PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 46 (13.876) Trst, torek, 26. februarja 1991 Zaradi hude finančne kvize napovedan množičen odpust uslužbencev Naš dnevnik mora živeti! Današnji Primorski dnevnik izhaja v skrčeni obliki in z dramatičnim na-slovom, ki opozarja na hudo ogroženost časopisa, a mu obenem zavestno zoli nakazati tudi perspektivo in prihodnost. , Sporočilo direkcije Založništva Iraškega tiska nakazuje vse vzroke "rtze, ki je zajela podjetje in ki bi lah-*o ogrozila njegov sam obstoj - in z hjirn tudi obstoj Primorskega dnevnico - če ne bi bilo odločnega, dasirav-n° zelo bolečega ukrepanja. Kriza, ki zajela Založništvo tržaškega tiska ?e Predvsem posledica zunanjih delovnikov, ki niso bili odvisni od volje Predvsem pa ne od strokovnosti direkcije podjetja: splet italijanskih in roednarodnih okoliščin je oblikoval Pogoje, v katerih komercialni oddelki ~rT, kljub prizadevanjem, niso bili v 'On/u ustvariti zadostnih sredstev za Cr>tje izgub časopisa. Država je sicer Podprla Primorski dnevnik s sredstvi, 1 so predvidena za pomoč založniški oejavnosti, toda zamuda pri izplače-onju je delno izničila učinkovitost Podpore. Primorski dnevnik je bil od samega ostanka poseben časopis v kontek-Jo italijanske založniške stvarnosti, ^jiegov krog bralcev je bil in je še ,erlno po sili razmer omejen, ker je Osopis namenjen predvsem slovenji narodnostni skupnosti v Italiji, ki j Poleg določenega števila bralcev v Joveniji, glavni uporabnik tega časo-p,sa. v več kot 45 letih izhajanja hevnika je zato Založništvo tržaške-bska moralo napeti vse sile, da je jdotovilo zadostna sredstva za izda-L.nie časopisa, novinarji in vsi ostali, j1 so časopis soustvarjali, pa so mora-. krepko žrtvovati, da je bil Primorski jtevnik vsakodnevni obveščevalec ^venskega človeka v Italiji. Kljub j0iestranskim naporom je narašča-i/e graškov tolikšno (dviga se pač po jlijanskem standardu), da je ob do-jtnem spletu nepredvidenih in ne-j^dvidljivih okoliščin, ki jih nakazu-r^sPoročilo direkcije podjetja, okrnilo ^dltate sanacijskega načrta izpred primorski dnevnik je med sloven-q lrni bralci v Italiji že tako razširjen, jj, število kupcev in naročnikov, ki bi p0 tohko še pridobil, ne bi bistveno ^Pravilo linančnega stanja časopisa, jrnorski dnevnik je torej obsojen na ^ da je in bo najbrž tudi ostal časo-Ts Pasivno linančno bilanco. Iliri0 50 stvorna dejstva. Ob tem pa je (ig.1 dejstvo, da je časopis kot glasnik ig r°dnostne skupnosti, povezovalec ^ spodbujevalec nujno sredstvo za s,?0) in rast celotne manjšine. Ob-hjJ ‘n razvoj časopisa je sestavni del v j,Q sfovenske narodnostne skupnosti Chji za lastne pravice in zato, da thpl. v tej družbi zagotovljena per-fktiva življenja in rasti. sitg je - kot dejansko je - sloven-'4, narodnostna skupnost sestavni 9q(.e družbe, katero vsestransko bo-Ojfg ‘s svojim gospodarskim, kultur-Dfe.ln družbenim delom, mora biti % ‘Vetje in razvoj Primorskega «tVo n‘ha problem celotne družbene % rnhost‘- Doslej je Primorski dnev-\n0nranjala pri življenju slovenska 0°' ki sedaj očitno tolikšnega bil^na ne zmore več sama. Zato bi >nk[.aolžnost celotne družbe, da dnev-»Odj Poskoči na pomoč. Direkcija ‘n vodstvo časopisa sja še bilfr^n svoja prizadevanja za senzi-političnih sil za problem V orskega dnevnika. Mimo vsakr-'t‘rq: nastali položaj interpretirati ^ $e tisti, ki imajo javne odgovorno® ^pik morajo z nami zavedati, da ie ?s^o za osnovno in nezamenljivo sre1/llpn°5tl' življenje naše narodnostne s" Aj jaV' To mora biti konkretna skrb v ten nih oblasti, pri katerih bo tre stjo na' dneh nastopiti ustrezno z resn v0cF stalega položaja, in to t®"1? nci, k1 stvom podjetja, kot z usluz jim gre vsa solidarnost. :o PAHOR ®£oe£ i, v katerem se je :ržaškega tiska in z J0 zaskr' dnevnik, izražam v v gjed . slovenskih social dn®v kšna bo nacialiI\ia.^vija izda^_ iano je, da na , vnika za manjšino vsaKe®._ laporov, kakor je bi bil0 z človeku jasno, dnev®k. naše skupnosti b z soCiah® a 3 rafoSe^ust, obe-larjamo, da se mo« jaVnost zenska kot ^primors*6^. “ ‘lovilo Kdaj deželni obmejni velesejem? Predsednik Velesejemske ustanove v Vidmu Sante Biasutti je prišel do zamisli, naj bi vpeljali deželni velesejem z okni, ali bolje, z vrati, odprtimi na evropski vzhod. Toda brez vsakega "kampa-nilizma", je dodal. S tem je hotel Posvariti, da bi se bilo treba izogniti kakršnemu koli zagovarjanju ožjih, lokalističnih interesov: odgovorni v tej ali oni pokrajini naj si nikar že vnaprej ne skočijo v lase, češ, velesejem mora biti na niojih tleh. Je pa obenem elegantno dodal: »Povsem razumljivo je, da bi bilo treba pri izbiri sedeža Upoštevati naravne trgovske nagnjenosti in dane strukture, v tem Pogledu pa se zadeva omeji kajpak na Videm in Pordenon, kjer je ' med drugim - gospodarski donos zadovoljiv.« Sante Biasutti, splošno znan kot dokaj dinamičen mož, je dregnil Potemtakem v sršenje gnezdo, kajti od takšne sejemske priredit-ve bi imeli očitno kar največ njeni gostitelji z območjem, kjer bi se °dvijala, in z vsem bližnjim zaledjem. Njegove zamisli pa nikakor Ue gre kar apriorno zavreči. Že več let se vztrajno (in sredi pole-Uiik) govori, da nima čisto nobe-Uega smisla prirejati veliko sej-Uiov; če pa jih že mora toliko biti, Potem naj si ne bodo podobni, naj Ue bodo to splošni velesejmi, naj ne spominjajo na kak krošnjarski semenj, naj se — skratka — strogo specializirajo, pač vsak po svoje. Tedaj bi bilo prav gotovo prostora za vse, vsakdo bi lahko imel svoj adut. Iz tega zornega kota je “iasuttijeva ideja po mnenju mno-9ih poznavalcev popolnoma v redu, saj bi imeli v Furlaniji-Julij-ski krajini končno takšen medna- Sante Biasutti roden velesejem, ki bi imel resnično izrazit deželen pečat. Ideja o deželnem "velesejmu za vzhod" je v docela koraku z evropsko uro, pomembno je le, da bi bil velesejem ustroj no in vsebinsko v skladu s stvarnostjo vseh štirih pokrajin, ki sestavljajo Furlanijo-Julij-sko krajino, od Miljskih hribov pa tja do Trbiža, da bi na njem prišle do izraza vse temeljne značilnosti proizvodnih in storitvenih zmožnosti vsake posebej. Na takšnem velesejmu bi lahko tudi reklamizirali druge sejme v deželi, seveda, kakor rečeno, specializirane. Predsednik Videmske velesejemske ustanove ima povsem razumljive težave, vendar (če se ne motimo) ne toliko zaradi "kam-panilističnih" odklonov (ki vsekakor so), kolikor zaradi nepripravljenosti ljudi in ustanov na novost kot tako. Ostali so še zmeraj pri tem, da je potrebno velesejemsko dejavnost zgolj "racionalizirati", bolje uskladiti, medtem ko je Biasutti naredil daljši korak in jih na ta način, kakor pravijo nogometaši, predriblal. Seveda se je predlagatelj, preden je prišel s to idejo na dan, temeljito posvetoval s strokovnjaki, ki so načelno soglašali, v isti sapi pa zamisel tudi zavračali, češ da zahteva prevelike spremembe. Toda večje spremembe od tistih, ki so nastale v zadnjih časih v vzhodnem oziroma srednjem delu evropske celine, si je težko zamisliti: vse se je družbeno-politično prekucnilo, pa naj ne bi bili tedaj sposobni kakšne večje spremembe tudi pri nas? Finančni problem bi bil nemara zanemarljiv - izkoristiti bi se dalo morda zakon o obmejnih območjih - potrebna je samo prava, dobra volja. Biasuttijeva zamisel ni pravzaprav nič drugega kakor sorodna inačica velikega "obmejnega velesejma", kakršnega nakazuje že študija, ki so jo izpeljali strokovni raziskovalci na bolonjski Univerzi po naročilu ustanove Aefim. Biasutti je resda dal razumeti, da bi bila Videm ali Pordenon najprik-ladnejša, in še bolj, da bi bil najprimernejši pravzaprav Videm -ker razpolaga s kongresnim centrom s tisočimi sedeži, ker bodo tod zgradili nov, ultramoderen ustrezen hotel, ker je tu "evrooken-ce" Trgovinske zbornice in ker bo v bližnjem Malborghettu zrastel telematičen center; gre za struktu- re, ki bodo kot nalašč za takšen velesejem. Je pa obenem naglasil, da se v mentaliteti deželanov še ni dovolj vkoreninila zavest, da ne more ostati koncept storitvenega okolja prostorsko omejen, ampak ga je potrebno raztegniti, poleg na vso deželno, še na mnogo širšo meddeželno in medregijsko razsežnost, ki bi zaobjemala torej še Veneto, Slovenijo in kajpada evropski vzhod kot takšen. Novi velesejem naj ne bi bil po zamisli Santeja Biasuttija samo prostor, kjer zgolj kupuješ blago, ampak tudi in predvsem središče, kjer s pomočjo telematičnega omrežja dobiš že v realnem času, torej v par minutah, podatke o proizvodnji v Jugoslaviji ali na Madžarskem in Češkoslovaškem in na podlagi teh podatkov kar tu sklepaš pogodbe. F. DRAGO GAŠPERLIN Z letalom v sindikat Južnotirolska sindikalna organizacija kovinarjev FIOM/MAV, ki deluje v sklopu največjega italijanskega sindikata CGIL in ima v teh krajih dvojezičen, italijan-sko-nemški naziv, si je omislila zares svojevrsten način, kako privabiti čimveč novih članov. Sporazumno z bocenskim aeroklubom bo na lastne stroške omogočila tričetrturen polet nad Bocnom in bližnjimi dolomitskimi vrhovi "svežim pridobitvam": enaindvajsetim članom, ki so obnovili članarino, poleg njim pa še drugim šestim kovinarjem in sicer takšnim, ki so se v tem času prvič včlanili v ta sindikat. Teh šest bodo določili s pomočjo žreba, ki ga bodo izpeljali kompjutersko. V sindikat FIOM/MAV je vpisanih trenutno 1.300 delavcev, ki pripadajo vsem trem krajevnim jezikovnim skupnostim. Problem: predčasno v pokoj ali pa v dopolnilno blagajno Kaj imate rajši, če ste v službi na prepihu? Da vas predčasno upokojijo ali pa vpišejo v dopolnilno blagajno? O tem se zadnje čase veliko govori, saj se sindikati in Confindustria pripravljajo na trda pogajanja, ki bodo junija in na katerih bi morali postaviti na nove temelje medsebojne odnose in tudi korenito spremeniti nekatere pogajalske osnove. Podtajnik v vladnem predsedstvu je te dni dejal, kot se gotovo spominjate, da ni več denarja za predčasno upokojevanje. Predsednik senatne komisije za delo Gino Giugni pa je včeraj opozoril sindikaliste, da je dopolnilna blagajna vendarle boljša od "socialnih amortizerjev", kot sta, denimo, doklada za "mobilnost" osebja in ravno "izjemno draga ter neproduktivna" upokojitev pred časom. Giugni je mnenja, tako kot sicer tudi marsikateri sindikalist, da predčasno upokojeni človek potem spet poprime za delo kje drugje in na ta način onemogoči zaposlitev mlademu človeku. Hkrati pa Giugni obsoja doklado o mobilnosti (premičnosti delavca v sklopu enega in istega podjetja oziroma združbe tovarn), češ da zainteresirani lahko spet dobi službo — čeprav v drugačni obliki — v istem podjetju, kjer je že delal. Izberite! r današnji televizijski in radijski sporedi II * ■ RAI 1 , cora Harry J 00 Jutranji dnevn ‘■05 Nan.: Cuori se ■40 Variete: Occt , glietto ‘■55 Vreme in krati ,^■05 Variete: Piace 4-3o Dnevnik 4.00 Kvarkov svet: 4.30 Kronika motor ,/■00 Sodobni umeti ■00 Otroški varie' }®00 ’-55 c05 l845 'Is, S“evnlk ‘0 Odprtje Mozartovega leta: Uvertura Don Gio-vannija (dir. Zubin 5q°° Dnevnik in vreme N5 Mezzanotte e dintorni azzurro Mladinska oddaja: Big! Iz parlamenta in vesti Aktualno: Italia ore 6 TV film: La moglie di Boogedy (pust., ZDA 1987, i. Richard Masur) Almanah in vreme Dnevnik Tednik: TG 1 - Sette Variete: Raimondo e le 0TO Dok.: Lega del filo d'oro RA» 2_______________ 7.00 Risanke in variete 8.30 Nanizanka: La famiglia Drombusch 9.30 Aktualno: Radio anchlo 10.20 Španščina in nemščina 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih *■ 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Beautiful, 14.15 Ouando si ama 15.10 Variete: Detto tra noi 16.15 Variete: La TV degli animali 17.00 Kratke vesti 17.10 Videocomic 17.45 Nan.: Punky Brewster 18.10 Novosti: Casablanca 18.20 Šport in Rock cafe 18.45 Nanizanka: Hunter 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Film: Hit List - II primo della lista (krim., ZDA 1988, r. William Lustig, i. Jan-Michael Vincent, Leo Rossi) 22.10 Nanizanka: LTspettore Sarti - Uriindagine spe-ciale 23.15 Dnevnik, Pegaz, Dosje 0.20 Film: Mezzo dollaro d’- argento (vestern, ZDA 1986, r. Paul Landres, i. Russ Tamblyn) ^ RAI 3 | 11.40 Hokej na kotalkah 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Krožek ob 12. (2. del) 15.30 Šport: mednarodni kolesarski teden na Siciliji, 16.00 EP v ameriškem nogometu, Francij a-Ita-lija (povz.) 16.15 SP v smučanju: moški slalom 16.40 Odprti prostor 17.00 Drobci 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.40 Vita da strega - L’-allegria di Endpra 18.05 Dok. oddaja: Geo 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 18.55 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 BlobCartoon 20.00 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato 20.30 Aktualno: Telefone giallo 22.45 Nočni dnevnik 23.30 Film: I sacrificati di Ba-taan (vojni, ZDA 1945, r. J.Ford, i. John Wayne, Robert Montgomery) [ TV Slovenija 1 j 9.00 Spored za otroke: Zgodbe iz školjke 10.00 Šolska TV. Dokumentarca Rab, 10.30 Zemljepisne posebnosti 11.25 Tečaj angleščine 11.50 Oddaja o športu: Sedma steza 12.20 Osmi dan 13.05 Video strani 15.05 Tečaj angleščine (pon.) 15.30 Sova (pon.) 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Šolska TV. Zemljepisne posebnosti (pon.) 18.05 Spored za otroke: nanizanka Novinarske zgodbe - Športno poročilo, 18.15 kratki film Moč ljubezni 19.00 Risanka in TV okno 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Včerajšnje sanje (Peter Gibbs, r. lan Sharp, 1. del) 20.55 Novosti založb 21.05 Glasba: Jazz festival v Montreauxu 22.10 Dnevnik in vreme 22.30 Nočni program Sova, vmes nanizanki To ni služba za ženske in Lo-vejoy 8 —OAMALE s___________ 5'^ Nan.: La famiglia Brady ' ® Tilm: La moglie scono-sciuta (kom., ZDA 1959, r. Raoul Walsh, i. Sal Mi-10.2, 2eo) 1].; Rubrika: Gente comune a Kviza: II pranzo e servito, ^.35 Tris (-anale5News u Kviza. o.K. II prezzo e 9iusto!, 14.20 II gioco del-'S.On keoppie ^Ktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.30 Ti amo... parliamone Dtroški variete: Bim l8.u {‘‘un bam in risanke ^•40 /Janizanka: I Robinson '8,4s kanale 5 News Kviza: Gioco dei 9, 19.35 ^O.u Jra moglie e marito Radio Londra ?0'40 ^hiscia la notizia variete: Bellezze sulla 22.40 2eve'finale . °sebna oddaja o filmu 23jq y,olere volare ariete: Maurizio Co-(0tanz° Show, vmes '■l5 C4-00) Canale 5 News 1.30 fV^ia la notizia Nan.: Marcus Welby, ■30 Operazione ladro RETE 4 I [ ITALIA 1 ODEON 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 8.45 Cosi gira il mondo, 9.15 Senorita Andrea, 9.45 Per Elisa, 10.45 Senora, 11.45 Topa-zio 12.45 Variete: Buon pomerig-gio (vodi Patrizia Rosset- h) 12.50 Nadaljevanke: Ribelie, 13.45 Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.25 Kviz: Čari genitori 19.00 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.30 Aktualno: Linea conti-nua (vodi Rita Dalla Chiesa) 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Aktualno: Linea conti-nua (2. del) 23.00 Filmske aktualnosti: Ciak 23.45 Šport: Veliki golf 0.50 Film: Nostalgia di un amore (kom., ZDA 1986, r. Jack Fish, i. Sissy Spaček, Kevin Kline) 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: L'uomo da sei milioni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della Cali-fornia 11.45 Odprti studio 12.00 Nanizanki: T.J. Hooker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka! 15.45 Nanizanki: Compagni di scuola, 16.15 Simon & Simon 17.30 Odprti studio 18.05 Nanizanki: Mai dire si -Paura in palcoscenico, 19.00 MacGyver 20.00 Risanka: Peter Pan 20.30 Film: Delitti e profumi (krim., It. 1988, r. Vittorio Sisti, i. Jerry Cala, Lucre-zia Lante Della Rovere), vmes Odprti studio 22.35 Šport: Torkov priziv 0.05 Nanizanka: Cin Cin 0.35 Odprti studio 1.05 Nanizanki: Kung Fu, 2.05 Samurai 13.00 13.30 15.00 17.00 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 23.00 Dokumentarna oddaja: Človek in zemlja Risanke Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones Film: Capitani di ventu-ra (pust., It. 1961, r. Angelo Dorigo, i. Mario Petri) Filmske novosti Risanke Nan.: Flash Gordon Film: Šansone contro i pirati (pust., It. 1963, r. Amerigo Anton, i. Kirk Morris, Margaret Lee) Nan.: Gli inafferrabili Film: L'arbitro (kom., It. 1974, r. Luigi Filippo damico, i. Lando Buzzanca) TKIC 8.30 Nanizanka: Get Smart 9.00 Prijateljska narava 9.30 Nan.: Sceriffo Lobo 10.30 Nad.: Anarchici grazie a Dio, 11.20 Potere 12.00 Kosilo z Wilmo 12.30 Nan.: Doris Day Show 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: Violenza familiare (dram., ZDA 1978, r. Peter Werner, i. Mike Farrell) TV Koper 16.00 O zamejskem športu: 6. krog 17.00 Športni pregled 18.30 Studio 2 Koper 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes risanki 20.00 Film: La valle delborso (ZDA 1967, r. Joseph Leytes, i. Richard Egan, Peter Graves) 21.30 Nanizanka: Dottori con le ali 22.15 Loto in TVD Novice 22.30 Rubrika o športu TV Slovenija 2 16.00 Satelitski programi -poskusni prenosi 17.55 Končnica DP v hokeju na ledu: Medveščak-Olimpija (neposredni prenos iz Zagreba) 20.00 Žarišče 20.30 Žrebanje lota 20.35 Reportaža o EP v smučanju (z Rogle) 20.50 Umetniški večer o filmu: Povečava, nato eksperimentalni program Yutel 16.50 Rubrika: Ženska TV 18.10 Nanizanka: Autostop per il cielo 19.15 Variete: Ora locale 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Kviz: Ho fatto 13!!! (vodi Luciano Rispoli) 22.30 Rubrika: Crono 23.10 Nočne vesti 23.40 Glasbena oddaja: Marisa Monti 0.40 Film: Il conflitto (dram., ZDA 1973, r. J. Gold, i. Trevor Howard, Raf Val-lone) TBLBFRIULI __________ 15.00 Roza salon 16.00 Otroška oddaja 18.00 Nad.: Vite rubate 19.00 Igra:Marameo 19.30 Dnevnik 20.00 Zelena dežela 20.30 Nanizanka: AlLultimo sangue 21.30 Dok.: Veliki planet 22.30 Nočne vesti 22.45 Film: Vivere giovane (dram., 1976, r. Jacgues Rouffio, i. Isabelle Adja-ni, Jacgues Dutronc) 1.00 Nočne vesti TELE 4________________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Odprti prostor; 8.40 Coun-try club; 9.30 Ženska v ospredju; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Podobe iz sanj: Strah; 12.00 Starost danes; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: Dekliški zbor iz Ilirske Bistrice; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Aktualnosti; 16.00 Mi in glasba; 16.45 Postni govori; 17,00 Kulturna kronika; 17.10 Pesniške podobe; 17.40 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Znanja široka cesta; 8.35 Igraj kolce; 9.05 Glasba; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Človek in zdravje; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.30 Radio danes; 13.38 Do štirinajstih; 14.05 Nenavadni pogovori; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu ob 17.00; 18.05 Lahka glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Minute za; 21.05 Radijska igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Slovenski šansoni; 23.05 Literarni nokturno, nato Nočna glasba. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 19.00 Dnevnik; 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 6.05 Na današnji dan in glasba; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Dnevni pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos Radia Slovenija; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 13.15 Oddaja v živo: Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Aktualno: Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Iz kulturnega sveta; 19.30 Prenos Radia Slovenija. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Jutranji almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 9.00 Clic; 9.20 Popevka po želji; 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje: ideje in nasveti; 11.00 Glasba; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke; 14.40 Popevka; 15.00 Glasba; 16.00 Sanje o počitnicah; 17.00 Glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Prostor ža jazz; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 9.00 Glasba po željah; 16.00 Naš Kras; 17.30 Oddaja o modi: Cest la vie; 19.30 Smeh in glasba; 21.00 Nora leta. Po podatkih tržaškega statističnega urada Februarja se je inflacija zvišala za en odstotek V Trstu se je stopnja inflacije dvignila v primerjavi Z januarjem za točno en odstotek, v primerjavi s februarjem lani pa za 7 odstotkov. Podatke je kot običajno zbral občinski statistični urad, ki je nudil tudi podatke za posamezne postavke, ki jih pri računanju inflacije upoštevajo. V zadnjem mesecu so se najbolj podražili stroški za prevoz in komunikacije ( + 2,5), sledijo stroški za dobrine in storitve ( + 1,6), stroški za elektriko in goriva ( + 1,4), stroški za razne storitve (+ 0,7), stroški za prehrano (+ 0,5) in stroški za rekreacijo ( + 0,2), medtem ko so stroški za oblačila, stanovanje in zdravstvene storitve ostali nespremenjeni. Če porast življenjskih stroškov primerjamo z lanskimi podatki, ugotovimo, da so se v enem letu najbolj dvignili stroški za elektriko in gorivo ( + 15,2), sledijo stroški za razne storitve ( + 8,5), stroški za rekreacijo ( + 7,5), za oblačila ( + 6,9), za razne storitve ( + 6,4), za prevoz in komunikacije ( + 6), za stanovanje ( + 5,9) in prehrano ( + 5,8). Najmanj so- se v enem letu povišali stroški za zdravstvene storitve ( + 2,6). Na lestvici petih vzorčnih mest (Trst, Bologna, Milan, Turin in Genova) je po porastu inflacije v zadnjem mesecu naše mesto takoj za Bologno, kjer so izračunali porast 1,2 odst. Mesto drugega najdražja mesta si deli z Milanom, sledi Turin z 0,9 odst., najmanj ( + 0,8) pa se je inflacija dvignila v Genovi. Položaj je nekoliko različen, če primerjamo podatke za celo leto. V tej lestvici so se življenjski stroški najbolj dvignili v Turinu ( + 7,3) in Milanu ( + 7,1), manj v Genovi in Trstu ( + 7), najmanj pa v Bologni ( + 6,9). Če bodo podatki vzorčnih mest držali tudi za druga, se bo inflacija dvignila v februarju za povprečno en odstotek, kar naj bi indeks letne inflacije zvišalo na 6,8, torej tri točke več kot januarja, ko se je ustavila na 6,5 odstotka. Izvedenci vsekakor ugotavljajo, da je na porast življenjskih stroškov v februarju najbolj vplival sklep vlade, da poviša tarife telefona in ceno sladkorja ter kave, in seveda povišanje cene nafte, ki je vsedržavni indeks za goriva povišalo za 0,2 odstotka. V soboto zvečer v socialnem centru v Miljah Prijetno vzdušje na Prešernovi proslavi Slovencev miljske občine Izredno prijetno vzdušje je prevevalo sobotno Prešernovo proslavo društva Slovencev miljske občine, takšno, kakršno vlada med prijatelji, ko se zberejo ob pomembni priložnosti. Spored, sicer morda še preveč običajen, vendar pa prav zato izredno do-mačnosten, je hitro tekel. Po kratkem petem pozdravu domačega zbora Jadran, je predsednik društva Jurij Vodopivec v strnjenem nagovoru podal nekaj misli o Prešernu in o njegovem prepričanju o bratstvu med narodu, kajti le v popolni enakopravnosti velikih in malih narodov je mogoča suverenost vsakega naroda posebej. Nato je pozdravil še italijanske goste, med njimi občinskega odbornika Val-lona. Sledil je prisrčen nastop otrok šolskega centra in mladega harmonikarja Aleksandra Samca. Kot gostujočo skupino so Miljčani letos povabili novoustanovljeno skupino Caprys iz Zaradi skrčenega obsega današnje številke dnevnika smo bili primorani odložiti objavo poročil in fotografskega gradiva iz številnih Prešernovih proslav, ki so se odvijale v teh dneh, na kasnejši datum. Kopra, ki je zapela nekaj črnskih duhovnih pesmi. Spored je zaključil zbor Jadran z venčkom slovenskih pesmi. Preden se je številno občinstvo razšlo, se je zvrstil še niz sporočil. Predsednik se je zahvalil občini, ki je dala brezplačno na razpolago dvorano socialnega centra in se zahvalil učiteljem, za dragoceno sodelovanje, saj je od šole odvisno, če bomo še naprej prirejali Prešernove proslave. Člani zbora so povabili prisotne k sodelovanju, največ navdušenja pa je sprožilo sporočilo, da je društvo darovalo malčkom osnovne šole, ki so se odlično odrezali na olimpijadi Športne šole z zmago v igri med dvema ognjema, majčke in hlačke, da jih bo to še nadalje vzpodbujalo k uspehu-(bov) Na sliki (foto Magajna) sobotna prireditev v Miljah. Za ovrednodetenje umetniške obrti v Pentagonali V hotelu Europa pod Nabrežino se je včeraj začel petdnevni seminar o ovrednotenju tradiconalne umetniške obrti v deželah Pentagonale, ki ga prirejata italijansko zunanje ministrstvo in avstrijsko ministrstvo za zaščito okolja. Pobuda, pri kateri so sodelovali tudi osrednje ravnateljstvo za kulturne odnose, deželno odborništvo za obrništvo in deželna Ustanova za razvoj obrtništva (ESA), se uvršča v načrt, da bi v deželah Pentagonale pospešili razvoj tradicionalnega obrtništva, ki bi mladim lahko nudilo nove zaposlitvene možnosti tako v obliki malega podjetja kot kooperacije. Včerajšnjega odprtja so se poleg krajevnih predstavnikov udeležili madžarski, jugoslovanski in avstrijski ambasador. Odnosi med demokristjani in socialisti se zaostrujejo Štafet skoraj gotovo ne bo Odnosi med strankami večine, ki upravlja tržaško Občino in Pokrajino, se še dalje zaostrujejo, tako da vsak dan bolj očitno plahnijo možnosti, da bi našli upravno politično rešitev do 8. marca, ko po novem zakonu o krajevnih upravah zapade rok za izvolitev novih odborov v obeh izvoljenih telesih. Po dokaj razširjeni oceni sta štafeti, po katerih naj bi izvolili socialista za župana, predsednik Pokrajine pa naj bi postal demokristjan, postali praktično neuresničljivi, zaradi česar je pokrajinski tajnik KD Tripani predlagal, da bi pogajanja začeli znova, ne glede na stare sporazume. Socialistični senator Agnelli je vroče reagiral in obtožil KD, da "goljufa", v palači Diana pa žalitve niso kar tako pogoltnili. Spričo tako zaostrenih odnosov med glavnima partnerjema petstrankarske koalicije se je na političnem obzorju pojavila nova hipoteza, po kateri naj bi se demokristjani in socialisti odrekli vodilni vlogi v krajevnih upravah v korist manjših laičnih strank. Po tem predlogu, ki pa verjetno nima velikih možnosti uspeha, naj bi novi župan postal liberalec Trauner, Pokrajini pa naj bi predsedoval republikanec Cervesi. V tako nejasnem položaju je odpadel za včeraj napovedani sestanek petih koalicijskih strank (KD, PSI, PSDI, PRI in PLI) s Slovensko skupnostjo, ki pa bi moral biti na sporedu še ta teden. Časovni roki pa so seveda vedno tesnejši, senca predčasnih volitev pa vedno bolj grozeča. Na političnem področju gre zabeležiti tudi sinočnjo skupščino Gibanja za obnovo komunistične prisotnosti, ki je bila v Miljah. Pod predsedstvom sen. Gerbčeve je imel uvodno poročilo posl. Cuffaro. Glede komponente demokratičnih komunistov v DSL, o kateri smo poročali v nedeljo, pa smo dolžni bralcem pojasnilo. Med njenimi pristaši je tudi Sofija Sirk por. Sedmak, ne pa Sonja Sirk, kot je pomotoma pisalo v tiskovnem poročilu, ki smo ga prejeli v redakcijo. Preiskovalci menijo, da je bil ogenj namerno podtaknjen Požar, v katerem je v noči med nedeljo in ponedeljkom zgorelo okrog 30 kubičnih metrov kerosina v skladišču podjetja Slataper na Krmenki v dolinski občini, je bil po vsej verjetnosti namerno podtaknjen. Tako menijo preiskovalci, ki pa vsekakor izključujejo, da bi šlo za teroristično dejanje. Požar je izbruhnil v nedeljo natanko opolnoči. Skladišče podjetja Slataper se nahaja na Krmenki št. 331, se pravi na obljudenem območju, tako da so ga takoj opazili ljudje, ki stanujejo v soseščini. Kljub takojšnjemu prihodu gasilcev je v ognju v kratkem času zgorelo vseh 1.500 20-litrskih plastičnih zavojnikov kerozina, ki so bili razmeščeni na odprtem. Plameni so poleg tega uničiči lopo, avtomobil in avto-cisterno podjetja ter še avtomobil, ki je bil ustavljen zunaj skladišča, hudo pa so oplazili tudi glavno poslopje podjetja. K sreči se niso razširili še na bližnji rezervoar olja, saj bi to lahko povzročilo eksplozijo z izredno hudimi posledicami. Da se je nekaj hudega zgodilo, je prvi opazil neki sosed, ki je zagledal v skladišču plamene takoj potem ko je zaslišal pok. Na njegov poziv so takoj prišli agenti letečega oddelka in karabinjerji ter seveda še prej gasilci. Slednjih je bilo skoraj 30, prihiteli pa so iz Trsta in iz Milj s 3 cisternami in s pomožnim vozilom. Plameni so se dvignili več desetin metrov visoko in priklicali ljudi od blizu in daleč. Gasilci so iz previdnosti ukazali najbliž-njim sosedom, naj zapustijo svoje domove. Najhujše je šlo mimo že pred 2. uro, a gasilci so delali na pogorišču dp 4.40. Poveljeval jim je pokrajinski poveljnik Alessandro Cresci, med delom pa se jih je 6 tudi lažje opeklo. Po zdravniško pomoč so se zatekli v kati-narsko bolnišnico, v kateri so jim ugotovili opekline 1. in 2. stopnje po obrazih, rokah in nogah. Okrevali naj bi v 5 do 10 dneh. Vzroke požara preiskujejo gasilci in policijski agenti. Preiskovalci se nagibajo k mnenju, da je bil ogenj namerno podtaknjen, saj so med drugim ugotovili, da je električna napeljava normalno delovala. Omeniti velja, da skladišče redno nadzorujejo čuvaji, ki ga pregledujejo vsako drugo uro. Požar naj bi se vnel takoj po njihovem zadnjem obhodu nekaj pred polnočjo. Ob izbruhu požara so mnogi takoj pomislili na teroristični atentat, ki je pred dvajsetimi leti prizadel naftne rezervoarje SIOT v bližnjih Žavljah. Toda preiskovalci izključujejo možnost, da bi tokrat šlo za teroristično dejanje. Na sliki (foto Cetin): plameni se dvigajo nad skladiščem kerozina. Karabinjerji prijeli Jugoslovana ki je razpečeval zelo čist heroin Tržaški karabinjerji so v petek aretirali še enega razpečevalca, ki je tržaškim narkomanom prodajal posebno čist heroin, torej mamilo, zaradi katerega je samo v prvih dveh mesecih umrlo letos v našem mestu pet mladih. _Gre za 34-letne-ga jugoslovanskega državljana Željka Sosiča, ki je imel pri sebi dva zavojčka droge: v prvem je bilo 3,5 gramov zelo čistega heroina tipa brown sugar, v drugem pa 23 gramov istega, a že pomešanega heroina. Karabinerji so ga zasačili v Ulici della Guardia, kjer je čakal na narkomane. Z razpečevanjem mamila bi Sosič, ki je izjavil, da je po poklicu slikar, zaslužil 5 milijonov lir. Karabinjerji so ga prijavili zaradi posesti in razpečevanja mamil, na proces po hitrem postopku pa bo čakal v koronejskem zaporu. Sosičeva prisotnost v Trstu in tip mamila, ki ga je imel pri sebi, sta jasen dokaz, da se iz Jugoslavije steka v naše mesto in nato verjetno tudi v druge kraje dežele, kjer so letos zabeležili tri primere smrti zaradi prekomerne doze vbrizganega heroina, posebno nevarno mamilo. Zanj je značilna zelo visoka količina čistega heroina, ki ima na narkomane, vajene na znatno nižje doze, smrtne učinke. Tri mlade Jugoslovane so konec lanskega leta aretirali policijski agenti v Starem mestu, karabinjerji pa so 9. januarja že aretirali Gabriello Suban in sicer na njenem domu pri Sv. Ivanu, 14. januarja pa so zasačili še Čira lanira in Franca Folija, ki sta nameravala prodati tržaškim narkomanom šest gramov heroina. Pod pogoriščem zapuščene hiše v Miljah našli truplo klošarja Najhujše slutnje so se izkazale za resnične. Pod pogoriščem zapuščene hiše v Ul. dei Mulini 15 v Miljah so gasilci v nedeljo zjutraj našli posmrtne ostanke 67-letne-ga klošarja Luciana Mercandela, tako kot so se zbali že v soboto zvečer, ko so pogasili plamene. Klošar je namreč »stanoval« že dolgo let v zapuščeni hiši, ki je last arh. Luciana Canarutta, a ki je bila zapuščena, ker milj-ska občina namerava razširiti bližnji stadion vse do nje. V dobršni meri zoglenelo Mercandelovo truplo so gasilci našli v kotu, v katerega se je po vsej verjetnosti sam zatekel pred plameni. Prav gotovo je ogenj nehote zanetil s cigaretnim ogorkom sam nesrečnež, saj so ob njem našli več zavojčkov cigaret in vžigalnike. Poudariti velja, da je Luciano Mercandel živel osamljeno čudaško življenje, odkar je pred kakimi 20 leti bil hudo ranjen v prometni nesreči. Rejci pedočev za preverjanje škodljivosti školjk Včeraj so se srečali predstavniki itaij' janskih združenj rejcev školjk in pr®^.' sednik Pokrajine Trst Dario Crozzoh Govorili so o perečem vprašanju v p°' krajini, ki je nastalo potem, ko so zarao toksin prepovedali prodajo pedočev. V tržaški pokrajini živi od reje pedO' čev kar 250 družin, ki so se po prepoved1 prodaje znašle v izjemno težkempoloza" ju. Predstavniki rejcev so predsednik Pokrajine obrazložili svoja stališča in °d. ločno zagovarjali mnenje, da so pedoC. na Tržaškem zdravi in da niso škodljlV^ Toksina, ki naj bi jo povzročale alg6') vprašljiv razlog za prepoved. Rejci škol] v bistvu zahtevajo, naj tržaška univerz^ in znanstveni laboratoriji ugotovijo d jansko škodljivost toksine, saj obstajaj^ dejanske dileme, da ne gre za objektiv škodljivost, ampak za morebitno alerfl1 nost posameznikov. Zastavlja se tudi vprašanje alternah''. nih gojišč, vendar je finančno breme, ^ bi ga morali prenesti rejci ogromno: ^ radi prepovedi gre v nič 65 tisoč ton P dočev. Prav ta izguba otežkoča Telceza nove investicije, ki bi bile potrebne preusmeritev dejavnosti. t Za vedno je odšel naš Ivan Tul Pogreb bo danes, 26. t. m., ob 1 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kev v Mačkoljah. Žalostno vest sporočajo žena k la, sinova Silvio z ženo RoniiId ^ Armando z ženo Marijo tercVt,aS' Valentina, Armando, Niko in S® tian. Mačkolje, 26. februarja 1991 X nseWe Ravnatelj, učno in neučno u s0. DTTZ Žiga Zois izreka občuten®^) žalje kolegu Armandu Tulu ob izgubi očeta. , iskr®' Ob smrti Ivana Tula izreka ^gj0 no sožalje ženi, sinovoma, vn in ostalim sorodnikom ge Prosvetno društvo M*1- ZAHVALA Svojci pokojne Štefanije Gruden por. Trobec 5 iskreno zahvaljujejo vsem, jimi sočustvovali. Nabrežina, 26. februarja 1991 ki 50 izgubi dragega o*®1® prof-ja izreka svoji uslužbenk*" i in družini iskreno soza'J jca Glasbena fJ?fsTflLNOSKO > GLEDALIŠČE Ivan Cankar Hlapa Režija BORIS KOBAL Danes, 26. t. m., ob 11. uri Federico Garcia Lorca Kaj pravijo rože Režija META HOČEVAR V petek, 1. marca, ob 16. uri abonma red I V soboto, 2. marca, ob 20.30 razna obvestila čestitke kino razstave gledališča GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 V četrtek, 28. t. m„ bo na sporedu Premiera Massenetove opere WERTHER (red A), v postavitvi gledališča Massimo “ellini iz Catanie. Dirigent Tiziano Se-verini, režiser Fausto Čosentino. gledališče rossetti Danes, 26. t. m., ob 20.30 se bo gleda-ušče Venelo predstavilo z delom Renza °ossa EDIPO. Delo režira in v njem tudi Pastopa Pino Micol. V abonmaju odrezek f/ ? B. Predprodaja vstopnic pri osrednji Magajni v Pasaži Protti. LA CONTRADA Gledališče Cristallo V soboto, 16. marca, ob 20.30 bo gledališka skupina Maria Chiocchia pred-Jtavila delo L. Pirandella MA NON E uNA COSA SERIA. Režija Alvaro Pic-eardi. V glavni vlogi Ugo Pagliai in Pao-*a Gassman. Gledališče Ul. Ananian V petek, 1. marca, ob 20.30 bo na spo-'.Pdu delo Osvalda Mariutta FANTASMI, 4-MORE E VALERIANA. C koncerti banes ob 18. uri bosta v baziliki Sv. in ies^ra nast°pila Duo Sollini-Ferretti 11 Trio Debussy. gledališče rossetti V soboto, 16. marca in v nedeljo, 17. p ®rCa, bo na sporedu koncert skupine pOOH z naslovom »Venticingue anni«. edprodaja vstopnic pri osrednji blagaj-11 gledališča v Pasaži Protti. verdi ^■mfonična sezona 1990/91 v sredo, 13. marca, ob 20.30, bo na lij°redu koncert orkestra in zbora gledala Verdi (red A). Glasba: G. Puccini; xrigent: Tiziano Severini; tenor: Orfeo r,, etti; bariton: Marco Camastra; bas: Sancin. mali oglasi ^MlCO odprli smo, da veselo v družbi 0 bo. Josip Berdon - Log pri Domju. bMlCO je odprl Lupine v Praprotu. Ovk belo vino in teran. bMIco je odprl Ostrouška v Zagradcu Anb L Toči belo vino in teran. ^NALDO KUKUKOV je v Doberdobu jjfedi vasi odprl osmico. Gostom streže domače vino in prigrizek jesenskih ko- lekcije iz angleščine. Tel. v jut-jftr®njih ali večernih urah na št. 280579. 'LETNO DEKLE išče kakršnokoli za-(jRdsUtev. Tel. 228826. j-EMO par za oskrbo in vzdrževanje drističnega naselja v severnem Jadra-bd' Stanovanje je priskrbljeno. Curri-pdlum vitae poslati v italijanščini na fdbliest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 K tst, pod geslo "Severni Jadran". ODAM klavir za 800.000 lir. Tel. J10140. GDam 3.000 kv. m nezazidljivega ze-"djišča v Bazovici. Tel. 818182 v večer- Co.h urah- . d GL 1600 marec '90 rdeče barve še •p garanciji prodajamo za 13.000.000 lir. V0Lvna Št 421508'363054- fakt: pov Vq 740 GLT, december '88 v per- dem stanju zaradi službenih razlo-fn7 se prodaja po zelo ugoni ceni. Za ,'°tmacije poklicati na tel. št. (040) d4596 Od 8.30 do 16. ure. Sklad »M. Čuka« v sodelovanju s SK Devin organizira V. zimske igre v nedeljo,,3. marca 1991, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8.30 do 12.30. Informacije po telefonu 212289. Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da se bo marca odvijal plesni seminar Pomlad skozi gib, ki je nadaljevanje jesenskega roka. Seminar bo potekal od 5. do 10. marca s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 17. do 21. ure in v nedeljo od 11. do 13. ure. Seminar je namenjen voditeljem skupin, animatorjem, vzgojiteljem itd. in bo povezoval gib, likovnost in ples. Vodi koreograf Igor Jelen iz Studia za ples - Celje. Prijave in informacije: ZSKD - tel. 767303, od ponedeljka do petka ob uradnih urah. Rok za prijave do petka, 1. marca 1991. Pomlad skozi gib - ZSKD obvešča, da se bodo marca pričele plesne delavnice, ki nadaljujejo jesenski ciklus. Delavnice bodo potekale vsako soboto od 9. marca do vključno 25. maja (izključena velikonočna sobota), po sledečem urniku: od 16. do 17. ure - Plesna delavnica za otroke od 5. do 10. leta; od 17. do 18. ure -Sodobna plesna tehnika, Jazz balet, Ustvarjalni gib od 12. do 18. leta. Informacije in prijave do petka 1. marca 1991, na ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20/11 - tel. 767303 - vsak dan razen sobote, ob uradnih urah. Trajni teorično-praktični seminar o družini in sistemski metodologiji, ki ga prireja Grande fraternita universale v Ul. S. Lazzaro pod vodstvom dr. Borisa Kari-ša se bo pričel s prvo konferenco v soboto, 2. marca, ob 16.30. TPPZ Pinko Tomažič - v petek, 1. marca, ob 19.30 bo v Bazovici v prostorih Partizanskega doma VAJA SAMO ZA ORKESTER. Vaja, ki je bila najavljena isti dan za zbor, odpade. Demokratična stranka levice - Člani dosedanje pokrajinske Slovenske komisije KPI in slovenski delegati na zadnjem pokrajinskem kongresu KPI - kot soustanovitelji Demokratične stranke levice vabimo na POKRAJINSKI ZBOR SLOVENSKE KOMPONETE DEMOKRATIČNE STRANKE LEVICE, ki bo jutri, 27. t. m., ob 20. uri v Prosvetnem domu na Opčinah. KRUT obvešča, da se začnejo v torek, 12. in v četrtek, 15. marca tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije na sedežu Krut v Ul. Cicerone 8/b v ponedeljek, 4. marca od 9. do 12. ure, tel. št. 360324. V Dolini bomo ženske praznovale mednarodni dan žena v petek, 8. marca, ob 19. uri v gostilni pri Studencu. Dolin-čanke, ki želijo skupno preživeti večer, naj se prijavijo do torka, 5. marca, v trgovinah Tedesco in Kos ter pri Štefki tel. 228168. Ob prejemu visokega odlikovanja predsednika republike čestita MARIU MAGAJNI Glasbena matica Ob prejetju uglednega viteškega priznanja MARIU MAGAJNI Čestitajo člani in odborniki moškega zbora in kulturnega društva V. Vodnik razne prireditve SKD Tabor - Opčine - Danes, 26. t. m., ob 20.30 v Prosvetnem domu - MALDI-DO GRINGO - vtisi in diapozitivi Bruna Križmana s potovanja po Mehiki in Gvatemali. Vabljeni! DAN SLOVENSKE KULTURE v KD Rovte - Kolonkovec bo v soboto, 2. marca, ob 20. uri na sedežu v Ul. M. Sernio 27. Sodelujejo komorni skupini in kitarist šole Glasbene matice. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 2. marca na predavanje z naslovom BIOLOŠKI RITMI MLADOSTNIŠKE DOBE. Govoril bo psihiater dr. Viljem Ščuka. Vabljeni v velikem številu. Začetek ob 18.30. KD Vesna prireja v nedeljo 3. marca, ob 17.30 v Domu A. Sirk v Križu DAN SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo učenci osnovne šole A. Sirk, baletna skupina ŠD Mladina ter dekliški in moški zbor Vesna. Slavnostni govornik Miran Košuta. SPDT vabi vse ljubitelje narave na predavanje dr. Majde Mazovec NARODNI PARKI SEVERNE AMERIKE s prikazom barvnih diapozitivov. Predavanje bo v četrtek, 28. t. m„ ob 20.30 v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. TRŽAŠKA POKRAJINA v skladu z odločitvijo pokrajinskega sveta št. 808, z dne 6.12. 1990 Izpisuje neuradni natečaj na podlagi privatnih pogajanj za dodelitev Posvetovalne naloge, ki zadeva izdelavo tematske kartografije, ki je potrebna za tUdelav° »Pokrajinskega načrta za uničevanje mestnih in podobnih odpadkov, kot pr 1,2a uničevanje specialnih nestrupenih odpadkov.« Ihte iden izda,ek i® 100 milijonov lir (brez davka IVA). Vo rssenti lahko na.Tržaški pokrajini, Trg V. Veneto 4, Trst, vložijo posebno zahte-ha k9 vabil° na sodelovanju na neuradnem natečaju. Zahteva mora biti napisana l^kolkovanem papirju, oddati pa jo je treba najkasneje do 12. ure 9. marca 1991. Zašr-ebitne in,ormacije lahko interesenti dobijo pri VII. sektorju: Aspekt teritorija in Cl,a okolja (tel. 3798/462-3). PREDSEDNIK Dario Crozzoli MARIU MAGAJNI ob prejemu priznanja iskreno čestitamo SKD Barkov-Ije in pevski zbor M. Pertot. Magdi, Zvonku in Tomažu Legiši se je pridružil mali JERNEJ. Srečni družini najlepše čestitajo prijatelji in kolegi- včeraj - danes Danes, TOREK, 26. februarja 1991 META Sonce vzide ob 6.50 in zatone ob 17.46 - Dolžina dneva 10.56 - Luna vzide ob 15.13 in zatone ob 5.25. Jutri, SREDA, 27. februarja 1991 GABRIJEL PLIMOVANJE DANES: ob 2.07 najnižja -19 cm, ob 7.44 najvišja 39 cm, ob 14.19 najnižja -59 cm, ob 20.54 najvišja 46 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 10,2 stopinje, zračni tlak 1024,6 mb, ustaljen,brezvetrje, vlaga 67-odstotna, nebo jasno, morje mirno, temperatura morja 7,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Gaia Erjavec, Stefano Malabotti, Alessio Perrelli, Andrea Bona-duce, Calvin Machnich, Lara Loschiavo, Daniele Fontanot, Gabriele Ciana, Fran-cesca Frea, Anna Carvone. UMRLI SO: 82-letna Melania Verna, ■ 54-letni Graziano Toncich, 71-letna Vin-cenza Del Vescovo, 75-letna Elda Komar, 84-letna Andreina Deboni, 79-letni Gio-vanni Don Finesi, 103-letna Clara Ussel-lo, 66-letni Floriano Kante, 77-letni Vito Fratepietro, 54-letni Giovanni Mocibob, 69-letni Livio Sferco, 65-letni Vasco Fer-ri, 64-letni Luciano Zorn, 83-letni Silvio Gomezel, 82-letni Giovanni Feri, 84-letna Giulia Bucci, 79-letni Giovanni Tul, 87-letna Teresa Ribarič. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 25. februarja, do sobote, 2. marca 1991 Običajen urnik lekarn: 8.30 - 13.00, 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50. MILJE - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte do 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 8 (Sv. Ivan), Ul. Baiamonti 50. MILJE - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50. INFORMACIJE SIP 192. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. ARISTON - 17.00, 19.30, 22.00 II tempo dei Gitani, r. Emir Kusturica EKCELSIOR - 16.00, 22.00 Paprika, r. Tinto Brass. EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Mamma, ho perso Taereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Highlander II - II ritorno, i. Sean Connery, Chris-topher Lambert. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Air America, i. Mel Gibson. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Selvaggia e bestiale, porn. □ □ NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Drugstore cowboy, i. Matt Dillon, Kelly Linch. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Cartoline dalTinferno, i. Meryl Streep, Shirley MacLaine MIGNON - 15.00, 22.15 Mediterraneo, i. Diego Abatantuono. EDEN - 15.30, 22.00 Trans anal Wendee, pom., □□ CAPITOL - 16.15, 22.10 Nikita, i. A. Pa-rillaud, J. Hungues Anglade. LUMIERE - 16.45, 18.30, 20.15, 22.15 Ore disperate, r. Michael Cimino, i. M. Ro-urke, A. Hopkins. ALCIONE - 17.00, 22.00 II te nel deserte, r. B. Bertolucci, i. John Malkovich, Debra Winger. V galeriji Cartesius bo do 10. marca na ogled retrospektivna razstava GIAN-NIJA BRUMATTIJ A. V Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je odprta razstava ilustracij EMANUE-LEJA LUZZATTIJA z naslovom, OD VOLTAIRA DO MOZARTA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure. V Občinski razstavni dvorani na Trgu Unita je na ogled razstava olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COS-SUJA. Na sedežu devinskih pevskih zborov pri občinskem otroškem vrtcu je do 1. marca na ogled razstava KRAŠKE PODOBE B. Doljak. Razstava je odprta od 17. do 19. ure. KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na ogled razstave obrtno-umetniških izdelkov M. Guština, M. Pernarčiča in Studia Sol et Luna v občinski stavbi v Rep-niču. Urnik: 1. 3. od 17. do 19. ure, 2. 3. od 16. do 19. ure in 3. 3. od 15. do 17. ure. V galeriji Babna hiša v Ricmanjih so na ogled fotografije MARIA MAGAJNE na temo »Ricmanje - Log«. Urnik: jutri, 27. t. m., od 20.00 do 22.00; petek, 1. marca, od 20.00 do 22.00. prispevki Prepovedano mladini pod 14. letom □ 18. letom QO šolske vesti Srednja šola Fran Erjavec obvešča, da je PREŠERNOVA PROSLAVA prene-šena na četrtek, 28. t. m., ob 11.30 v šolskih prostorih. Sindikat slovenske šole obvešča ne-učno osebje, da zapade dne 11. marca rok za vložitev prošnje za premestitev. Obrazci in informacije so na razpolago na sedežu SSŠ v Ul. Carducci 8, tel. 370301. izleti Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet v Bistro in Ljubljano dne 20. marca. Vpisovanje bo 5. marca od 9. ure v Ul. Cicerone 8. V spomin na E. Grgiča daruje Marta Slavec 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Irine Bevčar darujejo sorodniki in prijatelji 600.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitje Čuka. V spomin na Viktorja Corbattija darujeta Ivana in_ Avgust Gombač 100.000 lir za Sklad M. Čuka. V spomin na inž. Milka Starca darujeta Gino in Sidi 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB s Konto vela. Namesto cvetja na grob Anice Pertot daruje Ivanka Regent (št. 15) 10.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Milka Starca damjejo Vida, Rado in Sonja 40.000 lir za ŠD Kontovel in 20.000 lir za spomenik padlim v NOB na Kontovelu. Ob plačanju članarine darujejo Marija in Ivanka Sosič 10.000 lir, Karlo in Angela Gec 10.000 lir, Zora Kariž-Žuljan 8.000 lir in Tatjana Starec 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. menjalnica 25. 2. 1991 TUJE VALUTE BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI TRST Ameriški dolar . 1130,90 1110.- Japonski jen 8,542 8.— Nemška marka . 747,45 742,— Švicarski frank 873,25 865,— Francoski frank 219,90 217,— Avstrijski šiling 106,261 105,— Holandski florint ... 664,39 660,— Norveška krona 191,30 188,— Belgijski frank 36,316 35,50 Švedska krona 201,15 196,— Funt šterling .. 2188,20 2150. Portugalski eskudo . 8,534 7,50 Irski šterling .. 1993,— 1960. Španska peseta 12,016 11,— Danska krona . 194,50 191,— Avstralski dolar 887,15 800,— Grška drahma. 6,963 6,50 Jugoslov. dinar — 60,— Kanadski dolar 981,70 900,— ECU 1540,15 — FrjiraTl CCT CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO — SEDEMLETNI • CCT se koristijo s 1. marcem 1991 in zapadejo 1. marca 1998. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1.9. 1991. • Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke. • CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 26. februarja. • Obveznice je treba vplačati 1. marca 1991, ne da bi plačati kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 26. februarja Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 96,65 13,80 12,04 Odkupna cena in dejanski donos bosta dostavljena v časopisju. Vrenje v vrstah PSI na Goriškem Skupina za Socialistično enotnost zahteva sklic pokrajinskega kongresa Predstavili knjigo »Gorizia e il mondo di ieri« Tavanova knjiga odkriva goriško »zlato obdobje« Večina članov pokrajinskega vodstva PSI je za sklic pokrajinskega kongresa. Pokrajinskemu tajniku so že vročili zahtevo za sklic seje pokrajinskega vodstva, kjer naj bi sprožili postopek za sklicanje skupščine in bi obenem imenovali komisijo, ki bi upravljala stranko ob spoštovanju vseh struj, do izvolitve novih organov, po kongresu. Vrenje, ki ga je že dalj časa občutiti pri socialistih, čeprav je na zunaj kazalo, da so se nesoglasja v glavnem ublažila, je zdaj, kot kaže spet prišlo na dan in to zelo močno. Dvajset članov pokrajinskega vodstva je imelo te dni sestanek z deželnim podtajnikom Sandrom Colautti-jem, kjer so obravnavali razvoj političnega položaja na Goriškem v zadnjih mesecih, zlasti v vidu okrnjene vloge, oziroma izključitve socialistične stranke iz upravne koalicije v Tržiču. Na sestanku so bili prisotni, kakor izhaja iz sicer krajšega poročila za tisk, predstavniki struje PSI, ki se prepoznava v Socialistični enotnosti (leva struja) in predstavniki PSI, ki se prepoznavajo v stališčih deželnega svetovalca Blasiga. Negativno so ocenili dosedanjo politiko stranke v odnosih do krščanske demokracije, kar je, kakor navaja tiskovno poročilo, privedlo do postopne izolacije PSI in spodbujanja sodelovanja med KD in PDS. Torej namesto utrditve vloge PSI, imamo opravka s povsem nasprotnim pojavom. Člani pokrajinskega vodstva stranke, ki so započeli akcijo za sklic pokrajinskega kongresa, smatrajo kot nujno potrebno, da se spremeni dosedanje stališče v odnosih do stranke relativne večine, ki traja že preveč dolgo in da se začne resen politični in kulturni dialog z drugimi napredno usmerjenimi strankami. Osnovnega pomena je tudi, da se o tej problematiki začne razprava v stranki, ki je še zmeraj nezadostna, ali pa je sploh ni. Zahteva po sklicu pokrajinskega kongresa bo nedvomno povzročila precej slabe krvi v odnosih med posameznimi strujami. Še pred kakšnim tednom je pokrajinski tajnik Pini izjavil, da ne vidi potrebe po sklicanju izrednega kongresa stranke. Zahteva, ki jo postavlja leva struja pa take napovedi zelo drastično demantira. Ob tem ne gre pozabiti, da je leva struja pred kratkim prevzela vodstvo tržiške sekcije, ki je v pokrajini naj- Pred nekaj meseci so na goriškem sedežu univerze podelili prve diplome štirim študentom visoke šole za turistične izvedence, v nastopajočem tednu pa bodo podobno slovesnost priredili tudi za prve absolvente visoke šole za tehnike blagoznanstva na področju upravljanje sistemov prehrane. Visoka močnejša. To se je zgodilo po izločitvi socialistov iz upravne večine na Občini in po daljšem obdobju, kakor pravijo, zelo občutene krize v tamkajšnji sekciji. Kako bo včerajšnja zahteva vplivala na splošno politično ozračje na Goriškem? Pokrajinski svet se ni sestal že skoraj dva meseca, prav v pričakovanju razjasnitve odnosov med strankami. Do tega je sicer prišlo, vendar bolj na zunaj. Predvidoma naj bi se pokrajinski svet sestal, menda zaradi nujnih in neodložljivih zadev (najem posojil) že v roku do 5. marca. Tak odgovor smo te dni dobili od predsednika Criscija, vendar še pred izbruhom težav v socialistični hiši. Zdaj pa je ta seja vprašljiva. Naših predstavnikov prav gotovo ne bo, je v pogovoru napovedal Sergio Medeot, ki na Goriškem skupaj z Ginom Saccavinijem vodi levo strujo stranke. šola deluje v Gorici v okviru ekonomske fakultete. Slovesnost ob podelitvi prvih diplom bo jutri, 27. februarja, ob 12. uri v prvem nadstropju poslopja bivšega semenišča. Slovesnosti se bosta po napovedih udeležila tudi rektor Tržaške univerze in dekan ekonomske fakultete. Podelitev prvih diplom "Zlato obdobje" goriške kulturne zgodovine v poldrugem stoletju do prve svetovne vojne je še danes živo v zavesti najbolj osveščene javnosti in takratna strpnost, odprtost ter kulturna razgledanost so še vedno cilji, ki bi jih morali zasledovati kulturniki in politiki. To je osnovno sporočilo knjige »Gorizia e il mondo di ieri«, izpod peresa umetnostnega zgodovinarja in kulturnika prof. Sergia Tavana, ki so jo v soboto zvečer predstavili v knjigarni Antonini na Kor-zu. Predstavitev je privabila dokaj številno občinstvu, kar ni samo priznanje za dolgoletno dragoceno delo in ugled avtorja, pač pa tudi simptom obnovljene pozornosti do preteklosti mesta. Knjiga je tudi iz zunanjega estetskega vidika pomemben založniški podvig. Zanj je poskrbela videmska tiskarna Arti Grafiche Friulane. Bogatijo jo fotografije Giuseppeja Assirellija, ki se je tokrat odpovedal povsem prostemu umetniškemu pristopu, da bi vestno sledil vsebinskim nitim, ki jih je prepletal pisec. Fotografije se tako vključujejo v pisano vsebino in posredujejo bralcu pogosto nepoznane poglede na pomembne kotičke in podrobnosti zunanjih pričevanj obdobja, ki morda ni zapustilo velikih umetniških podvigov, a je nedvomno bogato s pričevanji živega kulturnega utripa. Številna poglavja sledijo razvoju kulture, umetnosti in književnosti v Gorici od sredine 18. do začetka 20. stoletja. Prof. Tavano s svojo že znano odprtostjo ne skriva različnih nacionalnih, jezikovnih in kulturnih doprinosov kulturi mesta, vse nasprotno. Goriško kulturno vzdušje je bilo tako veliko, pomembno in živahno prav zaradi prisotnosti različnih komponent, ki so se tu prepletale in se medsebojno napajale. To je bistvo "goričkega duha" tistih časov. Želja in cilj avtorja pa je tudi ta, da bi z ovrednotenjem takratnega duha prispeval k njegovemu obnavljanju, kot je na predstavitvi nedvoumno povedal prof Tavano. Tudi prva svetovna vojna, po kateri so prevladujoče sile skušale izbrisati preteklost mesta in teorizirale neko novo mesto brez kulturnih korenin, ni povsem izbrisala sledi preteklosti. T° bogastvo, ki temelji na kulturnem bogastvu posameznih goričkih komponent, je danes v novih procesih evropskega združevanja spet izredno aktualno in vredno pozornosti, saj je Gorica že nekoč bila v malem to, kar naj bi Evropa postala v bodoče. Poleg prof. Tavana sta na predstavitvi spregovorila še župan Antonio Scarano in predsednik pokrajinske uprave Gian Franco Crisci. Oba sta izrekla priznanje in čestitke avtorju ter pozitivno ocenile ovrednotenje goričkih kulturnih korenin in njene značilne omike. Ocenila sta, da mesto s tako preteklostjo, lahko z upravičenim zaupanjem in optimizmom gle' da tudi na bodočnost. Tatovi so vlomili v Shopping center in odnesli za deset milijonov lir blaga Natečaj za odkup univerzitetnih diplomskih nalog Goriška pokrajinska uprava je razpisala natečaj za dodelitev deset nagrad v vrednosti enega milijona lir vsaka za odkup univerzitetnih diplomskih nalog, ki obravnavajo krajevno tematiko. V poštev.pridejo študije z raznih področij, ki prispevajo k boljšemu poznavanju kulturne, politične, gospodarske in družbene stvarnosti v naši pokrajini ali ki obravnavajo druge tematike vezane na Goriško. Pogoj je, da so študenti zagovarjali teze v koledarskih letih od 1986 do 1990. Podrobnejša pojasnila nudijo v uradu za kulturne zadeve na Pokrajini, Korzo Italia 55, tel. 385285. Rok za predložitev prošenj zapade 30. marca. Zdravnik za nore V okviru italijanske abonmajske gledališke sezone bo nocoj ob 20.30 v Verdijevem gledališču uprizoritev komedije Eduarda Scarpette »Il medico dei pazzi«. V glavnih vlogah nastopajo Carlo Giuffre, Angela Pagano in Sergio Solli, režiser predstave je Antonio Calenda. Igra sodi med klasična dela neapeljskega dialektalnega gledališča. "Norost" je v njej ne le povod za številne komične zaplete pač pa tudi vzvod za razbitje konvencionalnih družbenih pravil. Noč ima svojo moč, pravi neki slovenski pregovor. Sobotna še toliko bolj, bi dodali mi. Tega so se menda zavedli tudi tatovi, ki so v noči na nedeljo obiskali prodajalno oblačil Shopping center v Ulici Tabaj 3 v Štandrežu, v neposredni bližini velikega prometnega vozlišča. Odpeljali so oblačila in čevlje v vrednosti kakih deset milijonov lir. Preiskavo vodijo pri goriški kvesturi. Menda je za tatovi, ki so olajšali trgovino Fernanda Mora, Ulica Roma 26, izginila vsakršna sled. Ali gre morda za organizirano tolpo tatov, ki so v zadnjih mesecih zagrešili nič koliko vlomov v raznih krajih v deželi? Lastnik Shopping centra, ki so ga pred kakima dvema letoma tatovi že obiskali, je, da bi se zavaroval pred novimi tovrstnimi obiski, nadzor nad obratom v nočnih urah zaupal specializiranemu podjetju. Vendar tudi ta ukrep ni bil dovolj. Tatvino je namreč odkril šele lastnik, ko se je v nedeljo odpravil v trgovske prostore. Tatovi so vdrli v notranjost prodajalne po stranskem oknu, ki leži kake tri metre visoko. Do njega so prišli s pomočjo omare, ki običajno služi kot zunanja premična izložba. Razbili so šipo in nadaljevali pot do stojal, kjer so bila izobešena oblačila. Blago so stlačili v velike plastične vreče, ki običajno služijo za odvoz odpadkov. Količina oblačil in obutve je bila tolikšna, da so nekaj blaga pustili celo na dvorišču, ali pa jih je kdo zmotil pri delu. Blago, ki so ga tatovi odnesli, oziroma odpeljali z avtomobilom ali dostavnim vozilom, ni bilo zavarovano. Osumljen poskusa netenja požara Karabinjerji postaje v Gabrjah so na kraški gmajni na območju doberdob-ske občine prijeli mlajšega moškega, ki je osumljen netenja gozdnih požarov. Šlo naj bi za mlajšega moškega, z bivališčem v enem od zaselkov v do-berdobski občini. Trenutno je v priporu. Zalotili so ga na kraški gmajni in menda pri njem našli vžigalice in nekaj drugega lahko vnetljivega materiala, na podlagi katerega ni bilo težko posumiti v razlog njegove prisotnosti v nočnih urah, na precej osamljenem območju. V teku je preiskava. Gorelo je nad Jamljami Včeraj okrog poldneva so se na gmajni nad Jamljami pojavili ognjeni zublji, ki so se nato razširili tudi na jugoslovansko stran. Alarm so sprožili finančni stražniki bližnjega mejnega prehoda pri Klaričih, saj so le nekaj stotin pred mejo opazili gost dim, ki se je dvigal visoko v nebo. Na prizorišče požara so prihiteli s cisterno tržiški gasilci in člani gozdne straže. Požar, ki je zajel pas širok okrog 200 metrov, se je tudi zaradi vetra kmalu razširil na jugoslovansko stran. Zato so morali z druge strani poseči tudi jugoslo- vanski gasilci. Na italijanski strani so ogenj pogasili dve uri kasneje, ko je priletel nad območje helikopter gozdne uprave. Ta je namreč usul nad goreče grmičevje in suho travo večjo količino vode. Jugoslovanski gasilci, v akciji so sodelovali gasilci iz Štanjela, Šempetra in Komna, pa so potrebovali dobro uro več, da so bilf požaru kos. Vzroki požara še niso povsem jasni, vendar ni mogoče izključiti, da se je razvil iz odvrženega ogorka cigarete. Koncert v znamenju slovenske zborovske pesmi Slovenski oktet nastopil v Kulturnem domu Slovenski oktet zna še zmeraj očarati. To so bili občutki večine poslušalcev sobotnega koncerta v Kulturnem domu, ki ga je priredila Zveza slovenskih kulturnih društev v sodelovanju z upravnim odborom Kulturnega doma. Bil je to koncert ob 40—letnici delovanja ansambla, ki ga danes vodi Anton Nanut in pri katerem se je v teh štirih desetletjih zvrstilo enaidvajset odličnih slovenskih opernih in koncertnih pevcev. Ansambel je začel svojo dolgo umetniško pot z ljudsko, veselo fantovsko pesmijo, vendar je v nekaj letih repertoar obogatil in dopolnil. Upravičeno je Slovenski oktet postal ambasador slovenske ljudske in umetne pesmi po celem svetu. In ka- kor za nalašč, ob okroglem jubileju, lahko v kratki predstavitvi preberemo, da je pel v štiridesetih državah. Na domačo struno je bil ubran spored sobotnega koncerta v Gorici. Saj navsezadnje tudi drugače ni moglo biti. Od Gallusovih skladb, kar tri so zapeli v uvodnem delu koncerta, preko A. Hajdriha, V. Mirka, R. Savina, Prelovca, M. Tomca in J. Ježa do sodobnejših skladateljev v drugem delu. S toplim aplavzom si je občinstvo prislužilo ob koncu, še dve pesmi izven programa: Nocoj pa oh nocoj in Pa se sliš. Na slikah (foto Pavšič) oktetovci med sobotnim nastopom in občinstvo. razna obvestila SKRD Jadro in Slovenska komisij8 pri JKV.C prirejata v torek, 5. marca, ob 20. uri v občinski knjižnici v Ronkah slo' venski kulturni praznik Prešernova '9L SDZPI prireja v sodelovanju s pokrajinskim odborom SKGZ v sredo, 27. j-m., ob 18. uri v prostorih knjižnice DanU' ra Feigla v Križni ulici predavanje na temo zakona o obmejnih območjih. Pre~ daval bo univerzitetni profesor GianluiS1 Cecchini iz Gorice. Kmečka zveza obvešča, da 28. t. m. zapade rok za predstavitev prošenj za dopolnilno odškodnino (indennita compen' sativa). Sovodenjske ženske priredijo ob pr8Zl niku žena družabnost z večerjo v gosti)^J Pri Francetu v soboto, 9. marca, ob 2 -uri. Vpisujeta Ivanka Cotič, Klanec 1 Blanka Kuzmin (tel. 882415). .g Ženske z Vrha priredijo praznovanj dneva žena 9. marca ob 19.30 v kultu( nem središču Danica na Vrhu. Informaci je in vpisovanje pri Boži Pižent, te' 882201. v V župnijski dvorani v Podgori bo ^ soboto, 2. marca, ob 20. uri prireditev 0 dnevu slovenske kulture pod naslove Bevk pripoveduje o Bevku. Sodeluj®! dramska skupina, mladinski pevski zb in mešani pevski zbor. O Bevku bo S voril Janez Povše. ŠKD Danica priredi v četrtek, 28. ob 19.30 Prešernovo proslavo v ŠKC V niča. Nastopili bodo člani recitators skupine "Vrbovška dekleta" in m0 pevski zbor Skala iz Gabrij. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Nikita«. VERDI 20.30 »Il medico dei pazzi«- Gle dališka predstava. VITTORIA 17.30-22.00 »Paprika«. RežlJ T. Brass. Prep. ml. pod 18. letom- Tržič dj EKCELSIOR 17.30-22.00 »Spogliam1 piu«. Prep. ml. pod 18. letom. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica 0 SOČA (Kulturni dom) 18.00 in 2° »Umri moško«. ,, SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Tanka l1 ja smrti«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORl^jja Provvidenti - Travnik (Piazza Vittoria) 34 - tel. 531972). DEŽURNA LEKARNA V TRŽI^tel-San Nicolo - Ul. Primo maggi° 9 790338. pogrebi Danes v Gorici ob 9.30 Luigia D ^0-ro iz bolnišnice sv. Justa na glav iZ kopališče, ob 11. uri Marcella Gu?'0 cerl bolnišnice Janeza od Boga v stol kev in na glavno pokopališče, 0 oO Anna Carlet iz bolnišnice Boga v Rudo, ob 13.15 Pierina vd. Samitz iz splošne bolnišnice jniš' ob 13.15 Albina Bosio iz splošne niče v Gradež. Šola Glasbene Matice iz ^ 0r>c! izreka iskreno sožalje Pro Dorini Kante in družini ob očeta. V elitnem derbiju med Primorjem in Zarjo v 2. amaterski nogometni ligi Pretep na proseškem igrišču primorje - zarja i:i (0:0) STRELCA: Voljč v 54. min., Miclau-cich v 87. min. PRIMORJE: Coronica, Trampuš, Milani (Demarco), Mitja Štoka, Pipan, Sa-varin, Livan, Miclaucich, Peter Štoka (Ušaj), Crevatin, Antoni. ZARJA: Cocevari, Borelli, Ridolfo, Monzoni, Damjan Fonda, Germani, Antonič, Varljen, Kalc, Voljč, Auber. SODNIK: Donno iz Pordenona. KOTI: 6:1 za Primorje. OPOMINI: Trampuš, Monzoni, Milani, Peter Štoka, Voljč. IZKLJUČENA: Voljč in Borelli. GLEDALCEV: 600. Sramotno! Tako se je na Proseku iztekel nedeljski elitni derbi druge amaterske lige med prvouvrščeno Zarje in drugouvrščenim Primorjem. Ko sta do konca tekme manjkali le dve Minuti, se je po prekršku igralca Zarje ead domačim nogometašem in »povračilni brci« drugega »rdeče-rumenega« razvnel na igrišču splošen pretep, v katerem so bili soudeleženi domala vsi igralci z rezervnimi igralci in spre-tfljevalci na obeh klopeh vred. Na sredini igrišča in pred klopcema so Pripravili nogometaši obeh ekip šte-vilnim gledalcev klavrno predstavo s Pastmi, brcami, tekanjem za nasprotnikom, udrihanjem, tepenjem. Kljub po-Segu obeh trenerjev, ki sta skušala pomiriti duhove, se je ta neslavni, nešportni »spektakel« nadaljeval nekaj 'migih minut. Sodnik Donno, ki si je s strani ogledoval in zapisoval vse dogajanje, je potem, ko so se vročekrvneži vendarle nekoliko pomirili, odstranil z igrišča rezervne igralce in trenerja obeh ekip, tako da sta ostala na klopcah le oba uradna spremljevalce ekip. Obenem je izključil branilca Zarje Borellija. Bazpvci so tako končali tekmo v osmih. Četrt ure pred koncem je namreč sodnik zaradi drugega opomina izključil zarjinega strelca Voljča, igralec Zarje Auber pa se je — medtem ko je na igrišču »vihral« pretep— samostojno odpravil v slačilnico. Po tekmi je nogometaš izjavil, da nima pretepanje nič skupnega z nogometom, in da je zaradi tega ves razočaran prostovoljno odšel z igrišča. Po kakih desetih minutah te sramotne »boks-pavze« se je igra nadaljevala še za tisti dve minuti, ki sta manjkali do konca regularnega časa. Tekma se je vsekakor zaključila z izidom 1:1, kar nam je potrdil tudi komisar sodniške zveze, ki se je po tekmi za dalj časa zadržal s sodnikom v njegovi slačilnici, očitno z namenom, da bi skupno »proučila« neobičajni konec derbija. Komisar je tudi potrdil, da rezervni igralci in trenerja niso bili izključeni, pač pa le odstranjeni z igrišča, da bi se tekma lahko nadaljevala v mirnem vzdušju. Težko je sedaj ugotavljati, kdo je pravzaprav sprožil iskrico, ki je zanetila tako bedno predstavo. Igra na tem pomembnem derbiju je bila že od vsega začetka sicer moška, a ni presegla meje športnosti vse do izključitve Voljča. Trener Zarje Milan Mikuš je odlično razporedil svoje moštvo na igrišču. Antoniča je »prilepil« na graditelja igre Primorja Pipana, v napadu je navidezno »osamil« Voljča, tako da je ostal branilec Primorja Milani praktično prost, saj ni kril nikogar. Po drugi strani pa je bil v vrstah Zarje prav tako prost Damjan Fonda, ki je kot nekakšen centrehalf starega kova nemoteno »gospodaril« na sredini igrišča in obenem kril obrambo. Ob tako zaprti razporeditvi je bilo videti bolj malo resnih napadlnih akcij. Miclaucich je v prvem delu dvakrat zgrešeno streljal, najlepša priložnost pa se je ponudila prav Damjanu Fondi, kateremu pa se je žoga zapletla med nogama, tako da je sam pred vra-' tarjem zamudil ugodno priložnost. Zarja je povedla v začetku drugega polčasa z Voljčem, ki je izkoristil lepo podajo Antoniča s prostega strela in »zasanjanost« proseške obrambe. Primorje je po golu reagiralo, »neizkoriš-čenega« Milanija je zamejnal Demarco, ki je razživel napad domačinov. Pritisk Primorja je kronal zadetek Miclaucicha (13. v letošnjem prvenstvu!) iz prostega strela tri minute pred koncem: odlično streljana žoga se je s prečke odbila za belo črto ter se nato vrnila v igrišče, sodnik pa je zadetek priznal. Trener Mikuš je po tekmi ponavljal, da bi moral sodnik ob tej priložnosti piskati prekršek v korist Zarje, in ne obratno. Naj bo kakorkoli že, izenačenje je prililo ognja na olje agresivnosti, ki jo je ob Voljčevi izključitvi na igrišču sprožil Livan. Potem ko je Donno zaradi povsem navadnega prekrška pokazal Voljču drugi rumeni karton (tri minute pred tem ga je zaradi hlinjenja prekrška v kazenskem prostoru Primorja prvič.uradno opomnil), je Livan od zadaj brez Vsakega razloga brcnil napadalca Zarje. Sodnik ga ni videl, hinavsko nešportna poteza primorjaša pa je ustvarila med nogometaši tisto napetost, ki se je ;— po izenačenju — ob prvi priložnosti sprožila v sramotni finale. »Pretep je skvaril vse, zato o tekmi sploh nima smisla govoriti,« je bil po srečanju mnenja trener Primorja Ne-vio Bidussi. To, skratka, ni bil več šport. MARJAN KEMPERLE FOGLIANO - GAJA 0:1 (0:0) STRELEC: Čermelj v 82. min. GAJA: Zemaenk, Loj, Succi, Gabri-elli, Neppi, Bullo, Vengust, Kelemen, Ghiotto, Crisman, Čermelj. VILLANOVA - VESNA 0:0 VESNA: Messina, Soavi, Massai, Ba-rilla, Niko Sedmak, Pichierri, Pertan, Venturini, Kostnapfel, Leonardi, Kris-cjak (Puntin). Na namiznoteniških prvenstvih v Zgoniku V znamenju številnih uspehov tekmovalcev Bora in Krasa Na kvalifikacijskem turnirju mla-'Tnskih kategorij v Zgoniku, na kate-retIi je sodelovalo sedem ekip, sta se llVrstili v državno prvenstvo dve slo-penski ekipi. Med naraščaj nicami bo JK na državnem prvenstvu zastopala jvasova postava v sestavi Katja Milič, trika Radovič in Jasna Simoneta, med Mladinkami pa ekipa Bora (Ana Ber-Satl. Lara Posega), ki je v svoji konku-renci premagala Krasovo postavo (Bi-^erka Simoneta, Monika Radovič). ^ ed naraščajniki je sodelovala tudi °rova ekipa bratov Petelin, ki je za-Sedla tretje mesto. T nedeljo je sledil deželni turnir za ,Se mladinske kategorije in tretjeka-^gornike. Zgonik je bil tako prizoriš-6 druge preizkušnje za kvalifikacije p4 državno prvenstvo posameznikov. M® je bila v Gorici. Mladinske kategorije: Med mlajši-* Pionirkami je zmagala Krasova ig-,?‘ka Katja Milič pred Gamberinijevo , dine) in klubsko soigralko Eriko Ra-li°vič. Mlajši pionirji so tekmovali 4)prej v skupini, kjer je krasovec An-26j Šuligoj v svojem krogu osvojil (Jjugo mesto, Borova igralca Marko in j.'tja Petelin pa 3.in 4. mesto. V izlo-2lnem delu je Šuligoj osvojil tretje f|''do. Premagal ga je zmagovalec Ba-evij (Chiadino). Krasov mladinski edstavnik Marjan Milič je izšel kot (Magovalec svoje skupine, nadaljnje Ntiovanje pa mu je preprečil Della-ueia, ki je Miliča izločil v osmini fina- ' p 1 >-\ — t 1 _ 1 _ _ _ _ n —. t 1 —v —1 1 Ir 1 K Tinale v konkurenci mladink je v znamenju derbija med Krasom in Borom. Biserka Simoneta je morala v polfinalu priznati premoč svoje klubske igralke Monike Radovič. Slednjo je premagala borovka Lara Posega v dokaj izenačenem finalnem boju (-15, 20, 18). Tretja kategorija: V tretji kategoriji je slavil Kras dvojno zmago. Pri moških je zmagal Igor Milič, ki je odpravil v polfinalu Fredianija, v finalnem delu pa še Vecchiata (Azzurra). Milič je proti nasprotniku izgubil le prvi set, kasneje pa je v treh borbenih setih strl odpor nasporntika. Marjana Miliča je premagal isti nasprotnik na svoji poti do finala. Finale v ženski konkurenci se je odločal med klubskima igralkama Tanjo Raubar in Moniko Radovič. Mlajša Monika se je predala šele po petih setih. »Presenče-nje« med tretjekategornicami je bila veteranka Polijeva, ki je mlajše nasprotnice odpravljala kar po vrsti. Izločila je nosilko tabele Biserko Simoneta in mladinsko zmagovalko prejšnjega dne Posegovo. Tretje do četrto mesto si je igralka Chiadina podelila s Krasovo igralko Sonjo Doljak, ki je premagala Ano Bersan. V tej kategoriji sta nastopili tudi Katja Milič in Erika Radovič, ki so ju močne nasprotnice izločile že na začetku tekmovanja. Koliko igralcev se bo kvalificiralo na državno prvenstvo bo jasno šele po seštevku obeh preizkušenj, in določenem po posebnem ključu vpisanih v deželno federacijo. Med njimi bodo prav gotovo tudi slovenski predstavniki. (J.J.) Košarkarsko promocijsko prvenstvo na Tržaškem Razigrani Kontovelci BARCOLANA - KONTOVEL 86:112 (51:43) KONTOVEL: Grilanc 23 (6:9), Gulič 23 (3:6), P. stemi 6 (0:1), Starc 19 (3:4), Civardi 6 (0:1), Štoka 11 (1:2), Cuk 13 (1:2), A. Sterni 2, Rupel 2, pahor 5 (1:2). TRI TOČKE: Gulič 5, Grilanc 2. Kontovel je premostil eno izmed težjih ovir na poti proti D ligi, saj je v gosteh visoko premagal sicer okrnjeno postavo Barcolane. Z osvojeno zmago je naša postava povečala prednost nad Barcolana in Santosom, ki je bil tokrat prost, Stella Azzurra pa je premagala Cici-bono in tako obrdžala štiri točke zaostanka. Kontovel je v prvem polčasu igral slabo, zlasti v obrambi, v nadaljevanju pa je z dobro skupinsko igro v napadu in z uspešno obrambo zadal domačinom delni izid 13:0 v samih dveh minutah. Kmalu zatem so gostitelji vidno popustili, Štoka in ostali pa so izkoristili premoč pod košema, kjer se je poznala odsotnost domačih centrov Bonete in Bossa, ter brez težav večali razliko. Za zanesljivo in zelo pomembno zmago je treba pohvaliti vso Konto-velovo ekipo. V prihodnjem kolu bodo Kontovelovci prosti, tako da se bodo ostale ekipe lahko približale vrhu. S tako igro in s takim pristopom pa bo Kontovel skoraj zaen-sljivo sklenil prvenstvo na prvem V slovenskem derbiju 1. moške odbojkarske divizije na Tržaškem Borov odpor Slogi trajal dva niza SLOGA 0:3 k‘^15, 10:15, 5:15) to p Pavlica, Furlanič, Stulle, Ciliber-