46 V Herpetološkem društvu – Societas herpetologica slovenica tudi v letu 2018 v okviru dveh projektov, katerih glavna cilja sta varstvo plavčka (Rana arvalis) in močvirske sklednice (Emys orbicularis) na Ljubljanskem barju, izvajamo različne naravovarstvene ak- tivnosti. O naših preteklih aktivnostih in pristo- pih k varstvu omenjenih vrst ste že lahko prebirali v Trdoživu, saj ta dva projekta v sofinanciranju Mestne občine Ljubljana vsakoletno uspešno izvajamo že več kot pet let. Na ta način se skušamo iz leta v le- to bolj poglobiti v razumevanje varstvene problematike obeh vrst in razviti ukrepe za čim učinkovitejše lokalno ohranjanje populacij na tem območju. Letošnji po- udarek obeh projektov bo tako ponovno nekoliko drugačen, saj predstavlja nad- gradnjo že pridobljenega znanja s tega območja. V društvu smo v lanskem letu Varstvo habitata plavčka in močvirske sklednice na Ljubljanskem barju Besedilo: Aja Zamolo in Anamarija Žagar Foto: Aja Zamolo kot ukrep varstva habitata za obe vrsti zakupili za obdobje 10 let zemljišča na Ljubljanskem barju v neposredni bližini deponije, na katerih je bil v preteklosti izveden golosek. Na zakupljenih zemlji- ščih bomo v letu 2018 izvedli nekatere posege, s katerimi bomo sčasoma posku- sili ponovno vzpostaviti poplavno jelšev- je z vodnimi telesi. Tako bomo poskušali izboljšati pogoje za razmnoževanje obeh vrst, ki sta sicer na tem območju priso- tni, vendar v izrazito manjšem številu kot pred omenjenim golosekom, kar je znano vsaj za plavčka. V neposredni okolici ze- mljišč so prisotna tudi neprimerna ume- tna vodna okolja (betonski jarki), ki so del deponije in v katere se lahko ujamejo sklednice. V sklopu projekta bomo izvedli tudi skupne delovne akcije, na katere ste vsi lepo vabljeni! Suhi deli parcele vzhodno od deponije, ki jo je na Ljubljanskem barju zakupilo herpetološko društvo in na kateri bo izvedenih več posegov za izboljšanje habitata plavčka in močvirske sklednice. Poplavni gozd zahodno od ljubljanske deponije. vrsta, sosednja italijanska rega (Hyla intermedia), pri plazilcih pa je dodanih 11 vrst iz sosedstva. Pohvalno je, da sta omenjeni tudi dve tujerodni vrsti, med dvoživkami volovska žaba (Lithobates catesbeianus), za katero je bila zabeleže- na ena najdba pri nas, in pri nas zelo po- gosto prisotna tujerodna vrsta sladkovo- dne želve popisana sklednica (Trachemys scripta) z obema pri nas prisotnima pod- vrstama – rumenovratke in rdečevratke. S stališča določanja vrst je priročnik pre- cej splošen in to vlogo pri določenih vr- stah dobro odigra, pri drugih pa žal ne. Pomanjkljiv nabor fotografij, ki bi bolj na- zorno prikazoval značilnosti vrst in s tem uporabniku priročnika omogočil lažje do- ločanje, je na primer precej očiten pri pro- gastem gožu (Elaphe quatuorlineata) na straneh 124–125, kjer je prikazan mlado- stni osebek. Progasti goži se v obarvanosti in hrbtnem vzorcu skozi odraščanje zelo spremenijo. Odrasli osebki večino svojega življenja nimajo temnih pik in vzorca na glavi, ampak le štiri vzdolžne temne pro- ge. Sicer je to v opisu zabeleženo, a bi bi- lo vzorec odraslega osebka zelo smiselno prikazati tudi slikovno. Podobno je pri vr- stah, pri katerih obstajajo razlike v obar- vanosti med spoloma in je na fotografiji predstavljen le eden od spolov (po navadi samec, ki je obarvan bolj živo oziroma pi- sano). Smiselno bi bilo vključiti tudi foto- grafije, ki predstavijo značilno obarvanost drugega spola (večinoma samic). Prikaz tipičnih značilnosti, ki so pomembne za prepoznavanje vrste, je nujen za namene priročnika. Dober primer slikovnega pri- kaza tipičnih značilnosti, ki so pomembne za prepoznavanje vrste v knjigi, je opis hribskega in nižinskega urha (Bombina variegata, B. bombina) na straneh 40–43. Obe vrsti imata značilno obarvano tako trebušno kakor tudi hrbtno stran in pri obeh vrstah je na podoben način slikovno prikazano oboje, kar nam omogoči pri- merjavo, ko urha opazujemo v naravi. Vsebinsko opisi vrst vključujejo veliko informacij na strnjen način. Prav tako se različne zanimivosti, ki so sicer značilne za več vrst, ne ponavljajo vedno, ampak so zapisane le pri posamezni vrsti in ta- ko popestrijo branje, če knjigo beremo od začetka do konca. Ponekod bi lahko avtor navajal manj natančne številke o najvišji starosti, številu jajc v leglih ipd., saj po- datek, ki je pridobljen iz neke populacije v tujini, ne drži nujno za populacije, ki ži- vijo pri nas. Kljub temu je knjiga napisana strokovno, obenem pa obogatena z zani- mivostmi in kvalitetnimi fotografijami. Menim, da je za manj zahtevnega opazo- valca narave zelo uporabna. Priročnik lahko po dostopni ceni 19,95 € kupite v knjigarnah Mladinske knjige, na http://www.emka.si ali jo naročite preko telefonske številke 080 12 05.