Poročilo o mednarodni konferenci Mesta in nove tehnologije (Cities and New Technologies), Pariz, od 26. do 28. novembra 1990 Author(s): Andrej GULIČ Source: Urbani Izziv, No. 15, REGIONALNO PLANIRANJE (april 1991 / April 1991), pp. 87- 88 Published by: Urbanistični inštitut Republike Slovenije Stable URL: https://www.jstor.org/stable/44179830 Accessed: 03-10-2018 11:12 UTC JSTOR is a not-for-profit service that helps scholars, researchers, and students discover, use, and build upon a wide range of content in a trusted digital archive. We use information technology and tools to increase productivity and facilitate new forms of scholarship. For more information about JSTOR, please contact support@jstor.org. Your use of the JSTOR archive indicates your acceptance of the Terms & Conditions of Use, available at https://about.jstor.org/terms This article is licensed under a Attribution 4.0 International (CC BY 4.0). To view a copy of this license, visit https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/. Urbanistični inštitut Republike Slovenije is collaborating with JSTOR to digitize, preserve and extend access to Urbani Izziv This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 11:12:00 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms URBANI IZZIV ŒJËX) Recenzije, Poročila št. 15/1991 Povscm manjka dokumentācija Gc- neralncga mcstncga načrta iz Ieta 1965/66 in seveda Ljubljana 2000 s svojo urbanistično zasnovo mesta. Pisec se na sploh ni znal jasno raz- mejiti med geodetskimi in turističnimi načrti na eni in urbanističnimi načrti na drugi strani. Zaradi tega sta obe problematiki obděláni le fragmentar- no. Prav metaforična pa je uporaba narekovajcv. Akant Andrej GULIČ Poročilo o mednarodni konferenci Mesta in nove tehnologije (Cities and New Technologies), Pariz, od 26. db 28. novembra 1990 Konferenca je bila pfipravljcna v or- ganizaciji: VILLE - Delegation Inter- ministerielle a la Ville et au Déve- loppement social urban, URBÀ 2000, Association des Maires de France in OECD. Konferenca sodi v okvir strokovnega dela na projektu Urban Impact of New Information and Com- munication Technologies, ki je bil začet Ieta 1987 v okviru skupině za urbana vprašanja (Group on Urban Affairs) v sestavu OECD. Osnovni namen konference je bil os- vetliti kvalitativně in kvantitativné vplive in posledice, ki jih prinaša raz- voj informacijske in komunikacijske tehnologije za lokalne skupnosti in lokalno oblast. Osnovni cilji konfe- rence so bili: - predstavitev glavnih zaključkov raziskav, ki so jih opravile članice OECD in ki so povezane s proble- matiko razvoja različnih funkciona- lnih dejav ikov in območij, ki se nahajajo pod jurisdikcijo loka nih oblasti; - predstavitev izbranih mest, ki so bila aktivna in uspešna pri razvija- nju in implementaciji, informacij- sko - komunikacijske tehnologije (IKT) pri rešcvanju specifičnih ur- banih problemov; Zelo je bila pou- darjena tildi ocena učinkovitosti implementacije IKT pri oblikovan- ju urbanih servisov; - izpostavitev ključnih vpraSanj, ki nastajajo z vključevanjem IKT predvsem glede na posledice tak- šnega razvoja na prebivalstvb, so- ciálně struktpre in življenjske stile, organizacijske spremembe in lokal- ni gospodarski razvoj. V nadaljcvanju prcdstavljam nekaj pomcmbnejših vsebinskih poudar- kov. Nove tehnologije in delovanje omrežij V okviru te teme so bili predstavljeni referāti, ki so obravnav^li vprašanja: - javnega transporta in upravljanja prometa, - menedžmenta urbanih servisov, - varovanja okolja in varčevanja z energijo. Največ pozornosti udeležencev ference so pritegnila vprašanja me- nedžmenta urbanih servisov. Osnovni kriterij urbanega načina življenjá danes ni več bližina in kon- centrācijā stanovanj in ostalih objek- tov, temveč možnost povezave in uporabljanja urbanih servisov. Uprav- ljalci urbanega omrežja so dolžni zagotavljati storitve ż minimálními stroški in za čim širši krog prebi valcev s hkratnim vzdrževanjem visokega standarda ne glede na občasno pove- čánje povpraševanja in na negotovos- ti, ki jih povzroča njihova proizvodnja Vloga novih informacijsko komuni- kacijskih tchnologij (IKT) v uprav- ljanju urbanega omrežja ne more biti razumljena kot revolucionarna glede na dějstvo, da je takšna -vrsta menedžmenta zmeraj potřeboval in vključevala procesiranje in přenos in- formacij. Ne glede na to informācijā lahko pospešuje in izboljšuje d loč- ene odločitve in predvsem je l hko pridoblj na, přenesena in shranjena veliko hitreje kot prej. Osnovne aplikacije nove tehnologije so naslednje: 1. Racionalizacija upravljanja z urbanimi servisi. Oskrba prebi- valcev z urbanimi storitvami vključuje čim bolj učinkovito povezovanje proizvodnih enot s porabniškimi enotami v času in prostoru. Pri tem se pöjavljajo številne ovire, npr. razdalja med območji proizvodnje in porabe, raznovrstnost porabe v času, težave v komuniciranju z uporab- niki itd. - Upoštevaje dolgoročni okvir re- ševanja problemov se lahko uporabljajo modeli za optimiza- cijo načrtovanja in izgradnje ur- banih omrežij. - Upoštevaje srednjeročni okvir reševanja problemov obstajajo številne možné aplikacije nove tehnologije, iň to z vzdrževa- njem omrežja (voda, kanaliza- cije, elektrika, javna razsvetlja- va, itd.) in zbiranjem gospodinj- skih odpadkov vřed. - Upoštevaje kratkoročni okvir obstajajo dve možnosti: lokalna kontrola, kjer procesiranje po- datkov ustvarja možnosti za takojšnje reagiranje na zunanje spremembe pri uporabi servisov, in centralna kontrola, kjer se na lokalni ravni pridobljena infor- mācijā prenaša v središče, kjer se procesira za uravnavanje to- kov v omrežju z razdalje. Obi- čajno sta obe vrsti kontrole těsno povezani. 100% recycled paper 100% reciklimn papír aus 100% Altpapier 87 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 11:12:00 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms št. 15/1991 2. Transsektorske aplikacije. Siste- mi za transmisijo informacij so povezani s številnimi različnimi omrežji: zaradi menedžerskih raz- logov različna omrežja morajo zbirati informacije iz različnih ur- banih sektorjev in prenašati zbraně informacije kontrolním središčem. In obratno: kontrolne in upravljal- ske funkcije z razdalje so potřebné za upravljanje urbanih servisov na različnih območjih mesta. To je vodilo k ideji vzpostavljanja tele- komunikacijskega omrežja za upravljanje z všemi transmisijami: "omrežje omrežij" (network of networks), sposobno združevanja informacij, določenih računskih operacij, shranjevanja informacij in funkcij monitoringa različnih urbanih servisov. Glavni problem je, kdo naj upravlja s takšnimi omrežji omrežij. Tako je npr. v Franciji, France Telecom razvil si- stem ASTARTE za nadzorstvo in menedžment javnih zgradb z raz- dalje. V Nemčiji je Deutsche Bun- despost razvil sistem Temex, ki ima poleg nujnih servisnih dejav- nosti tudi sposobnost fakturiranja porabe plina, elektrike, toplovod- nega ogrevanja in vodné oskrbe ter regulacije različnih električnih tarif. Geografski procesní sistemi, zniožni določanja specifičnih območij različnih omrežij: tukaj je cilj oblikovati in uporabljati geo- grafske baze podatkov, ki vklju- čujejo celovite informacije glede delovanja različnih omrežij v mestu. Osnovni namen takšnih sis- temov je omogočanje potrebnih- dejavnosti v povezavi z izgradnjo, vzdrževanjem, popravili in mod- ernizacijo omrežij. 3. Posledice in bodoče možnosti: - stroški aplikacije novih tehnolo- gij so sorazmerno nizki v primer- javiz običajnimi stroški investicij v tehnično omrežje; vsebujejo tendenco nadaljnega padanja stroškov z razširjanjem njihove uporabe; - glavni problem se izraža v težavah ocenjevanja rasti produktivnosti sistemov zaradi uvajanja novih teh- nologij; - najbolj pomembne koristi se dose- gajo z vzdrževanjem in izboljšcvan- jem kvalitete servisov Nove tehnologije in sociálně funkcije V okviru te teme so bili prcdstavljeni referāti, ki so obravnavali naslednja vprašanja: - Vplive uvajanja nove tehnologije na izobraževanje, poklieno usposab- ljanje kultume in prostočasovne deja vnos ti. - Vplive uvajanja nove tehnologije na zdravstvcne in socialno-varstvcne servise. - Vplive nove tehnologije na javne informacijske servise in integracijo na ravni sosedstev. Največ pozornosti udeležencev kon- ference so pritegnila vprašanja pove- zovanja javnih informacijskih stori tev in sosedske integracije. Javne informacijske storitve so nepos- redno namenjene gospodinjstvu in delovnim mestom, in sicer z ustvar- janjem možnosti za boljšo uporabo kolektivnih storitev in z istočasno boljšo povratno informiranostjo jav- nih organizacij glede tokov porabe javnih servisov. Koncept sosedske integracije po- meni kritiko sektorizacije in spe- cializacije družbě in še posebej javnega sektorja, kar otežuje prebi- valcem nemoteno uporabo razpo- ložljivih storitev. Predstavlja poskus omogočanja boljše kontrole prebival- cev nad življenjskimi razmerami in spodbujanje razporejanja odgo- vomosti nad skupnimi lokalnimi zadevami. Zasebni sektor, ki je izpostavljen tek- movanju in deluje pred komercialnimi pogoji, daje velik pomen prilagajanju informacijskih sistemov potřebám uporabnikov. Istočasno se s strani zasebnega sektorja dostikrat pojavlja- jo pobude za vzpostavljanje di- stribucijskih omrežij skupaj z javnim sektorjem. V nasprotjü z zasebnim sektorjem se javni sektor počasneje odziva na to- kove implcmentacij novih tehnologij v infrastrukturně in druge dejavnosti. Zaradi tega se pred javni sektor danes kot prioritete postavljata dve dejav- nosti: - izboljšanje učinkovitosti javnih ser- visov v okviru obstoječega hier- arhičnega okvira mestne organiza- cije; - zadovoljevanje potřeb prebivalcev v njihovem lokalncm bivalnem okolju (sosedstva). Nove informacijske in komunika- cijske tehnologije naj bi omogočale lokalno povezovanje ljudi. Vse bolj se kaže potřeba po oblikovanju dvojnega partnerskega odnosa na relaciji lokal- no- globalno in profesionalno - pro- sto volj no. Poleg plenarnih predstavitev so v ok- viru konference potckale še tri delav- nice, in sicer na naslednje teme: - Nove tehnologije, participacija pre- bivalcev, integrācijā in življenjski stil. - Nove tehnologije in menedžment javnega sektorja. - Nove tehnologije in gospodarski razvoj. Na konferenci sem představil re- ferat Razvojne možnosti ino- vacijskih centrov v Sloveniji (The Context and Development Pos- sibilities of Innovation Centres in Slovenia, Yugoslavia). Zbornik referatov s konference bo izšel na pomlad Ieta 1991. mag. Andrej Gulič, dipl. soc. 88 This content downloaded from 194.249.154.2 on Wed, 03 Oct 2018 11:12:00 UTC All use subject to https://about.jstor.org/terms