DOPISE Črna pii Prevaljah. Dne 3. maja 1928 smo imeli tu pregledovanje bikov za občini Črna in Koprivna in za Podpeco. Vseh skupaj ja bilo prignanih 21, od teh le pet nesposobnih. Razlika med občinskimi in kmečkimi je bila velika. Škoda le, da bodo občinski že pretežki, zaroda pa ni videti. V tem oziru je torej akcija pomanjkljiva. Pomanjkljivo je tudi, da imajo nekateri okoliši preveliko bikov, drugi premalo. V Topli so štirje kmetje in imajo tri licencovane bike (od teh eden občinski), Črna, Pristava, Bistra pa so čisto brez njih. Priporočljivo bi bilo, v okoliših, kjer jih je preveč, postopati bolj strogo pri izbiri. Gospod živinozdravnik je ugotovil znaten napradek in pohvalil zanimanje posestnikov. Gospod inžener Venko pa je obljubil izdatno podporo oblastnega odbora, posebno še pri izgraditvi gnojničnih jam in nakupu mrjaSčkov. Tem posestnikom je pripadla nagrada po 600 Din. Četrti pa ni pripeljal nagrajenega plemenjaka. Zivinoreja je v Črni panoga, od katere bo odvisen položaj kmetov. Ker imajo dobre pašnike, bi bila vzreja najboljših kakovosti mogoča. Treba j« le smotrenega dela. Dokler pa bodo kmetijska podružnica, občinski kmetijski odsek, kmetijsko nadaljevalna šola, hranilnica in mlekarna vsak v svojem vrhu, ali pa v majgloboksjiam spanju, j« rm traj« ugo- den napredek kmetov nemogoč. Za Koprivno pa je odpomoč res nujna, k»r le par kmetov je še brez težkih dolgov. Sv. PankiiciJ na Remšniku. Lepa je točka na Radeljci, morda najlepša ob naši severni meji. Izletnild bodo sedaj lahko tam tudi prenočili in dobili najpotrebnejša okrepčila. Zato so vabljeni vsi ljubitelji narave in vsi slabotnega zdravja, da se nasrkajo svežega zraka in tihote v naravi. V soboto, 12. maja in v nedeljo je tam cerkveno opravilo in pozneje velikokrat. Puščava. Brali smo v eni zadnjih številk Slov. Gospodarja dopis iz Svetine pri Celju, v katerem se ondotni posestniki pritožujejo čez škodo, ki jim jo povzroča divjačina. Ravno ista nadloga tlači tudi nas tukaj. Srne, zajci, jazbeci nam delajo občutno škodo na njivah, lisice pa nam kradejo kokoši iz dvorišč kar na debelo. Teh dolgorepih tatic opažamo leto za letom več. Krivi so temu največ naši slavni lovci. Po leti jih. ne pokončujejo, kakor bi mogli in morali, češ, kaj bomo pa po zimi potem streIjali in ko pride zima, jih sicer hrabro zasledujejo, a tudi točno mimo streljajo, ker jim jib nihče ne priveže. Le vsaki sveti čas se jim posreči kako krumpasto dobiti in pri tisti je potera tak grozanski halo, kakor bi ne bila padla lisica, ampak najmanj volk ali medved. Tako se ta lisičja nadloga nemoteno množi na škodo kmeta. Če pa kmet v obrambo svojih kokoši katero uniči, pa mu najemnik lova takoj pošlje žandarma na vrat, češ, da se je pregrešil zoper lovske pravice. Naj bi se le orožniki z isto vnemo, kakor preiskujejo take reči, potegnili za pravice kmeta in najemnike lova opomnili, da so dolžni kmetu povrniti škodo, ki mu jo dela taka zverjad. To bomo zanaprej tudi z.ahtevali. Vsako ugrabljeno kokoš bomo točno naznanili na žandarmerijo in ista, če hoče biti pravična, mora najemnika lova prisiliti na povrnitev škode. Če pa se to ne bo zgodilo, bomo pa vkjlub vsem lovskim pravicam segli po samopomoči. Če ima vsakdo pravico se braniti pred krščenimi tatovi, bo se menda smel braniti tudi pred lisičjimi. Nov, tako olajšan orožni zakon nam bo pri tem zelo prav prišel. Sv. Križ nad Maiiborom. Našo hribovsko župnijo so zadeli v zadnjem času težki udarci. Našega nadvse priljubljenega, komaj par mesecev tukaj bivajočega g. župnika Alojza Lebna je zavratna bolezen položila v bolniško posteljo. Njegovo stanje je jako nevarno, vsled česar se priporoča svojim sobratom v molitev. — Dne 1. maja pa je preminul po dolgem bolehanju eden izmed naših najboljših rojakov, gospod dr. Radoslav Pipuš, odvetnik v Mariboru in tukajšnji posestnik. Rajni je bil znan širom svoje domovine kot delaven in požrtvovalen ter kot tak tudi nadvse čislan in spoštovan. V njem je izgubila učeča se mladina, posebno tukajšnja, svojega velikega dobrotnika in podpornika. Bil je dolgoletni član tukajšnjega krajevnega šolskega odbora ter član občinskega odbora. Velikemu obmejnemu Slovencu, nenadomestljivemu mecenu in pobožnemu kristjanu bodi Bog plačnik. Slava njegovemu spominu! — Kakor smo že svoječasno poročali, odkrijemo pri nas na Veliko Križevo dne 17. maja dostojen spomenik svojim v vojni padlim junakom. Spomenik bo stal pred cerkvijo in je krasno delo kiparskega podjetja Fr. Kunovar v Ljubjani. Slovesna blagoslovitev spomenika se vrši ob 10. uri predpoldne, z primerno pridigo in slovesno sv. mašo, ki se bo darovala zunaj na prostem pred cerkvijo. Sodeluje kamniška godba in tukajšnji pevski zbor. Ta dan se bodo tudi prodajali znaki v svrho kritja velikih stroškov. Da se je to delo izvršilo in sploh tako hitro napredovalo gre v prvi vrsti hvala našemu občlnskemu odboru, g. šol. uprav. HUbecu, ki je stvar započel in vodil ter vsem občinam za njihove denarne prispevke. Okoličani ne zamudite te lepe prilike ter bodite priče, ko se oddolžimo svojim 51 v vojni padlim in umrlim križanskim junakom. Razvanje. Radi deževnega vremena zadnjo nedeljo priredi gasilno društvo v Razvanju v nedeljo dne 13. maja pri Kocu veselico z začetkom popoldne ob isti uri. Vurberg. Komaj je začelo sadno drevje cveteti ter poganjki v vinogradib, že nas je pretekli četrtek popoldne obiskala nevihta s točo, katera je sipala, da je pobelila zemljo. Zelo močno je poklestila v vinogradih, sadno drevje in v vrtih. Kaj še bo letos, ko že tako zgodaj začenjajo vremenske nesreče, se vprašuje kmet. Št. llj v Slov. gor. Mlinarska zadruga j« tako dolgo vrtala, da ne smemo več iz vseh obmejnih občin voziti na žage in mline ob Muri. To je za nas hud ud-irec. Ali naj vozimo z voli ali kravami v daljni Fram naSe žito v mline? Prosimo g. glavarja in velikega župana, da izdata občinam dovoljenje, da smejo kmetje zopet voziti v mline ob Muri. Upamo, da se bo to kmalu popravilo. — Volitve v šolski odbor v Št. Ilju niso bile pravilno izvršene. Po zakonu bi morale vsa obeine skupno voliti vse člane šolskega odbora, a ne vsaka sama zase. Tudi se ne smeta občinama Dobrenju in Selnici odvzeti ododbornik v ta odbor. Okrajno glavarstvo j« odstavilo takozvanega demokratskega župana v Ceršaku, ki je bil nepravilno izvoljen in ker je nova večina protizakonito črtala našega odbornika g. Šmirmaula. Dokler je vrši preiskava, vodi občino zopet prejšnji naš župaa g. Šrok. Med tem se je dognalo, da so demokrati plačevali iz občinske blagajne pijačo in južno. Okrajni zastop je izvršil strogo revizijo in demokrati morajo vrniti občinski blagajni 1800 kron, ki jib. ja zdal demokratski župan s svojim »španom« Karlorn za pijačo, žganje in južno svoj.m ljudem. Komaj par mesecev so bili demokrati gospodarji na občini, pa so že začeli tako »lepo gospodariti. A scdaj so poštucani, da je veselje. Poštenost in pravica je zmagala ošabnost, hudobija in sovraštvo ni nikdar prineslo nikomur sreče. Demokrati so visoko letali, a so nizko padli. — Občinski lov v Selnici je izžrebal za 1400 Din slikarski mojster, g. Škof iz Maribora. Mislimo, da bodo novi lovci streljali lisice in zajce, a ne pridne mačke, kakor prejšnji. — Delavci iz tovarne v Čeršaku so zelo nezadovoljni, ker so silno slabo plačani. — V zadnjem deževju je zopet nekako mnogo plazov. — Sadno drevje dobro kaže. Bog nam daj dobro 1«Uno! Jarenina. Ljudstvo iz celega našega okoliša je zelo hvaležno vodilnim možem naš« Slovenske ljudske stranke pri okrajnem zastopu, ker so vendarle spravili preložitev Rajzmanovega klanca do uresničenja. Nešteto nesreč se je že zgodilo na tej nevarni strmini. Ko so bili Nemci gospodarji na okrajnem zastopu, niso hoteli niti slišati o preložitvi klanca, samostojnež Lipovšekov Tuna rvezan z demokrati tudi n«. NaS po- slanec Žebot pa je dregal in dregal in j« to stvar dobro spsljal. Lansko leto pred volitvami so nasprotniki očitali Žebotu, da on predlaga klanec samo pred volitvami. Sedaj pa imajo vsi nasprotniki strašno dolg nos, ko se je začelo s preddeli. Mi Jareninčani pa smo ponosni na našo pošteno in delavno Slovensko ljudsko stranko. — Zadnje deževje je napravilo mnogo škode. Na polju nismo mogli delati in bojimo se tudi slane. — Učiteljica, ki ni znala slovenskega jezika, je prestavljena iz Jarenine. Jokali stariši ne bomo za njo. Sv. Ana na Krembergn. Dne 29. apr. smo spremljali k zadnjemu počitku vrlega moža in posestnika Jožefa Roskarič iz Nasove. Rajni je bil vzoren mož, ki se je vselej in povsod potegoval za katoliško stvar. Dolgotrajno bolezen je prenašal vdan v voljo božjo. Kako je bil priljubl.jen je pokazal njegov pogreb. Rajnemu sotrudniku našega katoliškega prosvetnega društva bodi ohranjen najboljši spomin, njegovi ženi in otročičem pa naše iskreno sožalje. — Lepa slovesnost se je obhajala dne 30. aprila na prijaznem Frolaškem hribčku, kjer se je slovesno blagoslovil prenovljeni križ, kapelica in novi zvon. Sv. Anton v SL goi. Na Binkoštni pondeljek dne 28. maja se bo vršilo tukaj veliko prosvetno zborovanje zvene z blagoslovljenjem temeljnega kamna za društveni dom. Vsa okoliška društva bodite častno zastopana. — Popoldne se priredi velika tombola v prid društvenemu domu. Domača posojilnica je ponovno darovala v prid zidanju društvenega doma 1000 Din, 2000 Din je darovala že prej, 2000 Din še je pa oblubila darovati tekom leta. Res lepa vsota 5000 Din. Hvala požrtvovalnim posojilniškim odbornikom! Sv. Bolfenk v Slov. gor. Z veliko skrbjo že gledamo proti nebu, kadar se nam bo prikazalo ljubo solnce; rabimo ga pri cvetju na drevju, pri njivah in travnikih. — Dež je preprečil tudi požarni brambi v Bišu vrtno veselico; vrši se pa ista ob vsakem vremenu prihodnjo nedeljo, dne 13. maja popoldan, in sicer ob lepem vremenu na vrtu, ob slabem pa v hiši društvenega načelnika. Prijatelji poštene zabave, dobre kapljice, pridite! Sv. Bolfenk v Slov. gor. Dne 29. aprila se vršeči občni zbor domače hranilnice in posojilnice je podal lepo spričevalo o dobrem poslovanju naše zadruge. Značilno in umevno pa je poročilo, da je bil zadnje čase obisk posojilojemalcev večji, kot pa vlagateljev. Vlada pač povsod občutno pomanjkanje denarja. — V uživanje boljšega življenja so se zdaj v povelikonočnem času podali Treza Kos, vdova iz Biša, stara 74 let, Janee Čuček iz Sovjaka, star 78 let in Ana Belec, žena vsem znanega pesnika »Solzne Avstrije« iz Bišečkega vrha. — Počivajte v miru! Hajdina pri Ptujn. Vesela družba, zbrana ob priliki slovesne blagoslovitve novega, veličastnega križa, na posestvu gospe Antonije Kropf na Gornji Hajdini, v nedeljo dne 8. maja, so se gostje potom licitacije spomnili ubogih dijakov in zbrali kot jubilejni dar k 700 letnici lavantinske vladikovine za kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru 233 Din in v prid gasilnemu društvu na Hajdini za zlati žebeljček novemu društvenemu praporu na ime blage gostiteljice 175 Din. V«likodušnim in požrtvovalnim gostom iskren Bog plačaj! Sv. Harjeta nlžo Ptuja. Minuli teden se j« pri nas poročil član tukajšnjega Orla Jože Kolenko, z vrlo Marijino družbenico Marijo Zitnik. Pred kratkim so nas zapustili Janez Venta in Franc Žitnik ter se podali v zakonski stan. Dragi, mnogo težav in ttžkaga d«la st» preživljali e nami od časa sna, ko si j« šmarjttaki or«l spletal prro gnezdo. Ali vkljub temu ste se veselili z nami, ko smo polni mladostne sreče, žrtvovali ure za duševno in telesno zdravje, se končno bližali cilju slovenskega orla. Vam vsem izreka odsek hvalo in želimo obilo sreče. Želimo pa, da se še spominjate na nas in ko bo težko delo, se nam zopet pridružite, da boste pomagali, gojiti majniško cvetje, up naroda — slovensko mladino. — Bog živi! Ljutomer. Dne 23. aprila je uinrl na Moti pri Ljutomeru veleposestnik g. Jožef Rajh v 78. letu avoje starosti. Blagi pokojnik je bil v svojih mlajših letih dolgo poznan kot neutrudljiv javni delavec; predvsem se je zanimal za gasilstvo. Ustanovil je prvo slovensko gasilno društvo na murskem polju in sicer na Cvenu, katerega načelnik je bil nad 20 let; nadalje je organiziral gasilna društva na Murskem polju v Zvezo in je bil dolga leta načenik te zveze. Dolga leta je bil tudi župan cvenske občine in načelnik ljutomerskega okrajnega zastopa. Kako priljubljen je bil med Muropoljci je pokazal veličasten pogreb dne 25. aprila. Ob odprtem grobu so se spominjali razni govorniki njegovih zaslug. Gg. Kuharič in Štuhec kot gasilca, g. Novak za druga društva in korporacije, katerih član je bil pokojnik in g. Kovačič kot soobčan in sorodnik. Ljutomerska godba je svirala pokojniku žalostinke na njegovi zadnji poti, ljutomerski pevci pa so mu zapeli v srce segajoče slovo. Bodi mu lahka slovenska zemlja, katero je tako zelo ljubil. Naj počiva v miru! Sv. Jmij ob Ščavniel. Zopet se je podrl močan steber starega Sv. Jurija. Mož, ki je igral do zadnjega veliko vlogo v našem društvenem življenju je umrl. Bil je to g. Janez Košar, dolgoletni knjižničar, tajnik in režiser Bralnega društva in ustanovitelj gasilskega društva, pri katerem bi kmalu obhajal 40 letnico. Dasi sam reven, je s svojo spretnostjo in nadarjenostjo veliko dobrega storil cerkvi, društvom in ljudem. Zato je bil eden izmed onih redkih, ki ni imel sovražnika. Bil je človek brez madeža. V tistih časih, ko so bili prosvetni delavci med Slovenci še malošteviini, je rajni Janez Košar stal v prvih vrstah med njimi ter s tem močno povzdignil ugled jurjevške župnije. — Dasi je bil videti še lani trden, mu !« vendar pomanjkanje spodjedlo zdravje !•¦ ga 19. aprila 1928 v 64. letu položili na mitvaški oder. Tako je vsakoletni romar k Mariji bistriški zadnjikrat pOiomal k svoji nebeški Materi, od koder se ne bo več vrnil. Veličasten je bil njegov pogreb. Mnogi ga bomo težko pogrešali. Naj nam bo vzgled tihega dela, ki edino ustvarja trajne vrednote, in pa dejansko ljubezen do bližnjega, katere je tako malo na svetu. Vellka Nedelja. Na naš dopis z dne 3. maja nas obvešča Peter Ravšl, da on in Ivan Cvetko nista predlagala nobene tožbe in torej tudi nista bila klicana v sodno dvorano celjskega upravnega aodišča. Naj bo s to izjavo poravnana krivica, katero je napravil dopis zgoraj omenjenima. Dobrova pri Ormožn. Dragi Slovenski Gospodar! Moramo se ti pritožiti, da si se nam Dobrovčanora nekoliko zameril, ali bolje zamerili so se nam tisti, ki te nam nočejo pravočasno na dom prinašati. Pomisli, kaj se pravi to, da te mi, ki smo komaj 8 minut oddaljeni od Ormoža in ki spadamo pod ormoško občino, smemo brati šele v pondeljek, ako te ne gremo sami prej iskat na pošto. Odkar je bil eden od pismonošev reduciran, se pri nas pošta neredno dostavlja, pa vemo, da bi se pri nekoliko dobri volji od strani nekaterih gospodov dalo vse urediti v našo večjo zadovoljnost. Boš pač moral, dragi Gospodar, en dan preje skočiti iz tiskarskega stroja, ča hočeš, da te bomo rnogli »šteti« že v soboto ali v nedaljo, ako na bodo gospodj« hot«li ustreči. t PtaJ. Krajevna skupina nižjib. poštnih i uslužbencev v Ptuju priredi dne 13. maja ' na Florijanskem trgu ob 14 uri. veliko do- brodelno tombolo z mnogo lepimi dobitki. IVled drugimi glavnimi dobitki so pohištvo, mlad konjiček, drva, moka itd. Tablice se prodajajo po 2 Din. Prosi se za obilno ude- iežbo. — Odbor. Šoštanj. V nedeljo dne 29. aprila se je vršila v Šmihelu pri Šoštanju velepomemrjna slavnost. Po maši se je vršilo javno zborovanje pri cerkvi, na katerem je poročal poslanec Vlado Pušenjak o političnem položaju ter o gospodarskem delu sedanje vlade; na koncu govora pa je častital vodstvu hranilnice in posojilnice k 201etnici obstoja. Povdarjal ,je velik napredek zavoda, kojega promet in posojila znašajo v 20. letu obstoja 100 kratni znesek prometa v 1. posojil. upravnem letu; hranilne vloge 200 kratni znesek, dočim znaša rezervni fond 500 kratni znesek, se zahvaljeval vsem činiteljeni, ki so pripomogli k temu sijajnemu uspeliu ter navduševal za nadaljnje delo, dokler zmaga zadružna ideja na celi črti. Nato je govoril ravnatelj Zadružne Zveze v Ljubljani dr. Basaj o varčevanju in osamosvojitvi Slovenije v gospodarskem oziru. Dobro obiskano zuborovanje je vodil odličen pristaš stranke g. M. Škruba. Po zborovanju se je vršil občni zbor hranilnice in posojilnice, na katerem je obširno poročal tajnik posojilnice o gospodarskih razmerah v okolišu posojilnice ter se je razvila zanimiva debata o hmeljarstvu, pospeševanju živinoreje, denarnem prometu itd. Udeleženci občnega zbora so si po občnem zboru ogledali nove prostore posojilnice, kateri so se posvetili Srcu Jezusovemu ter se dali & spomin na to pomembno slavnost fotografirati. Pri skupnem obedu so člani načelstva in nadzorstva s svojimi gosti obu-jali spomine na dobo pred 20 leti, ko je bil Šoštanj v nemških rokah in ko se je pričela borba za osamosvojitev slovenskega kmeta. Ponosno gledajo člani in vlagatelji na uspehe svoje posojilnice, katera je tudi znatno pripomogla k stavbi »Slomškovega doma«, katerega podpornica hoče ostati tudi v bodoče in pričakujejo, da bomo ob 30 letnici, 401etnici itd lahko zabeležili še lepše uspehe. Vitanje. Žalostno so zadoneli zvonovi, dne 21. aprila ter oznanili po lepih naših gričih in dolinah tužno vest, da je zaspala v Gospodu v vitanjski župniji obč. Brezen Pavla Završnik, p. d. Dobnik, v najlepši dekliški mladosti, stara komaj 16 let. Rajna je bila daleč naokoli znana kot dobra prijateljica ter kot vzorna krščanska deklica. Bolana je bila na jetiki že leto dni. Pri zadnjem birmovanju je pozdravila škofa dr. Andreja Karlina, a letošnjega birmovanja pa ni dočakala. Sv. Frančišek Ksaverij. Na Vnebohod dne 17. maja bo pri nas orlovski dan in vabimo vse orle iz cele Savinjske doline k nam in se udeležijo slovesnosti s sledečim sporedom: Ob pol 10. uri sprejem gostov, popolden ob pol 3. uri javni nastop na vrtu g. Slatinseka. Nato srečolov, šaljiva pošta in prosta zabava. Sodeluje godbeno društvo »Zarja« iz Šoštanja. Šmartno pri Velenju. V sredo teden je bil pokopan 67 letni Matevž Vošnjak, posestnik na Konovem z znane družine, ki je dala cerkvi veliko duhovnikov, od katerih še živi v Zagrebu pokojnikov brat p. Valentin, mnogoletni frančiškanski provincijal. Dn» 9. t. m. pa sta bila poročena Tonče Oštir in Ivanka Ježovnik. Novoporočencema, ki sta vedno vneto sodelovala pri naših društvih, kličemo na mnoga leta! St. Janž pri Rečici. Nastopivši prekrasni mesec majnik, v katerem se vsa narava prabudi iz zimskega »panja, vse je n«kako ponosno v najl«pš«m cvttju. »» Podobno tako se j« prebudila tudi Savinja pretekli t«den v noči na prvega maja, ki je močno narastla vsled neprestanega dežja. Napravila j« veliko škodo tukajšnjim lesnim trgovcem, ki so plavili les (plohe) po omenjeni vodi iz Solčave preko Luč do skladišč svojih žag. Od nesreče so prizadeti večinoma vsi naši lesni trgovci, ki so imeli les na Savinji. Lesa je bilo veliko število na vodi, ki ga je bilo malo mogoče rešiti v struge, dočim so z ostalim zaigrali valovi Savinje. Prizadeti lesni trgovci trpijo ogromno škodo in stroške. Velik strah je tudi za našega kmeta o tem skrajno slabem vremenu, ker vse delo v naravi počiva, dočim bi moglo biti vse živo na polju. Naši kmetje strmijo v bodočnost, ker ne morejo sejati in zgotoviti zanaprej vzetih del. Iz tega vzroka nam je pričakovati tudi slabe letine. Št. Pavel v Savlnjskl dollnl. Dne 22. 3. t. 1. sta bila šolski upravitelj g. Srečko Pečar in njegova žena, ki je bila dolgo let učiteljica ženskh ročnib. del v Št. Pavlu in Orlavasi »talno upokojena. Občinski odbor Šentpavelski je imenoval 25. marca g. Pečarja soglasno svojim častnim občanom v znak hvaležnosti za njegovo 291etno službovanje v Št. Pavlu ter kot večletnemu občinskemu odborniku in ustanovitelju kmetijske, sadjarske in čebelarske podružnice. Dne 30. aprila mu je izročila deputacija občinskega odbora krasno izdelano častno diplomo, pri koji priliki je želel slavljencu župan g. Anton Stenovec, da bi ga Bog ohranil š« Mnoga leta med rivaležnimi Šentpavelskimi občani, ki so s malo izjemaini ikoraj v« njegovi bivši učenci. Galicija prl Celju. V noči od 30. apiila do 1. maja 1928 se je utrgal oblak nad Galicijo. Celo noč je lito ko iz škafa. Potoki ao bili, in ker še lije, so polni deroče vode. Zemlja je ko goba v vodi napita. Ceste so v blatu, ponekod pa izprane do kamenitib. reber. Blatna voda pokriva zelene livadi. Mostovi ee stresajo nad šumečemi potoki. Bregovi se vdirajo v struge voda. Najhujše pa je, da plazovi dero v nižave. Tik izpod šolskega poslopja se je utrgal mogočni plaz ob 2. uri nivzdol hriba preko župnijskega travnika in grabil s seboj sadno drevje in veliko plasti rodovitne zemlje. Ilovita voda je poplavila travnik in pokrila dolnji del nmeljskega sadu in ga poškodovala. Kupi zemlje valovito leže drug za drugim in gledalcem nudijo strahovit pogled s ceste gori do šolskega poslopja, kojega južni vogel razpokan strmi nad razvalino plaza. Strašen plaz je 4 metre globok, 10 metrov širok in se razteza 18 metrov nizdol. Če bo dež lil dalje, bati se je nadaljevanja grozečega plaza. — Imeli smo tudi potres ka,kih par dni prej. Čutili smo sunek par sekund trajajoči. Galicija je središče potresov slovenske domovine po zatrdilu meteorologijskega zavoda v Ljubljani. Na žalost javljamo, da nam je umrl dne 25. aprila dobrodušni naš meščan Jernej Toman, p. d. Anžuh. Njegov pogreb je pričal, da je bil priljubljen pri ljudstvu. Naj počiva v miru njegova duša!