27. štev..
V Kranju, dne 9. jttlija 1910.
XMeto.
Političen in gospodarski list.
i
joti > bioJ
Stana » Kranj z dcaUrijainaa a« dom t K, po polti ta celo leto 4 K, u pol lata X &, za druga driava stane 560 K. Poeaaaesna številka po 10 Tin. — Na aaročbe brez istodobne vpoiiljatve naročnine se p-, ozira. — Uredništvo in uprav-niltto je na prišla Ti gosp. K. Fbriana t «Zvs*di».
Izhaja vsako soboto = zvečer --
OiV f.<!:
Inaerati se računajo ta culo slrau 60 K, za pol strani 80 K, za t četrt strani 20 K. Inserati sa plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petil-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. •— Upravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, rekla« macije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
K zadnji skupščini.
V dobi, ko temne «lampetovstvo» bujne cvete po slovenski zemlji, ko je korupcija voditeljica javnega življenja, ko surova petina moč na površje doSle večine zlasti na Kranjskem ubija ljudstva duSovBo in materialno, se človeku dozdeva, kakor bi v temi zasvetil* bajna svetilka, ezaanju-jofta nov dan, ko se spomni ua lepo uspelo petindvajset letnico nase šolske družbe — družbe fv. Cirila in Metoda.
Ke smo zrli tisoče tega zlatega ljudstva prestavljajoče ono pož tvovalooat, ki je samo zaaaSo obmejno mladino nabrala že Čat en milijon, stepajoče po ljubljanskih cestah, ko smo bili priča o navdušenju, ki je odsevale o teh predstaviteljev narodne misli na več tu* trajajočem tborovanjn, so se nam nehote vrivale misli, da nenaravnega tiran itva, ki doslej tlači nase ljudstvo, mora biti kmalu konec. Saj so tekmovali vsi stanovi, kako bi prekosil drag drugega v požrtvovalnosti s« svoj narod. Trffove!, obrtniki, uradniki, učitelji, delavci in tudi kmetje so polagali svej večkrat z tuljavo roko prisluženi denar o« altar domovini, ne samo pri veselicah, temveč skoro pri vseh težavnih in lahkih stopinjah svojega življenja.
Mi prazna pena nača narodnost, za fantomi ne »pijemo denarja. Ona notranja i deja narodne za veftft ki je vodila stare Grke, da so si izvojevali zmago za zmago, ki je dam moč Italijanom, de so si osvojili ves svoj polotok, ki je nemila da so se junaški Srbi in Bolgari rešili večaloletnr ga turškega jarma, ta narodna ideja je prevevala Ctril-Melodote skupSčinarjc, moč te ideje nam je porok, da kljub vsej strahovladi
rimskega klerikalizma in nemškega fanatizma Slovencem v doglednem Času napoči boljša doba.
Res je, da je večina našega ljudstva danes Sa klerikalna, toda ni vselej pravica in resnica na oni strani, kjer stoji večina. 0) je večina ljudstva v kaki gorenjski vasi udana žganjepitju, zato gotovo ne bomo rekii. da imajo ti žg-mjepivci prav, ker so v večini. Nadvlada duhovščine nad posvetnimi stvarmi je pogubna narodom in posameznikom, ona jemlje vsako duševno energijo, vstvarja iz ljudi hinavce in omahljivce, Siri nemoralnost, ki se raztem kakor kužna bolezen od kraja v kraj, tak kleri-kalizem je naravnost smrt vsemu razvoju v življenju narodovem.
Z ideja skupščina nam kaže, da ima naš narod Se dovolj moči, da hoče ohraniti svoje življenje kljub vsem notranjim in zunanjim sovražnikom. Klerikalci preklinjajo to skupščino, sramote to požrtvovalno delo za narod, ali vidi se vseeno, da jih je strah pred. temi zavednimi »kupščiparji. Čimbolj j h preklinjajo, čim bolj uporabljajo svojo strahovlado, temveč akupščinarjev, požrtvovalnih, delavnih ljudi vstaja iz tal. I a ti vrli delavci gredo svojo pot da'je, brez strahu pred temnimi sovražniki. Samo ena misel prež nja te slovenske narod-pjake: «Naprej zastava Slovenstva 1» Pri tem pa to v dno duše prepričani, d« osebno posten izobražen človek ne more biti klerikalec.
t.....-,   ■  I- I ..      ■    I ,
Gorenjci! Ziittfsjtc „Soresjca" 90 Vseh gostilnah is tatfaraak!
1
oiuujh
1
Jesenice!
.Na tleh leže Slovenstva stebri stari, Le tujcem sreče svit se v Krajni žari; Ošabno nos'jo ti po konci glave. —-
Ime Jesenice so nam Slovencem program. Kdor pojmi, kaj in kje je ogrožena meja Slovenstva, kdor ve, da mora kot zaveden na-rodnjak-Slovenec čuvati in ščititi po svojih najboljših — in ne po fraziranih .skromnih" — močeh, ozemlje in meje Slovenstva, ta bode vedel prepričano pojmiti, da .Gorenjska Sokolska Ž upa" ne stori v neraar in brez globoke zavesti koraka, ko priredi dne
17. malega srpana 1910 svoj l. župni zlet bai na
Jesenice.'
Da, Jesenice so še naše, so še slovenska postojanka; pa ne dajmo se motiti, da jim ne grozi potujčenje. Kapitalizem nemško židovski, ž njim privandrane nemške šulferajnske šole m otroški vrtci, nova alpska železnica, ki pod egido ponemčevalne centralne dunajske vlade, morda 1 in najbrže vsled .Zveze" z nemškim .rajhom", hoče in recimo, morda se ne motimo, mora graditi nemški Bismarckovi most do Adrije — to vse so stvari, ki nam dajo misliti, o katerih moramo razmišljati, če hočemo sploh še s tem računati, da danes Jesenice geografsko vendarle Še spadajo k Slovenskemu ozemlju, ker so ravno integrujoči del do povsem slovenske kranjske vojvodine, pa morajo tudi v bodoče slovenske ostati.
Hudo nam je, če moramo na to misliti, da smo v obrambo svojega slovenskega ozemlja,
PODLISTEK.
Pismo Iz Zofije.
5. joL (22. junija po vzh. Štetju 1910).
Dne 2. t. m. je odpeljal nočni brzovlak iz Belega grada lepo število čeških, slovaških in tudi nekij slovenskih časnikarjev preti carski Zofiji, da se Udeleže tndi slovanskega IX. časnikarskega shoda. Pet te je vrtila večinoma ponoči. Ko je napočilo jutro, to bili že potoiki v jugovzhodnem delu Srbije v Niso.
Na prvi postaji na Bolgarskem, na Carjem Brodu 10 bili slovesno sprejeti. Vet kolodvor v zastavah, godba je igrala, is Zof je je dospela de-putacija, da pozdravi goste časnikarje in jim nakaže stanovanja.
Približno ob 1. uri popoldne 8. t. m. to dospeli v Zofijo. Sprejem na kolodvora je bil nad vse prisrčen In obenem slovesen. Pozdravni govor je govoril Bulgar prof. S. Bobčev, vteuč L profesor. Odgovarjali to ms rasni govorniki, med njimi Slovenec Raste PustotiemSek.
V* Slovanski Besedi 10 te nato teSli časnikarji k prijateljskemu sestanku, da te medsebojno spoznajo.
Dne 4. t. m. ob 10. uri popoldne te je vrtlo v Oficirskem Z branju prve sborovanje, Ceh Jožef Holeček, predsednik slovan. časnik, zveze, etvori shod. Za predsednika izvolijo prof. S. Bobčeva (Buigarja), za podpredsednika med drugimi tudi Slovenca Andreji Gabesčekt. Jo*. Holecek Ume*
Ijito poroča o * Pomenu in zadači Časnikarske zveze*. — Bulgar Velčav obširno ref.rira o temi: »Zgodovinski pregled in današnji položaj bolgarskega časopisje in tiska*. — Po zborovanju te udeleže časnikarji slavnostnega banketa, katerega jim je priredilo v Meščanski Kazini mesto Z fija. Med banketom to rami govorniki izpregovorili navdušene napitnice, ta Slovence jo govoril Andrej Ga-bržček. Po obedu to položiti časnikarji srebrn venec sa spomenik bolgarskega Časnikarja Lovskega.
Drugo zborovanje te je vršilo dne 5. t. m. ob 10. uri dopoldne na pravoslavni fakuleti vseučilišča Prof S. Bibčev (Bolgar) je govoril «K vprašanju e zamenjavi periodičnih izdan j*; Ras Baril-kov «0 vpiraianju knj'gotrttva med slovanskimi deželami* in Ch E. Kozak Cjrmak «0 ustanovitvi vselovanske telegrafske službe*. Nato zaključi Bulgar prof. S. Bobčev kongres. Prihodnji kongres alovan. časnik, zveze bo prihddoje leto 1011. v Belem gradu.
Po drugem zborovanju je bil skupen obed v •Slovanski Besedi.* Med napilnicami tU istvali burne ovacije na Slovenca Rasto Pustoslemškt in Slovaka Vuovtkega. Danes zvečer bo slavnostni bankei v Meščanski Kazini, jutri ob 10. uri pa letni občni zbor vseslovaaske sveže.
Camkarskega. shoda se udeležujejo Bulgari, Srbi, Hrvatje, Slovenci, Rasi, Poljaki, Slovaki in Cehi. Pri zborovanjih so izprosili časnikarji marsikatero koristno misel o povzdigi slovanskega Časnikarstva, o približanju Slovanov na kulturnem
polju, slasti pa o realni slovanski vzajemnosti. Da bi le sklepom sledila dejanja!
Zofija, ki se tako lepo razvija, In skoro preseže število 100.000 prebivalcev, je napravila na udeležence shoda najugodnejši vtitk. Hoče biti pač vseskozi moderno mesto. Meščani Zofije to sprejeli časnikarje s odprtimi rokami, 1 pravim slovanskim gostoljubjem. Storili tO vte, da napravijo gostom prebivanje v Zofiji čim prijetnejše. Hvala jim
sa tej slovanski prijaznosti.| Slovese«.
—.......
Fran Albrecht:
Karljera.
Vsem dičnJm gospodičnam v album. Dalja.
Za tem je nastopil kratek intermezzo, ki je služil bolj t to, da se Angela izpopolni v umetnosti ženske strategije, nego v resne stvari.
Po manjših epizodicah, ki so ostale večallmasj brezplodne in brezuspešne, se ji je ponudila seva partija, v podobi mladega študenta-filozofa. Toda ta je fdozofiral in f.lozofiral, Študiral svojo is njeno ljubezen. Poleg tega pa je bil vet rahicčuten in tflno nezaupljiv. Nekatera njena pftma so te ms namreč zdela telo sumljiva, kakor da di* tijo po neki posebni knjigi... po Usti slavni knjigi namreč, ki neti ime «Ljubavna pisma* in ki jo tukaj vsem nažim cen j, možitveželjnrm go-tpicam javno priporočam v nakup. Okrog trideset pisem obsega ta knjfga, pisanih tako pikasto«, dražestso, ljubeznivo, sladko, goreče iS vroče, da morejo gasiti vsako Se tako trdo moško srce. Naj; jim služi ta knjiga kot dober pripomoček,kottvMf/
slovenskega iivlja, slovenskega jezika in prepričanja 'navezan/ ha — samopomoč!
Kje drugod na svetu so mogoči vladni koraki, ki mal narod na korist drugemu večjemu narodu — pa ravno radi gospodarskih koristi — za-davljajo in obgf%vtjajo.
Hudo nam je tako obtožbo dvigniti; tpda razlogi te obtožbe se opazujejo oddnedodne, ležijo na dlani in odločno odbijamo očitek, ki bi hotel meriti na to, da se na slovenskem Kranjskem prepiramo z vlado glede narodnosti zgolj .de lana caprina".
Ne, preresni so Časi, da bi mi Slovenci zgolj radi malenkosti ustvarjali viharje, kajti časi so tako resni, da se moramo Že na Kranjskem — torej v docela slovenski krono vin i — boriti za vsak grižljaj narodne ravnopravnosti napram oholim prodirajočim Nemcem in njih podpirajoči vladi, da se moramo boriti celo za slovensko uradovanje pri cesarskih oblastih, da se moramo boriti sploh v vsem javnem življenju za to, če sme Slovenec sploh ie priti v cesarsko službo, če je morda slučajno na potu kakemu nemškemu, slovenščine nezmožnemu vladnemu ali aristo-kratičnemu protežeju, da se moramo boriti sploh na svojem domačem terenu za tisti kruh, ki nam gre, ki nam ga naša domača gruda rodi, ki nam ga pa privandrani tujci od ust požirajo — se rede in pasejo, našinci pa stradajo!
Hude so te obtožbe — pa so resnične
In v tem obiležji rodila se je samoobramba.
Ko so Nemci začutili pest silnega Korza Napoleona, dvignili so se iz svojega mrtvila, ustanovili so ustroj, ki je nemško deco pretvoril v nekaj, kar je bilo tem zaspancem prej neznano. Predramili so svojo mladezen, prestrojili so jih po starem špartanskem načelu in — na mah so imeli pred seboj mlado, a čilo, vstrajno in navdušeno vojsko, ki je osvobodila dotlej tlačeno domovino tujega tirana. Bog ve, da je bilo to delo domorodno in narodno požrtvovalno!
In mi Slovenci! Ali nimamo tudi mi pravice braniti svoje grude pred tujo invazijo; ali uimamo tudi mi pravice reči: roke proč! od našega ozemlja, ki ga nam je večna previdnost odmenila, da moremo živeti na njem in ž njim preživljati sebe in svojce: ali nimamo po vseh božjih in cesarskih pravicah dolžnosti, da za svoje zanamce ohranimo to, kar smo mi prevzeli in imeli ter hranili I?
Mislimo, da imamo to pravico, saj jo imajo drugi narodi tudi in mi najbrže, kakor zgodovina uči, nismo nič slabejši ljudje, nego so oni pla-vokosega grmanskega pokoljenja. Saj mi se ne zavedamo manjvrednosti; ako se pa oni nad nas stavijo, je pa to docela brezobrazna, neumna in ohola nemška domišljavost, greta in pogreta ob bogati vladni mizi.
Nič za to! Saj smo Slovenci ljudje, ki smo v zvezi s svojimi jugoslovanskimi brati reševali tolikrat in tolikrat cesarstvo in nemški sever, da, celo častni epiteton .antemirale christianitaus" smo dobili in smo s tem odičeni. Pa če smo
vedemecum, naj jih spremlja po vseh polih v težkem bojn za moža!
Ali nazaj k Angeli in njeni partiji! Ptsala sta si pisma; Angela je pripovedovala o «prvi, pravi, trajni In zvesti ljubezni*, on ji je odgovarjal, kakor je bil ravno razpoložen: v časi ljubeznivo zaljubljeno, v Saši s rahlo ironijo, prepleteno s filozofskimi aforizmi...
Sestra Angelina pa, ki je imela vso korespo-denco v strogi kontroli, ni bila nič kaj zadovoljna s to ljubeznijo. Vse ji je Slo prepočas*, negotovo, nesigurno .., In kar hipoma je ukazala Angeli s strogim glasom, naj konca to bedasto razmerje ter napise ubogemu filozofu pismo — v slovo.
Tako se je zgodilo, da je že čez mesec dni ugasnila ta «prva, prava, trajna in zvesta ljubezen*.
Angela ni žalovala po svoji izgubljeni partiji.
•Kdaj se bo Se on mogel ženiti!»je pomislila. «Ia poleg tega: kaj pa naj počnem ž njim? Ali naj rešujem filozofske probleme F»
Kajti tiaukrat se je pojavim nova zvezda na oslom horiconto malomestnem. Nov odvetniški knncipijent, mlad doktor je prišel. Tak prihod pa vzbudi v malih mestih, posebno med nežnejšim ss^loin vedno velikansko senzacijo. Se prodno pride, Is se si na jasnem« ali je same«, ali je po* ineanf *»»
druge reševal t In branili — pa sebe ne
bomo?!
Še smo tukaj! Čili smo In vztrajni, zanesljive volje smo in požrtvovalni tudi. Pa naj pokaže nemški živelj, če je v primeri z berajkim slovenskim narodom toliko Žrtvoval za svoj narodni obstoj, kakor smo mi storili in še storimo. Ponosni bodimo na to, ker ni ga naroda, ki bi bil iz lastne moči in proti volji vseh vplivnih činiteljev toliko storil za svojo prosveto, kakor je ravno storil slovenski narodič za svojo. Bodimo ponosni na to in zavedajmo se pri tem še tega dejstva, da smo od svojih činjenic nad 50% posodili Nemcem brez vrnitve, pač pa sebi v škodo.
Ti časi naj so enkrat za vselej minuli! lam satis! — preveč je bilo tlake in škode. —
Zaraditega se j* vzbudil slovenski narod iz svojega dolgoletnega mrtvila in orjaškim glasom zaoril je svoj: tudi mi smo tukaj, ki imamo enakih pravic kakor oni narodi. Ustanovila so se razna leposlovna, gospodarska, izobraževalna in druga socijalna in zabavna društva, ustanovil se je pa tudi po češkem vzoru .Sokol", ki nima s politiko, sicer prav nič opraviti, ker je nepolitično društvo, ki pa ima nalogo, zajamčeno po pravilih, cesarsko priznanih pravilih, da goji telesno in duševno moč svojih članov.
Dokler bode pa ta duševna in telesna moč gojena v tem smislu, da se vsak član zaveda svoje prave naloge in dolžnosti na korist celokupnega slovenskega naroda v gospodarskem in prosvetnem oziru, potem smelo rečemo, da gospodovali nam boste morda še nekaj časa — ker nam je nasprotna .sreča kriva" — premagali nas pa ne boste nikdar in nikoli!
Tudi mali narodi so se vzdržali v boju in izšli iz njega zmagovalci.
Slovenci! Letos je ravno leto sokolske zmage v internacionalnem telovadnem tekmovanju. Češki Sokoli, med njimi brat Slovenec Kukec, odnesli so v Londonu I. ceno pred celim svetom! Ali Vas to ne dviga nad takozvani .Herrenvolk"?
Rečemo še enkrat: ponosni bodimo in vstrajni, pa je bodočnost naša.
In, ali zaman pišemo te vrste, če ne bi mislili na Jesenice in na sokolski izlet ondi dne 17. julija 1910.
Kdo nam je pa toliko resnih, poštenih in požrtvovalnih narodnih bojevnikov izredil, če ne .Sokol".
.Sokol" ve, kje je nevarnost rodu; bistrim okom motri razmere in razpoloženje in bodite prepričani, da je zgolj narodna zavednost in poštena slovenska volja vodilo .Gorenjsko Sokol sko Župo", da je za letos odredila svoj I. župni zlet baš na Jesenice.
Jesenicam preti narodna škoda. Predstražarji slovenske in slovanske zavesti in misli — Sokoli — poklicani ste, da vršite tu svojo dolžnost v prid telesni zmagi, moči in kreposti! —
Jesenice, lep kraj in krasna lega; populacija je tu precej gosta, kajti industrija je tukaj nakopičila toliko človeškega materiala na redek kos
No, doktorjevo življenje pa je bilo vse odeto v mistično meglo skrivnosti. Najrazličnejša mnenja so krožila o njem. Nekateri so vedeli z gotovostjo sv. pisma, da je nekje na Ogrskem zaročen s mlado vdovo bogatega magneta in da je samo ta kratek hip dospel v to mesto, dragi to trdili, da je že celo poročen, a da ima tvojo bolno ženo v nekem sanatorijn, zadnji pa so prisegali, da je ie samec, a silen, načelen sovražnik žensk.
Kakorkoli: nihče ni vedel nič gotovega. Preveč so se križala mnenja, da bi te moglo verjeti. Zato pa so vsi nestrpno čakati njegovega prihoda, da jim tam razteza ta gordijski vozel. — A ko je prišel, to zvedeli tohko kot poprej. Nikamor ni namreč zahajal v družbe, s nikomur ni občeval, tam je hodit tvoja pota — ponosen, tih, visok in lep, kakor je bil...
Angelina sestra te je neizmerno trudila, da bi prodrla v zagonetni labirint doktorjevega življenja. Posrečilo se ji jel Z/edela je baje od popolnoma zanesljive strani, da je Se samec, nadvse prijazen, ljubezniv mlad mož.
To veselo novico je seveda takoj sporočila svoji sestri, S primernim komentarjem, naj se ga oklene, naj sdaj s pridom porabi vse to, česar jo je naučila ona. Konic prih.
slovenske zemlje, ker ji to ravno v njenem interesu služi Gospodarji so tujci — Nemci, židje in domači nemškutarji, delavec pa je domačin-Slovencc. Varuj se, Slovenec-delavec, da ne boš prodal s svojim telesnim delom tudi svojega dušnega premoženja ~- svoje narodnosti. .Gorje, kdor posoditi i" Tebe še ne bodo* prestrojili in pretvorili, Tvojo deco, Tvoj zaklad, Tvoje naj-najljubše pa ti bodo potujčili in zasužnjili za nemške ideale — hi ti boš stal ob strani in se jezil na nemške vrtce, inlferajnsko šolo, morda Ti bo prišla solza v oči. ko Te Tvoj sinek in hčerka več ogovarjati ne bosta znala — pa se ne boš znal protiviti, ker si obrambo v pravem času zamudil — To bo Tvoja usoda, če boš zagrešil greh zamude! —
Nune tempus est, nune pede libera!" Sedaj je čas, sedaj stopi prostim korakom v svet in zakliči: to jo moj svet, to je moja domačija, ki mora mene kot tacega živeti, ker se tujcem na ljubo Slovenec s slovenske zemlje izselil ne bodem. Vidiš, brat Slovenec, kaj se Ti hoče vzeti s po-nemčevanjem — Tvoj kruh na Tvoji domači zemlji, Ti pa pojdi s trebuhom za kruhom.
Temu se pa dd ogniti, če SLovenci vemo, kaj pomenijo Jesenice za nas in naše življenje. Jesenice so trdnjava, Id je poklicana stražiti in obvarovati zgornjo dolino do Trbiža pred vpadi Nemcev in Nemčurjev, še bolj so pa Jesenice predstraža, ki mora ustaviti vsak naskok vsiljivih Nemcev iz severa proti jugu — naj rasto potem tam kostanjeva ali sme-rekova drevesa. Č? bodo Jesenice storile svojo narodno dolžnost, ki se jim prilega po legi in po Karavanskem predoru, potem je tudi jezikovna meja obvarovana ne samo proti Trbižu, nego tudi do proge Tržič—Begunje—Lesce—Bled —Bohinj. Razumimo to in ne motimo se!
Glej, brat Slovenec I Ni ga bolj ogroženega kraja na Kranjskem, Slovenskem, nego so Jesenice, in sedaj boš razumeli zakaj vrže Slovenski Sokol svojo moč na ta kraj, Niti tega ne tajimo, da bi bila izguba Jesenic daiekosežnega pomena za celo Slovenstvo, ker bi se v sredini Slovenstva zajedel črv, ki bi iz srede slovenskega mesa žrl in izpodjedaJ celokupno Slovenstvo od Turov pa do Adrije, od Soče do Mure.
Bodite čuječi, da ohranite svoje pravicel, 0Mov
Brez vrišča in hrupa, toda v zavednem nastopu bode pokazal dne 17. t. m. Sokol jeseniški, da je vrl sobrat svojih drugih slovenskih in slovanskih sobrutov, da se zaveda svoje naloge in dolžnosti, — pokazal bode svoje delo, svoj napredek.
Župa Gorenjska pa bode ta dan premotriia v ognju preizkušene svoje brate, uvrstila jim bode vse druge marne svoje sotrudnike in dan 17. maj. srpan 1910 bode in mora biti sokolski praznik za celo Gorenjsko.
Tja na ogroženo mejo, tja, do koder nas ie puste in odkoder mora iziti zarja čez vse oživ-Ijajočega solnca, in odkoder bodemo in moramo iz-vojevati naš nam začrtani bojni načrt: Jesenice so ne samo predstraža tostran Karavank; nego tudi predstraža za naš preljubi jeni slovenski Ko-rotan. — Le v boju je sila, le v sili je moč in življenje!
Zatorej, vsi Slovenci, kdor in kateri količkaj zmorete, dne 17. t. m. vsi na Jesenice!
Na zdart
----.-•
Gospodarski del*
Javni ponudbeni razpis C. kr. trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava c. kr. ministrstvo za domobraostvo dobavo perila in posteljne oprave za domobranske bolnice po javnem razpisu zagotoviti. Pismene ponudbe je najkasneje do 18. julija L 1. 10. ure dopoldne vložiti pri viožoem zapisniku c. kr. ministrstva za domobraostvo na Dunaju. Ponudbeni razpis je v pisarni trgovske in obrtaiske zbornice v Ljubljani na vpogled.
Pmslbeii ratpli. G. in kr. tklaiitče ta artilerijsko opravo na Dunaju naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da namerava potom javne konkurence oddati dobavo raznih predmetov iz kovine in leta, tkanin, pletenin, vrvarskega blaga, orodja, papirja, potrebščin za razsvetljavo in drugih različnih tvarin. Ponudbe je vložiti pri navedenem skladišču najkasneje do 88. julija L L Ravnotam te dobe proti plačilu pripomočki ta sestavljanje ponudb.
Dobavni rilpta. G. kr, trgovinsko ministrstvo naznanja trgovski m obrtniiki zbornici v Ljubljani
». priloga „Gorenjeu" ifev. 27 z t« 1910.
da se bo v kraUem na borzi t Bruslju vrS'la javna ponudbena razprava za dobavo hrastovih in bukovih železnifin.h pragov (4velarja>) in čokov, palic, ročajev, držajev in toporišč za leta 1911 in 1912 Prepis dobavnega razpisa je v pisarni trgovske in obrtniike tbornice v Ljubljani na vpogled. Natančnejša pojasnila dajeta «Bureau de la D reclion des Voies tt Travam Rue de Liuvain 11, Bruselj* in «Bureau d* reception du materiel de la vo>e, Rue d Ifalic 32 Ix      B uassfl*.
Mestna hranilnica v Kranja. V mesecu juniju 1910 je 261 strank vložilo 74 975 K 38 vin. 246 strank je dvignilo 60.399 k 62 vin. 11 strankam seje izplačalo posojil 12 000 X— vin. Stanje hranilnih vlog brez kapitalizovanih vlož. obr. 4 472.025 k 28 vin. Stanje hipotečnih posojil 2,991 983 k — vin. Stanje občinskih posojil 479 684 k 22 vin. Denarni promet 242.449 k 77 vin.
Tedenski sejem v Kranju dae 4. julija 1910. leta. — Prignalo se je: 147 glav domače goveje živine, 13 glav bosanske goveje živine, — glav goveje živine hrvaške, 8 domačih telet, — hrvaških telet, 216 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domači ovci, — hrvaških ovac, — koz, — buš in — bosanskih volov. — Pitani vol 100 kg 64—68 K, na polovico 100 kg 58—60 K, za pitanje 100 kg 52—54 K, kumerni 100 kg 36-40 K. Pšenica K 10 50, proso K 7 — , rž K 8-, oves K 7 — , ajda K 750, repno seme K 40*—, fižol ribničan K — , man-dalon K — koks —, krompir K — za 50 kg.
Dopisi.
Iz Škofje Loke.
Ljubeznivemu gosp. dopisniku pobožnega •Domoljuba* moram tičati precej globoko v njegovem bolnem želodcu, ker se me v zadnjem Času vsak teden po enkrat spominja in me pribija na križ v tem papirnatem glasilu nalih tercijalk. Pravzaprav ne vem, ali mu smem &e hvaležen biti zato, ker že dozdaj nisem umrl mučeniske smrti. Častiti g. dupimik, ki si je postavil nehvaležno nalogo, da petindvejsettisočira «Domoijubovim* citate-ljem razlaga o mojem preteklem življenju, si bo brez dvoma za svojo stranko pridobil velikih zaslug, ako doseže vsaj to, da bodo vsi njegovi verni poslušalci kazali name, kakor na največjega grešnik«, kar jih sme Se hoditi po naši slovenski zemlji. Spomnil se je, in na kaj se vse ne spominja ta moj ljubi prijatelj, neke' pobožne starolOSke ženice, ki se po krivici tmennje «mamica», ter mi jo je skuSal naprtiti na rame, da bi bil moral pod njeno obilno telesno težo že na tem •▼etu trpeti peklenske muke. Seveda se mu n sem vsedel na limanice. Zato se mu zdaj vsi pametni ljudje smejejo, a ne toliko njegovemu silno bedastemu dovttpu, kakor pa njegovi neumni, otroški pameti. Nato je poklical ha pomoč svojo boleb.no fantazijo in mi je jel podtikati vsakojake lažnjive stvari, ki delajo vso čast njegovemu katoliškemu prepričanju. In ker ima časa dovolj, je spletel v »dajem »Domoljubu* nov bič, s katerim ine tako neusmiljeno obdeluje, da je res pravo čudo, ako morem sploh Se po koncu stati. Vidi sr, da je mož kakor rojen za ne posebno častno službo vehuna. Ker mi njegova razkritja vseeno delajo neiolzno veselje, anetujem na njega, da daj z njimi nadaljuje. Ako me vsliSi bom v*aj imel Sj večkrat priložnost citati, kako moj»tr*ko zna na katoliški podlagi lagati in ohrekovati. V tem otiru mu tu izrekam že danes svoje priznanje. Hvaležen sem g. dopismku, da me opozarja na moje pičlo znanje slovenščine. Po njegovem mnenju me v slovenščini le vsak Solarček prekosi. Ši bolj hvaležen pa mu bom, ako mi ponudi priliko, da se slovenščine temeljiteje naučim. To mi pač ne bo v Škodo. Seveda se pri tem ne morem misliti, da bi se g- dopisnik sam prav csabno vsedel za kateder, obrisal svoja očala in mi s paličico v roki jel tolmačiti razna slov-niska pravila, o katerih, kakor dokazujejo njegovi dopisi v «Domoljubu*, sam malo ve. Posebno pa bi mu bil hvaležen, ako mi g. dopisnik pojasni Se kaj več o <fshrani butegU v — Istri I Ne verujem, da nima tam kaj svojih pristašev in da bi mu ti ne dali potrebnih informacij. Po vsem tem bom g. dopisniku S« hs razpolago, pa naj ma po katoliškem časopisju mrcvari in davi kolikor se mu poljubi. Prepričan naj bo, da nisem bojazljivcc Veruje mi pa tudi lahko, da bom vedel parirati na vsak njegov udarec. S cer ako hoče Se to dočakati mora predvsem poslušati ta moj nasvet. K izkii enemu zdravniku naj gre in naj se pusti od njega preiskati. P; vseh simptomih, ki so opažati, se namreč sodi, dt je naS «Domoljnbov> dopisnik Že zdavnaj goden za — Pastenrjev savodl Ko Se ni. tej bolezni ozdravi, se bom s veseljem spustil ž njim v nadaljao polemiko. A v g. Nadilo.
Hivlce li Železnikov.
Is Železnikov. Neki posestnik je dal svojemu psu ime Cuk in to je župnika Marčiča strašansko razburilo. MaSčeval se je radi lega takoj v nedeljo na prižnici In primerjal pse s liberalci. Za njegove debkatne izraze naj bi še vendar novoizvoljeni
aapredni občinski odborniki na primeren način župniku zahvalili, ker drugače s tem človekom sploh ni mogoče priti v dotiko.
V pondetjar, dna 27. junija u je vršila volitev žopana ter je bil z 8 glasovi ir. volje i bivši komu-mar «Rmovc», to je tisti, ki je spravil konsumno druitvo na kant in sedaj px morda misli, da bo Je Se obe no. BI je take lačen županske časti in občinskega imetja, da je Se sam sebe volil, samo da jo bil bolj gotovo izvoljen. NsSe orlborniko poživljamo, da natančno in pegosto kontrolirajo občinsko blagajno in zasledujejo sploh celo delovanje županovo. Marčič sedaj mi«li, da je neomejen gospodar nb-r-na z svojimi 7 kimavci, tnda govorili bilo In ti š<j pravi davkoplačevalci. Sploh naj pa Renovc ni kar ne mi tli, da bode vodil tajniške posle ejfgiv s<n Tonček, kateri je že vobče dobro znan.
Omenimo naj Se, da je bil v prvem razroJu, to je od klerikalnih častnih občanom, izvoljen d bro-znani Silveiter Mlakar, in ker je na katoliški podlagi vse dovoljeno, zato so ga volili župnik, Coč in drugi ioteligentl.
Vsak hip pričakujemo, da bode župnik začel praviti na prižnici, da je takemu, kateri pridn> zahaja v cerkev vse dovoljeno, ker klerikalci nimajo teč sramote. Žalostno za Železnike, da so dobili vedstvo občine taki ljudje v roke, poštene in razumne može se je pa zavrglo samo zato, ker niso župnikovi podrepniki. Voditelju te nesramne politike pa «fej». Oaažamo tuli, kako se sramujejo vsi tisti strahepetnežt, kateri v strahu pred svojimi Ženami niso prišli voliti in marsikateri bi že rad pnpravil, to ia orepor.no je in madež ostane. Za Skrf jv prihod Marijine devi^ce in fnntči veselo žvrgolijo ob nedeljah, ko nabirajo cvetke in delajo vence.
Šraencov Janez in župnik Marčifi sta si postala sedaj kolega kit občinska odbornika in le bojimo se, da bi naSega pobožnega župnika Jaaez ne zapeljal kam gori v Podrost, ker imajo vedno fest dekleta. Givori se tod', da Janez Se tedaj ni dobil od PodroStarjeve dekle svojih čevljev nazaj in le sreča njegova, da je čev jar ter si je lahko druge nared I. Otiha skup Striha, pravijo stari ljudje in pri nas so tudi takoj spmnalt tiste tičke, ki imajo radi take zabave kakor Simencov Janez.
Našim klerikalcem, ki delajo na cesti Zadnji Sori, zelo nagajajo ribe in t tem skoraj gotovo ne bode zadovoljen lastnik. Kaj več o tem se bode kmalu izvedelo. Da, da žalostno, žalostno, ampak res je, bode zopet rekel Valentin. Toliko za danes, da ne bo župniku zmanjkalo gradiva za pridige.
Radovljiške krnice.
Državna podpora za podaljšanje radovljiškega vodovoda. G. kr. poljedelsko ministrstvo je dovolilo 40 odstotni državni prispevek v znesku 32.000 K k podaljšanju radovljiškega vodovoda v Heaša, Studenčice, Pretrg in Ljubno. — Ker je vodovod že vpeljan do Dobrega-polja, bodo Ljubenčaaje kmalu spoznali vso dobroto radovljiškega vodovoda, i j takrat, ko bo ves ta velikanski vodovod srečno pod streho, bo pač na mestu, da imenujemo vse one občine, ki uživajo in ki bodo uživale ta vodovod onega moža svojim častnim občanom, ki je položil takorekoč temelj temu vodovodu in ki je storil vse potrebne kerake, da se je v tako kratkem času zvrSlIo to drago podjetje, la ta mol je radovljiški župan in deželni poslanec — dr. Janko Vilfan.
NaS «Sokol» priredi dne 10. t. m svojo prvo ja»no telovadbo — da pokaže, kako stremi za svojim ciljem. S to javnj telovadbo bo združena tudi veselica z raznovrstnim vspiredom. Iz posebne prijaznosti sodeluje tamburaSki zbor jeseniškega «Sokola*. Vsa prireditev se vrši na obSiraem vrtu brata R. Kuostlja. Začetek ob 4 uri popoldne. Vstopnina je le 40 h za osebo. Kdor želi prebiti nekaj veselih in prijetnih uric danaSojo neleljs, pridi r Radovljico. Na svidenje in krepak <Na zdar* 1
«M|ečna vojna* Kakor ima Krems svojo mesno, Dunaj svojo mlečao vojno, take se tudi nase mestece pripravlja na svojo mlečne vojno. Kakor smo že javili, so predmestni, predtržni in deloma tudi mestni posestniki skočili s prvim julijem s ceno mleka in sicer od 16 h na 20 h. To podra-ženje je že drugo od I. 1897. Takst je bil t mleka že po 12 h, potem je skočil na 16 b, a sedaj pa kar od 16 h na 20 h. Uredništvo, kakor tudi obrtniki so sklenili, da ne plačujejo l mleka po 20 b, temveč mleko oaj ostane pri stari ceni letos, ko je toliko sena. Ako ne odnehajo posestniki, do Bivati hočejo mleko od drugod. Cuduo je to, da nosijo MoSnjaui mleko v svojo mlekarno 1 po 11 b, a posestniki, oddaljeni komaj pol ure od Močenj zahtevajo pa kar 80 h za 1 mleka. Morda je pa tu vmes kaka nepoklicana roka, ki hoče v kalnem ribariti P
Na predvečer prazika sv. Cirila in Metoda, 4. t. m. smo opazili v bližini Radovljice ravno 8, beri in piši osem kresov. In sicer na pobočju Stola dva, proti Tržiču dva, na Jelov-škem pogorju dva, a za radovljiško šolo, na občinskem svetu tudi dva. Drugače je pa vladala prava pravcata egiptovska tema. Nikjer nismo mogli zapaziti nobenega kresa več, čeravno je razgled od našega mesteca tako lep in prostran. Vidi se vsa blejska dolin«, tja do Triglava,
proti Ljubljani celo do Št. Jošta nad Kranjem. — Je pač čudno znamenje to ...
V B e l g r a d, na slavi je .Ljubljanskega Zvona" je šel iz našega mesteca edini g. L. Fürsager. Naj ponese iskrene pozdrave našim slovanskim bratom tja o svobodno Srbijo.
Nova udobnost. Podjetni naš .Lectar" je napravil pri svoji gostilni prav lično lopico za svoje goste. Prvič služi ta lopica v kras mesta, in drugič nudi gostom priliko, da uživajo v hladni senci, v svežem zraku rujno kapljico priznane gostilne.
Vreme vedno nagaja. Vsakdan mora biti .mokro". Ako je jutro jasno, moči večer; Če je pa jutro .oblačno", je večer .suh". — Po planinah se vedno kažejo bele kapice, vsled tega imamo prav prijetno hladne večere in hladna jutra. Letina obeta biti izredno dobra, prvi krompir kaže lepo, ravno tako grah, a Žito dozoreva, da se klasje kar šibi. — Le sadja bo malo, posebno jabolk.
50 kron je poslala .moška podružnica sv. Cirila in Metoda* mesto brzojavnega pozdrava na glavno skupščino sv. Cirila in Metoda" v Ljubljano dne 3. julija 1910.
Ig Start Loko. Nas srboriti kaplan Baloh nima zdaj drugega dela, kakor da p ha vročo so-kolskn — sopo. V «Domoljubu* piSe največ čez aase Sokole, a na piko je v prvi vrsti vzel naSega so ra sijinv k a Nadita, ki je tudi Sokol. Najbrž bi tudi njpga rad spihal, če bi ne imel tako slabotnih pljuč. Kratkovidni Baloh pripoveduje v «Domoljubu» razne storice in zlasti ponavlja rad ono od naše znane Blaž*škove mamice, ali kakor jo on imenuje: krščanska in blaga gospa Jalovčan. Tako čencanje mora že samemu Balohu presedati. Ako ne, potem nimamo vzroka zavidati njegovemu banalnemu okmu. Čudno jo, da Baloh v svojih dopisih niti enkrat ni omenjal našo Čukarijo, kako je žvižgala, ko so mestni Sokoli korakali skozi naSo va< na Kazina. Diši ran ne, zato je tih. S tem se tudi izdaja samega sebe, kako je olikan. Kar pri naSih Čukih ne vid', to pa vidi pri Sokolih. To ni prav. On je nat dušni pastir in mora pograjati enega ali drugega. Ako bo pa pristraosk, ne bomo mu zaupali. Ni prav, da očita Sokolom razne slabosti, brez katerih ni nobeden, tndi Baloh ne, svoje Čuke in Marijine devica in devičarje pa povzdiguje do nebes. Ne vemo, kaj je Z herlov sin, ali kakor ga Baloh zaničljivo zmirja s fantom, zakrivil, da je vsak teden v «Domoljubu»? Bolj mirnega in treznega fanta kakor je on, ne poznamo. Zih*rlov sin bo najbolj pametno storil, ako se za Balo ho ve čenčarije zmeni toliko, kakor za lanski soeg. Baloh mj bi rajši povedal, kaj se vse godi pri Martan-covih, odkar je Martancov postal načelnik njegovih Čukov? Prej je bil mir, zdaj raspor. Ko je Baloh začel hoditi okolu načih naprednjakov, je bil krotak kakor jauček, ker je misl 1, da bo vse ljudi pridobil zase. Ker pa se je opekel in ni hotel n hSe verjeti njegovim hinavskim besedam, zato je zdaj pokazal svoje roiičke. Toliko predrzen je že, da naravnost oznanja bojkot našim posojilnicam in trgovcem. Kadar nas bo Baloh redil, potem naj piše in govori, kar hoč>, ker pa živi on od naših žuljev, ne pa mi od njegovih, zato naj bo lepo tiho, ker drugače mu bomo že postrigli peruti, da ne bo frčal tako visoko kakor je začel.
Umetnost in književnost
Koledar Slov. plan. društva. Znani veleza-služni turist in načelnik Sav. podružnice SI. p. dr. g. Fr. Kocbek je izdal prav ličen koledar pod gorenj i m naslovom, ki naj zamaši vrzel, ki je vladala v tem oziru. Koledar se odlikuje posebno z lahko in pregledno vsebino in res temeljito razpredelitev. Prepričani smo, da bo vsakemu turistu v vseh slučajih zvest tovariš. Iz raznovrstne vsebine, navajamo le sledeče točke: Koledar. Profil aksa bolezni na gorah in njihovo zdravljenje. Dr. Demšar. Vremenska napoved. Turistova oprava. Znamenja v sili. Seznam planinskih koč. Seznam markiranih potov. Seznam vodnikov. Soznam slov. hotelov in gostilnic. Vozni red železnic. Vozne cene železnic Vozni red pošt Poštne določbe. Kolkovne pristojbine. Brzojavni ključ. Že iz teh par točk se lahko razvidi, da je koledar res skrbno in točno sestavljen ter ga radi tega vsakemu turistu in neturistu kar najtopleje priporočamo. Cena lično vezanemu koledarju je 1 krono.
Lota« porodite c. kr. Franca Josipa gimnazije v Kranju vsebuje na uvodnem mestu »Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini" in .Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka." Šolska naznanila nam povedo, da je obiskovalo gimnazijo 302 učencev. Od teh je zrelih za vstop v višji razred 278, 14 je nesposobnih in 16 jih ima ponavljale! izpit. Prvi razred je obiskovalo tudi 10 privatistinj. Prihodnje šolsko leto se prične 12. septembra.
Godovi prihodnjega tedna:
10. Amalija, Stojan, Libuša; 11. Peter F., Misoslava; 12. Mohor in Fortunat, Saviša, Jaro-slava; 18. Marjeta, Evgen, Draganj, Jekoslava, Radomila; 14. Bonaventura, Just, Slobodin, Dra-gomila, Dobroslav; 15. Henrik, Vladimir* Metod; 16. Skapul. D. Mar. Kar., Cestav, Vratislava, Bogdan.
Sejmi prih. teden nt, Gorenjskem
12. v Kropi in Zg. Tuhinju.
V Kranju, dne 9. julija 1910.
* Država! lbor je ministrski predsednik baron Bienerth odgodil. Zgodiio se je to raditega, ker so slovenske stranke in češki agrarci v proračunskem odseku obstruirale. Šlo se je za dovolitev italijanskega vseušilišča, a Slovenci so hoteli neposredno imeti rešeno tudi vprašanje slovenskega vseučilišča v Ljubljani. Ker je ministrski predsednik to odklonil, so začeli Slovenci z ob-strukcijo.
* Zaradi trgovsko poeedbe ■ Srbijo je bila v sredo v Budimpešti ministrska seja, na kateri je dobil poslanik grof Forgsch primerne invtruk-cijp, s katerimi je odpotoval v Balgrad, ds nadaljuje diplomatično pogajanje.
* Italijanska iboraloa je sprejela zakon o dveletni vojsški službi. Vojni minister upa, da ae bo novi zakon lahko izvrševal že druga leto. — Zbornica je tudi začela razpravljati o novem zakonu za ljudske šole, po katerem bi šolski izdatki prvo leto narasli za 7, ko se zakon popolnoma izvrši, pa za 44 milionov lir.
* Italijanska iboraiea je rešila zakon o ljudskem šolstvu in se je potem odgodila čez poletje.
* Raiks>|apoBtka pogodba, s katero si obe državi vzajemno garantirata svojo posest v vzhodni Aziji, je podpisana.
Ravnokar je izšel
5. snopič „Več Iučll"
pod naslovom:
Štiri črtice
namreč:
Nekaj is življenja fajmoštra Božidarja Koiamernlka. — Kako dolg rep |e imel pes svetopisemskega Tobije. — ¥ nebesih. — Konec sveta in sedel sa .nebeško kraljestvo".
in
Kraljevič in berač.
Spisal Mark Twain.
Novičar.
Oaaaia)l številki smo priložili poštne položnice za one cenjene naročnike, katerim je potekla naročnina z prvim polletom.
Predavanje. V torek, dne 5. t. m. je priredila «Nar. čitalnica* na vrtu gostilne g. Mayr poučno predavanje. G. A. Pučnik ai jo izbral predmet: cO srednjem stanu s posebnim ozirom na obrtni in rokodelski stan.» Govornik, sam mlad obrtnik, nas je s svojim dovršenim govorom uprav presenetil. Vsaj nam je pa tudi govornik podal pojem, zgodovinsko - srednjega stanu, začetek in razvoj ceh, obrazložil brezpomembnost sposobnost-nega izpričevala — najmodernejši nazor. K sklepu svojega govora je v vznesenih besedah navduševal obrtni in delavski stan za samoizobrasbo, ki je najboljši pripomoček napredku. Vsa njegova izvajanja so bila strogo stvarna, sa vsakega izobraženca, posebno pa za obrtnike zelo zanimiva. Nad eno uro trajajočemu govoru, sledil je buren aplavz, kar znači, da je g. predavatelj izvršil svojo nalogo v polni meri. Udeležba. Žal, ni bila taka, kot bi bilo želeti, čeprav je bil predmet skozinskoz zanimiv. Več zanimanja za enake priredbe bi bilo pač na mestu. S tem predavanjem ji Čitalnica storila en korak naprej: širiti omiko in prosveto med najnižjim slojem.
Prlttlbo občine Jeseniee, da sta virilista občinskega odbora kranjska industrijska družba in državna železnica, je upravno sodišče zavrglo.
Islot gorenjske sokolske župe na Jesenice. Dne 17. malega srpana 1910. se vrši I. izlet go-renske župe na Jesenice po sledečem sporedu: V soboto, dne 16. malega srpana: Ob 9. uri zvečer: Seja sodnikov (gostdna pri Sokolu). V nedeljo, dne 17. malega srpana: Ob 6. uri zjutraj: Tekma posameznikov za prvenstvo G. S. Z. in tekma vrst. Ob 9. uri dopoldne: Izkušnje za popoldanski nastop članov in članic. Ob pol 12 uri: izprevod in pozdrav. Ob 3. uri popoldne: Javna telovadba. 1. Vaje članic a kiji. — 8. Proste vaje učenk. — 3. Claniee: Bočna bradlja s povišano sprednjo žrdjo. — 4. Orodna telovadba članstva. — 5. Vaje učencev s palicami. — 6 Skupinske vaje obrt. naraščaja.— 7. Vzorne vrste in telovadba gostov. — 8. Igre. — 9. Proste vaje članov. Ob pol 6. uri zvečer: Ljudska veselica. Vstopnina k javni telovadbi 60 /., sedeži pc 1 krono. Izkaznice sa člane v kroju po 60 vin. Pri vseh točkah sodeluje slavna •Slovenska filharmonija* is Ljubljane. — Predpriprave so v največjem tiru in obeta biti ta vesel ca nekaj
izvanrednega. Veselični odsek je preskrbel vse potrebno in narodne dame delajo neumorno, da napravijo veselico najbolj ko mogoče sijajno. Kdor uvažuje dejstvo, da so Jesenice obmejna postojanka, ki rabi vedno in vedno pomoči v narodnem oziru, ne bo izostal in gotovo posetil to prireditev. Torej: Kdor čuti odkrito slovensko in komur je mar, da se naSe narodne meje Se bolj ne skrčijo, naj pokaže ta dan s svojo prisotnostjo simpatije do obrnejo h bratov, osobito pa do jeseniškega <Sokola*, ki jo gotovo podpore najbolj potreben 1 Na zdarl
Vabile na vrtno veselico, ki jo prirede kranjski napredni abturjenti na vrtu g. Marije Majrjeve dne 9. jut. 1910. Iz posebne prijaznosti sodeluje salonski orkester cSloga* in moški pevski zbor «Narodne čitalnice*. Prosta zabava. — Ples. Začetek ob yt9. uri zvečer. Vstopnina: Prostovoljni doneski. Cisti dobiček je namenjen dijaškemu podpornemu društvu «Radogoju*. Naj se napredno občinstvo udeleži te veselice polnoštevilna, da pokaža mladini svoje simpatije. Veselica se vrši ob neugodnem vremenu v notranjih prostorih. Posebno pa nam je še omeniti, da ima naš vrli salonski orkester • Sloga* za ta večer skoro samo najnovejše moderne skladbe na sporedo. Sploh je pa ta nsš, iz tako malih razmer porojeni in zgolj * požrtvovalno ljubeznijo do glasbe vzdržani orkester na taki višini, da *a je res vredno poslušati.
VrtlO veselico priredi podružnica jugoslovanskih železničarjev na vrtu gispe M. Rant v nedeljo, 10. malega srpana 1910 v Kranju. Spored: Srečolov, šaljiva pošta, prosta zabava in ples. Pri veselici nastopi prvič slavna godb« kranjska požarne hrambe. Zičetek ob 3 uri pipoldoe. Vstopnina za o<ebo 50 vinarjev, č'ani prosti. Preplavila so v prid društva hvaležno sprejemajo. V slučaju slabega vremena se vrSi veselica prihoinjo nedeljo. O lbor.
Prva produkcija gojencev «Glasbene šole v Kranju*, ki se je vršila v Šolskih prostorih dne 28 junija popoldne ob šisjih, nai je pip-»In ima zadovoljila. Četudi se je poznalo vs-j prireditvi, da ja prva te vrste, vendar je pričalo prednašanje gid-benih točk na klavirju in goslih, da imajo gojenci v gospodu PolaSku izvrstnega glasbenega učitelja. Prijelo nam je zlasti visoko dviganje prstov ter pravilno držanje godi in loka. Prič tniki so igrali na goslih samo naše narodne pesmi, kar j* le odobravati. Na ta način mora dobiti vsak veselje do igranja na instrumentu, zakaj tiste običajne pričetne veje zahtevaii izredno mnogo potrpljenja in samo-zatajevanja. Šala j« pač šolal Poda vanje posameznih gojencev je bilo dobro, mestoma tudi hvalevredno, le tempo je bil pri marsikateri pesmi prepočasen in intoniCija, s)tsgurna. Icmad pričetaikov sta igrala na goslih čisto in s čutom gojenca M. Globočnik in J. Klofitar, pri klavirju pa so bili na svojih mestih Igo. Silar, I /o Štempihar ter go-jenka Nadina Pire Spremljevaaje za klavir je priredil, spremljal in vodil mojstrski J. Polašek. Sei-tzev koncert za gosli je poln težkoč in zahteva izurjenega igralca. Gospica Ivanka Omersa ga je izvajala s hvalevredno vnemo in z zanosom. Gojenec Vlad. Stempihar je istotako po voljno rešil svojo nalogo. Gospica Kati Fiorian je zaključila vspored z Laubovo serenado. Globokočutno njeno prednaša-nje je bilo dokaz, da igra na gosi h že nekaj let z ljubeznijo in veseljem. Navzoče občinstvo je bilo po vsaki končani igri kaj radodarno s ploskanjem. Naj pripomnimo, da se z ozirom na tesni šolski prostor ni moglo vabiti posameznike na to Šolsko prireditev. Spored se je naznani samo v tukajšnjem tedniku. Upamo, da nastopi v prihodnjih letih tudi dijaški, deški in dekliški zbor s posameznimi pesna ami v kakem večjem lokalu, da dobe vsaj podpirajoči društveniki na ta način verno sliko pravega šolskega pouka in napredka na procvitajoči glasbeni Soli. Gojence je počastil s svojo navzočnostjo nad-zornk glasbenih Sol;, gospod koncertni volja M. Hubad. R.
Čitalnični pevski iker iz Kranja je imel na praznik sv. Petra in Pavla celodnevni izlet skozi Vmtgar na Bled. Ob osmih zjutraj so se odpaljali člani, prijatelji in prijateljice pevskega zbora do Javornika, odkoder so Sli peš do Sjma in odtod skozi divno in čarobno sotesko tik pod skalnatimi stenami do Žumrove restavracije v Vintgarju. Ves čas jih je neprestano spremljalo izredno lepo vreme in spričo tega tudi dobra volja. Ni jih preveč motilo niti to, da ni gospod Zumer, katerega obiskujejo slasti vsako nedeljo in praznik v poletnem času skoro samo napiednjaki, naročen ne na »Gorenjca* in ne na «Slov. Narod*, pse pa samuje v njegovih prostorih le znani klerikalni dnevnik. Gospod Zumer, saj je prav, če imate v svojih gostilniških prostorih »Slovenca*, a imeti morate tudi kak napreden list I Vsemu se je treba privaditi. Pa to samo mimogrede. Da se je pričela na letovišču poletna sezona, poznalo se je po tujcih, še bolj pa po cenah. Vožnja po jezeru je bila krasna, samo veter je kazal v valovih spočetka malo preveč moči. Med petjem narodnih pesmi in domačink slavo-spavov «Po jezeru* in «Otok blesk1*, je le prekmalu minilo lepo popoldne. Pri Petranu so poslušali ubrano petje zvečina narodnih popevk tujci raznih narodnosti. Ker pa je zapel moški zbor nekaj zborov iz spevoigre «Legijonarji», prišel je med pevce in pevke tamkaj navzoči skladatelj V. Parma, kateremu se je priredila neprisiljena in ljubka ova-cija, ta kar se je prišel sklaiatelj sibraht, spimi-
njajoč se Kranja in salonskega orkestra še od takrat, ko je bil slednjemu nstanovnik in dirigsnt. Pot od jezera do Lesec je sicer dolga a zabava jo je izletnikom znatno skrajšala. Izleti so za vsako pevsko društvo velikega pomena. Čitalnični pevski zbor jih prireja nepretrgoma leto za letom v občo zadovoljnost tako, da je sa nje velno več zanimanja. S pevskimi nastopi in kooerti je samo delo in trud, taki izleti pa so pevskemu zboru le v korist in zabavo. Naj se jih torej ne opnstit
Pri streljanju ponesrečil. Dae 4 t. m. zvečer je več kmečkih fantov s Sohe v občini Predoslje zažgalo na čast godu sv. Cirila in Metoda kres. Pri tem so fantje streljali z raožosrji. Zgodilo se je pa, da je en raožnsr predčasno eksplodiral in odtrgal posestnikovemn sinu Jožefu Arnušecu palec desne roke.
ti Škofje Loko. Znanemu .Domoljubovemu" dopisunčetu ni dovolj, da so ga ljudje spoznali za nenormalnega, po vsej slili hoče še, da se ga šiloma odvede na Studenec Na kratki poti od mesta pa do starološkega župniščn se mu n .žgani premešajo toliko, da pozabi na vse, kar je doživel in slišal od drugih pred dobro četrt ure. Edinole podoba »strašnega krivoverca" Trubarja mu ostane toliko v spominu, da besni še bolj, nego bi mu bilo pripisovati kot človeku, kateremu se je zmešala pamet. Ravno prav, da imajo tu praznih par kletk za gotove živali, v katero se ga bo v vsakem siučaju lahko utaknilo in odpeljalo tja, kamor spada. Mislimo, da se blaga, krščanska blažeškova mamica, po kateri se že kar cedi sama blagoslovljena mast, ne bo zgražala, ako se v resnici pripeti kaj takega, kajti, gotovo je že sita do grla onega nadlež-neža, ki vedno tiči pri nji in ji dela skrbi, r'a bo revica nazadnje res shujšala. — Na cesti proti Stariloki se opaža v zadnjem času nenavadno gibanje. Tu namreč šviga od hiše do hiše nek človek, ki po svoji zunanjosti ne razodeva nič kaj posebnega, a se vendar, kakor smo izvedeli, Jako zanima za loške običaje. Pravijo namreč, da bo upeljal novo modo za moške, ker ga predpasniki pri teh silno bodejo v oči. Ako le vidi pred kako prodajalno stati trgovskega pomočnika s predpasnikom, že mu ni po volji, bržkone radi tega, ker jih nosijo tudi ženske, katerih on ne more trpeti v svoji bližini, iz-vzemši seveda Marijine device s »strikt*. Mislimo pa, da ga bo to minulo in, da se sčasoma privadi sam predpasnika, da mu ne bo treba hoditi v Luznarjevo kovačnico popravljat si — hlače.
V teloislklh je pri Županski volitvi dne 27. m. m. bil izvoljen županom Janez Lotrič, svetovalcem pa Martin Klopčič, Tomaž Dolenc in Franc Weber.
Slovensko bralno društva v Železnikih priredi v proslavo 25 letnice svojega obstoja, v nedeljo, dne 24. julija 1910 slavnost s sledečim sporedom: 1.) Popoldne ob %3. uri sprejem gostov ori vhodu v trg, nato sprevod skozi spodnje Ž dežnika. 2) Na vrtu g. Thalerja se pripne društveni zastavi trak, katerega so ob tej priliki podarile Železniške narodnjakinje. 3.) Sprevod skozi zgornje 2 steznike. 4) Ob 4. uri na vrtu g. Thalerja ljuiska veselica in koncert. Na sporedu je godba, petje, šaljiva poŠta, srečkanje itd. Vstopoma k koncertu 1 K, članom društev, ki se slavnosti udeleže 50 vin. Sodelujejo pri slavnosti; slavna godba c in kr. pešpolka št. 47. iz Gorice ter pevski zbor iz Draigol Vabi se k mnogoštevilni udeležbi, posebno bratska društva, katera se prosijo, da se udeleže s zastavami. Odbor.
Ii Želoialkov nam poročajo: Gospoda c. kr. orožnike vprašamo, ali jim je znano, da je Renov-cov Tonček tudi ribe lovil v Zadnji Sori in da jih je Renov Tine, cestar, pekel kot spreten kuhar. Koliko je nam znano, rib brez dovoljenja loviti ni dovoljeno, ne po božji in ne po cesarski postavi, potem ča jih prav tudi gospod inžeoer rad malo pokosi. Da gospodom orožnikom trud nekoliko olajšamo, jim svetujemo, se obrniti na Pnhorega fa ita, kateri jih je že tudi za gospods inženerja lovit pa nič vjel, ker nima take spretnosti za lovljenje kakor Renovcov Tonček. Skrajni čas je že, da se razkrinkajo ti dobri in sa vero vneti katoličani — farizeji. Tudi vprašamo gospode orožnike, od kdaj imajo Janez Benedičič, žena njegova in sin pravico ruvati zobe. Župnik vendar ne more izdati takega dovoljenja. Glih stati in nič bati I
Svoje ieao nmsrilf Poroča se nam: V ponedeljek zjutraj je našel posestnik Franc Noč iz Most pri Žirovnici svojo deklo na skednju mrtvo. Kakor je dognala komisija, ki je bila v dveh urah na licu mesta, je bila dekla Marija Martinjak nasilno umorjena. Zločinec je moral spremiti umorjenko z Jesenic v Moste in je ž njo šel spat na hlev gospodarja, pri katerem je umorjenka služila. Na hlevu se je na vsak način izvršil zločin. Sum je letel takoj na umorjenkinega moža, vsled česar se ga je tudi zaprlo na Jesenicah. Kolikor se do danes ve, mož še danes ne prizna umora»nad svojo ženo, ampak kakor okolščine kažejo ne bo noben drug storilec, kakor umorjenke mož sam. Značilno je to, daje bil še ob devetih zvečer v gostilni na Jesenicah z ženo skupaj, odšel ž njo ven in se povrnil Šele ob eni ponoči nazaj v isto gostilno. Torej je imel časa štiri ure, da je spremil ženo v
Moste, ki so oddaljene od Jesenic 1*/* ure, tam umoril ženo in prišel zopet nazaj na Jesenice. Morilec je porinil nož umrli v desno stran v vratu in napravil 6 cm dolgo in ravno toliko globoko rano. Kana kaže tako kakor bi bil storilec izučen mesar.
Straia j« ubila pretečeni teden na Belšici na planini nekemu posestniku iz Studenčic kobilo.
Is Žrevsico. Na predvečer sv. Cirila in Metoda so goreli kljub slabemu vremenu kresovi. Še več jih je bilo videti prihodnji večer.
Usvl je garjanskt Župnik Janez A ž m ar,, star 68 let. Bil je svoj čas deželni poslanec za radovljiški okraj. N. v m. p!
Novi Aljažev dem stoji! Srečno dovršena nova stavba se ponosno dviga v podnožju orjaških vrhov Juhskih Alp, v podnožju Triglava in Škrlatice. Preboleli smo grozni udarec, ki ga nam je zadal usodni plaz, porušivši stari Aljažev dom, preboleti pa smo ga mogli le po vsestranski pripomoči najboljših sinov in činiteljev svojega naroda. Novi Aljažev Dom torej niti ni več samo delo planinskega društva: to je slovenskega naroda delo. V zahvalo za vse stransko podporo, in da pokaže celemu narodu uspeh skupnega napora, priredi Slovensko planinsko društvo slovesno otvoritev Aljaževega Doma in sicer v nedeljo, dne 17. julija. Društvo torej iskreno vabi vse planince in prijatelje planinstva, posebno pa vse podpornike, ki so mu priskočili v največji sili, da se blagohotno udeleže te otvoritve.
lile] je
KHRDINRL
(braziljanski slavec) in
rlioD šinkouec
(Reisfink) v spremstvu šestih tovarišev iz kletke.
Ako bi ju slučajno kdo vjel, naj jih odda proti nagradi v hotelu .Stara pošta".
166 5—1
LASE
ženske, odstrižene in zmešane
plačuje najboljše
VALENTIN ROZMAN
brivec v Kranju nasproti župne cerkve«
Iščem
163 1
pridnega učenca
iz dobre hiše.
F. Doienz, veletrgovina v Kranja.
Darila.
Za Ciril in Metodovo družbo nam je izrodil baron 5 kros ■ pripombo:
Na veliki ljudski veselici zbrani Knezi, boroi in baroni takotvaui Dali so v kraljestvu zelenega carja Ciril-Metodu malo »voto d'narja.
Postavno varovano
Zagrebški
oooooooooooooooooooooo   kot    tovarniško znamk:
prtporocujemo kotpriznano
pridatek t za kavo!
miado m cuetoče, zčrauo m ueselo
nemore ostati nobeno dekle In nobeno gospodinja, kolera se mora mučiti leta in leta u kuhinji in u gospodinjstvu pri pranju in umiuanju s slabim milom. — Pri porabi
Schlchf,:
se uaruje roke In doseže hitro, brez truda in napora snežno belo perilo.
Mestna hranilnica
Mestna hranilnica t Radovljici obrestuje vse hranilne vloge po 4 Vi od sto. Vse narasle in nedvignjene obresti pripisuje dvakrat na leto h kapitalu, in sicer 30. rožnika in 31. grudna, ne da bi bilo treba to zahtevati Rentni davek od teh obresti plačuje mestna hranilnica sama, tako da dobi vsak vložnik 4 K 25 v od sto čistih obresti in poleg tega de dvakratne obrestne obresti na leto. Za vse vloge in njih obrestovanje jamči v smislu od c. kr. deželne vlade za Kranjsko v imenu c. kr. ministrstva notranjih zadev — potrjenih pravil mesto Radovljica z vsem svojim premoženjem in svojo davčno močjo — in poleg tega hranilnica s svojim premoženjem in svojim rezervnim zakladom, kateri znaša sedaj nad 200.000 K. Mestna hranilnica V Radovljici naje naj* večjo varnost za hranilne vloge Bed vsemi dragimi denarnimi savodl na Gorenjskem, lato nalagajo c. kr. sodnljo is drugi e. kr. uradi vse vloge od nedaletnlh otrok in drago denarje le pri tej mostni hranilnicL — Kdor želi iz drugega denarnega zavoda prenesti denar v Mestno hranilnico v Radovljici, izroči naj ji le vložno knjižico, da se obrestovanje ne pretrga, dvig preskrbi hranilnica sama. Kdor želi pri Mestni hranilnici v Radovljici nalagati denar po pošti brezplačno, zahteva naj pri hranilnici poštne po« ložnice, katere so vsakemu na razpolago. — Posojila na zemljišča dovoljuje proti 5% obreatovanju na amortizacijsko dobo, katero si lahko vsak dolžnik sam določi, namreč proti vračilu na 14, 16Vj, 1975, 25 ali 36 let, izjemoma tudi na 50 let Tako vračilo je za vsakega dolžnika zelo ugodno, ker poplača napravljeni dolg z malimi odplačili mimogrede z obrestmi. Kdor si izposodi drugod recimo 300 K s 6% obrestmi, plača zanje v 36 letih 648 K golih obresti, ostane torej če vedno 300 K dolžan. Dolžnik Mestne hranilnice v Radovljici se pa dolga docela iinebi, dasl plača v celej dobi še sa 9*' v manj. Nadalje dovoljuje tudi posojila na menice in proti zastavi vrednostnih papirjev. Tudi za posojila je Mestna hranitnica v Radovljici prvi zavod na Gorenjskem. Kdor želi najeti posojilo ali dobiti kaka druga pojasnila, zglasi naj se v hranilnični pisarni nasproti e. kr. okrajne sodnije, kjer se uraduje vsak dan od pol 9. do 12. ure dopoldne in "od pol 3. do 5. ure popoldne razun v nedeljah in praznikih.
Je prvi najvarnejši In največji zavod za nalaganje denarja
s
ISA X
Ravnateljstvo Mestne hranilnice v Radovljici«
Hranilne vloge
s« obrwstujejo po 5 odstotkov. ir.daju hran Inih znamk.
jWjtr. hriailia, Kreditna is stafbroa tfrsžba
rcg. Tadruga % ora. potojtrora.
Centrala Dunaj, t. ThaobaMgaaae 4. -
Uradna trontrofa.
Domado hranllnloe
se dobe zastoaj.     103 52—14
s posebnim vhodom za dva gospoda se odda na brano in stanovanje. igi i—4
i lin
5flOO
notarsko over. izpričeval zdravnikov in privatnikov dokazuje, da odstranjujejo
Kalserjeve   r»8 24-15 prsne karamele
a trenil jelkami
• kašelj s
hrapavost, sasliseuott. katar, krčeviti in hripavi kaielj najbolje. Zavoj 20 in 40 vin. :: Doza 60 vin. Dobi se v lekarni v Tržfčn.
Gams mm m . Tonnies
v Ljubljani {£
10
tovarna za stroje, železo in koviaolivarna priporoča kot posebnost sage in vse atroje za obdelovanje lesa. Francis • turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Motorje za bencin in surovo olje, najcenejša gonilna sila.
Moli Več!
ne menjam z mojim milom, odkar imam v rabi Bergmannove «Steckenpferd»-li-lijino mlečno milo (Znamka «Steckenpferd») od tvrdke Bergmann in Ko.. Tešin ob L., ker je edino to milo najboj učinkujoče vseh inedi-cinalnih mil proti solnčnim pegam, kakor tudi v dosego lepega, mehkega in nežnega ta in ta. Komad po 80 vin. se dobi po vseh lekarnah, drogerijah in trgovinah s parfimerijami i. t. d.
55 40-22
Hotel Tratnik
»Zlata kaplja" Ljubljana, sv. r«fra c«ata it. 27
v bllilnl kolodvora,  m 105
S)S)M
Ljubljanske Benetke {
^ "m* nlinclno priporoča
Karol Pola|nair9 lasititk kavarne »Prešeren" o LfnbfjanL
Loterijska srečka dne 2 julija t. 1. Trst    26   47   6   31 55
JYaroci si
kuJjarsfo knjigo, da se ne le naučiš pekaiete pravilno kuhati, tenjveč da tudi izveš, na kolibo različnih načinov se dajo priprav/fati. pošlje ti jo brezplačno frva kranjska tovarna testenin v JI.
Jjistrici. 72 3-3
Zlite $VftiRJc:Bcr!iD, Pariz, Vi itd.
Najboljše kozmetično
ZObOčlstilno sredstvo
Jzdehvate/J
0. Seydt
¡ana, Spttaf.~S(ritat.u/. 7
I  Kdor rabi
dobre in pristnobarvne oefire, lanene in bombažaste kanafiae, inlef, platno, kriset, brl-aa£e, blago aai dame in gospode, maniaatr, raboe in druge tkanine, naj se obrne na krščansko tvrdko
Jaroslav
roSna tkalnica
v Bistrem 23
uri Novem mestu taca Atetavl (ČeSko).
Vzorci se pošiljajo zastonj in franko. Tudi pošiljam 40 metrov ostankov 3 do 12 metrov dolgih za 16 K, I. kvaliteta za 20 K po povzetju franko. Od ostankov se ne pošilja vzorce?.     159 8-2
AIIMMAaMal&Al
Proizvajanje
spirituoz
kot prosta obrt, kakor tudi
Izdelooanie brezalkoholnih osoelnloCih pllač.
jako donosno in sposobno za razširjenje, lahko vpelje v vsakem kraju reno-mirana tvornica S proizvajanjem in razpečavanjem se lahko prične takoj. Jamči se za izdelke prve vrste in brezhibno proizvajanje vseh pijač, tudi specialitet brez konkurence. Izurjen strokovnjak se pošlje v svrho informacij in za proizvajanje brezplačno. Ozira se Samo na resne ponudbe. Ponudbe pod šifro »Špirituosen 83857" na anončno ekapedieijo M. Dukee
Naebf. Dunaj
131 10—8
i
S
Lepe zračne toke. :: Električna luč. Prignane fina kakteja.:: Iiborne pijače. Niike cene. :: Lepi restavracijski prostori in povsem na novo urejen velik senčnat vrt*
Vsako sredo pri ugodnem vri velik
■
Matija Ažman
nasproti   klobučarja Ovcfaka
naznanja slavnemu občinstva, da Je prevzel obrt Mihaela £»antarfia v Kranju
war za izdelovanje mrtvaških krst
ker je kila hiša onega prodana. »2 <?_ 15
Krste se dobe vsakomtae in po najnižjih cenah.
aj^allSEl^
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Delniška glavnica K 3,000.000 K.        Stritarjeva lllloa Št6V. 2 Rezervni iond K 400.000.
......... Podružnice v Spljeta, Celovcu, Trstu in Sarajevu.       szEEEsaEssasasESE 7352-18
Sprejema vloge nt knjižice in tekoči račun        Jj_ II 0| Kupuje in prodaja srečke in vrednostne pa-
ter Jih obrestuje od dne vloge po čistita
\2¡ O
pirje vseh vrst po dnevnem kurzu.
«INGER
šivalni stroji
za ose le mogoče ši~ ::   natiie namene, z
Dobe se v vsi h uafiih prodajalnah.
SINCER C6., akcijska družba šivalnih strojev. 1,42,7
Podružnice povaod. Podružnice povsod.
KranI It. 55, nasproti c lir. poŠte.
ii3 is-c Popravila
šivalnih strojev
se izvršujejo v nafti  ui iavnici točno in stvarno.
SINGER Co,
dein. družba živ. strojev.
Največja ia «aj«tar«-jfia trgovina a Svanmi »troji v Avstriji.
Hrani, Glavni trg 53.
Konc. zobarski atelje
ttt d«? V Kranj«
mm m ws» vb» %-*<«^^*»»i«*w^**m*»%
od sedaj nadalje samo v
5tritw>rtl »lica 7.
£jttbljani
44 52—26
Konc. zobotehnični atelje
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniika aaloga        49 52-23
Iv. Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
prlporoCa svoje najbolj priznane
šiv. stroje in kolesa
Ceniki na lahtevanja aaatonj.
Glinaste peči
147 53 4
žtetfafke, banja ia kopeli, kakor tudi kipe, vase ia druge glinaste isdelke v vsek barvah p trpežne in cene priporoča
Avgust Drelse
prva in največja tovarna poči in glinastih izdolkov v LJubljani.
mmmz
■
■ sj   Električna gonilna ali*,   m ■
Miril oljiatib barV, taiga ii flrmcia
Brsta Cbcris
crkoslikarja, laJdrsurja, stavbena in pohištvena pleskarja
fiffftftfteea Mikloilčasra aUoe 0, *]B0l]0B0 nasproti hot. .Union*
ustanovljeno 1842.
Telefon 164.
.61-44
DDDDúilDDOQ
Josip Pogačnik v Radovljici
■1 1 '    ■' krojaški mojster
Odlikovan 1909 na razstavah v Londonu in v Parizu s prvi« darilom: častno diplomo, velikim zlatim častnim križcem in veUke zlato kolajno
priporoča cenjenemu občinstvu
svojo delavnico v izdelovanje vseh vrst
oblek za gospode,  uradniških uniform,
salonskih, taristovskih in lovskih oblek
ter ogrinjal.
Vedno bogata zaloga angleškega,, francoskega in bmskega sukna. — Naročila s« isvrsojtjo po najnovejšem kroju točno in oeao ter s« sprejemajo popravila.
Specijaiist v izdelovalo Inkov li salotskik sokeel.
Zajamčena je vestna itvrJitev naročenega dela natančno po meri in izbranem kroju ter po tebi naročnika. — Kdor ai želi nabaviti elegantne, fine, obenem trpežne in vsem zahtevam ustrezajoče obleke, naroči si jih naj pri tej tvrdki in postal bo stalen naročnik. 82 52—1 8
209 52-46
Največja trgovina m Eofgijsbm.
Rudolf Rus
orar v Kranju
Največja zaloga ur, zlatnine in srebrnlue. Ceniki poštnine pr.sti. Pozor!
Zaloga gramoionov najnovejšega sistema   :: Plošče najlepših slovenskih komadov.
Ustanovljeno teti 1885.
Vina
štajerska, dolenjska, goriška, vipavska, istrijanska, dalmatinska, jamčeno pristna
■
ponuja po skrajno nizkih cenah zadruga
282 52-32
Agro-Merkur
r. z. z o. z. v Ljubljani.
Martinova oesta SO 9   £amm Martinova oesta 20
Postajališče električne cestne mef9am9w^^      železnica pri šentpeteraki cerkvi. 126—50
LJUBLJANA ::: ZalagatelJ društva c. kr. avstr. drž. uradnikov.
Bogata zaloga pohištva vsake rrs/0 v vseh oenah. Ogledala, »lik« p rase velikostih.
Popolna oprara za rile. Špeeljatlteta: QoatllnlSkl sto/l.
Pohištvo It zaleta, otroške postelje In vozički   po vsaki oenl.
liodroei It i/tos* tega omrežja, afrh čanske trata ali Uma, prta vrata vedno v zalogi.
ia spalno oobo od 180 gld, naprej. Dlvan z okraski.
Opran ta Jedilne •ote, utone, predsobo, oele garniture.
£a sodo; postelja, nočna omar ios, o-mtvalna mita, obo-ialnlk, mita, stensko oglodajo.
špeoljalftate r nevestinih balah. Voliti prostori, prh (/Mao in v I. nad-
öudorlto pomni ta hotele, vilo In ta lotovlšba 62 glt
v r i i i »
Jf 18 1 i   U srnini 9     *JW© *• "-i*-   * p I .H»     "    as   *j       ;t«j(   « Jfcr  11    8>/ <"V»'»r—T"
f Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in »| a i a» 21 ga ^l{ff!lf]« I*JublJaM |spohištvene oprave, spominki iz marmorja, gra- fllUjAljM  VVUHll%li Kolodvorska ni ta ali sijenita, apno živo in ugašeno še dobi pri kamenankem mojstru = ulica =*
MCI. .) I i l!lJj,i;ni!;ill i!!! nMnlH'^!! <     1' I i 1
n<pw  prva tovarna
E
naznanja s tem p. občinstvu, da je njen dcstilat za mesto IraiJ, Skofjo Loka ia Trsič pri gosp
F. Mizi i Kraji
depozitiraia, ter ima izključno samoprodajo le tvrdka Dolenz. Steklenice ia pokušajo so po 40 tik. in se dobijo pri g, Dolenzu.
ssjasHassssssassassasHassassa
VtUtaBjUa
Edini
H,i1taamZdrauriISkl ZUVUtetasnanl .*.
l\rilii|ll fiioboCnih u Isti tal«, kjer je lekarna.
Umetni zobje se Izgotove v enem dnevu, popravila v nekoliko urah, začasna popravila takoj. Vsa tehnična dela oskrbuje preizkušen zobotehnik, Solidno delo.
Ordinacije vsak dan, tudi ob nedeljah.
220 52-44
vsake vrste po tovarniški ceni prodaja J\{
Brnim Adamič
KRANJ :: Olavnl trg.
i—
—i--,---—i--j-
kupuje v vsaki množini beljaška tovarna sadnih konserv
j)r. Cnst Xa«9f, Belja* (Viliicb).
Zaboje za napolnitev se dopošije vsakemu, četudi ni množine. 156 10-3
JOS. WEIBL
Oltajte In priporočajte I
J. Spreitaerjev aaslednik
LJUBLJANA,
Hlomftkova    tali o a &t.
stiTliio-nitio U koastrakcllsko kllečaviiearstro.
Žično o mre*je na stroj, ograje na mlro dvoru, obmejno omrežje, tesna vrata, balkoni, verande, stolpne krile, Štedilnike i. t. d
Špecijaliteta: 83 52 17
valj ioni zastori (Kollbalken).
-----—
■'Tj.
mm ■
ne in
Poljudna zbirka- prav po-1 trebnlh, poučnih tn aktu-elnlh spisov za slovensko 1 1 uu muzi    ljudstvo. Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto.
L snopič: Cerkvene pristojbine ali štolnlna z dodatkom Kako se določa kongrua?
2. snopič: Kako naj sipa opro
druge važnejše določbe glede vojaške dolžnosti.
3. snopič: HALLEYJEV KOMET (REPATflŽA)
4. snopič: Blra, kongrua in cerkvena konkurenca
5 snopič: Štiri črtice, namreč Nekaj Iz življenja fajmoštra Božidarja Kozamernlka. — Kako dclgrep Je ime! pes svetopisemskega i"obi e — V nebesih. — Konec sveta In sedeiza .nebeško kraljestvo"
Cena vsakemu snopiču 30 v, 4 snopiči skupaj i K.
IflhlVS v za]ožni tiskarni Iv. Pr. Lampret v eUbllfl 06 Kranju ter v knjigarnah in trafikah
POSOJILNICA V RADOVLJICI
Beaorvna, naklada lanaia;
i
brez odbitka rentaega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje.
Posojila
se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5 74% ali z i V« amortizacijo, na menice pa po 6% :: Eskomp-tirajo se tudi trgovske menice.
registrovana sadruga i OMeJeni* poroštvom
s podnižiilco na Jesenicah
sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po
Ban&rni promet ▼ lata 1908:
i- *
Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga.
Uraduje se v centrali in
v podružnici Wmf~ vsak dan ^jnoj od 8.—12. ure dopoldne
in od
2.—6. ure pop. tsvsemši
nedelje in prasnile.
Poštno branilnični račun centrale št. 45.867.
Podružnice na Jesenicah št. 75.599.
1««
192 62-49
myi"*.....*......■    ■   I     i........1
Lastnine in usek J>. Pr. Lanefeta v Kftaju,
•Gorenjca*.
Oflfovorni nrodoik Miroslav A rebro ti«.