34
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
PODRUŽNICE DRUŽBE SV. CIRILA IN METODA NA GORENJSKEM DO 1918
ANDREJ VOVKO
Z delovanjem slovenske narodnoobrambne organi-
zacije Družbe sv. Cirila in Metoda (CMD) smo se vsaj
V osnovnih potezah seznanili v prispevku o njenih po-
družnicah v Združenih državah Amerike. Le-te zara-
di Družbinih pravil formalno niso mogle biti vključe-
ne v njeno organizacijo v habsburški državi in njiho-
vo delovanje ima zato nekatere samo zanje značilne
poteze.^
Tokrat bo naše zanimanje posvečeno podružnicam
CMD na Gorenjskem. Omenjene podružnice so bile v
okviru podružnic na Kranjskem, ki so sestavljale naj-
številnejšo skupino podružnic Družbe. Vodstvo
CMD se je zelo zavedalo pomena dobro razvejene
mreže delavnih in iznajdljivih podružnic in jih je
upravičeno primerjalo s koreninami, iz katerih črpa
slovenska lipa svoje življenjske sokove.^ Namen po-
družnic ni bil zgolj zbiranje denarnih sredstev za fi-
nanciranje sistema Družbinih otroških vrtcev in šol
ter podpor najrazličnejše vrste, pač pa tudi njihovo
narodnoprebudno in kulturno delovanje, zlasti v
okoljih, kjer pred nastankom podružnic CMD ni bilo
podobnih slovenskih društev.
Delovanje podružnic CMD v posameznih krajih,
prikaz števila in sestave njihovih članov ter sestava
njihovih odborov za obdobje 1885—1918 nedvomno
prinaša mnoge dragocene podatke tako za sjjlošno
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
35
kot tudi predvsem za krajevno zgodovino. Do teh po-
datkov pridemo od primera do primera v dokaj raz-
ličnem obsegu, ker so bile pač nekatere podružnice
pri sporočanju podatkov o svojem delovanju bolj
vestne kot nekatere druge. Vodstvo CMD se je zave-
dalo pomembnosti teh podatkov in opozarjalo po-
družnice na njihov pomen za bodoče slovenske zgo-
dovinopisje.^
Glede na že omenjeno vestnost posameznih po-
družnic lahko po podatkih v Vestnikih in Koledarjih
Družbe sv. Cirila in Metoda sledimo višini denarnih
prispevkov, številu članov in tudi poklicni sestavi od-
borov podružnic za posamezna leta. Podružnice
CMD so bile glede na spol članov mešane, moške in
ženske. Praviloma so nastajale najprej mešane ali
moške, kasneje pa tudi ženske. Ob preučevanju delo-
vanja ženskih podružnic CMD lahko ugotovimo, da
so bile v takrat še zelo »moških časih« eno prvih oko-
lij, kjer so se slovenske ženske dovolj enakopravno
družbeno uveljavile. Zanimivo je, da so bile ženske
podružnice praviloma bolj delavne kot moške, razen
tega pa je tudi značilno, da je pri večini njihovih od-
bornic z izjemo učiteljic in še nekaterih drugih, manj
tipičnih poklicev, kot njihov poklic praviloma nave-
deno »žena« ali »hči«.
Ob preučevanju delovanja podružnic lahko izlušči-
mo nekaj značilnosti, ki so jim več ali manj skupne
na vsem slovenskem ozemlju, oziroma so vidne tudi v
nekaj tistih podružnicah, ki so nastale v avstrijski
državi med našimi »zdomci« zlasti v Gradcu in na
Dunaju. Običajno so bile podružnice najbolj delavne
ob ustanovitvi, oziroma potem, ko so se »prebudile«
iz »spanja«, o katerem bo beseda nekaj kasneje. Ne
tako redko se je zgodilo, da podružnice, ki so običaj-
no nastale na pobudo kakega narodnostno in »ciril-
metodarsko« zavzetega posameznika, kar niso mogle
zaživeti. V jeziku CMD so takim podružnicam pravili
»mrtvorojene«. Smrt ali tudi službena prestavitev
omenjenih podružničnih »motorjev« je v najhujšem
primeru pomenila za podružnice konec, oziroma
»spanje«. Tako so pri CMD označevali stanje, ako
podružnice leto za letom niso pošiljale nikakršnih de-
narnih prispevkov ali podatkov o letnih občnih zbo-
rih, številu članov in sestavi odborov. Mnogokrat so
podružnice obstajale zgolj na papirju, bili pa so tudi
sicer redki primeri, ko so njihovi odborniki celo pre-
stopili k »sovražniku«, nemški napadalni organizaciji
Deutscher Schulverein.
Člani Družbe so se med seboj ločili po višini pri-
spevkov ter stopnji pravic, ki so jih uživaU. Pokrovi-
telji Družbe so z enkratnim zneskom ali v nekaj obro-
kih plačah 100 goldinarjev ah po denarni reformi na
prelomu 19. in 20. stoletja 200 kron. Ti so bili ponos
vsake podružnice, saj 100 goldinarjev v tistih časih ni
bila majhna vsota. Na »lestvici slave« so jim sledili
ustanovniki, ki so enkrat za vselej plačali najmanj 10
goldinarjev (20 kron). Ti dve kategoriji sta bili stalni,
medtem ko so morali letniki (letna članarina 1 goldi-
nar) ter podporniki (članarina 10 krajcarjev) svoje
članstvo v podružnicah obnavljati vsako leto. Letnih
skupščin Družbe so se z volilno pravico lahko nepo-
sredno udeleževali le pokrovitelji, ostali pa le kot
»delegati« svojih podružnic, po eden na vsakih 50
»družbenikov«.
Po tem prikazu delovanja Družbe v celoti in njenih
podružnic, za katerega pa se zavedam, da je zelo
skop, vendar v okviru te razprave drugačen pač ne
more biti, se podajmo na že obljubljeni »sprehod« po
Gorenjskem, ki ga bomo začeli na njeni severni
meji.''
Med prvimi podružnicami na slovenskem ozemlju
je bila 4. aprila 1886 ustanovljena podružnica za Go-
renjsko s sedežem v Kranjski gori. Število njenih čla-
nov se je od začetnih 78 leta 1898 povečalo na 1(X) in
po nekaj nihanjih okrog leta 1907 seje število ustalilo
na okrog 45. Med člani so bili štirje pokrovitelji, šest
pa je bilo ustanovnikov. Med odborniki podružnice,
ki so bili razen s sedeža še z Dovjega, Rateč, Bele pe-
či, Jesenic, Koroške Bele, Mojstrane in Podkorena,
naletimo na predsednike župnika Ivana Ažmana, no-
tarja Aleksandra Hudovernika, župnika Antona Žlo-
garja, zdravnika dr. Josipa Tičarja, sodnega pristava
Valentina Levičnika ter notarja Karla Klandra, med
drugimi odborniki pa »triglavskega župnika« Jakoba
Aljaža, številne učitelje ter nadučitelje, sodne ter po-
štne uradnike, gostilničarje in hotelirje. Podružnica
je očitno delovala vse do leta 1918, v tem dolgem ob-
dobju pa je zbrala 3.184,37 kron.
Manj delavna od nje je bila njena najbližja soseda,
podružnica za Dovje in Mojstrano, ustanovljena 27.
septembra 1908. Kot smo videli, so se »Cirilmetodar-
ji« iz obeh krajev do ustanovitve svoje vključevaU v
podružnico za Gorenjsko, podobno pa bomo videli
tudi pri podružnicah na Jesenicah. Podružnica za
Dovje in Mojstrano je imela v svojem »najdebelejšem
letu« 23 članov, od tega štiri ustanovnike. Od leta
1915 je po vseh znamenjih sodeč spala, predsedniko-
val ji je Josip Zupan, zbrala pa je 627,55 kron.
Na Jesenicah in Savi so delovali trije otroški vrtci
Družbe. Leta 1903 je bila ustanovljena podružnica za
Jesenice in Koroško Belo, ki se je leta 1907 preobliko-
vala v podružnico za Savo, Javornik in Koroško Be-
lo. Predsednikovalo ji je kar precej ljudi, tako med
njimi kot tudi med odborniki pa poleg značilnih »d-
rilmetodarskih« poklicev (v začetnem obdobju du-
hovniki, učitelji, posestniki, gostilničarji, trgovci,
zdravniki) naletimo tudi na delavce. Leta 1906 je ime-
la podružnica 149 članov, od tega 4 pokrovitelje, 7
ustanovnikov ter 138 letnikov, potem pa po upadu v
obdobju 1907—1910 leta 1911 2 pokrovitelja ter 130
letnikov. Med predsedniki naletimo na topilniškega
delavca in posestnika Andreja Sokliča, na tovarniške-
ga delavca in posestnika Mateja Rabica, na tovarni-
škega vratarja Antona Ravnika ter učitelja Milana
Guština, med odborniki do leta 1907 na kaplane Va-
lentina Zabreta, Ivana Prijatelja in Karla Čuka, na
župnika Janeza Zabukovca, zdravnika dr. Frana Ko-
goja, preddelavce Nikolaja Bernarda s Save, Ivana
36
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
Otroški vrtec Družbe sv. Cirila in Metoda na Savi pri Jesenicah 1910
Glavača, Petra Rozmana, delavca Frana Pogačnika
in Vinka Lavtižarja. Podružnica je delovala do leta
1918 in prav v tem letu zbrala daleč največji prispevek
3.301,22 kron, v vsem času delovanja pa 10.371,06
kron.
Posebna podružnica za jeseniško občino je bila
ustanovljena 11. julija 1905 in je takrat štela 36 letni-
kov, leta 1914 pa štiri pokrovitelje, tri ustanovitelje
ter 45 letnikov. Predsednikovali so ji zdravnik in
župan dr. Kogoj, ki je vanjo »prestopil« iz v prejš-
njem odstavku omenjene podružnice, železniški urad-
nik Mirko Watzak in Josip Peternelj. Odborniki so
bili med drugimi učitelja Fran Fabinc in Egidij Schif-
frer, posojilniški uradnik Jakob Špicar, občinski taj-
nik in hotelir Lovro Humer, fotograf in pivovarnar
Fr. Pavlin, natakar Rudolf Oswald, poštni uradnik
Ivan Slavec, trgovec Ivan Naraks, trgovec in posest-
nik Peter Sitar, brivec Fr. Novak, občinski sluga Fr.
Kerstein, urar Mavricij Smolej in kljub temu, da je
takrat že obstajala posebna ženska podružnica na Je-
senicah železniška manipulantka Amalija Pičman, že-
na železniškega uradnika Ivanka Čop ter prodajalka
Ivanka Pretnar. Podružnica je zbrala 2.600,38 kron.
Že omenjena jeseniška ženska podružnica je bila
ustanovljena 15. januarja 1908, leta 1909 je štela 56,
leta 1914 pa 40 letnikov. Predsednici podružnice sta
bili hotelirka Marija Višnar ter žena železniškega
uradnika Marija Jeraš, v obdobu pa poleg drugih še
poštarica Marija Pšenica, otroška vrtnarica Mara Po-
glajen, posestnica in trgovka Adela Baloh, modistka
Ivana Čop, ženi železniških uradnikov Matilda Ham
in Pepina Watzak, trgovčeva hči Rozika Morič, po-
sestnice Terezija Vizjak (Bizjak), Apolonija Volk ter
Marija Volk, trgovka Micika Oswald in gostilničarka
Marija Peklar. Ženske »družbenice« so bile bolj iz-
najdljive od njihovih moških kolegov, saj so zbrale
3.394 kron.
Podružnica za Gorje in okolico je bila ustanovljena
24. junija 1898, imela leta 1900 5 ustanovnikov ter 28
letnikov, leta 1904 5 ustanovnikov in 33 letnikov, po-
tem pa so jo po opaznem hiranju črtali leta 1909.
Njen edini, v seznamih navedeni predsednik je bil
župnik in deželni poslanec Ivan Ažman, ki smo ga že
srečali kot predsednika podružnice za Gorenjsko, taj-
nik nadučitelj Josip Žirovnik ter blagajnik učiteljica
Terezija Stele. Podružnica je zbrala 468,50 kron.
Bistveno nič uspešnejša po zbranih prispevkih ni
bila 28. junija 1910 ustanovljena podružnica za Be-
gunje in Breznico, pač pa je uspela v svoj odbor pri-
tegniti precej več ljudi. V letu ustanovitve, ko so bile
podružnice po običaju najbolj delavne, je štela 72 let-
nikov, potem pa je njihovo število postopoma padalo
do 30 letnikov leta 1914. Predsednik podružnice je bil
tovarnar iz Zapuž Anton Stroj, tajniki nadučitelj Jo-
sip Ažman iz Breznice, trgovec Viktor Baloh iz Most
ter Fran Žnidar iz Begunj, blagajnik pa Erna Oman,
učiteljica iz Begunj. V odboru so bili med drugimi še
Fran Kunovar ter Milka Jeglič iz Žirovnice, Valentin
Sturm iz Poljč ter Ivanka Jeglič iz Sela. Do leta 1917
je podružnica zbrala 547,57 kron.
Podružnica za Bled in okolico je sodila med najsta-
rejše, če že ne med najbolj darežljive. Ustanovljena je
bila 30. marca 1886, začela svoje življenje z dvema
ustanoviteljema in 26 letniki, narastla leta 1897 na pet
pokroviteljev, 5 ustanovnikov in 59 letnikov, potem
pa se do leta 1908 pogreznila v »spanje«, o čemer pri-
ča tudi značilen pojav takega stanja — nobenih de-
narnih prispevkov ter v seznamih navedeni zgolj stal-
ni člani — pokrovitelji in ustanovniki. V drugo ob-
dobje mirovanja je zašla podružnica po letu 1914, ko
se je zbudila šele v letu 1918 z zanjo precej znatnim
prispevkom 496,70 kron, kar je bil hkrati tudi največ-
ji letni prispevek v njeni zgodovini. Leta 1914 je po-
družnica imela 11 pokroviteljev, 6 ustanovnikov ter
70 letnikov. Predsedniki njenega odbora so bili dekan
Josip Razboršek, hotelir in župan Jakob Peternel ter
zdravnik dr. Gabriel Hočevar. Med odborniki zasle-
dimo celotni odbor bodoče podružnice v Gorjah
(Ažman, Žirovnik, Stele), trgovca Dragotina Repeta,
učiteljico Katarino Drol, župnika Ivana Oblaka ter
Janeza Berleca, župnika v Bohinjski Beli, posestnika
Antona Hudovernika, Ivana Rusa, trgovca Pavla
Homana ter tipične ženske predstavnice »Cirilmeto-
darjev«, ki jih je pretežno označeval zgolj možev ali
očetov poklic — zdravnikovo ženo Josipino Hočevar,
gostilničarjevo ženo Reziko Ropret ter posestnikovo
hčer Julko Vovk, poleg njih pa še hotelirja Josipa
Vrhunca, tesarskega mojstra Avgusta Erata ter nadu-
čitelja Frana Rusa. Podružnica je zbrala 3.338,47
kron prispevkov.
V Radovljici sta delovali moška in ženska
podružnica CMD. Moška je bila ustanovljena 27.
septembra 1892, imela v začetku 4 ustanovnike in 50
letnikov, leta 1904 2 pokrovitelja, 5 ustanovnikov ter
37 letnikov, leta 1914 pa 8 pokroviteljev, 9 ustanovni-
kov, 56 letnikov ter 16 podpornikov. Do leta 1914 je
redno vsako leto pošiljala prispevke vodstvu CMD,
potem pa nič več v staroavstrijskem obdobju. Pred-
sednika podružnice sta bila odvetnik in župan dr.
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
37
Ivan Vilfan ter nadučitelj Ivan Šega, med odborniki
pa poleg drugih učitelji Janko Pianecki, Andrej Cer-
car in Fran Jaklič, davčna uradnika Frančišek Cebulj
in Anton Gruntner, trgovca Frančišek Mulej in Leo-
pold Fiirsager, okrajni glavar Alojz Rihteršič in ob-
činski tajnik dr. Mirko Šmigovec. Podružnica je
zbrala do leta 1913 3.059,46 kron.
Radovljiška ženska podružnica je bila ustanovljena
8. avgusta 1900. Ob ustanovitvi je štela 2 pokrovitelji-
ci, 2 ustanovnici, 60 letnic ter 21 podpornic, potem pa
je njeno članstvo vztrajno padalo in doseglo najnižjo
točko leta 1908 z dvema pokroviteljicama, dvema
ustanovnicama ter 26 letnicami in se nato nekoliko
dvignilo na 3 pokroviteljice, 2 ustanoviteljici ter 36
letnic leta 1914. V vojnem času je poslala prispevek
samo leta 1918.
V odboru ženske podružnice srečamo precej »bo-
ljših polovic« odbornikov moške podružnice, kar je
bil pogost primer v krajih, »obdarjenih« z dvema po-
družnicama. Predsednici sta bili odvetnikova in žu-
panova žena Gabriela Vilfan ter trgovčeva žena Rezi-
ja Fiirsager (njuna moža smo srečali v moški podruž-
nici), med odbornicami pa učiteljici Katarino Droll,
ki smo jo že srečali pri blejski podružnici, kjer je bila
nekaj let prej (značilnost vnetih »Cirilmetodarjev« je
bila, da so se na vseh postajah svoje službene poti
vključevali v tamkajšnje podružnice CMD, seveda če
so bile v novem službenem kraju, pogosto pa so jih
kar na novo ustanovili, če jih še ni bilo) ter Mihaelo
Razinger, poročeno Huth, ženo davčnega pristava
Leopoldino Čebulj, ženo davčnega nadzornika Leo-
poldino Kalan ter Ano Bronek, ženo stavbnega moj-
stra. Ženska podružnica je zbrala 2.703,59 kron.
Tudi podružnica za Kropo, Kamno gorico in Do-
bravo sodi med najstarejše, saj je bila ustanovljena
30. marca 1886. V svojem delovanju je opešala leta
1914, vmes pa je imela zelo izrazito obdobje »spanja«
od leta 1898 do 1908. V prvem obdobju je imela leta
1892 7 ustanovnikov, 33 letnikov ter 2 podpornika,
tik pred obdobjem »spanja« pa leta 1897 4 pokrovi-
telje, 8 ustanoviteljev ter 37 letnikov. Po »prebuje-
nju« je imela leta 1913 5 pokroviteljev, 4 ustanovni-
ke ter 26 letnikov, zadnje prispevke (kaj skromnih 15
kron) pa je zbrala leta 1913.
Poleg odbornikov iz krajev, omenjenih v naslovu,
najdemo odbornika še iz Podnarta, Otoč, Posavca,
Ljubnega, Mošenj, Podbrezij, Mišač, Ovšiš in Lipni-
ce, torej je segla precej daleč na drugi breg Save. Med
predsedniki podružnice zasledimo župnika Lovrenca
Bernika ter Valentina Aljančiča iz Dobrave, izdelo-
valca orgel Ignaca Zupana iz Kamne gorice, posestni-
ka in trgovca Jurija Magušarja iz Krope ter župana in
posestnika Antona Pogačnika iz Podnarta. V odboru
so bili še A. Kapus pl. Pichelstein iz Kamne gorice,
Fr. Šolar, tajnik žebljarske zadruge v Kropi,
železniški mojster Lev Jerše iz Podnarta, učitelji ozi-
roma nadučitelji Mirko Kovšca iz Krope, Frančišek
Lavtižar iz Kamne gorice, Josip Korošec iz Krope,
Ivan Žagar iz Kamne gorice, Josip Korošec iz Mo-
šenj, Viljem Zirkelbach iz Podbrezij in Karol Blažič iz
Ovšiš. Podružbnica je od leta 1886 do 1913 zbrala
2.176,95 kron.
Leta 1899, natančneje 29. oktobra, je bila usta-
novljena podružnica CMD v Tržiču. Kot je bilo po-
gosto običajno, je imela največ članstva takoj po
ustanovitvi leta 1900 (1 pokrovitelj, 7 ustanovnikov,
90 letnikov ter 9 podpornikov), največje denarne pri-
spevke pa v letih 1900 in 1901, obakrat preko 500
kron. Število članstva je potem počasi padalo, dose-
glo ponoven vrh leta 1912 s štirimi pokrovitelji, 7
ustanovniki ter 90 letniki, nato pa se je število letni-
kov zmanjšalo za dve tretjini.
Predsednika odbora podružnice sta bila najprej
župnik Frančišek Špendal (do leta 1910), za njim pa
notar Matija Marinček. Med odborniki srečamo kra-
ju Tržiču primerno tovarnarje Frana Ahačiča, Rihar-
da Mallyja, Nika Ahačiča, čevljarskega mojstra Le-
narta Klofutarja, čevljarja Ivana Papova, kožarja Jo-
sipa Štera, strojarja Frana Deua, med povsem navad-
nimi odborniki, torej ne med namestniki predsedni-
ka, tajnika in blagajnika pa znanega »narodnega do-
brotvora« inženirja in tovarnarja Karola Pollaka, ki
je CMD zapustil lepo premoženje 177.896,06 kron.°
Od tradicionalnih CMD odborniških poklicev omeni-
mo kaplana Josipa Potokarja ter Leonarda Zupana,
učitelja Karola Widra, trgovca Frana Engelsbergerja,
posestnika Ludvika Grasmajerja, notarskega kandi-
data Ivana Lončarja ter sodnega uradnika Rajka Pol-
laka. Kljub relativno kratkemu obstoju pa je tržiška
podružnica zbrala 4.849,96 kron prispevkov, seveda
brez PoUakovega volila.
Preden nadaljujemo svojo pot proti Kamniku, si
na povsem drugi strani Gorenjsjce oglejmo delovanje
podružnice v Bohinjski Bistrici, ustanovljeni kar dva-
krat, najprej 23. junija 1907 kot nedvomni »stranski
izdelek« letne skupščine Družbe v tem kraju ter 25.
oktobra 1911, potem ko je bila leta 1909 črtana. V
prvem obdobju je podružnica zbrala le 240,16 kron,
podatkov o njenem članstvu pa v Koledarjih (Vestni-
kih) CMD ni. V drugem obdobju je podružnica leta
1914 »premogla« 66 letnikov ter 21 podpornikov,
predsednikoval ji je trgovec Mijo Grobotek, tajniko-
val je nadučitelj Ivan Rihteršič iz Srednje vasi, blagaj-
nik pa je bil mesar Ivan Mencinger. V odboru naleti-
mo med drugimi na mesarjevo ženo Franjo Mencin-
ger, ženo gozdarskega uradnika Pavlo Burja ter nje-
nega moža Josipa, postajnega načelnika Ivana Sokli-
ča, železniškega skladiščnika Ludvika Crnigoja, me-
sarja Frana Mencingerja, posestnika Ivana Arha ter
Lovro Vojvoda, poštarja Mateja Bevca in gostilničar-
jevega sina Ivana Hodnika. Z nekoliko marljivejšim
delom v obnovljeni podružnici so člani podružnice
skupaj zbrah 1.551,64 kron članarin.
V Kamniku sta v starojugoslovanskem obdobju de-
lovali moška in ženska podružnica CMD. Moška je
bila ustanovljena 10. marca 1889 ter je iz izjemo let
1906 in 1914 vsako leto pošiljala zbrana finančna
sredstva vodstvu CMD v Ljubljani. Število članov je
38
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 i988
bilo do leta 1900 precej ustaljeno, v dokaj tipičnem
letu 1894 je štelo 2 pokrovitelja, 10 ustanovnikov, 42
letnikov ter 15 podpornikov, v letu 1900 pa 3 pokro-
vitelje, 16 ustanovnikov, 101 letnika ter 74 podporni-
kov. Leta 1907 in 1908 ugotovimo precejšen padec
»nižjih« kategorij članstva ter prepolovitev števila si-
cer »stalnih« ustanovnikov, ki so, nezadovoljni z raz-
vojem stanja v CMD, le-to po vsej verjetnosti zapu-
stili. Leta 1908 je bilo tako 5 pokroviteljev, 7 usta-
novnikov (leto prej še 16), 48 letnikov ter 31 podpor-
nikov, potem pa število članov rahlo niha gor in dol z
izjemo števila članov »najtežje« kategorije pokrovi-
teljev, ki se je leta 1913 povečalo na 10.
Na predsedniškem mestu podružnice so se zvrstili
posestnik Luka Bergant, župan, lekarnar in posestnik
Josip Močnik, upokojeni okrajni tajnik Jakob
Draksler, davčni uradnik Anton Križman ter odvet-
nik dr. Alojz Kraut, na drugih odborniških mestih pa
poleg izredno velikega števila drugih »družbenikov«
učitelji Ljudevit Stiasny, Josip Hribar, Emil Adamič,
Ignacij Tramte, Avgust Jensko (Jenko?), akademski
slikar Makso Koželj, poštar Josip Modic, notarski
kandidat dr. Vekoslav Uršič, dr. Josip Barle in Ivan
Mihhonja, davčni uradniki različnih stopenj Franc
Kratner, Anton Križman, Alojz Mazgon, Franc Ju-
traš, Anton Maier, Rudolf Binter in Anton Fabjan,
živinozdravnik N. Zadnikar, farmacevt Vekoslav
Benkovič, postajni načelnik Josip Repar, tajnik mest-
ne hranilnice Anton Vedlin in uradnik iste ustanove
Dominik Lušin, črkostavec Janko Žagar, tovarnar
Frančišek Hajek, trgovci Fran in Ivan Zargi, Anton
Fintar in Janko Grašek, hišni posestnik Josip Stele
ter tiskar Hinko Sax. Podružnica je zbrala 5.825,57
kron prispevkov.
Kamniška ženska podružnica je bila ustanovljena
6. avgusta 1891 in je, vsaj kar se tiče denarnih pri-
spevkov, delovala ves čas Avstro-Ogrske. Število čla-
nic seje od 68 v letu 1893 (1 pokroviteljica, 1 ustanov-
nica, 50 letnic in 16 podpornic) postopoma večalo na
94 v letu 1906 (8 pokroviteljic, 2 ustanovnici, 66 letnic
ter 18 podpornic), nato pa nekohko zmanjšalo v letu
1914 na 83 članic (9 pokroviteljic, 67 letnic in 7 pod-
pornic). Podružnici so predsednikovale sodnikova
žena Ana Pole, županova žena Julija Močnik, hote-
lirjeva žena Marija Fischer in žena predsednika mo-
ške podružnice Ana Kraut. Med ostalimi odbornica-
mi naletimo na učiteljici Marijo Kratner in Franjo
Vrne, ženo občinskega tajnika Marijo Vremšak, trgo-
včevo ženo Alojzijo Žargi, notarjevo ženo Jelo Oro-
žen, posestnikovo ženo Margareto Košir, ženo davč-
nega uradnika Milo Mlejnik ter posestnico Terezijo
Karolnik. Kamniška ženska podružnica je zbrala
4.931,72 kron.
Ker so bile podružnice CMD v Škofji Loki in Kra-
nju ter v njuni okolici v avstro-ogrskem času že prika-
zane na drugih mestih,^ jih bomo tu prikazah zelo na
kratko. V Kranju sta delovali moška in ženska po-
družnica. Moška je bila ustanovljena že 28. novem-
bra 1885, torej v letu ustanovitve Družbe sv. Cirila in.
Metoda. Leta 1887, torej v letu ustanovitve Družbe
sv. Cirila in Metoda. Leta 1887 je štela 10 ustanovni-
kov, 34 letnikov in 6 podpornikov, leta 1906 je imela
115 članov, po krizi v letu 1907 pa je število padlo na
67. Leta 1914 je imela podružnica 159 članov (kar 25
pokroviteljev, 22 ustanovnikov ter 112 letnikov).
Dolgoletni predsednik podružnice je bil znani veletr-
govec Vinko Majdič, za njim lekarnar Franc Šavnik
ter Prokurist Anton Šinkovec ml. Podružnica je zbra-
la 6.031.89 kron.
Ženska podružnica v Kranju je bila ustanovljena
13. avgusta 1892, imela v tem letu 106 članic (21 usta-
novnic, 84 letnic ter 1 podpornico). Okoli leta 1907 je
število članic padlo, nato pa se spet povečalo na 122 v
letu 1914 (7 pokroviteljic, 12 ustanovnic ter 94 letnic).
Podobno kot še kje je bilo tudi tu predsedništvo žen-
ske podružnice v rokah žene predsednika moške, in
sicer je bila to žena lekarnarja Šavnika Leopoldina,
podpredsednica pa je bila žena veletrgovca Majdiča
Matilda. Ženska podružnica je v višini prispevkov
presegla moško, saj je v času Avstroogrske zbrala
8.838,92 kron prispevkov.
Podružnico v Naklem so ustanovili sicer že 18. sep-
tembra 1887, vendar pa je ves čas svojega obstoja do
leta 1910 zbrala le 94,38 kron, v seznamih podružnic
pa je odbor »premogla« le v obdobjih 1888—1889 ter
1906—1908. V prvem obdobju ji je predsednikoval
župnik Anton Zarnik, v drugem pa kaplan Fran Pav-
čič.
Nič kaj uspešno ni delovala tudi šenčurska podruž-
nica, ustanovljena leta 1910, ki pa je v letu 1915 že iz-
ginila iz seznama podružnic, v tem času pa ni izkazan
niti krajcar prispevkov.
Bolj »pridna« je bila podružnica v Cerkljah, usta-
novljena leta 1889, ki je imela leta 1890 100 članov,
leta 1903 62 (1 pokrovitelj, 12 ustanovnikov, 49 letni-
kov), leta 1907 padla na 19 članov (1 pokrovitelj ter
18 ustanovnikov), narasla leta 1909 na 51 članov ter
leta 1904 padla na 29 članov (1 pokrovitelj, 18 usta-
novnikov ter 10 letnikov). Podružnici so predsedni-
kovali nadučitelj in župan Andrej Vavken, nadučitelj
Andrej Kmet, posestnik Josip Jenko ter trgovec Ivan
Kern, do leta 1918 pa je zbrala 1.965,96 kron.
Zanimiv primer se je zgodil s podružnicama v Škof-
ji Loki. Moška podružnica, ustanovljena 28. marca
1886, ter ženska podružnica, ustanovljena 24. fe-
bruarja 1894, sta se leta 1905 združiU v mešano po-
družnico. Moška je pred tem štela 79 članov (največ
doslej), in sicer 1 pokrovitelja, 7 ustanovnikov, 63 let-
nikov ter 8 podpornikov, ženska pa 2 pokroviteljici
ter 3 ustanovnice. Naslednje leto je skupna podruž-
nica štela kar 248 članov in članic (3 pokrovitelje, 18
ustanovnikov, 82 letnikov ter 145 podpornikov), ven-
dar pa je to število že leta 1908 padlo na 48, leta 1914
pa se povzpelo na 62 (5 pokroviteljev, 18 ustanovni-
kov, 28 letnikov ter 11 podpornikov). Moški podruž-
nici sta predsednikovala najprej posestnik in deželni
poslanec Blaž Mohar in nato mestni župnik Ivan To-
mažič, ženski Helena Hafner, skupni pa učitelj in po-
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 36 19
39
sestnik Slavko Flis. Vse podružnice v Škofji Loki so
do leta 1918 zbrale 3.516,28 kron prispevkov.
Za sosednje podružnice v Železnikih, Poljanski do-
lini in v Selcah je značilno, da so bile vse tri ustanovl-
jene v letu 1886, prva 17. junija, druga 17. septembra
in tretja 31. maja. Medtem ko sta prvi dve vsaj for-
malno delovali do leta 1918, so podružnici v Selcah
črtali leta 1909. Podružnica v Železnikih je štela leta
1887 24 letnikov ter 16 podpornikov, imela je svoj
»počitek« od 1897 do 1908, ko je premogla vsega 1
člana — 1 pokrovitelja in se leta 1914 okrepila na 1
pokrovitelja, 19 letnikov ter 50 podpornikov. Pred-
sedniki podružnice so bih župnik Jakob Mrak, nad-
učitelj Josip Levičnik ter posestnik Anton Hafner (po
letu 1907). Podružnica je zbrala 1.576,21 kron.
Kljub zapisanemu precejšnjemu številu članov pa
je dolga leta podružnico za Poljansko dolino sestav-
ljal dejansko en človek — poljanski župnik Jernej
Ramoveš, dolgoletni predsednik podružnice, ki je bil,
kot vse kaže, od leta 1895 do leta 1912 njen edini
»plačujoči« član. Podružnica je sicer štela leta 1897
56 članov (1 pokrovitelja, 3 ustanovnike, 41 letnikov
ter 11 podpornikov), od leta 1903 pa do 1914 z nekaj
izjemami praviloma 2 pokrovitelja, 4 ustanovnike ter
20 letnikov. Pred Ramovšem sta predsednikovala
nadučitelj Anton Cirman ter duhovnik Ivan Čebašek,
za njim pa Lovro Perko. Ob pomoči še nekaterih dru-
gih je Ramoveš do leta 1914 zbral 2.420,30 kron.
Leta 1909 črtana podružnico CMD v Selcah je do
leta 1900 štela 1 pokrovitelja in 25 letnikov, potem pa
I pokrovitelja in 16 letnikov, zadnje prispevke je po-
slala v letu 1901. Predsednikovala sta ji posestnik in
župan Franjo Šlibar (od 1886 do 1888 ter od 1890 do
1907) in kaplan Ivan Vavpetič, do že omenjenega leta
1901 pa so zbraU 534,10 kron.
Istega leta 1909 je bila v »splošni čistki« nedelavnih
podružnic črtana tudi podružnica za Smlednik in
okolico in to očitno mnogo prepozno, saj je 29. juni-
ja 1887 ustanovljena podružnica svoje zadnje pri-
spevke poslala daljnjega leta 1890. Takrat je štela
II ustanovnikov, 56 letnikov ter 1 podpornika, po le-
tu 1893 pa le še 1 pokrovitelja in 11 ustanovnikov.
Zbrala je sicer le 377,64 kron, zato pa se je lahko po-
našala s predsednikom Henrikom baronom Lazarini-
jem, ki se v seznamih podružnic skupaj z ostalima od-
bornikoma pojavlja do leta 1892.
Zelo kratek čas je delovala podružnica za Medvode
in okolico, ki so jo ustanovih 25. aprila 1912, leta
1915 pa je ne najdemo več v spisku podružnic. V
ustanovnem letu je imela 1 ustanovnika in 51 letni-
kov, leta 1914 pa le še 3 ustanovnike. Predsednik po-
družnice je bil gostilničar na Ladji Jakob Kolenc, po-
družnica pa je zbrala 672,65 kron.
Na področju južno od Kamnika je najprej začela
delovati podružnica za sodni okraj Brdo in to 24. sep-
tembra 1886. Število članov se je od 67 leta 1887 (1
pokrovitelj, 7 ustanovnikov in 59 letnikov) povečalo
na 89 leta 1904 (2 pokrovitelja, 8 ustanovnikov, 63
letnikov in 16 podpornikov, nato pa leta 1907 padlo
na 2 pokrovitelja in 5 ustanovnikov. Leta 1909 so
podružnico črtali, potem ko od leta 1906 ni več poši-
ljala denarnih prispevkov, vendar pa je že 24. okto-
bra 1907 začela delovati podružnica CMD za Brdo pri
Lukovici, ki je leta 1910 in 1914 štela 69 članov (4 po-
krovitelje, 5 ustanovnikov ter 60 letnikov).
Med odborniki obeh podružnic srečamo nekaj zna-
nih imen, tako med predsedniki prve pobudnike
CMD Ivana Vrhovnika, ko je bil še župnik v Št. Go-
tardu ter »graščaka« pisatelja Janka Kersnika, deka-
na z Moravč Ivana Tomana, župnika iz Krašnje Fra-
nčiška Kadunca, nadučitelja, župana in posestnika iz
Moravč Janka Tomana, nadučitelja Ivana Janežiča iz
Doba, sodnega pristava Oskarja Deva z Brda, žup-
nika iz Stranj Josipa Cegnarja ter davčnega pregled-
nika z Brda J. DroUa. Podružnici za Brdo so predsed-
nikovali notar Josip Rahne, zdravnik Anton Furlan
ter posestnik Anton Osolin iz Št. Vida, poleg njih pa
so bili v odboru med drugimi še nadučitelj Anton
Grmek iz Krašnje, veleposestnik Fr. Benkovič, Furla-
nova žena Franja, trgovec in posestnik Ivan Smerkolj
iz Lukovice, posestnik in poštar Franjo Konšek, go-
stilničar in posestnik z Brda Josip Rus, graščak iz iste-
ga kraja Anton Kersnik ter zdravnik Otokar Churian
iz Lukovice. Starejša podružnica je zbrala do leta
1905 2.698,16 kron, mlajša pa do leta 1918 1.675,71
kron.
Leta 1908 ustanovljena podružnica v Radomljah je
sicer zbrala 240,71 kron, vendar so jo že naslednje le-
to črtali. Podružnica za Dob in okolico je uradno ob-
stajala od 13. julija 1909 do leta 1918, vendar pa je do
leta 1913 zbrala manj denarja kot zgornja podružnica
— 204,35 kron. Do leta 1912 je štela podružnica 51
članov (6 ustanovnikov, 40 letnikov ter 5 podporni-
kov), leta 1913 pa 6 ustanovnikov in 20 letnikov.
Predsednika podružnice sta bila Janko Vilar in upo-
kojeni učitelj Ivan Kuhar, v odboru pa med drugimi
še nadučitelj Matija Hiti, posestnikova hči Franja
Pirš ter gostilničar Ivo Detela.
Leta 1908 (8. julija) so ustanovili podružnico CMD
v Domžalah, ki so jo morali leta 1913 »oživljati«.
Zbrala je 825,09 kron, štela leta 1914 1 ustanovnika,
20 letnikov in 2 podpornika, predsednikovali pa so ji
Kristijan Engelman, Anton Skok in trgovec Andrej
Slokar.
Podobno kot domžalsko so leta 1913 »oživljali«
13. septembra 1909 ustanovljeno podružnico v Mo-
ravčah, ki je do leta 1918 zbrala 512,32 kron, štela le-
ta 1914 10 letnikov in 36 podpornikov in ji je predsed-
nikoval nadučitelj Janko Toman, v odboru pa so bili
tudi načelnik finančne straže Ferdo Kobal, uradnik
posojilnice Fr. Orehek, posestnik in krojač Josip Šh-
bar, poštarica Ema Lederer ter posestnik in gostilni-
čar Fr. Učakar.
Podružnico CMD v Mengšu so ustanovili 17. sep-
tembra 1909. Leta 1914 je štela 8 ustanovnikov, 48
letnikov in 2 podpornika, zbraU do leta 1918 1.251,46
kron, predsednika sta bila Lovro Letnar in nadučitelj
Edvard Bohinec.
40
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 36 1988
S tem orisom smo prikazali le podružnice na Go-
renjskem, kar je bilo manj kot tretjina vseh podruž-
nic CMD na nekdanjem Kranjskem v obdobju Av-
stro-Ogrske. Ta delni prikaz je le kratek povzetek ce-
lotnega prikaza gorenjskih podružnic, ki sem ga v
obliki tabel in preglednic odborov pripravil za vse po-
družnice CMD do leta 1918. Za kolikor tohko zaklju-
čen prikaz bo treba vsaj na podoben način kot zgor-
nje predstaviti še podružnice CMD na področju Ljub-
ljane, Notranjske, Dolenjske in Bele krajine.
i. Andrej Vovko. Severnoameriške podružnice Družbe sv.
Cirila in Metoda do prve svetovne vojne, Kronika, Ljublja-
na, 35/1987, št. 1—2, str. 48—55. — 2. Koledar (Vestnik)
šolske Družbe sv. Cirila in Metoda za navadno leto 1906,
Ljubljana 1905, str. 61. — 3. Vestnik šolske Družbe sv. Ci-
rila in Metoda ... X, XI, Ljubljana 1898, str. 134. —4. Po-
datki po letnih seznamih v Vestnikih, oziroma od 1903 dalje
Koledarjih (Vestnikih) šolske Družbe sv. Cirila in Metoda
od 1887 do 1920. V njih ni podatkov o številu članstva in se-
stavi odborov za leta 1896, 1898, 1899, 1901 in 1902 ter o
prispevkih podružnic v letih 1887 in 1888, manjših od 100 ,
goldinarjev. V času 1. svetovne vojne so navedeni samo let-
ni denarni prispevki. —5. Za primerjavo: leta 1901 je imela
otroška vzgojiteljica CMD vrtca v Tržiču letno plačo 1.062,
njena kolegica v CMD vrtcu na Jesenicah pa 800 kron. — 6.
A. Vovko, Podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda v Škofji
Loki in okolici za Avstro-Ogrske. — Loški razgledi, Škofja
Loka, XXVII/1980, str. 230—239. — A. Vovko, Podružni-
ce Družbe sv. Cirila in Metoda na ozemlju današnje kranjs-
ke občine v obdobju 1885—1918. — Kranjski zbornik 1985,
Kranj 1985, str. 111 — 117.