fefaja Tsak četrtek It Telja * poštnino md in t Maribora • pošiljanjem na doa * eele leto K M pol leta „ 1— m Četrt teta . L— Maročnlna se polflj» Vravnlitvn v tiskarni m. Cirila, koroike ■Um hitv. 5. list te foHlja do odpovedi. Deleflniki katol. t» kovnega drnStra dolivajo list bres posebne naročnine. SLOVENSKI List ljudstvu v pouk in zabavo. Posamezni Usti dobt se v tiskarni in pri gospoda Norak-u na velikem trgu po 10 k. Rokopisi se ne m> tajo, neplačani listi se ne sprejem^ Za oznanila se pla4qje od navadne vrstice, če se natisne enkrat, po 15 h, dvakrat 25 h, trikrat 85 h. Inserati se sprejemajo do srede opoludne. Stev. 7. V Mariboru, dne 13. februvarja 1902. Tečaj XXXVI. Kaj je narodnost? Za narod živimo, Za brate smo mi. Narodna. Narodnost je oni duševni pečat, katerega je Bog vtisnil vsakemu človeku, da se razloči in spozna, h kateremu narodu da spada. Narodnost je plamen svete ljubezni do svojega naroda in do vsega, kar je narodovega. V širjem smislu razodevamo in razumevamo narodnost z narodno nošo, z narodnimi pesmami, pripovedkami, igrami, pregovori itd. Narodnost tirja od vsakega človeka, da spoštuje in ljubi tisti narod, čegar ud je. Narodnost probuja v nas hvaležnost do tistega dela zemlje, katera nas je v svojem naročju odredila in nas preživlja. Narodnost je zvezana z narodom tako, da ni pod milim nebom naroda brez narodnosti, in tudi ni mogoče, da bi se narod brez nje vzdržal! Ako nima narod ljubezni do samega sebe, ako se zaničuje in tuje bolj čisla od domačega, je za zmiraj zapuščen v mlaki sužnosti, dokler ne izgine s površja zemlje. Ako se ne zbudi in iz svojega spanja ne prebudi, mora se z drugim narodom pokoriti in svojo lastno mater zatajiti. Vzgled nam je žalostna zgodovina drugih narodov. Narodnost je pa vsakemu človeku tako prirojena, da jo le težko zataji; ker pretežko je zatreti to, kar je človek z materinskim mlekom vsesal. Zato peče vsakega narodnega odpadnika in izdajnika vest, katero skuša zatreti stem, da taji Boga. Z materinskim mlekom smo vsesali ljubezen do naroda in to je podoba tistega pečata, s katerim je Bog vsak narod zaznamoval; to je tisti notranji glas, ki je dar Stvarnikove volje. Ta glasba, kateri kakor odmev narodne ljubezni izvira iz srca, ne miruje nikoli v nas; on nas vodi, da svoje bolj ljubimo od ptu-jega. Moč tega glasu, pa je večja ali manja, in to zaradi razmer večjega ali manjega poznavanja samega sebe, svojega naroda in njegovih potreb. In ker so vse navade narodove narodu svete, ker iz istega znamenja izvirajo, s kojim je Bog narod zaznamoval, ravno tako je tudi sveta ljubezen do naroda svojega in do vsega, kar je narodovega. Iz tega sledi, kako hudo napako stori, ki svojega naroda in vsega kar je narodovega, ne objema z živo ljubeznijo. Tak ne zasluži imena narodovega sina, temveč po-lutan je! In kaj še naj rečem o onem, kateri je svoji narodnosti protiven, ki zasmehuje njene običaje, ter podkopava narodni procvit in srečo? Tak je prava šiba svojemu narodu in svetu, kajti, on zasmehuje s svojim delom samega Boga ter se zoper-stavlja njegovim naredbam; t a k esramotuje in omadežuje čistočo tisti ga duha, katerega mu je Bog sam vlil v srce; tak Boga s prevzetno nogo tepta; tak je suha veja, ki je odpadla od slovenske lipe, ter ni druzega vredna, da se vrže v ogenj. ¡Slovenska narodna pesem opeva pro-kletstvo nad odpadniki s temi strašnimi besedami : „Naj vsakdor propada Kdor narod taji, Še zemlja ne bo pila Njegove krvi I" Pa ne le samo pesem, temveč tudi vsak poštenjak in kristjan, se zgraža nad odpadniki, jih obžaluje, da so zabredli tako daleč, da so sužnji ter podlaga tujčevi peti. Iz tega je tudi izviralo toliko prelivanje krvi v različnih deželah, kjer so se žrtvovale in se še žrtvujejo tolike žrtve za mili dom. Vse to se godi iz ljubezni do svojega naroda in svoje narodnosti, da se zavaruje in pogube obvaruje to, kar je narodovega iz starodavnih časov. Ker pa ta sveti plamen ljubezni do naroda svojega in vsega kar je njegovega, brez narodne zavesti, njegove prihodnje sreče in zvestega napredovanja v narodnem smislu, za narod samo ob sebi ne more zadostiti, zato mora vsakega izmed nas navdajati sveta dolžnost, da svoj delež na oltar domovine položi. Sveta dolžnost naših sinov in hčera je, da plamen narodne zavesti ne le samo v sebi oživljujejo, temveč jo tudi v drugih prebujajo. Ker pa prava ljubezen nikdar ne počiva, zato tudi vsak pošten sin matere Slave na njenem duševnem polju nikdar ne miruje, dela in dela neprenehoma za svoj narod, ne boji se ne znoja in trplenja ne zasmehovanja protivnikov; in vse to dela iz ljubezni do naroda svojega, brez pohlepa po plači ali pohvali. In to je, kar imenujemo narodoljubje, domoljubje! Listek. Sirotek Dominik. (Iz francoskega prestavil Al. č.) (Konec.) Kakor bi nesreča hotela potrditi Ivanovo globoko obrekovanje. Nekega dne nastane huda nevihta. Gromelo je in bliskalo, kakor bi bil blizo že sodnji dan. Pri Kodelijevih so ravno kosili, pa nobenemu ni kaj posebno teknilo, tudi govorilo se ni mnogo. Oče Gregor je skimaval z glavo pa se plaho oziral na črnosive oblake, ki so se zbirali nad vasjo. Kar nakrat se zabliska, da je vsem vzelo pogled in zagrmi, da se hiša strese. »Za božjo voljo, v kozolec je treščilo!« Kmalu se čuje po vasi krik: »Gori, gori, na pomoč!« Od vseh strani drvijo ljudje skupaj. Dominik je bil med prvimi in najnevarnejše mesto si je poiskal. Ivan ga opazi, porine ga šiloma v stran kričoč na ves glas: »Se-li nisi še nažrl naše nesreče? To ti je zopet po godu, kaj ne? Še ne bo kmalu tvoje hudobije konec?« Dominik hoče oporekati, a od vseh strani čuje preklinjevanje in groženje: »Poberi se, hudičev zaveznik!« »Ti si to zakrivil!« »Proč, hudobnež!« Oče Gregor se trudi na vso moč, da bi ljudi pomiril, a zaman; slednjič že skoro sam verjame, da je mogoče le Dominik kriv, zato se mu približa in pravi: »Idi, idi, saj vidiš, da te ne morem več braniti.« Od tega dne so se vaščani Dominika še bolj bali. Ce je prišel komu nasproti, kar obrnil se je vsak, da bi le tega »Bognasvaruj človeka« ne srečal, in nastala je govorica, da mora vsakdo tekom leta umreti, če ga le Dominik pogleda. Tako mu seveda ni bilo več mogoče, da bi še ostal v vasi. Sel je na samotni kraj, divji brlog si je izbral za svoj stan, trda skala mu je bila posteljca. Zgodaj v jutro je vstajal ter šel nabirat po gozdu šibovja, čez dan pa je pletel jerbase ter jih ob sobotah prodajal v sosednji vasi. Toliko je ravno skupil, da se je borno preživel. Res, hudo je bilo, pa Dominik tega ni nikomur tožil. Gospod župnik so ga bili nekaj časa učili krščanskega nauka in sedaj v tej stiski je prav spoznal, kako tolažilne so verske resnice. Če se ga je hotela lotiti otožnost ali obupnost, spomnil se je Zveličarjevih besed: Blagor ubogim, blagor žalostnim, blagor njim, ki preganjanje trpe; pa je bil potolažen. Ivan je bil že davno odpustil, tudi na vaščane se ni srdil, čeravno še niso spoznali svoje krivice; kajti tudi zdaj so še zapirali vrata pred njim, če se je prikazal v vasi, in vaški pobalini so metali kamenje za njim. Le Jerica mu je bila še vedno naklonjena, njej se je v srce smilil ubogi progna-nik. Večkrat je gnala živino tja, kjer je Dominik bival in spletal jerbase ter je ljubko kramljala ž njim. Revčeku je kaj dobro dejalo, da se vsaj nekdo še zmeni zanj, bil je Jerici hvaležen za njeno dobrosrčnost in včasi je že tudi sanjaril: »Ko bi hotela biti moja žena«; pa se je zopet otresil te misli, češ, kaj bom revež mislil na ženitev, saj se še sam komaj preživim. Jerica zasluži, da bi se ji dobro godilo. Seveda, ko bi si mogel več prislužiti! In začel je še marljivejše spletati jerbase in priučil se je že tudi delati stolce in lepše naslonjače. Glad je kaj dober učenik. Imel je še tudi dosti sreče pri kupčiji, navadno je vse spečal. Varčno je zbiral male doneske ter jih skrival v majhno votlinico. »Krajcar krajcarju pomaga«. Kako veselje, ko je nekega dne zamenjal svoj drobiž, pa dobil zanj cel stotak. Bil si je med tem že tudi postavil majho bajtico, napravil si posteljo, mizo in dva stola. Za svoj stotak si je pa kupil ladjico, katero je krstil za »Jerico«; z ribarstvom, menil je, se bo pa dalo kaj več zaslužiti. Kako ponosen je bil, ko je sedel prvikrat v njo, pre- ¡¡j^* Današnji list ima „Naš Do m" kot prilogo! Posebna dolžnost po tej poti pa je delati tistim, katerim je odgojevanje mladine izročeno. Stariši, posebno pa matere, katere se največji del pri otrocih prva leta sučejo, naj svoje rodoljubne misli in občutke kakor iz vrelca po materinem mleku v otroke vlivajo, in držeč jih v svojih milih naročjih, jih naj vadijo že od detinstva na pravo izgovarjanje milodonečih slovenskih besed, pobožnih molitvic itd. v slovenskem jeziku. Stariši polagajo prvi temelj prihodnjemu šolskemu nauku; učitelji potem nadaljujejo in po svojih zmožnostih dokončajo. Kamo neki bi mladino brez take pripomoči dognali? Ona bi nam odrasla kakor zelišča na polju ali živina v hlevu; bila bi brez vsake barve, to kar je trava brez rose in cvet rastline brez solnčnih žarkov; bila bi brez narodnega duha, brez narodnega čuta, brez plamena in ognja domorodnega. Domovina bi ne imela v njih zvestih sinov; narod bi svoje prave duševne čuvaje izgubil; narodna hranilnica bi svoje neutrudne buče-lice, ki dan na dan donašajo med, izgubila, in mesto njih dobila samo med žroče trote. Toraj je treba vam učiteljem v mlada in nepokvarjena srca, kakor v rodovitno zemljišče z vsem trudom, seme prihodnjosti sejati, seme napredovanja, seme osrčevanja domovine naše; vse to pa bodete dosegli z narodnim odgojevanjem. Gorje pa mlademu srcu, ako ga v tem času prevzame kako drugo občutje, izgubljeno je za vedno. Ljubezen do milega doma in naroda je tisto dragoceno občutje, katero moramo buditi precej v začetku. Kjer tega občutja ni, propadel je narod. Povzemite toraj, vi stariši in vi učitelji iz tega pouk za gojenje plamteče ljubezni do domovine in do materinega (slovenskega) jezika. Postavite z združeno močjo steber narodne zavesti in skrbite, da bodo naše šole dospele do prave versko-na-rodne podlage, brez katere pravega nauka ni, in ga nikdar ne bode. Delajmo toraj za blagor milega nam naroda slovenskega, žrt-vujmo mu dušne in telesne moči, ravnajmo se po geslu: «Vse za vero, dom, cesarja», in hvaležna nam bode domovina, hvaležen bo tudi narod slovenski. I. V. Državni zbor. Dunaj, dne 9. febr. Celje — padlo. Z večjo radovednostjo se že dolgo ni pričakoval izid kakšnega glasovanja, kakor v pričan je bil, da napočijo zanj prijetnejši dnevi. # * * Solnce je ravno zahajalo, poslednji žarki so se še zrcalili v mirnem morju. Posamezne čebelice, ki še niso bile dovršile svojega dnevnega posla, so še brenčale od cvetke do cvetke. Gospod župnik se sprehaja po vrtu in moli večernice, kar čuje korake za seboj. Ozre se in vidi Dominika, ki se mu bojazljivo bliža. >Ti si, Dominik«, nagovori ga prijazno, »skoro bi te ne bil več spoznal, tako redko se te vidi. Kaj pa želiš, dragi moj?« Dominik molči nekaj časa, poznati mu je bilo, da je v zadregi, kajti klobuk mu je vedno hitreje plesal med prsti, slednjič se pa le ojači pa pravi: »Oženil bi se rad, gospod«, in kakor bi se bal, da bi mu poguma ne zmanjkalo, pripomni naglo: »Jerica je pridno dekle, vedno je bila prijazna z menoj, če so me tudi vsi drugi zaničevali in preganjali. Mogoče bi pa le privolila v zakon. Bi jo li hoteli poprašati, gospod župnik?« Gospod župnik ga resno pogleda pa pravi: «Ti bi se rad ženil, na kaj pa, dragi moj, s čim boš pa priživel svojo ženo?» Dominik dvigne ponosno glavo pa pravi: «Zgradil sem si bajtico, dovolj prostorna je za naju in odkar imam lepo ladjico, se ne bojim, da bi četrtek 6. februvarja v proračunskem odseku zastran tolikokrat že imenovanih slovensko-nemških razredov na celjski gimnaziji. Skoro vsi govorniki tega odseka so omenjali v svojih govorih te preporne točke. Nemški narodnjaki, Vsenemci, nemški naprednjaki, usta-voverni veleposestniki in socijalni demokrati so zahtevali odpravo tega zavoda. Cehi in Slovenci so kazali na grdo krivico, ki bi se zgodila Slovencem in v obče vsem Slovanom, če se odpravijo ti razredi. Govoril je v imenu nemških katoličanov tudi baron Morsey, ki je sicer razlagal v priljudnih besedah, da imajo Slovenci pravico do tega zavoda; slednjič pa je rekel, da razumeva Stiirgkhov predlog tako, da se imata prej porazumeti nemška in slovenska stranka, preden se premesti spodnja gimnazija iz Celja v Maribor. Stiirgkh tega v svojem predlogu ne reče. Gotovo se pa nikdar ne bodo mogli slovenski zastopniki z nemškimi pogoditi v tej zadevi in nikdar privoliti v tako zaušnico, ki bi si jo zasolili Slovenci sami, da se njim vzame ta učni zavod. Ker besede barona Morsev-ja niso bile dovolj jasne, se je še vedno moglo pričakovati, da bosta on in dr. Fuchs glasovala s Slovenci. Toda motili bi se; potegnila sta z drugimi nemškimi strankami in z Italijani ter pomagala vreči celjsko spodnjo gimnazijo s 25 glasovi proti 22 glasovom Z nami so glasovali Hrvati, Rusini, Poljaki in Čehi ter Ru-munec Lupul. Kmalu za Celjem je prišla na vrsto hrvatska gimnazija v Pazinu (Istrija). Lahi so zahtevali, naj se ta zavod preseli v oddaljeni Kastav. Vse nemške stranke, razun nemških katoličanov, so glasovale z Italijani. Lahi niso dosegli svoje nakane. Enako so katoliški Nemci pomagali Poljakom in Čehom, da ostaneta dva slovanska zavoda v nemških mestih. Le mi, Slovenci, najslabši slovanski narod, nismo našli usmiljenja pri nemških katolikih. Precej po glasovanju o celjski postojanki so se zbrali slovenski, hrvatski in rusinski poslanci ter se posvetovali o nadaljnih korakih. Ko so Hrvati in Rusini obljubili, da drže za vse slučaje s Slovenci, se jim je izrekla prisrčna zahvala. V petek se je naznanil sklep Jugoslovanov drugim nam prijaznim strankam. Sklenili smo bili, z nujnimi predlogi ustaviti posvetovanje o državnem proračunu v zbornici ter tako zabraniti, da se sklep proračunskega odseka zastran Celja ne sprejme. Ko je vlada sprevidila veliko nevarnost, katera ji preti, je poklical ministerski predsednik zastopnike vseh Jugoslovanov k sebi ter jim dal takšna pojasnila, da so za ta trenutek nehali od namerjane obštrukcije. morala stradati, z ribarstvom se že da kaj zaslužiti. Le glejte tja doli, kako ponosno se ziblje na vodi, jutri poplavam ž njo prvikrat na širno morje. Gospod župnik se nasmehlja zadovoljno ter mu potrka na rame rekoč: «Dominik, ti si vrl dečko in Jerica pridno dekle, upam, da bota srečna.» Dominik ne more niti odgovoriti, tako je ginjen, srce se mu širi od prevelikega veselja. Pozabljena je vsa žalost in bridkost prejšnih dni, pozabljena vsa krivica in hudobija brezsrčnih ljudi, v tej svoji sreči objel bi ves svet. Zdaj, misli si, prične se zame le veselje; kaj trud, kaj naporno delo, saj delal in trudil se bom za Jerico; to bo le veselje in sladkost. Njegove misli drvijo naprej, o srečni trenotek, ko jo popeljem pred oltar! * * * Drugi dan pa Dominik vendar ni mogel na morje. Grozna burja je bila. Valovi so se vspenjali do najvišjih skal ter trgali raz nje mah in trstje, ki je tu pa tam prilukalo iz razpoklin. „Pod mano srdito valovje Rohni ob kamnito bregovje Do neba praSi se megleni dim." Dež je lil, kakor bi se bil oblak pretrgal. Za vse to se ni zmenil Ivan. Kakor bi bil zblaznel, dirjal je okrog ob morskem V soboto, 8. febr., je bilo na dnevnem redu posvetovanje o vojaškem naboru za 1. 1902. Nemcev ni bilo v zbornici 100 mož; Slovani niso dolgo časa marali priti v hišo; radi tega se je seja za celo uro zakasnila. Stvar se pa še ni končala, ker so poslanci raznih strank navajali brez števila pritožb proti vojaški upravi. V tej seji je odgovarjal pravosodni minister na interpelacijo poslanca Zičkarja radi dveh uradnikov pri mariborskem okrožnem sodišču, ki sta se neolikano vedla proti slovenskim strankam, rekoč: da sta dobila ukor in se kaj takega ne bo več zgodilo. Politični ogled. Prestolonaslednik Franc Ferdinand, ki se je dne 5. t. m. odpeljal na obisk k ruskemu carju, hotel je skraja, da ga spremlja tudi kak ogrski plemenitaš. Izbral si je vodj/j ogrskih katolikov grofa Zichyja. Ko pa je ogrski ministrski predsednik Szell, ki je velik liberalec, zvedel za to nakano, poskusil je vse načine, da bi nadvojvoda ne vzel seboj katoliškega grofa. Nadvojvoda pa je rekel, ali Zichyja, ali rajši nobenega. Ker Zichyja ni mogel več vzeti, odšel je na Rusko brez kakega ogrskega plemenitaša. Odločno nastopanje našega prestolonaslednika vzbuja v vseh katoliških krogih veliko občudovanja in veselja. Ruski car je odlikoval spremstvo nadvojvode Franca Ferdinanda. Grof Nostiz je dobil red sv. Ane z briljanti, knez Hugon Windischgratz Stanislavov red in baron Rumerskirch red sv. Ane drugega razreda. Prelat Alojzij Karlon. Dne 9. t. m. je umrl v Gradcu bivši politični vodja šta-jarskih Nemcev prelat Alojzij Karlon. Njemu se majo zahvaliti štajarski nemški katoliki za vso politično organizacijo. Dasi v deželnem zboru naši Slovenski poslanci niso mogli biti vedno zadovoljni z njegovim postopanjem, vendar je bilo ž njim ložje izhajati, kakor s sedanjimi precej nemškonarodno navdahnjenimi konservativnimi politiki štajerskih Nemcev. Nemška vladohlepnost. V mestu Bu-dejevice na Češkem so imeli dosedaj Nemci v mestnem zastopu vso vlado v rokah. Toda začeli so čutiti, da se jim tla pod nogami majajo in da se je bati kmalu češke zmage v mestni zastop. Kako so si pomagali ? Celo dolgo vrsto častnih občanov so imenovali, ki dobijo s tem volilno pravico v mestu. Tudi druga mesta na Češkem, ki so še dosedaj v nemških rokah, hočejo posnemati Budejevičane. Čehi seveda ugovarjajo proti obrežju. Odkar je zvedel, da ima biti Jerica Dominikova žena, bil je kakor obseden. «Dominik naj bi bil srečen ž njo, katero je zvolilo tudi njegovo srce.» Ne, ne, to mora na vsak način zabraniti. Divja strast mu sije iz oči; najrajše bi planil v valove; ali ne, misel, maščevati se moram, ga zadržuje. Tu zapazi v varnem zakotju lepo ladjico, na kateri se blišči ime «Jerica». To je tedaj Dominikova last, to je njegovo premoženje, z njo se hoče preživeti. In črna misel se mu roji v glavi. Ko bi te ladjice več ne imel, potem je vničen, ubog bo, kakor takrat, ko smo ga odtirali od hiše. Ženiti se ne bo mogel; dolgo časa bi trebalo štediti krajcarje, da si kupi drugo. A Jerica se bo naveličala čakati nanj, raji postane moja, vedoč, da bo najbogatejša gospodinja v celi okolici Varno pleza niz skale in skoči v čoln poleg ladjice, da bi snel verigo, na katero je bila priklenjena ter jo sunil v valove, naj jo razbijejo ob pečevje. Pa to ni bilo tako lahko, kakor si je mislil; veriga je bila premočna. Dolgo časa se zaganja in buta ob ladjico; a v tem se odtrga vrv, na katero je bil čolnič privezan, in groza, val ga zagrabi in v hipu je bil izven zakotja na morju. Ravnokar pride nekaj mornarjev, da bi pogledali, so li njih čolniči v varnosti in glasen takemu ravnanju in so o tej zadevi že govorili z ministrskim predsednikom in češkim cesarskim namestnikom. Osvoboditev Balkana. Slovansko bla-gotvoriteljno društvo v Moskvi priredi dne 23. aprila 1.1. slavnost v proslavo petdesetletnice slovanske osvoboditeljne vojne na Balkanu. Slavnost se začne z mašo zaduš-nico za padle ruske vojake, na kar se položč venci na grobova general-adjutanta Stolipina in vodje prve bolgarske čete, Kalinina. Na to bo imelo društvo v dvorani konservatorija slavnostno zborovanje, na katerem se bodo proslavljali vojaki iz tedanje dobe. Po odpe-vanju slavnostne pesmi slovanskima apostoloma Cirilu in Metodu na čast, peli bodo rusko, srbsko, bolgarsko in črnogorsko himno. Potem se boste darovali še maši zadušnici za carja Aleksandra II. in Aleksandra III. — Slavnost se zaključi s slovesnim obedom. Vojska v Jnžni Afriki. Angleži so delali velike priprave, da vlovijo burskega generala Deweta. Kitchener je bil zagotovo prepričan, da se mu to posreči. V noči 7. t. m. so se zbrale v Wolvehoeku vse angleške čete iz raznih delov, ki so bile prej razpostavljene južno od Liebenberg-Blei in ob reki Wilge. Iz teh čet, gotovo več tisoč mož, povečini jezdecev, se je sestavila močna, neprodorna črta od Woivehoeka do Falangs-home in Kafir-kopa. Zjutraj dne 7. t. m. je vsa črta prodirala proti zahodu in zasedla črto od Hollanda, v vrsti stražnic Hei-bronn-Fankfort, do Doornkloofa v vrsti stražnic Kronstad Lindley. Poleg tega so bile na celi črti 50 yardov druga od druge zavarovane predstraže. Druge angleške trume so zasedle deloma cesto od Heilbrona v Kronstad, deloma pa še vrsto stražnic ob železnici. Tako je bil do zadnjega kotička zastražen ves prostor, na katerem se je, to so Angleži dobro vedeli, nahajal Dewet z 2000 možmi, in vendar, kako so se začudili angleški generali, ko so dne 7. t. m. zjutraj opazili, da jim je Dewet — ušel; pustil je na mestu le nekaj konj in volov. Ušel jim je pa celo na takem kraju, kjer je bil prostor zaprt z žično ograjo. Poskus se mu je tem lažje posrečil, ker je razdelil svoje čete v majhne oddelke, ki so se neopaženi izmuznili iz angleške pasti. Angleži še nimajo Deweta, pač pa jako velik dolg nos. krik nastane, ko vidijo grozen prizor. V tem prihiti tudi Dominik in za njim gospod župnik, pa se čudita, kako se je to zgodilo. Gospod župnik, ki je poznal predobro hudobnega Ivana, se kmalu domisli pa pravi: «Dominik, Ivan je hotel uničiti tvojo ladjico, a Bog ga je kaznoval.» * * * Smrten strah se polasti Ivana. Obupno steguje roke proti obrežju in kliče na pomoč. A najbolj izkušeni mornarji odkimavajo z glavo, meneč, na rešitev ni misliti, vsak poskus je gotova smrt. In kdo naj bi se podal v smrtno nevarnost radi ničvredneža, ki je ravno hotel učiniti tako hudobijo. — Burja ne preneha. Valovi se dvigajo, a čolnič pleše po morju enak orehovi lupini. Se stolpa se začuje žalostno klenkanje zvona, kar pomenja, da je na morju nekdo v smrtni nevarnosti. Od vseh strani hitijo ljudje skupaj, tudi Ko-delijevo mater je prignala radovednost. Med potom je Se rekla Jerici: «Kdo je bil neki tako lahkomiseln, da se je podal v taki nevihti na morje?» Pa, o joj, ko pride na obrežje, opazi, da je nesrečnež, ki se bori z valovi — njen sin Ivan. Potok solz se ji vdere iz oči, obupno vije roke in kriči: «Pomagajte, pomagajte, moj otrok je»! Razne stvari. Iz domačih krajev. Slovenska zmaga. Iz Ptujske Gore se nam piše: Repe ne bodo imeli Ptujskogorci tri leta. V ponedeljkovi občinski volitvi, ki je zaradi strastne agitacije trajala celih dvanajst ur, je Repa s svojimi pristaši «Štajerci» popolnoma propadel. Niti enega pristaša njegovega ni v zastopu. Torej vsaj tri leta ne bodo Črnogori Repe imeli — namreč v občinskem odboru. Slava zavednim volilcem, ki so stali kakor skala dvanajst ur na volišču; vsa Čast zlasti zavednim Lovrenčanom! Osebne vesti. Pri Sv. Juriju ob Ščav-nici sta se nastanila kot zdravnika dr. Le o Kreft in dr. I. Folnecki. — Avskultan-tom pri tukajšnjem sodišču je imenovan g. I. Zemljič. —Pisarna notarja dr. Rade j a v Mariboru se je uradno zaprla. Pri Sv. Lenartu ob Slov. gor. je izvoljen namesto umrlega Mravlaga županom g. Josip Sedmi nek, trgovec in hišni posestnik. Županom v Ormožu je izvoljen gosp. J. Kautzhamer, trgovec in posestnik. Iz Di'avskega polja. Na Svečnico je bila na Hajdini v Graharjevi gostilni prav dobro obiskana veselica kmetskega bralnega druStva. Vsa čast kmetskim igralcem, ki so tako točno predstavljali igri, pred vsem pa domačemu g. kaplanu, ki je dosegel z velikim trudom tolik uspeh. Ogorčeni smo zato nad onimi ptujskimi gospodi, ki so pri tukajšnji volitvi, kakor že večkrat, pokazali svoje strankarsko stališče. Ce ne bo miru, hočemo se javno prijeti. Opazovalec. Slovenskim učiteljem. Na štiriraz-redni ljudski šoli III. plač. vrste pri Sv. Ani na Krembergu v Slov. gor. (cmureški šolski okraj) je razpisana učiteljska služba v def. oziroma v provizorično nameSčenje. — Prošnje je vložiti do 24. febr. 1902. Ker je ta kraj ob slovenski meji, se učiteljstvo opozarja na to službo. Kraj je jako lep; stanovanje prosto. Poštne znamke po 35 vin. pridejo v promet s 15. febriivarjem. Znamke so zelene barve in se bodo umestno rabile pri priporočenih (rekomnndiranih) pošiljatvah. Od Sv. Petra pri Mariboru. Dne 30. januvarja smo spremili k zadnjemu počitku vrlega kmeta iz Grušove, Franca Rebernik. Revež se je lansko leto, ko je vozil vodo za škropljenje k svojemu vinogradu, hudo ponesrečil. Poln sod vode zdrkne nagloma z voza in pritisne Rebernika k nekemu drevesu ter Materine solze ganejo srce mornarjev in trije možje se takoj oglasijo, da hočejo na pomoč. A gospod župnik povzdigne slovesno svoj glas rekoč: «Peter, Štefan, Jurij vi ostanete tukaj. Vsak izmed vas ima doma družino. Vi nimate pravice, da bi se podali v tako nevarnost. Le oni bi smeli to storiti, ki nima ne žene ne otrok.» Dominik se prestraši. «Ki nima žene ne otrok?» to je on. Je li pa v istini njegova dolžnost, da žrtvuje svoje življenje za svojega smrtnega sovražnika? V tem hipu zagleda Jerico, ki je vsa bleda upirala nanj svoje solzne oči. «Ločil naj bi se od nje, ki bi imela biti radost mojega življenja.» „Osoda, ko deroča voda Odganja čolnič moj od proda Od sladke sreče me drvi." «Da, če tudi moram umreti. Ivan je sin Kodelijev in ta je bil moj dobrotnik.» Dominik poklekne, povzdigne roke in oči proti nebu in moli: «Oče, odpusti mi, kakor tudi jaz iz srca odpuščam.» Vstane pa stopi h gospodu župniku rekoč: «Gospod, jaz nimam ne žene, ne otrok, jaz sem pripravljen žrtvovati svoje življenje.» «Bog te čuvaj in ,Morska zvezda' te spremi v svoje varstvo», mu odvrne gospod župnik s tresočim glasom. mu spodnje truplo strašno poškoduje. Iskal je pomoči v bolnišnici v Mariboru, pozneje tudi v Gradcu, pa smrt ga je čez sedem mesecev rešila groznih bolečin. Ravno na dan, ko se je mislil peljati domov, da bi — kar je srčno želel — med svojimi ljubimi in dragimi zatisnil svoje oči, prehitela ga je neizprosna smrt. Mrtvega so nam ga pripeljali domu, da se mu je tako vsaj ta želja izpolnila, da počiva pri ljubi Materi Gorski, katero je ves čas svojega življenja goreče častil. Pokojni Rebernik je bil zvest sin sv. katoliške cerkve in ravno tako zvest sin svojega milega naroda. Bog daj, da bi rajnega vsi Št. Peterčani vedno neustrašeno in srčno posnemali kot vrli katoličani in zvesti sinovi matere Slovenije! — Istega dne popoldan smo pa tudi imeli urico prijetne zabave in nedolžnega veselja, koje so nam pripravile čč. šolske sestre. Njih gojenke so namreč kaj lepo predstavljale igrokaz s petjem: Od-padnikova sestsa. Igra, ki je izvirno delo č. sestre M., je zelo podučna — vžiga v srcu živo vero v edino pravega Boga in ljubezen ter spoštovanje do ljubih starišev — pa tudi Šaljivih dovtipov ji ne manjka. Petje in vpri-zoritev igre — vse je bilo dovršeno, da, iz-borno. Bog plačaj častit, sestram njih trud, vrlim deklicam pa njihovo marljivost! V Novi cerkvi pri Celju se je tudi jelo med mladino svitati. Več mladeničev in deklic se je že naročilo na »Naš Dom« in se jih bo še več pridružilo. Tudi bralno društvo se je precej opomoglo; naročilo se je na več časopisov in si kupilo zdaj 32 lepih novih knjig, večinoma samih povestij, katere udi pridno prebirajo. V dekliško družbo je na Svečnico na novo vstopilo 55 .mladih deklic in tudi več pridnih mladih fantov se je že oglasilo za vstop v mladeniško družbo. Počasi se bo vse lepo uredilo. Vrlo ondotno mladino pa ob tej priliki vabimo, da razširja »Naš Dom ter mu pridobiva več in več novih naročnikov. Naprej, na delo rodoljubno! Osemdeseto leto življenja je dne 5. t. m. dopolnil Jožef Karba, posestnik v Ba-bincih pri Ljutomeru. Vrlemu narodnjaku še mnoga leta! Izmed njegovih otrok je eden župnik v Zrečah, drugi je kmet na Krapji in ob enem načelnik »Kmetijske zaduge« na Cvenu, trije pomagajo doma očetu pri gospodarstvu, dva pa delujeta na Dunaju, eden kot c. kr. poštni uradnik, a drugi je v zasebni službi. Vojaški nabori se vršijo letos naslednje dni: 1. in 3. marca v Gornji Radgoni, 4. in 5. v Ljutomeru, 7. in 8. v Ormožu, 10, 11., 12., 13. in 14. v Ptuju (okolica), 15 za mesto Še enkrat se ozre na svojo zaročenko. «Z Bogom Jerica!» «Z Bogom Dominik!» „Tu čakala v samotnem hrami In plakala bom za teboj. Podajam roko ti s solzami Oh, morda zadnjikrat nocoj!" Dominik skoči v svojo ladjico. Trikrat ga vržejo valovi nazaj. Cetrtokrat se mu posreči, da pripljuje na prosto morje. A kako divje se zaganjajo valovi nanj, kakor bi jih bila razljutila njegova predrznost. „Ne straši moč viharja, Ne grom valov mornarja, Se smrti ne boji." Dominik se jim upira ter veslja naprej in res dospel je do Ivanovega čolniča. Ivan je že bil nezavesten. Dominik ga potegne v svojo ladjico in valovi, kakor bi priznavali njegovo velikodušnost, drvijo nazaj proti obrežju. Držeč se z eno roko ob ladjico, položi z drugo nezavestnega v materino naročje, in ravnokar misli skočiti na suho, pa potegne val ladjico za seboj in hipoma bil je zopet na širokem morju, a vesla polomljena. «Ubogi Dominik, zgubljen si!» Gospod župnik molijo molitev za umirajoče. Glasno ihtenje se čuje med množico. Ptuj, 17. in 18. v Rogatcu, 20. in 21. v Šmarju, 22. v Celju (mesto), 24. in 26. v Sevnici, 1. in 2. aprila v Kozjem, 3., 4. in 5. v Brežicah, 7., 8. in 9. v Laškem, 10., 11. in 12. v Konjicah, 14., 15., 16. in 17. v Celju (okolica), 18. in 19. na Vranskem, 21. in 22. v Mozirju, 23. in 24. v Šoštanju, 25. in 26. v Slov. Gradcu, 28., 29. in 30. v Marenbergu, I. in 3. marca v Slov. Bistrici, 4., 5., 6, 7. in 8. marca v Mariboru (okolica), 10. in 11. marca pri Sv. Lenartu, 13. in 14. v Radgoni, 15., 17. in 18. v Cinureku in 26. v Mariboru (mesto). Za namestnika notarja dr. Radeya je za-čas njegovega odstavljenja imenovan notarski kandidat g. I. Kogej, ki odpre pisarno zopet najpozneje v ponedeljek dne 17. tega meseca. Pišece. Gotovo je redek slučaj, da je v eni hiši v teku pol leta nova maša se vrstila z gostijo, a to se smrtjo. Pri Strgar-jevih namreč so imeli č. gosp. Anton, sedaj kapelan na Laškem novo sv. mašo v jesen, sedaj se je omožila sestra Nežika z veleposestnikom Fran. Gregorevčičem, a danes II. lebr. pa smo pokopali njuno mater Str-garico. Blaga pokojnica je bila ena tistih redkih žen, ki imajo zares zlato srce, od katerih je ločitev tako neizmerno bridka, ne le za domačine, temveč tudi za sosede. Bog potolaži vse njene ostale, njej pa daj večni mir! — Pri Sv. Marjeti pri Vojniku je umrla pred kratkim gospa Neža Permosec. Dosegla je visoko starost. Rajnka je bila blagega srca, vrla katoličanka in zavedna Slovenka. Naj ji bode žemljica lahka! Luče. Kakor podrugod, imeli smo tudi pri nas hudo zimo od 30. januvarija do 7. febr. Padlo je en meter debelo snega. Dne 6. febr. je bil še strašen mraz, dne 8. febr. pa, ko smo vstali, videli smo vse kopno, doline in travnike. Ljudje so pravili, da se je svet po noči zopet «zasukal». V Rajhenburgu je pristopil h katoliški veri protestant g. Jurij Wassertheurer, železniški uradnik. — 3000 K je izposloval poslanec g. Žičkar pogorelcem na Blanci. V Gornjigrad se je preselil gosp. dr. Anton Vilimek, ki je bil dozdaj zdravnik pri Sv. Trojici v Slov. goricah. V Vitanju v prodajalnici Tepejevi so prišli na sled prekanjeno izvršenim tatvinam. Kdo je kriv, bo dokazala sodnijska preiskava, ki se je že pričela. Od Sv. Ilja v Slov. gor. Na veselico bralnega društva dne 2. febr. je prišel tudi neki nepozvanec iz Pesnice. Zabavljal je in prodajal svojo pragermansko omiko. Če je slišal kako slovensko besedo ali celo «živijo», takoj je zagrmel svoj «hajl, hajl». Pa skoraj bi jo skupil. Naši mladeniči so ga poučili v Neusmiljeni valovi treščijo ladjico ob skalo, da se zdrobi na koščeke. Dominik je preminul. „Zdaj konec je borbi in zmoti Izdihnjen je zadnji vzdihljaj, Smehlaje se duh mu napoti S krilatci nebeškimi v raj." Gospod župnik se obrne proti množici ter se ji zagrozi rekoč: «Spoznate li sedaj svojo krivico? Imeli ste ga za ,Bognasvaruj' človeka. Molite zanj, pa prosite Boga, da vam odpusti vašo zaslepljenost in hudobijo!» Morje je vrglo mrtvo truplo Dominikovo na suho. Slovesen pogreb je bil, vsi vaščani so ga spremljali k zadnjem počitku. Ivan je kmalo po tem zapustil domačo vas. Predno je pa odšel, dal je postaviti Dominiku lep nagrobni spomenik s sledečim napisom: Morilec tvoj, morilec tvoje sreče S skesanim srcem prosi oproščenja. Ivan. A Jerica je sadila rožice na njegovem grobu ter jih rosila z bridkimi solzami. vedenju ter mu ohladili njegovo prevročo pristno nemško kri. Takim ljudem svetujemo, da naj ostanejo prihodnjič doma za pečjo. Pozor na umetne zobe! V moški kaznilnici v Mariboru je imel neki paznik umetne zobe. Ker si je zvečer pozabil ozobje vzeti iz ust, mu je v spanju zlezel zob v požiralnik, da ga ni bilo moči ne naprej ne nazaj spraviti. Hitro se odpelje paznik v bolnišnico, kjer ga je zdravnik rešil večje nesreče. Pri Sv. Martinu pod Vurbergom je imel posestnik Ivan Vogrin pripetega psa. Psa je ugriznil po noči drug stekel pes. V jutro pa je ugriznil domači pes gospodarja in sina, ki sta zdaj obadva v bolnišnici. V Padeškem vrtu v Skomri se je ponesrečil 6 letni otrok na škednju pri stroji. Poškodovalo mu je desno roko, da so ga morali potem takoj k zdravniku v Vitanje odpeljati, ki mu je zavezal rano. — Umrl je Marko Ovčar, star 44 let po dolgoletni bolezni. Bil je priljuden, varčen in bogaboječ človek. Bog mu daj večni mir! Jezuitski misij on. Ker je obče znani o. Frančišek Doljak S. J. vsled starosti že preveč obnemogel, ga je pristojna oblast rešila službe misijonarja. Vodil bode odslej misijone o. Jakob Verhovc, nameščen v Ljubljani (Elizabetina cesta 5), v sporazumu s svojim tukajšnjim supericrom. Naslov kneginje Windischgraetz slove vsled cesarjeve odredbe z dne 22. jan. tako-le: «Svetlost gospa Elizabeta Marija kneginja Windischgraetz, rojena cesarska princezinja in nadvojvodinja avstrijska, kraljeva princezinja Ogerska, Češka itd., cesarska in kraljeva visokost.» Iz Vojnika. Naj Vam potožim gospod urednik, mlačnost naših fantov v narodnem oziru. Ako se ozrem v »Slov. Gospodarja« po dopisih iz raznih krajev, pač lahko spoznam, kako so mladeniči goreči za bralna društva, za pevske zbore itd. Pri nas je pa vse tako zaspano, kakor bi ne vedeli kaj se pravi bralno ali pevsko društvo. Pri nas imamo sicer ta društva, pa letos je število udov padlo, posebno pri fantih. Dekleta sicer napredujejo, fantje pa zastajajo. Temu je pa največ krivo to, ker ne prireja društvo prav nič zabave. Fantje so pa radi veseli, zato si pa po krčmah iščejo veselja. Vrli vojniški mladeniči, stopite na noge, ne dajte se prekositi fantom sosednih far. Pomislite kako vrlo se je obnesla slavnost dobrnskih mla-deničev. In potem bo že priredilo bralno društvo kakšno zabavo, da bodete tudi zapeli zraven: Naprej zastava Slave! Vojničan. V Hočah je nastal zadnjo nedeljo okoli 4. ure zjutraj ogenj v usnjarski delavnici g. Kebra. Ogenj so hitro pogasili, škode ni velike, zgorelo je le nekaj kož. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Nezgoda na železnici. Poročali smo, da je vlak med Radgono in Halbenrajnom povozil neko žensko. Kakor smo izvedeli, pa se ženski ni druzega nič zgodilo, nego da ji je malo opraskalo desno roko. Lokomotiva jo je vrgla tako srečno med šine, da je celi vlak vozil čez njo, ne da bi jo poškodoval. Ženska je bila gluha, kratkovidna in starostna, za to jo je dohitel vlak, ne da bi ga opazila. Iz Oslušovec pri Ormožu se nam še nadalje naznanja, da v vas zahajajo sedaj le 3 iztisi «Štajerca», ker ga je z novim letom «Naš Dom» izpodrinil. V Osluševcih se mnogo bere! Iz Vranskega. Mnogo bravcev pozna gotovo tudi naše imenitno Vransko — vsaj po imenu. Nedavno so narodnjaki zmajevali z glavami, kadar smo mi narodno tako »zavedni« Vrančani bili prosili za nemško šolo. Prošnja za nemško šolo je štela podpisov že kar na kile. Seveda, marsikateri ni vedel, zakaj se gre. Že radi nadležnosti marsikateri v naglici podpiše, in podpisal bi nevedč tudi svojo obsodbo. Oni, nezgruntano brihtni ljudje so pač trdili, da za našo popolno srečo nam manjka le še nemščine; češ, Nemci bodo kar trumoma prihajali po naše blago in ga bodo preplačali radi nemščine naših otrok. S časoma so se ljudje pomirili, ker so — vsaj pametnejši — spoznali, da se v naši petrazrednici dovolj nemščine poučuje. A šola je spet prišla na površje. Nabirali so se zopet podpisi, in nabralo se jih je kar mnogo strani potrpežljivega papirja. Sedaj se je pa šlo za stavb šče, kamor bi se naj nova šola stavila. Podpisi so se nabirali za prostor pri cerkvi. Čudno je in nekako sumljivo je bilo, ker so se na čelo te agitacije postavili večinoma ljudje, kojim sicer cerkev ni v skrbeh. Druga stranka je iskala primernejši prostor, kakor je oni pri cerkvi radi tesnobe. Kupil se je prostor nasproti novemu sodišču. Prva stranka pa še vedno v žrjavico drega. Jeronimski občinski možje so v očigled prihodnje denarne potrebe znižali občinske priklade, in hajd, poljudni sklep je zvabil tudi nekatere može tržke občine na isto pot. Škoda možje! kateri berete »Štajerca«, da ste se hoteli so-občanom s tem činom prikupiti. Treba bode denarjev za novo stavbo! Ali nas imate res tako radi, plačajte za nas, vezite zastonj za novo šolo in verjeli bomo, da nam dobro delate. Ribničani so bili, tako pravijo, prodrli z glavo skozi zid, a ni šlo rado; Vrančani pa tega menda ne bomo poskušali. Če pa ima kedo toliko korajže, da čuti svojo glav'eo dovolj trdo, naj se oglasi v »Štajercu«. Skušnja namreč potrjuje, da dobe najbolj trde glave oni. kateri »Štajerca« marljivo prebirajo. Iz Sv. Pavla pri Preboldu. Okoli Svečnice je padlo mnogo snega, po hribih so bili veliki meteži, zlasti pod Mrzlico. Čez hrib ni obstala nobena gaz, ker je veter s snegom vse zametel. Dne 6. svečana pa je nastal zlasti po hribih precej hud veter, postalo je južno vreme, na večer pred pustom pa je snežilo. — Umrla je v Dolenji vasi pri Sv. Pavlu poštena in mlada kmetica Mica Škorjanj, stara šele okoli 26 let. — Djber teden pozneje, dne 9. svečana, je pa v vasi Sv. Lovrenc umrla Mica Žličar, blaga žena in kmetica, stara okoli 29 let. Naj bode rajnkima žemljica lahka! — Nov list »Glasnik najsvetejših Src« je našel tudi v našo župnijo pot; želeti je le, da bi bil list bolj obširen, sicer je pa dober list. — V župni cerkvi smo imeli predpostne pobožnosti, namreč izpostavljeno presveto Režnje Telo, pred katerim so se opravljale molitvene ure z ve-černicami na večer. Cerkvene stvari. Sv. misijon bo v Šmartnu pri Sloven. gradcu od 15. do 24. svečana t. 1. pod vodstvom čč. gg. duhovnikov iz družbe Jezusove. Pri Sv. Rupertu v Slov. gor. se je od 25. prosinca do 2. svečana t. 1. obhajal sv. misijon. Udeležba je bila kljub neugodnemu vremenu silno močna. K Marijini družbi se je oglasilo okoli 100 mladeničev in 250 deklet. Prisrčna zahvala čč. gg. misijonarjem in sotrudnikom. Sveti oče Leon XIII. bode 20. t. m. praznoval 25 letnico papeževanja. Ves katoliški svet bode ta izredni jubilej praznoval s primernimi slavnostmi. Društvena poročila. Odborova seja političnega društva „Sava" se vrši ob pol 4. uri popoldne v nedeljo, dne 16. febr. v Sevnici v kolodvorski restavraciji. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p n. dobrotniki in dobrot-nice: Prijatelji mladine, zbrani na godovanju slovenske gospodinje v J. 21 K 50 h. Na gostiji Jožefa in Marija Rep 7 K. Veseli in pošteni gostje Ivančeve gostije v Bučah 5 K 68 h. Slavna posojilnica v Makolah 130 K. Lendovšek, župnik 10 K. Vozlič, kaplan 5 K. Gospodična Černenšek Agata iz Gradca 2 K. Bukovšek Antonija pri Sv. Jerneju 2 K. Neimenovan za »kruh sv. Antona« 3 K. Rojko Jože iz Hoč za »kruh sv. Antona« 10 K. Na gostiji Franca Topolnik 8 K. Pri Sv. Lovrencu na Drav. polju bo ustanovljena dne 19. t. m. ob 8. uri zjutraj bikorejska zadruga. Drugi dan t. j. 20. sušca ob 9 uri dopoldno pa bo imel g. potovalni učitelj M. Jelovšek pouk zlasti za gospodinje in razkazoval umetno mlekarijo. Naj pridejo torej enkrat k Finžgerju tudi naše gospodinje ne samo možje! Sv. Bolfenk pri Središču. Dne 9. svečana se je ustanovilo tukaj bralno društvo. Mi smo že 23 julija 1. 1901 predložili visoki namestniji pravila, a smo se morali pokoriti do danes. Dne 9. febr. t. 1. se je oglasilo 44 udov. Izmed teh je izvoljen za predsednika Jožef Munda, za tajnika Andrej Lihtenvalner iz Vodranec, za blagajnika Ivan Zadravec, za knjižničarja Ignac Robin in še štirje odborniki. Pri osnovainem zboru se je sklenilo, da si bomo naročili same konservativne in dobre časnike: »Slov. Gosp.«, »Nar. Gosp.«, • Viničarski List«, »Mir«, »Dom in Svet«, »Slovenec« in »Domoljub« ter »Domovino«. Ne maramo za »Slov. Narod«, »Rodoljuba« in »giftno kroto«. Poslednjega čitajo tukaj kakih 8 nerazsodnikov, ker je bolj »fal«. Prijatelji dobrega mišijenja ste prošeni, da podpirate naše bralno društvo, ki je še v zibelki, bodisi s knjigami ali drugim berilom, pa tudi z denarjem. Vse sprejmemo hvaležno. Ako nam kdo kaj pokloni, naj blagovoli poslati z naslovom: Bralno društvo pri Sv. Bolfenku pri Središču Iz Vržeja. Dne 26. prosinca smo imeli v bralnem društvu 12. občni zbor. Predsednik bralnega društva navdušuje navzoče, naj se trdno oklenejo bralnega društva in pridno prebirajo v krščanskem duhu tiskane časnike. Ker dandanes mora človek mnogo brati, če hoče kaj znati in veljati. To velja posebno za mladeniče. Bralno društvo je vir izomtke in izobrazbe, kjer naj si nabirajo znanosti za bodoči poklic ter da bodo došli iz njih vrst krepki zagovorniki in pridni gospodarji v bodočnosti. V odbor so bili voljeni sledeči udje: Predsednikom je bil izvoljen g. učitelj A. Lasbacher, podpredsednikom č. g. župnik L. Janžekovič, tajnikom Jos. Oiterc, blagajnikom L. Horvat, knjižničarjem M. Šonaja, c dbornikom Al. Strniša. Dasi je malo število udov, vendar so zelo marljivo prebirali knjige in ča-opise. Prebralo se je 903 knjige. Gotovo dovolj za 31 udov! Želeti bi bilo, da bi se tudi starejši tržani zanimali bolj za bralno društvo in ga krepko podpirali s svojimi nasveti. Dal Bog, da bi se naša nada uresničila in da bi zrastli iz naše sredine vrli sinovi in hčere matere Slovenije. V to pomozi Bog in sreča junaška 1 Katol. podpornemu društvu v Celju so darovali: Prtvzv. in premil. g. dr. Mihael Napotnik, knez in škof, (za leto 1901/1902) 100 K; si. Posojilnica v Šoštanju 20 K; si. Posojilnica v Mozirju 20 K; si. Posojilnica v Makolah 50 K; si. okrajni zastop C-Ije (za oskrbitev toplega kosila ubogim šolarjem) 200 K; si. občina Celjske okolice (v isti namen) 100 K; blagor, gosp. Maks Pleteršnik, prof v pok., 12 K; vič. gg. Jernej Voh, kanonik, 20 K; Anton Šlander, dekan, 10 K; Mihael Lendovšek, župnik, 10 K; Miloš Šmid, župnik, 10 K; Lan Krančič, župnik, 10 K. — Premilostljivemu knezu in škofu, svojemu prevzvišenemu pokrovitelju, in vsem blagim dobrotnikom izreka društvo za velikodušno podporo najiskrenejšo zahvalo: Bog plati! Slovengraška okolica. Vsak rodoljub mora biti radostno iznenaden, ako opazuje, kako živahno da se zadnji čas razvija narodno življenje v našem okraju. Zlasti je slavni Staritrg postal nekako središče ter branik narodnega življenja. To svedočijo premnoge veselice, koje je v kratkem času priredilo kat. kmečko bralno društvo. Saj so take veselice najboljši pojavi narodnega napredka, ter zanesljivi gorkomeri rodoljubne zavesti. Škoda, da se o zadnjih velikanskih veselicah nič ni poročalo! Mesto izostalih poročil naj zadostuje tu malo kratkih podatkov o zadnji veselici z dne 25. jan. t. 1. — Veliki prostori v Petričevi hiši že dolgo niso bili tako natlačeni, kakor ta dan. Vse, kar le količkaj narodno čuti, bilo je zastopano. Videl si gospoda ter siromaka, uradnika in učitelja, kmeta zraven rokodelca, mestjana poleg seljaka. Vsak se je čutil prav domačega med «svojimi». Jedro veselice so bile tri gledališčne igre: «Ne udajmo se», «Dva gospoda in en sluga», «Kmet Herodež», ki so povzročevale mnoge dobre volje med zbranim občinstvom. Igralci reševali so svoje uloge tako lahkotno ter izvrstno, kakor da bi bili prišli naravnost iz kakega velikomest-nega gledališča. Venec lavorike pa sta zaslužila «sluga Ivan» in «kmet Herod», ki sta povsem rojena za take uloge. Pri tej priložnosti so prvič nastopili narodno probujeni Starotrški mladeniči, dočim so zavedna dekleta sodelovala že pri mnogih enakih veselicah. Čas med posameznimi igrami nam je krajšal izborno vežban tamburaški zbor, ko-jega vrlo oskrbuje Starotrška mladina. Posebno pa so nas iznenadile citre v rokah priprostih slovenski deklet. Če kaka mestna gospica, ki noč in dan pri svojem glasoviru sedi, zaigra kako «okroglo», to pač ni kaj posebnega, a če priprosto planinsko dekle, ki celi teden težko dela in le v nedeljo po večernicah par krat «zabrenka», upa s ci-trami stopiti na oder pred odlično občinstvo, zasluži to ne le pohvalo, nego tudi občudovanje. Gotovo ostane ta prijeten večer vsem gostom v najprijetnejšem spominu in vsi smo se ločili z enojno željo: «Na svidenje po veliki noči na prihodnji veselici v Starem-trgu ! G o r j a n c. Bralno društvo Gornje Radgone. Bogu hvala, ne nazadujemo! Da ta ni bosa, dokažemo s poročilom o veselici, ki jo je v nedeljo 2. febr. priredilo o priliki glavnega zborovanja naše bralno društvo v prostorih g. Ojojnik-a. Ljudstva se je vdeležilo v tako obilnem številu, da kdor se je le malo zakasnil, se je po 3 sobah zamanj oziral po kotičku, kjer bi si sedež postavil. Zagledali smo še več odličnih občanov in tudi iz mesta so naše društvo počastili. Tako je prav! Svoji le k svojim! Pozdravil je goste z lju-beznjivo besedo predsednik č. gosp. kaplan Janžekovič; poročal je neutrudljivi blagajnik g. J. Kolar o prejemkih in izdatkih društva in tajnik znani slikar gosp. I. Horvat z lepo besedo o delovanju društva v minulem letu. Nastopil je potem kot govornik g. organist in pevovodja Janko Čirič. V svojem govoru je posebno navdušil za branje tega, kar nam ponuja v obilnem številu ravno naše društvo, ter za pristop k društvu in nabral precejšnje število novih udov. Ko je minil oficijelni del, pel nam je dobro znani, dobro vežbani moški zbor tako lepo, da nam je srce veselja kar zaigralo. Da g. Čirič s posebno vnemo goji tudi narodno petje, je vse hvale vredno, kajti le na taki način bodo narodne pesmi prišle do prave veljave. Živel Gornjeradgone pevski zbor! — Tombola z mnogimi dobitki, dala je tu in tam spet povod k veselemu smehu. Tu se je namreč kdo moško odrezal: Jaz imam terno! jaz! in šlo se je pa za «gvint» že. Tu je cela profesorska raztrese-nost zastopana bila! Tam je zopet smeh in krohot zavoljo dobitka bil in tako so nam urice minule, da ne vemo kedaj! Zelo težko in zelo pozno smo se razšli. Imeli smo se prav po domače in — imenitno! Živelo naše bralno društvo! Navzoč. Mladeniška zveza v bralnem društvu pri Sv. Juriju ob Ščavnici je imela dne 9. t. mes. veselico v prostorih g. Slane. Pevski zbori so se odlikovali po svojem izurjenem petju, igralci in igralke po svojem spretnem igranju. Zal, da je grdo vreme zabranilo večjo udeležbo. Slavnostni govor je imel gospod Korošec iz Maribora. Sv. Marko niže Ptuja. Za dne 9. svečana vabil nas je »Slov. Gosp « k Sv. Marku niže Ptuja k predstavi »Lurška pastarica«, katero je priredilo tamošnje bralno društvo s pomočjo Marijine družbe. Ker nas veseli napredek našega milega slovenskega ljudstva, pohiteli smo z veseljem ta popoldne k pri- jaznemu Sv. Marku. Pričakovali smo sicer kaj dovršenega in lepega, k^r smo izvedeli, da se je na to predstavo pripravljalo slavno-znano Markovsko učiteljstvo. Pa kar se nam je nudilo pri predstavi, presega skoro človeške moči. Male deklice in cdraščena dekleta igrale so vse svoje vloge tako naravno in dovršeno, da ne vemo, katero bi bolj pohvalili in kaj nam je bolj ugajalo. Ako se nam je škoda zdelo, da so nežnoljubeznivi angeljčki polagoma zgmjali za razpoko v skalnati duplini in se skrili našim očem, pa nas je hitro tudi za se pridobila priprosta bogomila pastarica Bernardka in angeljčke so nadomestile brhke male deklice iz Lurda, ki so priskakljale s cvetličnimi košaricami igrat se pred duplino. V srce se nam je smilila slepa grofica Otilija, s katero je tako ne-materinsko ravnala njena ohola ponosna mati grofinja, ker je ubožica od rojstva slepa — kaj more dete zato ? Le sočutje, katero sta imela s slepo ubožico njena ljubezniva sestrica Zofka in domača učiteljica Mina, naru je dobro delo. Zato smo potem nekako privoščili ponosni neverni grcfinji, ko je bila tako ponižana pričo svoje pristavke Barbe, nad katero se je hotela ravnokar znositi, in ko je s svojo ozdravljeno hčerko skesano in ponižno klečala med priprostimi romaricami pred Lurdsko duplino prišedša zahvalit se z otrokom v Lurd za čudežno ozdravljenje. Do solz so nas pa ganili nekateri prizori, zlasti ko je slepa ubožica zvedevši o lurških čudežih stavila trdno upanje na Marijo, da jo ozdravi, ter želela iti v Lurd, in ko je potem klečala pred lurško duplino, otroško zaupno prosila Marijo, naj jo ozdravi in ji v otroški priprostosti zapoje pesem, ki so jo naučile sestrice in Mina. Prosti čas med posameznimi dejanji izpolnoval je domači mešani zbor Marijine družbe z ubranim petjem. Čast vrlim prirediteljem; plačilo za njihov trud naj jim bo lep uspeh in hvaležnost občinstva. Čast vsem igralkam in pevcem; videli smo zopet, kako nadarjena in zmožna je naša slovenska mladina, ako ima le koga, ki jo navaja in bodri; zato smo se povrnili od Sv. Marka oduševljeni za narodno delo in probujanje naše mile mladine. Na novo oživelemu bralnemu društvu pa kličemo: Le tako naprej po tej poti! Na tak način izpolnuje bralno društvo svojo izobraževalno nalogo. Veselico z godbo in plesom v gostilni prirediti, to ni nobena umetnost, nobeno delo, še manj pa izobraževanje naroda. S tem se naše slovensko ljudstvo navaja samo k zapravljivosti in pijančevanju, samo kvari pošteno mladino. Slovenska pesem narodna in umetna, ona blaži, ona navdušuje, ona budi. Navdušena beseda, mična predstava, ona izobražuje in duha povzdiguje. Sv. Benedikt v Slov. gor. Naše vino-rejsko društvo je imelo preteklo nedeljo občni zbor in veselico. Glede občnega zbora poiz-vemo, da je bil načelnikom zopet izvoljen kmet Anton Roškar. Kot izkušen vinogradnik že ves čas skrbno vodi društvo. Zasadil je vinograd obsegajoč kaki dve orali na amerikanski podlagi. Lani je že skrbni načelnik in društvo gledal in vžival sad svojega truda. Vinograd je prvokrat rodil in prinesel okoli 600 1 dobre kapljice. Liter se je prodal po 44 h. — Občnemu zboru je sledila prijetna veselica — brez muzike in plesa! Tu so zopet naši vrli fantje in naša marljiva dekleta pokazala, kaj da premorejo. Vprizo-rili so kar tri igre: «Krivica in dobrota», «Sanje» in «Indijski siroti». Nastopalo je 17 mladeničev in 15 deklet. Igrali so izvrstno. Nismo se mogli načuditi, kako morejo pri-prosti fantje in dekleta tako težke igre tako izborno igrati. To so se vam sukali in govorili pa peli in kretali, kakor da bi bili tega vajeni že od mladih nog Le redkokrat vži-vam tako veselje in zabavo, kakor kadar gledam našo ljubo mladino na odru. Tu se zopet prelepo kaže žlahtni sad našega bralnega društva, ki našo mladež zbira krog sebe, jo poučuje in lika ali izobrazuje ter razveseljuje in navdušuje za vse dobro, blago in sveto. Predragi mladeniči, preljuba dekleta, le srčno in veselo po tej poti naprej! Iz Jnrovec pri Ptuju. Naše kmetijsko bralno društvo je imelo dne 2. svečana t. 1. svoj občni zbor z običajno veselico. Vkljub zelo slabemu vremenu se je zbralo mnogo kmetov in tudi precej inteligence od blizu in daleč. Predsednik otvori zborovanje, pozdravi došle goste in da besedo g. I. Frasu, učitelju pri Sv. Vidu, kateri nam v jako podučljivih besedah razloži korist čitanja dobrih knjig in časopisov. Za tem je bilo poročilo o delovanju društva preteklega leta. V odbor so bili voljeni enoglasno sledeči odborniki: Franc Habjančič, predsednik, Štefan Kozel, podpredsednik, Janez Kirbiš, tajnik, Jos. Rižnar, blagajnik, Anton Šel, knjižničar, I. Zeiler in I. Širofnik, namestnika. Ker še društvo komaj eno leto obstoji in ni daleč od nemškutar-skega mesta Ptuj, je želeti, da bi novi odbor deloval z vso vnemo na to, da si pridobi še mnogo novih udov in da skrbi, da bodo imeli udje mnogo koristnih knjig in časopisov, da ne bodo segali po »Štajercu«, kateri se jim od ptujskih kramarjev tako vsiljuje. Ker so nam dobrotniki društva darovali mnogo lepih dobitkov, za kar se jim izreka srčna hvala, smo tudi priredili srečolov, katerega čisti dobiček je pripadel društvu. Ljudstvo se je zabavalo prav dobro. — Zahvaljujemo se na tem mestu vsem, kateri so nas s svojim prihodom počastili, kakor gospodu učitelju od Sv. Vida za navdušen govor in prosimo, da nas poleti zopet polnoštevilno obiščete, ko priredi društvo veliko narodno veselico. F. H. Sv. Ilj nad Mariborom. Naše bialno društvo je pri svojem običajnem občnem zboru 26. jan. izvolilo enoglasno med splošnim navdušenjem velezaslužnega in obče pri-l.ubljenega gospoda Davorina Roškar predsednikom. Za gotovo upamo, da bode naše bralno društvo v bodoče vspešneje delovalo, kar nam je porok novi gospod predsednik. Dal Bog! — Na Svečnico pa nam je priredilo bralno društvo veselico v narodni gostilni Muršec-evi v Cirknici. Vrli mariborski tamburaši so nam svirali krasne [komade. Domači mladeniči in dekleta so pa predstavljali Vošnjakovo igro: »Ne vdajmo se!« Ako-ravno je bilo skrajno neugodno vreme, vendar se je še zbralo precej občinstva. A v pčsebno čast si štejemo, da je počastil našo veselico dobroznani ognjeviti govornik, junaški vodja mladeničev Slov. goric, gosp. Fr. Roškar od Sv. Benedikta. Ni se ustrašil ne sneženega vremena, ne daljne poti, prihitel je k nam, a prinesel nam je tudi srčnih pozdravov od benediških tovarišev. Izpregovoril nam je tudi krasne navduševalne besede. Bodi mu izrečena naša srčna zahvala! Želimo le, da bi nas on še večkrat kot govornik počastil. — Videl si pa na veselici celo mladeniče in dekleta iz sekovske škofije, iz Arnovža in Spielfelda. — Pozdravili so nas pismeno vrli benediški mladeniči in mladenke, ter veleza-služni organizator slovenskih mladeničev, č. g. Gomilšek od Sv. Barbare. Posebno vzra-dostil pa nas je pozdrav nevstrašenega in korenjaškega mladeniča Krambergerja iz Go-čove. Naš rojak-mladenič iz Gornjega Šta-jerja pa je pozdravil brzojavno svoje rojake. Hvala vam vsem! Tako smo se zabavali šentiljski Slovenci. Želeti bi le bilo, da nam bralno društvo v poletju priredi zopet kako veselico ter kak podučen shod. Gotovo se je v poletnem času nadejati lepšega uspeha. Sv. Rupert v Slov. goricah. V preteklem mesecu dne 12. t. 1. smo praznovali preporod našega, že več let popolno zaspanega bralnega društva. Sklicalo se je od začasnega odbora občno zborovanje, katerega se je občinstvo v tako obilnem številu udeležilo, da moremo z najboljšimi upi zreti v narodno bodočnost. Sosebno ugoden utis je naredila zelo obilna udeležitev krepkih in zavednih narodnih mladeničev in deklet, tako da smemo reči, vsa mladina je bila na nogah. Počastili so nas s svojo navzočnostjo tudi sosedni mladeniči od Sv. Barbare in Sv. Ur- bana v Slov. goricah s svojimi gorečimi mla-deniškimi voditelji. Izvolil se je potem novi odbor, kateri sestoji iz samih za sveto narodno stvar vnetih mladeničev, kateri so nam porok boljši prihodnosti našega društva. Kramberger France, predsednik; Zmavc Sr., podpredsednik; Voglar Jos., blagajnik; Keček Andrej, knjižničar; Erman J., tajnik; Čuček M., Fras A., Polič J. in Weber F. pa kot odborniki. Da bo naše društvo lahko prirejalo zabave s petjem, to se je pokazalo že ta dan, ko so nam zapeli naši pevci par mičnih pesmic pod spretnim pevovodstvom čest. gospoda Ivana Peitlerja, kateremu se zahvaljujemo za sedanji, kakor za prihodnji trud. Potem nam je razložil gospod Keček pravila bralnega društva in gospod Gomilšak nam je le v njemu dani besedi razložil pomen in korist pravega bralnega društva in dobrega branja sploh, posebno je navduševal mladino za narodno stvar in pristop bralnemu društvu. Da njegove besede niso ostale brez vspeha, to kaže še vedni pristop udov, tako da šteje sedaj naše še pred dvema mescema skoro samo iz pravil sestoječe društvo 150 udov zvečina samih mladeničev (namreč 80) in deklet. Obžalujemo pa, da so bili starejši domačini tako skromno zastopani in se toli hladno zanimajo za naše pre-koristno društvo. Ali nič ne de, počasi gre in tako bode tudi naše društvo polagoma odprlo oči onim strahopetnežem in oboževa-teljem »giitne krote«, da bodo sprevideli kam jih tira ta nemčurski kramarski list. Vi, dragi zavedni mladeniči in dekleta, pa le vrlo naprej po tej poti naše mladeniške organizacije. Visoko držimo našo slovensko trobojnico, delujmo na to, da bodo se nahajali vsi naši župljani pod narodnim praporom, na katerem se naj blišči zmiraj, povsod in vsikdar naše staro slovensko geslo: Vse za vero, narod in cesarja. Iz Kozjega. Naše gasilno društvo imelo je pretečeno soboto svoj redni občni zbor in volitev novega odbora, ter je za to leto izvoljen načelnikom ali stotnikom g. Janez Elsbacher, kateri je to službo tudi dosedaj izvrstno opravljal; njegovim namestnikom pa g. živinozdravnik rodom Ceh. Hvalevredno bodi omenjeno, da se je pri tem zboru na predlog g. dr. Jankoviča sklenilo slovensko poveljstvo z dvetretjinsko večino. Oporekali so temu sklepu le nekateri nasprotniki in kakor slišimo, so celo nekateri hajlovci iz društva izstopili. Škoda jih pač ni, saj so le tam radi gasili, kjer ni bilo treba gasiti. Pristopili pa so nekateri izvrstni naši možje Slovenci in tako je veselo upanje, da bo društvo procvitalo v blagor prebivalcev. Razmere gospodarskega bralnega društva v Kozjem. Pred kakimi dobrimi štirimi leti združili so se trški in okoliški Slovenci, ter so osnovali gospodarsko bralno društvo v Kozjem. Nasprotstva in težav ni manjkalo, vendar požrtvovalnost rodoljubov je vse premagala. Preč. gospod kanonik dali so brezplačno sobo in društvo se je lepo razvijalo. Nabavili so se stroji, naročili časniki, priredilo se je več veselic in vse kar je še bilo količkaj narodnega, se je probudilo in oživelo. Z žalostjo smo opazili, da je sčasoma začelo društvo hirati na največje veselje naših nasprotnikov. Kaj je bilo temu vzrok, o tem molčimo, a kako se je začelo sedaj ravnati ž njim, to presega vse meje in tako se ne ravna z nobenim društvom na celem Slovenskem in to ravno od strani, od katere kaj takega nebi nikdar pričakovali, od količkaj pametnega človeka še manj. Mož, kateri še je dosedaj povsod prav žalostno ulogo igra! in zgago delal, kjer je bil, spravil se je na naše društvo in ga hoče uničiti in razgnati, zatreti in to samo radi tega, ker je užaljeno njegovo dostojanstvo, da nima on ničesar govoriti pri društvu. Ude zmerja, da hodijo v bralno sobo in jih odganja. Zaklepal je sobo in ko se je naredila nova kjučavnica in so nekateri udje dobili ključe — slišite, kaj se je sedaj zgodilo! V noči od petka do sobote zgodilo se je nečuveno barbarstvo. Nekdo je polomd ključavnico,, vdrl v bralno sobo, raztrgal vse časnike, ter mizo, klopi in tla na najostudnejši način onesnažil. Kdo je to bil, pokazala bo obravnava in dognalo se bo gotovo tudi, kdo je zadnji čas uničeval in trgal v bralni sobi razne liste. Tako podira eden, kar so drugi z veliko težavo zidali. Iz drugih krajev. Novica iz cirkusa Barnum. V Parizu bodo operirali zraščena dvojčka, ki jih vodi seboj Barnum & Bailey, ter jih telesno ločili. — Dvojčka sta ženskega spola. Vzrok operacije je nevarna bolezen dvojčka Doodice, ker ako umre, se zastrupi kri drugemu dvojčku Rodici. — Najnovejša vest o teh dvojčkih se glasi, da jih je njihova mati vzela iz bolnice in ne pusti, da bi ju operirali. Kam je odšla z dvojčki, ki sta jako oslabljena, se ne ve. K Barnumu & Baileyu se dvojčka več ne povrneta. Grozne muke na morju. 19 dnij je prestal ribič Olsen v tihem morju, držeč se preobrnjenega čolna. Olsen in Wallace, dva. ribiča iz San Pedro, sta zapustila luko pred sedemnajstimi dnevi na majhnem čolnu. Komaj pa sta dospela na odprto morje, je že silen vihar prevrnil čoln in ribičema ni preostajalo drugega, kakor da sta se prijela preobrnjenega čolna in sta tako ob njem plavala. Rešitve ni bilo od nikoder, jesti nista imela ničesar in lahko si je predstavljati silce muke obeh ponesrečencev. Štirinajsti dan so opešale moči ribiča Wallace in je izpustil čoln ter izginil v globočino. Olsen se je še nadalje držal čolna, sedemnajsti dan pa ga je našel v tem položaju neki ribič, ki je nezavestnega nesrečnika pripeljal na suho. Olsen je tako oslabljen, da ni prav nikakega upanja za okrevanje. Elektriška brivnica. Eden najbolj znanih brivcev v Parizu bode na poseben način izrabil elektriko v svoji prodajalnici. Elektrika bode v brivnici «brivski pomočnik», elektrika bode opravljala skoro vsa dela. Voda se bode s pomočjo elektrike grela, skoro vse druge priprave bodo elektriški delovale, tudi lasje se bodo žgali elektriškim potom in s pomočjo elektrike se bodo strigli lasje. Čiščenje glave itd. vse bo preskrbela elektrika, samo brila ne bo. To bode še vedno opravljal z veščo roko brivski pomočnik, ker svojega vrata bi pač nihče ne dal pod elektriško britev. Ljubezen brez meje. Iz Wilkesbarre poročajo: Na velikem pokopališču Cease Mills„ blizu tega mesta so našli 801etnega Joshua Lambereaux brez zavesti na grobu svoje soproge. Radi zime in pa hudega mraza je starec zmrznil. Celo leto se je hranil pri soproginem grobu. Pred šestdesetimi leti se je bil oženil z Editho Simpson. Tako sta si bila zvesta in naklonjena, da v vseh 60. letih nista bila ločena dalj časa kakor štiri ure. Pred letom mu je žena naglo umrla radi mrtvouda. Lambereaux ni mogel iz žalosti za njo ne jesti ne piti in ves potrt je pohajal okrog. Želel je umreti za njo. Dejal je, da sta v vseh letih vedno skupaj jedla in se hoče tudi sedaj hraniti le pri njenem grobu. Vsako jutro je spravil svoj zajutrek v canjico in se priživel čez dan na pokopališču. Tako je ravnal vsak dan do dneva, ko-so ga našli zmrznjenega na grobu. Stava pri kadenju cigar. V nekem mestu na Saksonskem je klub kadilcev, ki je napravil tako stavo: Ceno določeno dobi tisti, ki bi najdelj kadil smodko. Prvo odlikovanje je dobil oni kadilec, ki je kadil cigaro dve uri in dve minuti. Zadnjo ceno je dobil oni, ki je kadil smodko 1 uro 57 minut in 30 sekund. Mati ušla z zaročencem svoje hčere. Hrvaški listi prinašajo vest, da so v Bogajevu orožniki prijeli zanimiv parček 40 letno soprogo iločkega učitelja Miloša Milojeviča in njenega ljubimca 28 letnega učitelja Ivana Vulča. Vulč je bil zaročnik 18 letne učiteljeve hčere in bi se te dni morala vršiti poroka. Pred poroko pa je pobegnila mati zaročenke in ž njo zet »in spe«. Beg je pojasnila mati hčeri s pismom, ki ga je pustila pod hčerinim zaglavjem. V tem listu prosi mati svojo hčer oproščenja in jo tolaži s tem, da je še mlada in da bo še lahko našla srečo. Hčerka pa ni bila tega mnenja in se je v obupu otrovala. Oče je naznanil begunca radi tatvine, ker je nezvesta žena njegova vzela seboj 300 gld., ki so bili določeni za hčerino doto. Gospodarske drobtinice. Katere ameriške trte naj sadimo v sovdanasto in katere v ilovito zemlo ? V apneni in lapornati ali sovdanasti ter peščeni zemlji in suhi legi vspeva dobro ru-pestris montikola »breali zovka«, kakor se ji splošno pravi: v ilovni malo apneni ali pa rudeči zemlji, vspeva dobro riparija portalis {riparija velikolista). O montikoli pa je omeniti, da je glede zoritve poznejša od riparije portalis. Če je torej vinograd v bolj mrzlem kraju in z ne-popolnoma južno lego, je bolje, če se poslu-žimo riparije velikoliste, ako le kakovost zemlje to dopušča, ker na poslednjo cepljene žlahtne trte gotovejše rodijo in tudi popred dozorijo. — Večkrat se pripeti, da riparija ne bledi in da prav bujno raste, četudi je zemlja jako sovdanasta in bela. To se pa dogaja le v takih zemljah, ki se z apnom naravnost ne spajajo, marveč pustijo isto skozi se. Listnica uredništva. Dopisi, ki se niso tokrat zaradi pomanjkanja prostora objavili, pridejo prihodnjič na vrsto. Prosimo, da se nam pisma ne pošiljajo zadnji dan, predno list izide. Loterijske številke Trst 25. jan. 1901. 63, 87, 23, 10, 83 Line » » » 67, 49, 76, 24, 65 Društvena naznanila. Dne 23. sveč.: »Gospod, bral. društva v Kozjem« zborovanje v gor. prostorih g. Franca Guček. Začetek ob 4. uri pop. Najboljši je Barthelnovo klajno apno, ono prepreči lizavost in glodanje lesa, prepreči mehčanje kosti, pre- I" «„«AAftl» preči hnjšanje, na- praseeK nje, množi mleko ter jajca, na- _ redi živino moč- nejšo in tvori trdo meso. 563 9 4 Za vsako žival neobhod. potrebno. Popisi zastonj. M. Barthel & Co., Dunaj X. Prodajalni c e v Mariboru: M. Berdajs, L. H. Korošec, Franc Frangež, Josip Kavčič, S. Novak, Max Wolfram in Pahnerja sinovi. okrepi prebavi j a- j za živino ANTON KOLENO <®