smučanje. Prav bi bilo, če bi na to pomislili on-ganizatorjl smučarskih tečajev dn drugi smučarji. Dom lahko sprejme i udi do 70 ljudi. Pozneje, ko bodo zgradili še cesto do doma, da bo možen dostop z motornimi vozili, bo Mirna gora postala osred- Kmetljska zadruga OrnomrtJ namerava obnoviti dn preurediti svojo stavbo na Glavnem trgu — bivša gostilna MihetiČ — ki je v kaj slabem stanju. PO načrtu bi spodaj zgradi*! sodoben trgovski loksfr'Mt špeoe*it(Jo, na dvorišču pa lokal za sadje in zelenjavo. V prvem nadstropju nameravajo uretđitt. tudi nekaj tujskih sob, ki jih. v Črnomlju še prav posebno primanjkuje. Denar za gradWo Imajo zagotovljen. PKdno Pa zadruga pošlje načftt v revizijo, mora dati formalni pristanek za gradnjo Okrajna rodruftna zveza. Pristanka doseđad nfts© dobili ln tako cela zadeva stoji, hi'Ša še naprej propada, denar v ta namen pa stoji neizkoriščen. Verjetno ni nikogar, ki bi trdil, da Črnomelj ne potrebuje zjlasti sodobnega trgovskega lokala za sae pred odkritjem vsem navzočim obudil spomine na akcije Belokranjskega odreda. V kratkih besedah je opisal številne borbe, ki jih- je vodil Belokranjski odred z italijanskimi in nemškimi okupatorji. Plošča Je vzidana na čelni strani planinskega doma na Mirni gori in bo trajen spomin na žrtve ln .trpljenje belokranjskega in vsega ljudstva Jugoslavije sa lepše in svobodno življenje. Po zaključeni svečanosti ee Je razvila prijetna planinska zabava. Lo'jre Knmp Letos maja sta praznovala 50-letnico skupnega življenja mizarski upokojenec Franc Magišta in njegova žena Ana, stanujoča v Novem mestu na Cesti herojev. Slavnostni ob- PISMO UREDNIŠTVU Nogomet Povratna prijateljska nogometna tekma med enajstorlcama Brežic in novomeškega Elana, kl Je bila v nedeljo odigrana v Brežicah, se Je znova končala z Izdatno, toda neprepričljivo zmago domačinov. Novomeščanl so tokrat zaigrali precej boljše kot v Novem mestu, da pa niso dosegli neodločenega Izida, ki bi utrezal stanju na Igrišču, se je zahvaliti slnbemu sodniku, kl Je Novome-Sčanorn razveljavil kar dva^gola. C« m priznal drugi gol, bi se verjetno marsikaj spremenilo. Pri Elanu so po stari navadi do-T»ro igrali le redki posamezniki, medtem ko so bili drugi več ali manj le za število. Nogomet Igra enajst Igralcev ln ne samo sedem ali osem. Zaradi lukenj v ekipi so bili NovomeSčant že vnaprej obsojeni, da bodo poraženi. Le nekaterim dobrim posameznikom se je zahvaliti, da ni poraz še vlšjl. Sprašujemo se, kako bo na turnirju v Kočevju, če ne bo ekipa kompletna in če fantje ne bodo trenirali. Turnir Je blizu (18. avgusta), toda v štirinajstih dnevih se da še marsikaj narediti. Kot glavna preizkušnja z;i odhod v Kočevje bo povratna nogometna tekma z moštvom »Bele krajine« lz Črnomlja, ki bo v nedeljo, 11. avgusta v Novem mestu. F. M. Rakie (Srbija) v prvi borbi s Parmo (Slovenija) na XII. šahovskem prvenstvu FLRJ v Novem mestu Do sedaj nd bilo v Dolenjskem listu še nobenega glasu iz Brezovice. Sedaj se prvič oglašamo z novicami. Po volitvah vaškega odbora SZĐL je novoizvoljeni odbor krepko prijel za delo. Članarina je vsa pobrana, izdane so članske iskaznice. Do sedaj sta bila že dva množična sestanka, na katerih smo obravnavali Porast vlog Hranilne vloge so do maja lani znašale v naši državi 16 milijard 501 milijonov din. Do konca leta so se povečale na IS milijard 798 milijonov din. V letošnjih petih mesecih pa so narasle že na 28 milijard 322 milijonov dtn. V enem letu Je naraslo število vlagateljev iz 2,053.000 na 2,170.000. Lani je znašala povprečna vloga na enega vlagatelja okoli 6.039 din, letos pa okoli 10-702 din, razna gospodarska vprašanja ter načrte za bodoče delo. CUmprej bi bilo treba začeti s popravilom potov, le denarja je premalo. Potrebovali bi približno 60.000 dinarjev za razvoz gramoza in za strelivo. O vodovodu je bilo na sestankih precej govora. Dela na zajetju izvira so končana, potrebno bi bilo Se napeljati cevi. Pri nas morajo nositi vodo Žene na glavi, kar je zelo težko. Ljudje so pripravljeni sami izkopati 1000 m jarka za polaganje cevi, samo če bi dobili nekaj sredstev za druga dela, ki jih ne moremo sami opraviti. Letošnja slana in sneg sta nam prizadejala ogromno škodo na žitih in raznih deteljah, ki so do polovice uničena. Sadovnjaki in vinogradi so v nižjih legah popolnoma uničerri. Vaščani Brezovice red zlate poroke na občinskem ljudskem odboru je bil 27. julija letos. To je bila prvo (zlatu poroka po vojni v Novem mestu. Razen jubilanta, njunih otrok in vnukov je prisostvovalo slavnostnemu obredu Še več znancev in prijateljev. Franc Magišta in njegova Žena Ana sta bila vedno odločno naprednega mišljenja in sta v tem duhu tudi vzgojila svoje otroke. Pred vojno je bilo to znana sokolska družina. Oba sinova Franjo in Jože sta bila partizana, ostala družina pa je tudi z vsem podpirala narodno osvobodilni boj. Sin Franjo je danes major JLA, sin Jože pa tkalski tehnik v Mariboru. Tudi vse tri hčerke so poročene. Novomeščani in mnogi okoličani zlasti poznajo hčerko Anico, poročeno Kunštek, poslovodkinjo trgovine »Snegulčicat v Novem mestu. Zakonca MagiSta se navzlic starosti — Franc Magišta je star 80 let, žena Ana pa 78 let — še dobro držita. Želimo jima Še veliko let skupnega življenja. Stanovanje za cestarja i Uprava za ceste LRS — sekcija Novomesto Eradi stanovanjsko hišo za oestarje na Gorjancih (pod Vahto), zgraditi pa jo nameravajo tudi v Mitolarjih. V njih bodo imeli cestarji, Id skrbe za ceste na teh najbolj izpostavljenih odsekih, primarna stanovanja in garaže za orodje in pripomočke za vzdrževanj« cest. Te cestarske hiše bodo s telefonom povezane s centralo, kar bo posebno važno pozimi, ko zapade veliko snega Irt !• treba ceste čimprej usposobiti za promet. f sttOEENJSKI LIST« Stev. 32 (388J Ive Subic in Jože Ouha '^SSfff. V Portorožu, Bakru, Rabcu pri Labinu, v Poljanah pri Skofji Loki in še marsikje letujejo in taborijo letos naši pionirji in druga mladina. Lepo jim je in radi se oglašajo domov in prijateljem, kako prijetne so počitnice. Pretekli teden so se mnogi že vrnili domov, polni bogatih, vtisov in lepih spominčkov, drugi pa so pohiteli na njihova mesta po veselje, zdravje, kopanje in igranje. Povsod so pionirji potuhtali kaj izvirnega. Tisti v Fazanu pri Portorožu so bili na solinah v Se-čovlju, v Piranu in v tovarni mila. Iz Rabca so šli na izlet v sredozemski pragozd, v Bakru pa so doživeli pravcati vihar, ki jim je podrl skoraj vse šotore. Polni doživetij bodo ohranili počitnice v najlepšem spo-minu^. je ilustriral Slovenskega pionirja in Mladino in še mnoge druge liste med vojno in po njej. Jože Ciuha je začel ilustrirati okoli leta 1947. », . , toda kdo bi se vsega spomnil! Priznati morava, da so bile najine prve ilustracije zelo nerodne in da nama je ob marsikateri nerodno, ko jo po petih letih spet ugledava. Tako kot je vsak začetek težak, }e tudi neroden . . . « sta pojasnila. Pionirji v Poljanski dolini »o izdajali tudi literarno glasilo »Blegaš«. Izšli sta dve številki; prvo je pionirjem ilustriral akademski slikar Ive Subic, drugo pa akademski slikar Jože Ciuha. Naši poinir-ji so oba umetnika obiskali, se z njima pogovarjali, vsak pa je dobil od njiju tudi lep spo-minček — risbo s posvetilom. Urednica »BlegaŠa« Marta Vranešič je prosila oba umetnika tudi za več odgovorov na razna vprašanja. »Kaj mislite o naši reviji?« jje vprašala Marta, slikarja pa sta odgovorila: '» . . . Vprašanje je zelo preprosto — in vendar, kaj naj bi si človek ob taki reviji mislil? Pomisliš na vedre, mlade obraze, ki se veselijo počitnic, ker so v dijaških letih počitnice najbolj čudovit letni čas. Mladost je lepa, ker se izživlja v vsej širini. Vse strani so zanimive, ker so za njimi še neodkriti svetovi. Det tega nemira, ki obžarja mladost, je tudi v fej reviji in je že zaradi tega simpatična . . .« »Kdaj sta prvič začela ilustrirati razna mladinska dela ln revije?« Umetnika sta pojasnila, da io bile ilustracije Iva Subica Delegacija dolenjskih pionirjev na obisku pri obeh umetnikih prvič natisnjene že leta 1942 v Tomšičevem glasu. Potem »Kakšen vtis je zapustil v Vaju obisk dolenjskih pionir- Izkušen čtovek Vrata na okencu so se naglo odprla, pokazala se je najprej cev pištole, za njo roka z zavihanim rokavom in nazadnje človek bledega lica in krvavih oči. »Roke kvišku/« je zagrmelo. Uradnik pri okencu je dvignil glavo, radovedno pogledal roparja skozi naočnike, potem pa se spet sklonil nad mizo in pričel nadaljevati z delom. Taka hladnokrvnost je človeka s pištolo presenetila. »Torej na delo! Odprite blagajno, v nji je gotovo veliko denarja. Naprej stari, sicer...* »... Sicer boste streljali, ali ne,« je dopolnil hladnokrvni uradnik. »Toda mladi človek, vi ste gotovo novinec v svojem poklicu,« je še dodal. Ropar je zazijal od začudenja in priznal, da je to res. »To sem takoj spoznal. Morate biti mnogo bolj hladnokrvni in čvrsti! Napasti morate naglo in odločno. Hočete, da vam pokažem kako?* Ne da bi Čakal odgovora, je z bliskovito naglico odvzel roparju pištolo in zaklical: »Denar sem, drugače bo za vas presneto nerodno!* »Hudiča, to ste sijajno naredili,« je pohvalil ropar. »Dovolite, da sedaj jaz poizku-$im. Poplave so razlrušiUe več tisoč hiš, 84.000 hiš je pa bilo prejšnji teden še pod vodo. »Lepš'ga kraja ni na svet...« poje pesem o ŠENTJERNEJU. V nedeljo 11. avgusta vas Šentjernej vabi na tradicionalne konjske dirke. Porast darilnih pošiljk Po oprostitvi faktorjev na podarjeno blago iz inozemstva število daril zelo raste. Ta darila zavzemajo v našem uvozu pomembno mesto. V petih mesecih letošnjega leta je prispelo v na^o državo nad 150 tisoč dariilniih paketov- v skupni teži okoli 1.500 ton. Če računamo, da je povprečna vrednost paketa 600 din za kilogram, predstavlja to vrednost blizu mili.jarde dinarjev. Med darilnimi pošiljkami Je vedno več predmetov trajne vrednosti. Tako je v prvih petih mesecih prispelo na račun daril 1.566 radio sprejemnikov, 27 televizijskih sprejemnikov, 139 električnih štedilnikov, 145 sesalcev za prah, 91 pralnih strojev in 154 hladilnikov. Razni koristniM so dobili še 426 šivalnih strojev, 36 klavirsknh harmonik, 18 navadnih štedilnikov, 24 fotoaparatov, 10 gramofonov ln drugo. Med darili so bili tudi pletilnj stroji, lovske puške, magnetofoni in celo kosilnica in mlin. ZANIMIVOSTI REKORD V LJUBAVNIH PISMIH Tega jima na svetu gotovo Demmetrois Bernam iz Dalsa (ZDA). Po 18 letih zakona je vložil tožbo za razvezo. Njegova žena je spravila v raz-pravno dvorano pred sodnika 11 velikih zavojev, težkih do 70 kg. v njih je bilo 10.320 ljubavnih pisem njenega moža. Volk - prvo udomačeno žival Učenjaki sodijo, da Je človek od vseh žiivailii najiprei udomačil volka> Tako je volk, oziroma pes, že dolga tisočletja človekov . zvesti spremljevalec in nekoč glavni pomočnik v lovu. Kasneje je udomačil ovce in govedo ter osle. še kasne(je svinje. Konje so najprej udomačili v Sredinci Aziflii in strokovnjaki sodiijo. da je btl konj raizen kamele poslednja žival, katero Je človek udomačil. Kamela se kot domača žival omenja prvič šele kakih 100 jet pred na&im št« tj em. Rednlk Pariza Mestna četrt skoraj sredi P*-riaa je. podnevi miinna itn tdha, ponoči pa se ne/nadoma maipouni z veailkansknml kejmAoni, k* dfo-važajo živiila za naslednji! dan. Kajti to je pariški živilski trg, ki mora naslednji dan oskrbeti s hrano 6 milijonov Parižanov. Ka;j dm koLiko na dan poije Pariz. K o ni ko jim »nora čez noč pripraviti živilski tng? Okrog 4 milijone kilogramov sadij« in povrtnine, 300 tisoč kg mesa, prav toliko rdib. 5 ton masla, imi-ldjon in pol Jaljc, 20 do 30 fon 6iira. Samo bravilne, ki je Francozom najljubše meso, pojedo Pairiižanl na dan okrog 300 ton. Modernizirana beračica Milanska policija je zaprla 30-leino benačico Teresino Bian-chesi, ki je bila res moderna, kajti svoj »poklic« je opravljala z vsem sodobnim komfortom. Na svoja stalna »delovna mesta« pred bolnišnicami se je vsak dan vozila v lastnem avtomobilu. Skupaj z mlajšo sestro sta stanovali v bedni baraki, toda v tem beraškeim stanovanju je policija našla lepo or^remo, televizijski sprejemnik in najmodernejši hladilnik, Spomladi leta 1916 so po ukazu iz Petrograda odpravili vse slovanske ujetnike v Ukrajino. Jaz sem prišel v Poltavo, kjer so nas poslali k bogatim veleposestnikom in kmetom pomagat pri poljskem delu. Pri veleposestniku, ki je imel toliko zemlje, kolikor jo ima vsa naša Dolenjska, sem bil zaposlen kot sadjar nekaj mesecev. Nato sem vložil na gubernijsko vlado pismeno prošnjo, ki se je takole glasila: »Jaz, podpisani Spehar Jurija Jurij, Slovenec, doma iz Črnomlja, cugsfirer, 17. pehotnega polka, prosi visoko gubernijsko deželno upravo, da me zaposli v mehanični delavnici, v kateri bi mogel pokazati lastni izum motorja. Kot dober Slovan želim doprinesti svoj delež v borbi proti skupnemu sovražniku Nemčiji in Avstriji. Pred vojno sem delal v Združenih državah severne Amerike kot strojnik v rudniku.« Nato je prišlo odobrenje in začel sem delati v neki mehanični obrtni delavnici. V vodstvu podjetja pa sta bila dva ruska Nemca, ki sta mi delala pri mojih načrtih ovire in sploh vse delo, ki se je tam opravljalo, na skrivaj sabotirala. V tistem času se je zgodil prvi ruski preobrat. Odstavljen je bil car. V Poltavi je zavladalo med prebivalstvom in vojaštvom velikansko veselje, ko se je raz-vedelo, da ni več carja. Vse se je zlilo v veliko povorko. Svobodo so manifestirali na ta nđčin, da so eno najlepših deklet vso ovenčano posadili na voz, nad glavo pa je imela na paroli napis: To je mlada Rusija. Govorniki so na pogostih mitingih' pojasnjevali množicam zločinsko protinarodno delo carja in visoke ruske družbe. Ljudje so si oddahnili od težke more zatiranja v carskem režimu. Delavci so se pogovarjali: »Pri nas se najbrž vse vrti okoli republike.« Le graščaki po vaseh so strahom gledali razgibani narod ter se tolažili s primerom francoske revolucije, češ zgodovina se ponavlja, kakor je tam po konventu nastala kapitalistična vladavina, tako bo tudi pri nas, vse bo prešlo v stare tire. V oktobrski revoluciji je padlo mesto Poltava brez borbe v roke boljševikom. O božiču 1927 nas je zvečer prišel klicat star ruski vojak-boljševik ter nas pozval: »Pani, vstanite, pojdite po vino, sedaj je svoboda. Buržuji nam ves čas vojne niso dali piti vina, a sami so ga pili. Čas je prišel, ko bomo tudi mi pili, toda ne v čevljih, škornje obujte!« In šli smo za njim s pločevinastimi posodami ter prišli v veliko vinsko klet, kjer je bilo vina po tleh dobesedno do kolena. Napolnili smo posode iz soda in veselo odšli k našim v stanovanje ter tako proslavili prvi svobodni božič. V kleti so ruski vojaki pili do popolne onemoglosti. Ostal sem v Poltavi do prihoda Nemcev 1. marca ter se jim umaknil proti Sibiriji, predvsem zaradi omenjene prošnje na vlado, ker so jo ponatisnili v »Poltavskoj Gazeti«. Vojaki so se maščevali nad svojimi generali tudi na ta način, da so pridno uporabljali avtomobile za vožnjo mimo njih, češ, sedaj se mi vozimo, vi pa morate pešačiti. Tudi vinske kleti so pridno praznili kjerkoli so jih našli. Ker smo vedeli, da spričo razmer, ki so nastale vsled revolucije prehrana ne funkcionira, smo si že prej pripravili vsak vrečo prepečenca ter si s pomočjo čaja, ki se je tudi tedaj lahko povsod dobil, pomagali. V evropski Rusiji je bila lepa in topla pomlad, ko pa smo dospeli do Urala, smo našli še hudo zimo. V Omsku je bilo še za cel meter snega ln oster mraz. Vozili smo se mimo jezera Bajkal, v katero se steka voda 366 rek, na sredi pa izvira močan vrelec vode. Iz jezera teče samo reka Angara. V Ukrajini so avstrijske in nemške armade po dogovoru z ukrajinsko vlado prodirale brez odpora dalje, zasedle vse večje kraje ter pridno nabirale vsakovrstni živež. Prebivalstvo, ki je z radostjo pozdravilo oktobrski prevrat ter je bilo v veliki večini za sovjetsko oblast, je s sovražnimi pogledi spremljalo tuje vojake na svoji zemlji. Kapitalistični živelj, ki se je zbal za svoje lagodno življenje, pa je bil zadovoljen s tujo invazijo, češ zdaj bo vsaj red. Dogajalo se je, in to čedalje bolj pogosto, da so bili vojaki, ki so šli rekvirirat živež za avstrijsko ali nemško vojsko, iz zasede napadeni ter so zbežali naglo nazaj. Ker pa odpor prebivalcev ni bil organiziran, se jev zgodilo, da je zatem prišel kazenski bataljon, obkolil tako vas ter polovil moške in jih zunaj vasi vse postrelil. Kasneje so se tudi ukrajinski branitelji vasi organizirano uprli ter so bila v jeseni leta 1918 Avstrijcem in Nemcem tla vsak dan bolj vroča pod nogami. Ko je 15. septembra kapitulirala še Belgija, so morali večino divizij potegniti iz Ukrajine in jih naglo premestiti na balkansko bojišče. Z ostankom vojske, kakor tudi z izdajalsko ukrajinsko vlado, so ruske in ukrajinske čete takoj obračunale ter konec leta 1918 prevzele oblast. §0© JOŽE DULAR PROSTOVOLJEC »Kaj ga moraš res spiti še pol litra?« »Moram? Ne. To storim prostovoljno!* OPRAVIČILO »Rekli ste, da imate denarja kot plev, v resnici ste pa tisto suh. Zakaj lažete?« »Kaj bom lagal/ Saj plev tudi nimam.« VEDNO ISTI »Ti, od česa je pa umrl tvoj $osed?« »Ja, nihče ne ve.« »Čuden človek! Vsa leta O' njem nihče ni vedel od česa iivi, sedaj pa tudi nihče ne ve, od česa je umrl.« »Veste, hotel se Je na vsak na-fiin kopati...« SMOLA Na vratih urada je pisalo: Sprejmemo v službo osebe obeh spolov. »Prekleta smola,« je vzdih-nil Tonk. »Ze dolgo zaman iščem službo, sedaj ko bi jo lahko dobil, sem pa samo moški!« MODERNI OTROCI Mamica je morala za dva dni na pot, šestletnega sinka je pa dala za ta čas sosedi. Ko mora soseda zjutraj na trg, pravi fantku: »Bom hitro nazaj, kar lepo se igraj, nikar pa ne jemlji v roke vžigalic/« »Kaj bom jemal vžigalice,« se oglasi hlačmanček, »saj imam vžigalnik.« NESPORAZUM »Prosim ogledalo.« »Za žep?« vpraša prodajalec. »Ne,'za obraz.« UMESTNO OPOZORILO »Veš,« pravi šef letališča pilotu pred odhodom, »ko se boš bližal Bledu, se dvigni z letalom čim više, da ne boš butnil ob cene.« Z »{Burjo* po severnem Jadranu Ljudje so siti te komedije, ko Je vendar jasno, kako in kaj. Ne zanima jih več afera. Komaj da prelete kričeče tiskane naslove. Sicer pa Je v Benetkah vedno kaj novega. Včeraj je na primer neki človek v trgovini na koncu Ponte di Rialta skoraj pred našimi očmi ubil ljubimca svoje žene. Nova kost za časopise in novic željne ljudi. Benetke — prenaseljeno mesto s skoraj 350.000 prebivalci, mesto lepot, razkošja in življenja, pa tudi mesto umorov, umazanih trgovskih špekulacij, goljufij, razvrata... Mesto, ki je veren naslednik nekdanje Serenissime z vsemi njenimi pozitivnimi ln negativnmi atrt_ buti* I.ido, 27. maja. Na »Burji« je bilo zjutraj med potniki opaziti vznemirjenje. Ladja bi morala odpluti že včeraj, pa sta dež in močna burja preprečila njen odhod. Ko smo zjutraj prišli k kabin k zajtrku, je nizko nebo metalo goste bičajoče curke dežja čez mesto in pristanišče. Pozlačena Fortuna, ki ae suče na globusu na strehi Doga ne d i Mare, se je allovito stresala In trzala s svojina bronastim ščitom. Bilo je mrzlo vreme, kaj čudno za konec maja, in nekdo od posadke je povedal, da je po hribih okoli Benetk ponoči zapadel sneg. Bomo še čakali lepo vreme? Ne. Zjutraj, takoj po zajtrku, je kapitan velel dvigniti sidro. Toda prišli nismo daleč. Samo nekako do izliva Piave v Jadransko morje, ko smo se morali obrniti in se spet usmeriti protii Benetkam. Valovi so bilj preveliki, neurje prehudo, da bi ga zmagala »Burja«. Kajpak, naš motori Vrnili srno se — eni veseli', drugi slabe volje — tokrat na Lido, svetovno znano beneško kopališče. Ko smo popoldne hodili po njem, Je bila vsa velika obala z mondenim! hoteli, igralnicami, igrišči, parki in s številnimi, v daljavo izginjajočimi kabinami prazna. Burja je divje valila penaste valove, M *o se šumeče zaganjali dn arazlivali po prazni peščeni plaži. 28. maja Spet smo zasidrani v kanalu Giudecca na Punta della Salute pred Benetkami. Od pristaniških oblasti smo dobili dovoljenje, da smemo ponovno na kopno. Ko se pripeljemo s Čolnom na pomol, stopimo na beneška tla kot stari znanci. Toda nekaterim med nami to že preseda. Naj mar še cel teden čakajo v Benetkah na lepo vreme? Živčni so, nestrpni. Kje je tu kak načrt! To je zmeda, to je de*>rganlzacija. Smejemo se Jim, ko se v salonu na »Burji« živahno prepirajo, koliko stane vožnja z vlakom, kakšna je zveza, koliko £& premorejo lir in dinarjev. In potem se jih šest nenadno odloči in prav hiteti morajo, Če še hočejo ujeti pravi vlak! V naglici pospravijo kovčke in plašče in ko lezejo z ladje v čoln, komaj še utegnejo, da m Benetke: kopališčna plaža Liđ© nam pomahajo v slovo. Kar nas je ostalo, se oddahnemo. Najhujši nergači so odšli. Sedaj bomo spet lahko v miru občudovali Benetke. Po večerji se z »Burje spet prepeljemo na kopno. Se je mrzlo, vetrovno, toda to ne moti lastnikov dragih beneških hotelov, da ne bi organizirali običajnih večernih Izletov z gondolami po Canal grande. Ta nočni izlet, za katerega velja vsak sedež v gondoli tisoč lir. je kajpada precej moderniziran: v lampijonih na gondolah gore žarnice in glavna gondola, v kateri sta pevec in pevka z mikrofonom, je prepredena s celimi venci rdečih, modrih, zelenih in oranžnih žarnic. Sodobna romantika, ki pa se je petlč-ni tujci neradi odrečejo. Stojimo na stopnicah pod Ma-ria della Salute, gledamo in poslušamo. Mehek sopran pevke se nosi preko kanala in gondole v gosjem redu drse po črni vodni gladini, dokler druga za dirttgo ne izginejo za ovinkom pod Ponte deli' Accademia. Potem se prepeljemo čez kanal tudi mi. Na Markovem trgu nas zaja-meta svetloba in vesel Šum ljudi. Moderni zvoki orkestra, ki Igra pod oboki mogočne Proeu-razie Vecchle, zvene kot v veliki, razkošni dvorani. 29. maja Morda je kapitan .zavohal lepo vreme al! kaj. Od nas lepega vremena tisto jutro nI nihče niti slutil, kajti morje Je bilo zjutraj viharno kot prejšnji dan, nebo pa sivo in zdelo se je, da nam bodo težki, mokri oblaki vsak čas ponudili dež. Toda kapitan je že izdal povelje: Nihče več ne sme na kopno. Ko se vrne kuhar s kruhom in zelenjavo, bomo odplull, »Izle* do Piave!« pravi nekdo. »Neumnost, odriniti v takem vremenu! Popoldne bomo spet v Benetkah.« Toda povelje je bilo tu in mornarji so ga izpolnili. Brneče grize ladijski vijak razburkano vodo. Ko onkraj Lida izplujemo iz lagune, valovi narastejo, da se prične ladja sunkoma dvigati in pogrezati vanje. Toda nekaj vendarle vzbudi v vseh dobro voljo: čimbolj ostajajo za nami Benetke, tembolj se redčijo oblaki, in ko se »Burja« pretolSe mimo Plave, je nebo že čisto modro. In temnomodro je tudi morje. Valovi so zmerom manjši; umirjajo se, v mehkem, prijetnem vetru se razbijajo njihove srebrne grive. Vsi smo na palubi; nekateri nameščajo ležalnike in zleknje-ni veselo mežikajo v sonce. Popoldne se na obzorju prikaže istrska obala. Svetilnik v Savudriji se dviga v modrino kot iztegnjen bel prst. Se uro, dve in že je »Burja« tik pred Piranom, svojim matičnim pristaniščem. Poševno sonce obliva mesto in srebrl pred njim široko gladino slovenskega morja. Čisto mirno pluje vanj na5a dobra, rvesta »Burja«.