The OM**t and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in na/rod — za pravico in resnico — od boja do zmagel glasilo slov. k atol. delavstva v ameriki in ur adno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagij zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 173 CHICAGO, ILL., PETEK 8. SEPTEMBRA FRIDAY, SEPTEMBER 8, 1933 letnik (vol.) xlii pet mož, od katerih ni noben politik, vsi pro-fesijonalci, bo v nadalje vodilo krmilo nemirne kube. — dosedanji predsednik od-| stopil brez odpora. — prevrat imela v na-' crtu še druga skupina. Havana, Kuba. — Drugi ^politični prevrat na tem otoku y manj kakor enega meseca dobi je vsaj začasno popolnoma .uspel. Po njem je pretekli torek dobila Kuba novo vlado, ki obstoji iz peterih mož, od katerih so vsi profesijonalci. Eden od njih je profesor prava na uni-yerzi, drugi je urednik neke revije in obenem voditelj mladinskega gibanja, tretji je profesor Ha medicinski fakulteti, četrti je advokat in peti je bankir. Noben pri njih ni preko 50 let star. Ta petorica je objavila, da bo Vladala Kubo, dokler se v njej he preuredijo razmere popolnoma po načrtu revolucijonarcev. iVsak od njih bo imel enako be feedo pri vladi; le po imenu, iz diplomatskih ozirov, bo prvi od lijih, Guillermo Portela, zavzemal mesto predsednika. Vsi kubanski diplomatski zastopniki v inozemstvu so bili obveščeni o izpremembi v vladi in jim je Wlo dano naročilo, da naznanijo to izpremembo tudi tujezem-skirn vladm. Dosedanji predsednik, ki je nasledil diktatorja Machada po njegovem padcu, se je nahajal na obisku v severnih krajih o-Stoka, kjer je zadnji orkan povzročil znatno škodo, ko je dobil Poročilo o prevratnem gibanju V prestolici. Odpravil se je nemudoma domov, kjer je stopil v konferenco s člani petorice. Ti so zahtevali, da mora takoj s svojo celotno vlado resignirati. Po kratkem obotavljanju je predsednik Cespedes to storil, obenem pa povdaril, da je po dvojih najboljših močeh vse storil, da bi vladal deželo v smislu Revolucionarnega programa. Do prevrata je prišlo predvsem iz tega vzroka, ker je imel i .Cespedes v svojem kabinetu več inož, ki so prejšnji Machadov režim naravnost podpirali, ali Pa se vsaj pasivno obnašali proti njemu. Revolta se je pripravljala tudi od druge strani, nam-.j reč od bivšega predsednika Me-^ nocala, ki se je povrnil iz pre-'; gnanstva po padcu Machada. |; Ko pa je gori omenjena skupina ^vedela za to, je pohitela z delom, da je odnesla prvenstvo. Nova vlada izjavlja, da ni niti socijalistična, niti komunistična, ftiarveč bo le gledala da se izvede revolucijonarni program, i -o- Katastrofalen orkan v texasu Brownsville, Tex. — Siloviti Viharji, kakoršnih ne pomnijo ^eč kakor pol stoletja, so pretekli torek ponoči divjali ob obali Mehiškega zaliva. Zahtevali so kot žrtev 32 človeških življenj, Poškodovanih pa je bilo nad 1500 oseb. Razvaline, ki jih je °rkan zapustil, so take, da se jih ®Ploh popisati ne da, je dejal ne- časnikar, ki si je ogledal pri-^dete kraje. Male lesene hiše so dobesedno zdrobljene v trtice in razrušena so celo mnoga Zldana poslopja. Med glavnimi ^°8lopji> prizadetimi od neurja, katedrala v mestu Matamo-- as> Mehika, ki se je podrla. Kuba pod vlado peterih mož-Za znižanje javnih strosKov MILJARDNl IZDATKI Strahovit porast javnih izdatkov in davkov, kakor tudi števila javnih nameščencev v zadnjih dvajsetih letih. Chicago, 111. — Na konvenciji višjih državnih organov, včlanjenih v zvezi državnih avditorjev, kontrolorjev in za-kladničarjev, ki se vrši v tukajšnjem mestu, se je povdar-jalo, v kako ogromni meri so narasti i javni izdatki v zadnjih dvajsetih letih in kako so se sorazmerno s tem tudi povišali davki na prebivalstvo. Ta- ' ko plača povprečni državljan zdaj za 256 odstotkov več dav- v ka, kakor ga je imel plačati j leta 1913. š Da se dobi približna slika, r v kaki meri so se zvišali stro- _ ški, se primerjajo številke iz 1. j 1913 in leta 1930. V letu 1913 1 so izdatki skupno vseh vlad, to- ' rej federalne, državnih in lokalnih, znašali okrog dve in en četrt miljarde dolarjev. Približno je prišlo na osebo po S 23 dolarjev. Nasprotno pa so bili leta 1930 javni izdatki deset miljard dolarjev, s čimer je prišlo na osebo po $84. Pri n tem pa se niti ne upošteva po- r rast prebivalstva tekom zad- v njih 20 let. z Glavni vzrok, da so se izdat- n ki tako zvišali, je bilo stalno l zviševanje plač javnim name- £ ščencem kakor tudi stalno zvi- i ' sevanje njih števila. Najvišje * so se plače zvišale učiteljstvu,'5 1 namreč za celih 160 odstotkov, 1 dočim povišek za federalne u- J službence v Washingtonu zna- ] , ša 63 odstotkov. i Število federalnih uslužben- j j cev pa je zadnja desetletja s ] 1 strahovito naglico rastlo. Tako š " je bilo leta 1900 v poljedel- s "skem departmentu v Washing- < " j tonu uslužbenih 3500 oseb; v " j letu 1931 je pa isti department " j zaposloval celih 28,000 usluž-" Ibencev. Zanimivo je pri tem to, a | čimbolj se je množila armada pri koritu, tem nižje je padalo 'j ameriško poljedelstvo. Skupno 'l se točasno pase pri vladnih jaslih v Washingtonu na račun 5 davkoplačevalcev celih 700 tisoč oseb. ' RABUKA V KAZNILNIŠKI ' NORIŠNICI ti Matteawan, N. Y. — V tu- 10 kajšnjem zavodu za zločinske a- norce se je v sredo zjutraj ne- 11 nadno dvignilo 68 kaznjencev, io ki so ujeli dva čuvaja in ju drža-j, li zaprta kot ujetnika več ur. id Kakor se je pokazalo, so name-je ravali izvršiti splošen pobeg iz ih zaporov. Upor se je pričel s tem, e- ko je neki kaznjenec pobil s sto-•i- lom na tla nekega čuvaja. Dva so druga čuvaja sta prihitela tova-r- rišu na pomoč, a norci so dobili ?a pod oblast še enega od njih in ni nato oba zaprli. Alarmirana je ia, bila takoj celotna varnostna stra-io- ža, ki je preprečila pobeg kaznjencem. n ' • i - ....... revolucijonar se povrnil —■• ■ -------- Skozi dve leti je J. B. Hernandez, ki ga vidimo na sliki v sredi, vodil borbo proti bivšemu diktatorju na Kubi, Macha-du, in se je zato tudi moral stalno skrivati pred njegovo maščevalno roko. Ko je nastopil prevrat v vladi, se je mogel ta revolucijonar mirno povrniti v prestolico Havano. VERMONT i 25. DRŽAVA Suhaški Vermont glasoval za H odpravo prohibicije. Montpeller, Vt. — Naravnost neverjetno je, kako popol- is no so suhači izgubili ves svoj h vpliv v Ameriki. Celo države, Č za katere si "mokri" niso upali oi misliti, da bi bile naklonjene d preklicu prohibicije, so končno g glasovale za preklic. Med temi D izpreobrnjenimi, prej trdo su- z haškimi državami, je tudi dr- n Ižava Vermont, v kateri se je n pretekli torek vršilo splošno si glasovanje in se je za preklic z 18. amendmenita izrazila veči- d na v razmerju 2 proti 1. S tem k je doslej glasovalo 25 držav za p preklic in jih je torej potrebnih v še 11. Nobena država še ni glasovala do zdaj, naj se prohibi-cija obdrži. -o- PONAREJEVALCA DENAR- j JA PRIJETA v Chicago, 111. — Federalni de-^ tektivi so pretekli torek dobili v |2 roke dva nevarna ponarejevalca 1 denarja, namreč 38 letnega R. 2 Adamsa, bivšega kaznjenca, in ^ 25 letno Miss Lila Adcox. Prije- ( li so ju, ko sta na Roosevelt in 1 Wabash čakala na bus. V hotelu,,1 | kjer sta imela svoje stanovanje, I ■ je policija našla celo množino |1 ponarejenih 10 dolarskih ban-^ ■ kovcev, kakor tudi celotno pri- : 2 pravo za njih izdelovanje. -o---1 ' NAČRTI ZA VSAKOLETNO RAZSTAVO Chicago, 111. — Dočim se bo z sedanja svetovna razstava ne-i, preklicno končala s 1. novem-i- brom in se bodo tudi poslopja a porušila, pa priporoča predsed-i- nik razstave, Dawes, naj bi se v li Chicagi ustanovila vsakoletna n kratka razstava, kjer bi se ka-e zal najnovejši napredek v indu-i- striji in poljedelstvu. To bi se !- vršilo po nekakem vzorcu znamenitih sejmov v Leipzig v ZAROTA NA SLOVAŠKEM s _ o Hitlerjevci žele razbiti Ceho- ^ slovaško. k -o— g Praga, Čehoslovaška__Pre- iskava je dognala, da nemški j hitlerjevci spletkarijo celo na j. Čehoslovaškem. Povod za to ^ odkritje je dal umor nad ju- v dovskim profesorjem Lessin- . gom, ki se je nedavno izvršil. ' Dognalo se je tudi, da je ta na- ^ zijska propaganda posebno y močna na Slovaškem, kjer se navaja tamkajšnje prebival- j stvo, naj se loči od Cehov in se j zopet združi z Madžarsko. Iz- j daja se na tisoče pamfletov, na katerih se označujejo Čehi s psovkami, kakor "svinje, tatovi in podgane". -o-— 14 ubitih v koliziji vlakov Binghamton, N. Y. — 14 oseb i je bilo ubitih in 30 ranjenih v,: usodni koliziji dveh vlakov, ki . se je pripetila pretekli torek , j zvečer kako miljo daleč od tukajšnjega mesta. Nesreča se je zgodila, ko je neki mlekarski j vlak s polno silo za vozil od zadaj v potniški ekspresni vlak, j ki je prihajal iz Chicage in je 1 moral pred signalom postati, j Najbolj je trpel predzadnji voz 31 potniškega vlaka, ki je bil lesen,, dočim je bil zadnji voz iz .'jekla, in ta zadnji voz je stisnil lesenega s tako silo, da ga je skoraj dobesedno zdrobil, in večina nesreč se je pripetila nad 1 potniki v lesenem vozu. -o- o vroče vreme i- Chicago, 111. — 2e od konca i- preteklega tedna je v tukaj-a šnjem mestu in okolici priti-1- skala neprijetna vročina, ki je v dosegla svoj višek v sredo po-a poldne, ko je kazalo živo sre-i- bro 94 stopinj. V četrtek se je i- ozračje nekoliko ohladilo, se ........ i- Nemčiji, kjer imajo tako raz-v stavo vsako leto že skozi 700 let. KRIŽEM_SVETA — New York, N. Y — Ka- SI kor se poroča, je znameniti italijanski znastvenik, M. G. Marconi, sprejel povabilo, da si (i-g*. J.a svetovno razstavo v Chioor. Njemu v čast bo na razstavi 2. oktobra "Marconi-jev dan." _ — Berlin,' Nemčija. — Nem-ška vlada je izrazila obžalova- y nje in opravičbo ameriškemu trgovskemu izvedencu H. V. jy Kaltenbornu zaradi napada, ki m so ga izvršili naziji na njego- n( ivega 171etnega sina. ve — St. Louis, Mo. — Brezpo- p( selni kuhar K. Wright je napa-del in pretepel nekega restav- gj( raterja in ga prisilil, da je mo- »e ral poljubiti emblem plavega j. orla. Pred sodnijo je bil kazno- zg van zato z globo $500. ^ — Tokio, Japonska. — Pre- ^ ko zapadne Japonske in južneje Koreje je v torek besnel vihar ^ tajfun, ki je povzročil smrt 17 z, oseb, 23 drugih pa je bilo v ^ strahoviti zmedi pogrešanih, j-j Na stotine hiš je bilo vsled na- m liva poplavljenih. vj —o--M nov naCin bojevanja pl Pariz, Francija. — Na kak pi način se bodo vodile vojne v bo- sv dočnosti, se je mogla v malem bi obsegu videti pri orožnih vajah p; francoske armade tekom začet- di ka tega tedna. Dasi se je udele- ji ževalo "bojev" kakih 13,000 p« mož, se vendar nikogar ni vide- k lo. Vse je bilo skrito. Puška in zi bajonet ne bosta skoraj nobene M vloge več igrala pri prihodnjih st vojnah. Takorekoč cela armada vj je na kolesih. S pomočjo motor- si nih vozil se posamezne skupine, d umetno zakrite z grmovjem, o- d borožene s strojnicami, naglo ci premikajo z mesta na mesto, j( kjer so potrebne. Napadanje pe- d ,hote v dolgih rojnih vrsta, ka- lj kor je bilo prej v navadi, je po- g polnoma odpadlo. b I v -o--s' ustrelil ženo in sebe p Chicago, 111. — Krvava dru- ž žinska tragedija se je v torek od- v igrala v hiši na 1612 Main st., i kjer je 60 letni trgovec s pre-j ' mogom Ch. L. Schmidt ustrelil! 1 najprej svojo 40 letno ženo in z r nato še samega sebe. Kakor pri- C - poveduje njun 17 letni sin, ki} 2 je bil priča prizoru, se je prepir 'r i pričel pri obedu, ko je mož ob-! s - dolžil ženo, da hodi s drugimi i 1 , moškimi. Žena je to tajila, na a e kar jo je mož dejansko napadel, 1 i. pri čemer pa mu je žena raz-!i z praskala obraz. Med tem, ko jej< .1 nato mož stekel po samokres, je,i z žena zbežala skozi vrata, a jo s il je mož ujel na stopnjicah in od- . e dal na njo smrtonosen strel, na i- kar je še sam sebe ustrelil v i d prsa. -o- butlegerska pivovarna bankrotirala a Chicago, 111. — Prej prospe-j- vajoče podjetje Mutual Ice and( i- Beverage Co. je pretekli torek ( e napovedalo konkurz. To je bila j )- ena številnih butlegerskih pivo- varn, last gangsterja Druggana, j i e ki so v času prohibicije imele cvetočo trgovino, a jim zdaj ob- —1 lasti niso dovolile licence. i z- j -o- it.| ilrlte "amer. slovenca"! b Jisgc»$lavi§e* slovesno ustolicenje novega mariborskega škofa dr. ivana tomažlca. — po notranjskem že sveti nova električna luc. — smrt-na kosa. — razne druge vesti iz domovine. Mariborske slovesnosti |se Izredne slavnosti je videl Maribor na praznik Marijinega ^ Vnebovzetja 15. avgusta, ko je bil slovesno ustoličen novi via-dika lavantinske škofije, Dr. u'c Ivan Tomažič, dosedanji po- m možni škof lavantinski. Sloves-nosti so se pričele že na predvečer slovesnega dneva. Takoj po "Zdravi Mariji" se je oglasilo iz vseh mariborskih cerkva p< slovesno zvonenje, ki je trajalo v£ četrt ure. Kmalu nato je pod bi oknom prevzvišenega vladike n< zadonela krasna podoknica, p< katero so svojemu vladiki pri- gj redili združeni mariborski pev- vi 1! ski zbori in godbe. Na okoliških hribih so pa v tem Čafcu zagoreli kresovi, ki so daleč o-koli oznanjali prebivalstvu ve-liki dan, ki ima priti, ko bodo sr množice pozdravljale novega ^ višjega pastirja. — Na praznik Marijinega Vnebovzetja je bil ob pol desetih slovesen vhod t prevzvišenega v stolno cerkev jj - sv. Janeza Krstnika, kjer jei i bil kratek nagovor in č it an je ^ i papeških pisem ter poklomitev , - duhovščine svojemu nadpastir- ^ - ju. Takoj nato se je pričela ^ ) pontifikalna sv. maša, ki se je ^ - končala z zahvalno pesmijo in ^ 1 zakramentalnim blagoslovom. 2 Malone so bili pri tej slovesno-i sti udeleženi vsi/duhovniki 1&-i vantinske škofije. Doma so o- - stali samo tisti, ki so morali ra- !, di praznika opraviti sv. mašo, 7 da je ljudstvo lahko zadostilo o cerkveni zapovedi. Iz cele Šta-i, jerske so prihitela številna i- društva s svojimi zastavami inL.( - ljudstva se je kar trlo, da je iz- p i- gledalo, kakor da je ves Mari- ^ bor pri teh slovesnostih. Poleg j številne duhovščine so se teh v pomenljivih slovesnosti udele- j. žili tudi zastopniki civilnih in v vojaških oblasti. -o- ' Elektrifikacija Notranjske i il j Rakek, 9. avg. — Delo na I n zgradbi daljnovoda Vrhnika- t i- Cerknica se bliža koncu. V te-,r d ku prihodnjega'tedna bo zago- g ir rela žirovska, sedaj banovin-b-Jska elektrika tudi že na Rake-ni | ku in v Cerknici. S tem bo pr-ia'va važna etapa elektrifikacije ] jI,: Notranjske izvršena. V dogled- : z-!nem času se bo vod potegnil še : je'do Starega trga in Sv. Vida in ] je Itako bo vsa Notranjska pre- i jo skrbljena z električno energi- , d- jo. To bo zlasti poživilo tujski ia promet, ker ima tudi Notranj-v ska svoje posebnosti in zanimivosti. Elektrika bo pa tudi velikega gospodarskega pomena t- za Notranjsko. -o- >e- Smrtna kosa ndj V Ljubljani je umrl Ljudevit ek (Fatur, železniški uradnik. — ilalV Slovenjgradcu je umrl Fran /o- Gostenčnik, sin gostilničarke in ia, ključavničarski pomočnik, star ele 23 let. )b- ——o- Nesreča Sej mar ski trgovec s pecivom, "! Anton Škrbe iz Žužemberka, se je nedavno nahajal na nekem sejmu s svojim pecivom. Ko je odhajal, je šel h konju v hlev, da ga napreže. Tedaj ga je konj nenadno z vso močjo udaril z nogo tako močno, da mu je stri kost ter je moral trgovec v kandijsko bolnico. -0- Napaden V mariborsko bolnico so pripeljali nedavno 331etnega kovača Alojzija Košiča iz Po-brežja, katerega je neki neznanec napadel, ko se je kovač pozno ponoči vračal domov ter ga nevarno poškodoval na glavi. -o-- Nezgoda V Fredovi tovarni usnja v Mariboru se je nevarno ponesrečil 421etni usnjar Ivan Per-ko, ko je prišel z roko v stroj- -o- Huda rtesreča Iz Rakeka so pripeljali v ljubljansko bolnico 651etnega posestnika Andreja Knapa iz Cerknice. Knap je peljal voz desk po cesti na rakovski kolodvor, pa ga je na ozki cesti voz tako pritisnil, da je padel pod težak voz in so mu kolesa šla čez noge. -o- Imenovanje Inženjer Drago Mattanovich, civilni inženjer za elektrotehniko v Ljubljani, je imenovan za patentnega inženjerja. -o- Dva orla V "glažuti" med Dolžem in tovarno v Gorjancih so dobili pred kratkim dva mlada planinska orla, kar je redkost na Dolenjskem, ker odi navadno žive bolj proti severu. Orle so poslali v Zagreb za zoološki vrt. -o- Loka pri Mengešu Pred kratkim so v Loki pri . Mengešu ustanovili novo gasil- - no društvo, ki bo v veliko po--,moč prebivalstvu oh času nesreč e. i -o- Nagla smrt V Martin j aku pri Cerknici je 2 nagloma umrla 701etna užitka- - rica Marija Turk. Zvečer je še 2 zdrava pomagala pri delu, ta-i koj po večerji ji je pa postalo - slabo in je izdihnila še preden - je prišel duhovnik. :i -o- Nesreča i- V zvoniku podružne cerkve i- v Šmarju pri Št. Jerneju se je a pri zvonenju utrgala vrv zvona. Domači cerkovnik Karel Kuhelj se je s svetilko v roki odpravil po stopnicah v stolp, it da ugotovi, kaj je treba popra- - viti. Med potjo mu je naenkrat n zmanjkalo tal in je strmoglavil n z višine na trdi tlak. ir --o- " 'Amer. Slovenec' je barometer našega verskega in narodnega gibanja. Kaže nam n, rast aH padec, kakor že nanese a, naše delovanje."—Rev. Čeme. AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 8. septembra 1933 Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered »s second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Diktatura na Poljskem Te dni se je vršil v Varšavi dvanajsti kongres poljskih legi-jonarjev. Pred 25 leti, torej še pred svetovno vojno, je Ptlsud-&ki osnoval to tajno vojaško organizacijo. Drugi dan kongresa je poročal o ustavni reformi, ki jo je izdelal sedanji vladni blok, ministerski predsednik Slawek. Slawek je poudaril, da je pred letom 1926 vladal na Poljskem sistem poltičnih strank, ki pa, kakor meni fašistični govornik, niso čuvale interesov države kot celote. Leta 1926 je Pilsudski proglasil diktaturo, ki je stremela za tem, da dobi oblast predsednik republike. Let? 1926 pa se je ta poizkus le deloma posrečil, današnji načrt u-atave pa bo izročil vso oblast neposredno predsedniku republike, i . ' Bodoči senat bo sestavljen iz elite naroda. Prvi senat, ki se bo konstituiral po sprejetju ustavne reforme, bo obstojal do dveh tretjin iz odlikovancev z redom "Virtuti militari" in križa neodvisnosti, ker so to ljudje ugleda in zaslužni za državo. 0-stale člane senata pa bo imenoval predsednik republike. Poljska je pa tudi precej industrijska država, dežela, v kateri vlada fevdalna žlahta še neokrnjeno, kakor je vladala ob neodvisnosti Poljske in tudi v oblasti ruske despotije pred vojno. Tako kakor drugi narodi tudi Po.ljaki absolutne,ga de spotizma ne bodo dolgo in tudi ne radi prenašali. --__ Katoliška aktivnost na Francoskem Obvestili smo že večkrat čitatelje našega lista o napredku katoliških organizacij na Francoskem. Francoski katolicizem; je že davno, prekoračil prag cerkvenih hiš in zakristij .ter je začel na vseh področjih prodirati v javno življenje. Njegovo' geslo ni več beg iz sveta, marveč prodiranje v svet, da se svet pridobi za Kristusa in njegovo Cerkev. Sredstvo tega pridobivanja je organizacija. .Društev je treba za vse stanove in za njihove potrebe: .gmotne in duševne. Zato se taka društva: verska, prosvetna, vzgojna, stanovska, podporna, dobrodelna itd. ustanavljajo, odnosno izpopolnjujejo. Pretekli mesec je imela velevažna panoga katoliške organizacije, to je organizacija katoliških delavcev, v mestu Gre-iioblu svoj občni zbor. Navzočih je ;bilo preko 1000 odposlancev iz Francije in njenih kolonij. Katoliška delavska organizacija šteje na Francoskem preko po! milijona članov. Občni zbor je pokazal, da se voditelji organizacije z dosedanjimi u-spehi ne zadovoljujejo, temveč hočejo napredovati. Že doslej, so udrlj v komunistične in socialistične trdnjave ter zavzeli že mnogotero postojanko. V bodočnosti bodo svoje napore pomnožili. S posebno pohvalo je bilo na občnem zboru poudarjeno prizadevanje katoliške delavske mladine, ki vedno bolj širi svoje vrste in z njimi krog katoliške organizacije med franco-tkirp delavstvom. NOVICE IZ BRIDGEVILLE IN OKOLICE Bridgeville, Pa. Od dne do dne težko pričakujem list Amer. Slovenec. Z velikim zanimanjem ga razvijem in prečitam naj,prvo dopise. Trdno sem se zanesla, da se -boste tajnica in hlagajničar-ka društva Kršč. mater kaj o-glasile in poročale iz naše naselbine. Pa kakor vidimo,morajo le stari poročevalci na dan. Morda mislijo že drugje, da je vse tiho v Bridgeville. Saj so se' že včasih kaj pohvalili s kakim] napredkom. Preveč sem bila zaposlena v poletnem času za poi»očevanje in dopisovanje, zlasti dokler je bila še trava za kosit. Tukaj v Bridgevillu jo kar ženske mahamo, da se nam kose svetijo kakor sablje na vojski. Tudi sivka ali ajstrica nam pade pod koso. Najbolj luštno pa je bilo kosit mrvo na župnijskem vrtu. S sosedo sva bile tako žejne, da se še usta niso odpirale, pa sva vprašale Fathra za vodo, so nam pa izboren likra-herl" prinesli. Kajpada, da se samo po sebi razume, da se trava potem še bolj reže. Tudi če bi sam lintvern glavo pokazal iz trave, bi mu jo odkosile. Dobro se še spominjam hladnih poletnih juter, ko se je komaj zaznaval dan, pa sva jo z očetom mahala po ozkih stezah na košnjo. Že je minulo .4 mesece, kar spijo v hladnem grobu. Torej, dragi bralci tega lista oprostite, ako vam bolj zastarele novice pošiljam. Kakor vsako leto, tako smo se tudi letos spomnili sv. Janeza Krstnika, katerega spomin smo obhajali na 23. junija. — Mnogobrojne zvezde so že plavale na nebu, ko smo zažigali naš kres. Žarki plameni so padali daleč naokrog in kres je gorel, kakor bi bil iz samih butare. Lahko se pohvalimo, da smo imeli največji ikres tu na Bridgeville. Posebno otroci težko čakajo kresnega večera. Pozabijo pa od leta do leta. kako se imenuje kres. Druga novica je, kako veliko število otrok je prejelo .prvo sv. obhajilo. Okrog 150 jih je bilo, ki so prvikrat pokleknili, k mizi .Gospodovi in »se .pokrop-: čali s kruhom nebeškim. Bilo je tudi,nekaj takih, ki so zapuščeni od svojih lastnih staršev. Dobra srca usmiljenih sester so se jih usmilila in jih iztrgala satanu iz rok in jih položila Jezusu v naročje. Starši onih o-trolc ne spadajo k nobeni fari in ne cerkvi. Živijo ftjavendan, kakor živinče .v hlevu ali zajec v gozdu. Lahko se razume, da s takimi otroci ima duhovnik ali,.uči-, teljice več opraviti, ,ke.r ne vedo, da imajo dušo, ne vedo, da je prežalostno, ,da Jezusa na (89) (Metropolitan Newspaper Service) RUpjsaL EDGAR RICE BURROUGHS Zdaj stopi k Tarzanu in Ivani so Flora. Ko jo zagleda Ivana reče: "Zdaj verjamem, da si Ti Tarzan, ker sem videla, kako si to žensko pobral pred nekaj tedni in 7. njo pobegnil v džunglo. Nisem mislila, da bi Ti mogsl napraviti kaj takega." Tarzan iznenaden to trditev zavrne in pravi: "To zadevo Ti najFlora pojasni." "Ne, gospa, ne ta, ampak Esteban je bil, ki me je odnesel, ta, ki si ga ravnokar videla, d^ i? zbežal v džunglo. Ta mož pa je pravi Tarzan, Lord Greystoke in ta je rešil zdaj naju obe." Zdaj še le ic bila prepričana Ivana, Lady Greystoke, da Tarzan ni tega storil. Stopila ie predenj in rekla: "Sem si mislila, da Ti si preple-menit, da bi kaj takega napravil. Moje srce mi je vedno tako pravilo, ogoljufale pa so me moje oči. "Toda ujemi ga, da ne uide." — ".Briga me. da sem le Tebe našel, ki si mi vse," je dejal svoji ženi. Potem pokliče leva Džabaljdo rekoč: "Skoči za njim in ga prinesi!" Džabaljda je planil po sledu za Estebanom. Medtem je Tarzan pravil svoji ženi, da je menil, ,da je že mrtva. "Usula je povedal, da so pokopali Tvoje kosti potem, ko si zgorela. Zdaj sem iskal Luvinija zamorca, da bi Te maščtval." — "Ti bi ga nikoli ne našel," je odgovorila Ivana. "Tisto noč, ko me je on ugrabil, sem zapazila v njegovi nožnici nož, Potegnila sem mu ga iz nožnice in sem ga zabodla. On je bil ii-sto ožgano truplo, ki so ga na to našli Wazirqi." "Našla seip v t^bori^ču arabsko obleko, v katero sem se oblekla in posrečilo se mi je piti taki iz taborišča. Nato sem tavala po džungli več dni, nakar sem nocoj zagledala ogenj, misleč, da sem našla Tebe." "To jc bil Esteban." je segla vmes Flora, "ki jc prišel z Wazirci in je pobral nam zlato." — "To je moral biti pre-frigan lopov ta Esteban, da jc pri belem dnevu preslepil Wazirce," je pristavil Tar^ap. Kaj se zgodi zdaj?. . . DENAR pošiljamo v Jugoslavijo in druge cUde sve-ita po dnevnem ikur^u. Zadnje dneve .dinar stalno rast« in se cene pogosto ^prekinjajo. Računamo po ceni onega dneva, Jso denar prejmemo. Včeraj so bile naše cone: Dinarji: Za izplačila v .dolarjih: Z3 $ 3.00 ............ ,125 Din Za $ 5.00 ,ppšljvte....$ 5-75 Za '$ -5.00 ............ .215 Din Za $10.00 pošljite....$10.85 Za $10.00 ............ 455 Din 'U $15.00 pošljite....$16.00 Za $11.00 ............ 500 Din Za $20.00 pošljite....$21.00 ; Za $20.00 ............ 940 Din Za $25.00 pošljitc....$26.00 1 Za $21.75 ............1000 Din Za $40.00 poaljke....<$4'1.2S Za $50.00 ............2355 Din Za $50,00 pošljite.-$51 .-50 I Vsa pisma in pošiljatve naslovite »a : Joto Jeridi (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CEKMAK RD. CHICAGO, IM" IfcMERIKANSKI SLOVENEC e'vi in najstarejši slovenski M tist v Ameriki. pP'V Ustanovljen leta 1191. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. k. -- Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprava: 1849 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 r « -— Naročnina: Za celo leto ____________________$5.00 Za pol leta________________2.50 Za četrt leta_____,___________1.50 Za Chicago. Kanado in Evropo: Za celo leto___$6.00 Za pol leta______3.00 Za četrt leta______1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd», Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year ...............................$5.00 For half a year____________2.50 For three months __________________ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year_______$6.00 For half a year_______3..00 For three months___________1.75 NRA, Ml MB G R gtmf Ejus. Wl DO OUR PART (Bebast navihanec. — Neki gospod je vzel v službo mladega fanta, ki so mu rekli, 4a .je lekoliko bebast, in se je hotel lekoč z njim -pošaliti. Dal mu ie nekaj denarja, rekoč: Peter, Dojdi na trg in kupi mi šest iajc in za tri krajcarje ojoj! — Peter se je lepo priklonil, vzel cošaro in šel na trg. Kupil je iajca, čeznje pa je položil v iošaro sveženj živih kopriv. Pride domov in gospodar ga /praša: Ali si prinesel vse? — fn fant odgovori, odpirajoč košaro: Da, gospod, le poglejte! — Gospod seže v košaro, a hi-;ro potegne rokovnazaj in vpi-ie: Ojoj, ojoj! — Fant, iki ni jil bebast, pa -se glasno ,nas.me-ie in reče: D,a, gospod, to je 3 j o j, spodaj so jajca- * * s-t .Brjbten fantek. — T,eta (ne-žaku): P.av.elček, tu imaš .dve ploščici čokolade .ena je zate, ena pa za .sestrico. Piav.el-Sek: Kako bom pa ločjl, katera je .moja in katero naj ,dam sestri ? Aha že vem, od sestrine odgriznem košček, bom pa že vedel, katera je njena. * * * V šoli. — Profesor: Je bilo pred sto deti mrzleje ali topleje? — Uče,nec: Se ,ne spominjam. * * * Na kmetih. — Ko je tnekj vaški deček prvič videl kolesarja, je tekel ves preplašen v .hišo ter kričal: Mama, mama, bru- sač je zblaznel. * * * Ni izhoda.— Sad nitk: Ali veste, jkaj se bo .zgodilo z vami. ako poveste .neresnico ?— Veni. zaprli me iboste. — Tako je- in ako pov.este resnico ? — Obtoženec: Me bos,te 'tudi zap^lj ! >!» * * Samo nos bedi. — Mj^t-i: Pavel, idi, pa ipogiej ,v zadnji sobi, če dedek spijo. — Pavček čez nekaj časa: Mama, celi dedek spi, samo iiios ne. — dek je :namxeč v spanju ve d,po močno smrčal. .* * * PovedaJ mu je. — Sosed : Kako to„ .da je tv.oja žena tako suha? — Kmet: Trap. ;ali ne veš, da je iz Adamovega rebra? »i.- * i[: Kaj hoče še ^več. ^— Služtki-nja pri Židu je odpovedala službo. — Dekje, — ji je govorila Židinja., — ikako si iti neumna ! Ali ne veš, ika-ko dobro ti je pri nas? Vsaki teden za-koljemo po deset pitavuh gosi, da jih pošljemo v mesto in vsaki dan pečemo .beli »kruh. ki ga nosiš v tovarno n# .prodaj. Kaj neiki hočeš še : cent Lautar tudi luštno hčerko. - Vsem želimo zdravja in častita- - mo. Podružnica Ženske Zveze pri-' redi še en piknik in to v nedeljo ! 10. septembra na Moharjevi far-; t mi blizu Johnsons .corner. Vabi-) mo vse, kdor more naj pride, i Točili bomo "keg Deer", In še1 . drugo, kuhale Minnesotsko "B.u-) jo", ki je prav fajn, posebno še . zunaj, prodajale bomo vse poce-; ni, samo pridite na naš piknik i in ne bo vam žal. Vse .prav prj-' - jazno vabi odbor podružnice. Jennie Okolish, preds. -o- Katoliški Slovenci, oglašajte i svoje prireditve v "Amerikan-jkem Slovencvf"! | Na misel mi je prišlo, da je' bil v nedeljo prvič oklican Simon Pogačnik, sin dobre in vzorne katoliške družine. Želimo mu mnogo sreče in zadovoljnosti v zakonskem stanu. Le glej da si si tako izbral, da se ti ne bo treba za ušesom praskat. V bolnišnici se je nahajala I-vana Lulek, ki se je morala operaciji podvreči, katero je srečno prestala. Nahaja se že doma. Želimo, da se ji kmalu povrne ljubo zdravje. V isti bolnišnici se nahaja tudi Father Mertel. Kakor se sliši, so hudo bolani. Muči jih ner-voza in sladkorna bolezen. Želimo jim skorajšnjega okrevanja, da se zdravi vrnejo med svoje ovčice. Sedaj naj povem pa še najbolj važno stvar, namreč, da bomo imeli piknik 14. septembra. Prošeni ste vsi od blizu in I daleč, da se istega udeležite. 1; Kdor ne bo prišel, mu bo gotovo II žal. Pripravlja se dosti zabave i ' . in za suha usta in prazne želod-1 ce bo najbolje preskrbljeno. Five bo obilo, morda še kakšnih krokodilov solz, pa pišk tudi ne 1 bo manjkalo. Še žive bodo leitale ! tam okrog. Ta piknik priredi si-' cer društvo sv. Jožefa in društvo sv. Jurija in smo že naprošeni ' da gremo pomagat. Torej vsem 1 zakličem na veselo svidenje na ' župnijskem vrtu na 14. septem-' bra. Pridite, magari ste kruljavi j na eno nogo, ali pa na obe, ko J pridete v dvorano bote gotovo 1 takoj potisnili palce v kot, ker muzikanti bodo taki, da bodo znali igrat okrogle in podolgaste-" Qb koncu mojega dopisa na-. znanjem vsem onim, ki vam je 1 naročnina tega lista potekla, da vas obiščem prihodnji teden. \ Prosim vas, katerim je količkaj mogoče, naj se ne izgovarja in tako ponovite naročnino na list. Kajti katoliški list je močan ste-. ' ber katoliške vere. Torej se pri-3 poročam za naklonjenost, ko vas ; obiščem glede te zadeve. 1 Bodite mi vsi iskreno lepo po-" zdravljeni vsi Slovenci in Slovenke po širni Ameriki! M. -Ušeničnik, zastopnica. -o- KAKO SO PI.KN.IKOVALI V 1 JOLIETU ? 7. r Joliet, 111. a Naš slavni piknik v Rivals t. parku, pri katerem je sodelova-. d lo 14 naših društev, moških in - ženskih, spadajoči k raznim or- - ganizacijam jednotam in zvezam č' ter samostoj društvo Triglav, je: a' pokazal velikansko moč in upliv skupnosti. Vršil se je 3. septem- - bra v nedeljo in namenjen je farni šoli sv. Jožefa in častitim f. sestram učiteljicam. Vreme je j zjutraj kazalo žalostno, bolj na - dež. Ljudstvo je pri sv. mašah o molilo, da Bog nakloni za ta dan s lep dan. Prošnje so bile uslišane, r Točno ob drugi uri se je nabralo i- ljudstva, da se je vse trlo. To sc :, nastopili igralci žogometne n igre. Šolska banda m pevski cerkveni zbor pod vodstvom ,na-l, šega organista Mr. Šterbenca, j ki se toliko trudi za povzdigo ,le- - pe pesmi in glasbe med nami. ii I Po večerji je bilo pa nekaj za ' našo mladino. Fantje in dekleta. križu ne poznajo. Ko so bili o-troci poučeni, so jih sestre hotele dati v Bridgeville v cerkev sv. Agate in tam se je Father takoj izrazil, da jih ne mara,' ker starši ne spadajo k njegovi fari. Potem so se sestre obrnile s prošnjo do našega .č. g. župnika in ta se jih je usmilil za-.puščenih otrok in jim podelil prvo sv. obhajilo v cerkvi sv. Barbare. Ako bi jih bil še on pahnil proč, bi nedolžni otroci ostali brez sv. obhajila. Tretja novica je, kako z ve-Jikim veseljem je pogledat fante in dekleta, mlade može in žene, ki so tako navdušeno in neustrašeno stopili skupaj in začeli društvo pod imenom Good Will Club. Pripravljeni so sodelovati v prid fare in cerkve. Zakličem vam, le tako naprej. Vsi za enega, eden za vse! Mi farani smo pa lahko ponosni nanje. Prvi piknik, ki so ga priredili, so napravili, je prinesel $136 čistega dobička. Lep denar, ker iljudje so bili do sedaj suhi, kakor cerkvena miš. Kakor se razvidi od drugod, so se tudi pri nas precej delavske razmere izboljšale. Možje, ki so bili po d do 6 lot doma brez dela in zaslužka, so se sedaj povrnili nazaj na delo, najsi bo že v premogokoip ali tovarne. Mladeniči od 16 do 20 let, ki so preje v tropah tavali okrog, se je njih število zmanjšalo. Dobili so delo tu ali tam, da si s tem zaslužijo za obleko in hrano. Priznati moramo, .kaj za-more storiti dober pošten mož, ki zaupa na božjo pomoč in to je naš predsednik Roosevelt. Ali se spominjate kaj so pisali časniki o Rooseveltu, ko je nastopil svojo,častno službo. Prosil je Boga, da .naj mu pomaga rešiti ljudstvo uboštva in siroma-(štva, ki je tičalo pod težo revščine. Ali misli te, da bi bil on mogel vse tako prav urediti brez božje pomoči. Nikakor ne. Ker predaleč smo že bili in ne na ipravem potu. In kakor povsod, tako se tudi pri nas ravnamo pc poveljem one plave ptice NRA. To je da vsak delavec mora dobiti 40 ur dela na teden, ne več in ne manj. Seveda me ženske pa ; še vedno skebamo- Treba bi bilo, da bi predsednik tudi za nas postavil svoje vrsto Niro. Naj omenim še, kako vesela sem bila, ko me je prišel moj brat obiskat s svojo ženo iz daljnega Kansasa, ki je približne 1000 milj od tukaj. Ako bi čat-res tako hitro naprej šel, kakor takrat, ko je bil brat tukaj, potem bi res prehitro morali umret. Kako veselo je, ,kadar prideš in kako žalostno, ,ko odhajaš. Človek si ne more zabrapiti solza, ki ti prikipijo iz srca. To pa veste, da ni luštno človeku biti žalosten in če te srce .boli, ga pi moč obvezati. ---> ---------- "TARZAN IN ZLATI LEV" Petek, 8. septembra 1933 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 8 I ■iffllllMMIpiliPIlMHll« IPIIIHWII 1 i ,0000000^ sv, Družine ČL O MU ZA ŽIVLJEN JE IN SMRT Slika je bila nedavno vze ta v sodni dvorani v Sar. Jose, Cal., in kaže Davida Lawsona, ki sedi pred poroto vsled umora, izvršenega nad njegovo ženo. RAZNOTEROSTI. I na zahvala Chicago, 111. pijie 30. avgusta me je opozorila moja hčerka Zofija, sedaj omožena Šimec, na mojo 251et-nico ter plačala za eno sv. mašo v dober namen. Zveselil sem se tega in sklenili smo, da -se sv. maše udeležimo in da tudi pristopimo vsi na ta dan k mizi ■Gospodovi. •Govoril sem z g. župnikom, ki so to z veseljem naredili in ustregli naši želji. Mislili smo si tako, da se je treba naj prvo zahvaliti Najvišjemu za vse dobrote, ki smo jih prejeli tekom 25 let in oib-! enem -Ga prosimo še za na J al j-ne milosti. Zato prisrčna zahvala č. g. p. Aleksandru za njih trud v tem slučaju. iBog Vam plačaj ! S tem sem mislil, da jte ta stvar pri kraju. Napotil sem se 'nato na delo v tovarno. Potem 'pa se je vsa stvar zasukala drugače, seveda brez moje vednosti. Okrog 6. ure zvečer pride Mr. Jerič okrog, kar je bil že dan preje naročil, da bova šla gledat neko malo farmo, ki je na prodaj, da naj bom tako dober in grem z njim. da si ogledava. Tako me je ta prijatelj odpeljal in šla sva ogle-Idavati farmo, katero sva tudi res ogledala in po ceni povpraševala, kupila seveda nisva. ?A je nastal skoro mrak, ko &vf se podala nazaj. Po poti sv* kramljala o tem in one,m. ' lit sva prišla domov, je bila ura že skoro blizu devetih. Spravila sva karo v garažo in ko prideva potem domov na moj dom, je bija v hiši popolna tema in vse tiho. Kar naenkrat pa prižgo luč in zakličejo vsa naenkrat: "Surprise t" Pred menoj se pojavi vse polno obrazov mojih prijateljev.. Razume se, da sem na vse to debelo in iznenadeno gledal. Mr. Jerič se je pa za menoj smejal, rekoč: "zdaj bova pa likof pi.la." — Na isti način so pa drugi izva-tako da ne ona, ne jaz nisva ni-b.ili z doma .tudi mojo soprogo, česar vedela, kaj se godi za najinima hrbtoma v tem o.ziru. Razume se, da se s peresom ne morem zahvaliti dovolj glede tega presenečenja. Naj vam [vsem ljubi Bog stotero poplača. Naj navedem tukaj imena, kateri so z denarjem ali delom ali na en ali drug način pomagali ter me s tako Lepim in velikim darom obdarovali, namreč s krasnim ''dining rcyom se-tom". Najbolj so se trudili Mrs. J. Štajer, Mrs. M. Mladič in Mrs. S. Šimec. Imena darovalcev pa so: Mrs. A- Mladič., Mr. in Mrs. Jerič, Mr. in Mrs. Fr. Kozjek, Mr. in Mrs. J. Perko, Mr. in Mrs. Fr. Primožič, Mr. in Mrs. L. Jurjovec, Mr. in Mrs. R. Mladič, Mr. Habjan z Ashland Ave., Mr. in Mrs. A. Gre-gorič, Mr. in Mrs. L. Duller, Mr. in Mrs. S. Kolenko, Mr. in Mrs. M. Omerzel, Mr. in Mrs. J. Stare, Mr. in Mrs. J. Mladič, Mr. in Mrs. J. Fab j an, Mr. in Mrs. J. Kosmach, Mr. in Mrs. J. Štajer, Mr. in Mrs. Math Kremesec, Mr. in Mrs. J. Ker-zich, Mr. Anton Kukman, Mr. George Šimec star., Mr. in Mrs. J. Pintar, Mr. in Mrs. Mai-tin ■Krcmesec, Mr. in Mrs. J. Mlakar, Mr. in Mrs. Borštnik, Mr. in Mrs. F. Bicek, Mr. in Mrs. L. Zefran, Mr. in Mrs. J. Že-fran, Mr. in Mrs. Zumrner, Mrs. Škarjanc, "Mr. in Mrs. L. Skala, Mrs. A. A sic h, Mr. in Mrs. J. -Štefane, Mr. in Mrs. Schiffrer, Mr. in Mi«. M. Kavčič, Mr. in Mrs. -G. Gregorič, Mr. in Mrs. A. Tomažin,. Mr. in Mrs. J. Fale. — Posebej so darovale še: Mrs. A. Mladič, Mrs. R. Mladič, Miss Lillian .šimec, Mrs. Kolenko, Mrs. J. Stajer., Mrs. J. Kosmach, Mrs. Kozjek, Mrs. Zumer, Mrs. Pintar, Mrs, Bicek, Mrs. J. Mladič in Bartha & Midewst Public .Market ,ter hčerke Jennie, Antoinette in Zofija Mladič, srebrni cake. Pr,av lepa hvala tudi Mr. Gntt-liebu za rože na mizi, kakor tudi srebrne .p.ušeljce za goste. Hvala za pomoč ,iy delo tudi Mr. Geo. Širnecu. Hvala tudi Mr. Š.tefanc.u za brezplačno godbo. Posebna zahvala pa kuharicam in dekletom za delo v kuhinji in za postrežbo pri mizi. Iskrena hvala tudi vsem govornikom za izrečene čestitke. I-Ivala prav vsem za vse! Za slučaj, da bi koga pozabil imenovati v tej zahvali, naj oprosti. Dan 30. avgusta nam bo ostal vsem v naj prijetnejšem spominu! Vsem še .entkrat Bog piačaj in najlepša hvala, dragi prijatelji! (Ogl.) -v- Mr. in Mrs. Leo Mladič. -o- Najzanimivejše Resti §a 9 Slo»ww rito,i»* ---- Dopisi lokalnih | društev Društveno naznanilo i r Waukegan, JU. . Društvo sv. Družine štev. 6„ ^aukegan, 111., naznanja tem Dotom članom in članicam, da ; llrihodnja seja v oktobru je ,'la preložena. Ta seja se bi !lMa vršiti na 1. oktobra, pr-nedelja. Ampak, ker pa ima Hstvo sv. Ane KSKJ. svoje, v|ost na isti dan, je bilo ^Ue.no,, d.a se preloži redna, |jeja >n& iprvo soboto v oktobru.' ^ vveč o tem pozneje. Društvo sv. Družine ima; svoj izlet (piknik) v nedeljo, septembra, na Wire Mill ! ^ostorih. S tem se ulju dno va-I'1 vse članstvo, ,da se udeleži e8a izleta. Razne stvari na Revnem redu in nagrade se razdelile zmagovalcem. Za lačne in žejne bo pre-eno. Torej še enkrat podarjam članstvu," da se ud,ele-kakor tudi vabim naše pripelje in sosede, da nas pride-!? obiskat na ta izlet. Slovenci, ^ati in Slovaki iz Waukega-J in North Chicago, pridite !, ■ a svidenje in se vidimo na iz-— s sobratskim pozdravili. J°seph J^. Drašler Jr., tajnik. | Our Young DSD f ^oooooooooSoooooo^^ baseball news Joliet, 111. . fhe Holy Familiy Society their way into the second of the Will County Base-J1'' Tournament and picnic (.^e last Sunday by defeating f>.6 KSKJ. Boosters 5:2 at Park. This game was k Messed by at least 5000 J he feature of the day was 1(J(; ^itching of Likovic who al-\vv<5d four hits: home runs t^1'0' hit by Gregory of the So-^ and Traven of the Boost- i|y(Jn Labor day the Holy Fam- 4 Society lost to the Sokol l0:2. tloly Family Society: Ji , R H F 5 rken., rf.................0 0 0 if ^iffiner, If...........1 1. 0 J.'>nffner, ss...........1 2 1 %i?ken' 2b ..............0 1 0 Wi ec' If ......-.........0 1 0 lb .............0 0 ScJ0rV, 3b ................1 1 0 ■ bolj primeren bi bil rdeči paj- P čolan, toda ta barva navadno ■ žge v oči. Zato so najbolj upo- fl rabni pajčolani svetle barve, fl [Ce tj kljub temu solnce na iz- :| prehodu preveč zažge obraz, fl [potem ga ne smeš doma umiti fl '|V mi'zlo vodo. To je koži škocl- H ljivo. Najbolje pa je, da obraz 1 namažeš. Nekateri porabljajo ,1 Mcolderemei", ki pa n.i poleti II priporočljiva, ker se rada raz- ■ kraja. Boljša je lanolinova :kre- fl ma, še boljša mitin-pasta. Ce je H kljub temu obraz še vedno pre- jI teman, potem je dobro, da do- J daš kremi ihtiol. Dobre so kre- I me, ki vsebujejo žv.epleno kisli i kinin, tanin in natron. -o- ZGLED POLJSKIH SESTER 1 Malokdo ve, da vzdržujejo 1 1 pogumne poljske sestre v Har- 1 binu sirotišče v času najhujših I homatij na Daljnem vzhodu, i Poleg Japoncev so Harbin ne- 1 ,prestano ogrožali roparji in fl 1 'druge roparske tolpe, ki se iz- I ,'dajajo za komuniste. Strašni j 'so bili dnevi japonskega oble- j Iganja. V mestu razsajajo po- 9 leg tega nalezljive bolezni, ka-jj kor kolera. Tudi lakota zalite-1 - (va svoje žrtve. Poljske sestre I vodi prednica Marija Labujev- j ska, ki je te dni pisala v svojo || "[domovino: "Borimo se proti j > stiski in z dnevnimi nadloga-jI - mi .2e več mesecev nimamo ni- 1 > česar več in živimo samo od j - darov darežljivih Kitajcev. ' Število naših sirot smo morali • znižati od 80 na 60. Otroke i smo morali poslati zopet med: j - pogane. Poleg tega so v ne- j i prestani nevarnosti, da zaidejo i v boljševiška ali pa protestant-i ska zavetišča." Kljub vsej stiski - j poljske sestre še vedno vztraja- - jo na svojem mestu. --<)- - SREČNO SE REŠILI IZ GO- REČEGA ČOLNA Chicago, 111. — Na tisoče po-o satnikov svetovne razstave je »- bilo v ponedeljek priča razbur-ljivemu prizoru na jezeru, ko t- se je devet oseb borilo za živ-3-; ljenje kakih sto jardov daleč t- od obrežja. Neki motorni čoln, 1- ki je prevažal posetnikc nn i- razgled po jezeru, se je vnel in i- pilot, ki se je bal, da bi ne eks-;o plodirale zaloge gasolina, je ia zaklical deveterim potnikom. I '"'i IIIMl 1 1 ®0000000000000000( 1 Družba If 11 m Ihrwžiw | oOMttooowuuwvo O 9 p (THE HOLY FAMILY SOCIETY) || VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1&14 Zedinjcnih Državah CpJoi. InSipV IH G Severne Amerike JU1ICI, AU. Naše geslo: "Vse za vero, dom,in narod; vsi za enega, eden za vse." ^ olavni odbok: | (Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St„ Joliet, 111. 1. podpredsednik: Philip Živec, 507 Lime St., Joliet, J.U. § 2. podpredsednik: Kathrjne Bayuk, 528 .Lafayette St., Ottawa, 111 Glavni ta.i(iik: Prank J. Wedic, 501 Lime St., Joliet, 111. Blagajnik: Jfthn Petrič, 1202 N. Broadway St., Joliet, 111. f Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., E. Pittshurgh, Pa. « Vrhovni zdravnik: Or. Martin J. -Nee. '.'00 N. Chicago St., Joliet, III. j NADZORNI ODBOR: | Andrew Glavach, 1910 W. 22 ad street, Chicago, 111. Jacob Štrukel, 1199 N. Broadway St., Joliet, HI. g Joseph L. Drašler Jr., 66 — 10th St., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 3rd St., iLa Salle, Illinois. J Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg Station. E. Pittsburgh. Pa-Mary Ktemcsec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, xlL URADNO ,G.LASILQ: "Atnesikanski Slovenec", 1849 W 22nd St., Chicago, 111. --o- Do dne 1. januarja 1933 je D.S.D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin ter (bolniška podpora v znesku $106,187.91. ^vartye se ,lahko za $250.00, $500.00 ali $1000,00. y mladinci .oddelek se otroci sprejemajo od rojstva pa do 16. leta. Rojaki (in je). Pristopite k Družbi sv. Družini. CENTRALIZACIJA SiGUARNA PODPORA. - D. S. D. 100% solventna. > ~—' .......................... _ MlMlii.iH< itia. lililMltlllHlli.ii^!«lll1i'n;:iii«:il{n!]]IIMIIItlBIIII!HlllllHI]IIIHIiiiiw t iaj si s skokom v vodo rešijo čivljenje. Sam je skočil prvi in ?si so sledili njegovemu zgle-iu. Čoln je bil sicer opremljen i varnostnimi pasovi, vendar v razburjenju ni nihče mislil na nje. K sreči pa so bili rešeni rei ponesrečenci; nekateri sc sami priplavali na obrežje, o-stalim pa so prišli drugi čolni na pomoč. -.o-- "Kjer so na mizi kr.ezverski, yeri sovražni časopisi, ne morete pričakovati katoliškega du-iia, katoliškega ozračja," i jjjjj^, i^sm i. . C ■ . sr^w V Naznanilo in zahvala. S tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom in prijatelje in, ia me je za večno zapustila moja nepozabljena soproga, oziroma mati Katarina Klemenčič (R-OJ-ENA KLEME4MČIČ.) Dne 28. junija 1933 ab sedmih zjutraj je izdihnila svojo hlago Sušo na svojem doniu na 1212 tftroadway St., Joliet, 111. v lepi starosti 71 let. Pogreb se je vršil dne 1. julija s peto sv. mašo, katero je daroval Rev. Father Plevnik v cerkvi sv. Jožefa in pokopana je bila na pokopališču sv. Jožefa v Jolietu, JUL Prisrčno se zahvaljujem in zahvaljujemo vsem, ki so plačali in darovali za sv. maše zadušnice za pokojno in številnim darovalcem lepih vencev. Dalie hvala vsem, ki so ici prišli kropit in vsfiRi udeleženceni polteh?; .talso tudi hvala vseni onim, ki so jo hodili obiskovat in tolažit v njeni bolezni, posebno pa še sosedom. Prav lepo se zahvaljujemo Rev. Father Plevniku za pogrebna obrede £ peto sv. mašo. Potem se zahvaljujemo pogrebnemu zavodu Težak & Jenco za tako l.epo oskrbo potgroba. ;Hvala ženskim društvom, ki so prišla mo.lit rožni venec h krsti pokojnice in sicer: Društvo sv. Rožnega venca in dr. sv. Ane katol. barštnaric. Lepo se zahvaljujemo vsem društvom in uradnikom(cam), ki sta pokojno spremili na pokopališče: društvo sv. Jurija št. 3 KSKJ., dr. sv. Družine št. 1, dr. sv. Ane reda katol. borštnaric št. 534 n dr. sv. Rožnega venca. Iskrena hvala Jednotam in družbi za hitro izplačilo posmrtnine. Za pete sv. maše so darovali sledeči: društvo sv. Ane katol. borštnaric £t. 534, društvo sv. Družine št. 1, društvo sv. Rožnega vtnea; družina Peter Ancc;l, družina Josip Ancel, družina Martin Kalar, Mr. in Mrs. John Baur družina, Mrs. Agnes Mankelc, Mr. in Mrs. Jos. Muren, in Mr. Martin Goršič. — Za tihe sv. maše so darovali sledeči: društvo sv. Ane za 4, Frank in Frances Horvat za 2, dalje Alojz Pucel Sr., Mr. in Mrs. Jos. Baur Jr., Mr. in Mrs. Jos. Pruss, Mr. in Mrs. John Sefner, Mr. in Mrs. Walter Britz, Mrs. Terezija Ancel, družina Martin Zugel, Clarence in Anna Stukel, Mr. in Mrs. "los. Rifel, Mr. in Mrs. John N. Pazdertz, družina Alojz Martinčič, Mr. in Mrs. Ernest Miller. Vence so darovali sledeči: Dr.užina Peter ,in Josip Ancel, Mr. in Mrs. Frank Horvat, Mr. in Mrs. Jos. Rifel, Mr. in Mrs. Marko Kozjan Bobby Jaskie in Jimuve Mar,kelz, Mr. in Mrs. Omotta, Mr. in Mrs. Frank Baggo. Mr. in Mrs. Martin Kolar, Mr. in Mrs. Jos. Medic Jr., Mrs. Jean M. Tezak, Mr. in Mrs. Lehman, uslužbenci Ruboid Co. Torej še enkrat lepa hvala vsem, ki ste nam na en ali drugi način ooma^ali ter nas tolažili v teh žalostnih urah. Bog Vam povrni! Ti pa draga soproga, oziroma mati, počivaj mirno v tej hladni .in svobodni ameriški grudi. Na zopetno svidenje tamkaj nad zvezdami, kakor nam sveti križ govori! Bela žena, smrt nemila Ljuba mati, draga žena žrtev si izbrala je. se ločila je od nas; S koso sv.ojo zamahnila, zadnja .uia smrtna njena s tugo nas navdala vse. je odbila za ves čas. V grobu tihem tamkaj sniva večno spanie že sedaj . . . V miru božjem naj počiva, večna luč ji sveti naj! • \ ' Žalujoči ostali: JOSIP KLEMENČIČ, soprog; JOSIP JR. v Great Falls. Mont., in GEORGE, v Jolietu, 111., sinova; ANNA omožena ZOBEL v Jolietu, 111., hči; MARGARETA ZALOGAR v Butte, Mont., sestra in sedem vnukov, Joliet, 111. 7. avgusta 1933. V JUGOSLAVIJO Preko Havre Na Hitrem Ekspregnem Parniku lie De France 23. septemfcr*, 14. pkto-bra, 4. novembra CHAMPLAIM 20. septembra, 11. nov, PARIS 29. septembra 20. okt. Nizke vozne cene v vse dele Jugoslavije Za pojasnila in potne liste vprašajte naše pooblaščene agente cftmebJ&i* 306 N. Michigan Ave 1 Chicago, 111. AMERIKAN5KI SDDVENEC Petek, 8. septembra 193 POD PLAVIM ORLOM Izpod Golice SLAVKO SAVINŠEK, Poveat z gorenjskih planin Cilki in se hoče za to maščevati. Seveda vse to Matevževo prihajanje ni ostalo neopaženo financarju Ivanu, kakor mu tudi ni ušlo hladnejše materino obnašanje napram njemu. Že je parkrat omenil in povprašal, kako si upa Matevž čez mejo, ko vendar nima potnega dovoljenja, parkrat povprašal med patru-liranjem tudi nemške stražnike, kako da puste fanta čez mejo kar meni nič tebi nič, toda Hribarjevi mu niso dali odgovora na to; stražniki so pa rekli, da ne vedo ničesar, in da se pač zna zgoditi, da kdo stopi čez vrh brez njihove vednosti. Povsod, so dejali, ne morejo biti zraven, saj ve sam, ki vedno Tilna zaman lovi. Matevž je bil pač zvit in previden in je takoj ob nastopu službe sklenil prijateljstvo z obojnimi stražniki celo med financarji so mu bili nekateri naklonjeni, ker je bil zal fant in znal biti prijeten družabnik tako v kaki dolgi noči v Ka-dilnikovi koči, ki je bila pozimi za civiliste zaprta in so samo stražniki in financarji smeli vanjo. Ivan pa se ni dal ugnati kar tako. Saj je vse pretrpel in prenesel, samo da je mogel biti v bližini dekleta, ki mu je prijalo tembolj, čim-manj se je ono zmenilo zanj. Kakor je znal Janez biti včasih popadljiv in ujedljiv, da se je Cilki sami zasmilil Ivan in je s pogledom pokarala hlapca, je vendar financar trpel ščipanje hlapčevo, se napravil gluhega in ni hotel kar nič razumeti, kar nič slišati, pa naj je uje-dal Janez še tako ostro. Tudi mati so bili na-kratko ž njim, videlo se je, da jim Matevž leze v srce in so vedno bolj zadovoljni ž njim, čim večkrat pride. Pa se je tudi Ivanu kmalu posvetilo in vedel je, da mora nekaj ukreniti, da Matevž ne bo tako brezskrbno hodil čez mejo v Hribarjevino. Videli smo že, koliko mu je uspelo to in sam je sprevidel, da mora zateti fanta na kakem morda carinskem prestopku, da mu zagrozi in za-žuga ter ga tako oplaši in zadrži od Cilke stran. Kljub temu, da mu je odsvetoval Stanko, ki mu je Ivan zaupal, naj pusti že vso stvar pri miru, naj si že da dopovedati, da ne bo mogoče pre-, prečiti poroke Cilkine z Matevžem; kljub temu, da si je Ivan sam pravil, kako je njegova ljubezen in vse početje nespametno in brezupno, mu neka notranja sila ni dala miru, da ne bi vedno in povsod nastavljal Matevžu zanjk. Tako v dnu srca mu je še vedno gorela nada, da se mu morda le posreči obrniti Cilko v svoj prid in kaj doseči pri njej. Treba je samo na času pridobiti, si je pripovedoval in je dalje stikal za Matevžem. Nekega popoldne pričetkom decembra sedi Matevž zopet s Cilko in materjo v hiši, ko vstopi Ivan. Matevž za spoznanje prebledi, tudi financar postoji pri vratih in je v zadregi. Prvič se vidita nasprotnika iz oči v oči od blizu in obeh pogledi pričajo, da hočeta v enem hipu preceniti drug drugega in se pretehtati po vrednosti in veljavnosti. Prvi se ogne financar, zapre duri za seboj in stopi korak v izbo: "Ali morda motim?" "Kaj bi, saj ničesar napačnega ne delamo!" se oglase mati. Financar ne ve, kaj bi rekel, ali bi morda sedel ali stal. Pa mu Cilka de in pokaže z roko. "Lahko se pri peči pogrejete, mraz je zunaj; kar tjale v kot prislonite puško ko navadno." (Dalje prih.) Materi ni bilo kaj všeč to pisanje. Financar Ivan je često postajal pri njih in jim mnogo pripovedoval o vsem mogočem, se jim znal sladkati, da so mu radi verjeli. Nikakor se ni mogel sprijazniti z mislijo, da ga Cilka ne mara, da si jo mora izbiti iz glave, posebno zdaj, ko je Matevž prost. Zato je porabljal vse svoje zgovorne zmožnosti in skušal po materi doseči, kar se mu samemu pri Cilki ni hotelo posrečiti. Sicer so ga mati tudi precej časa gledali postrani, ali sčasoma je znal zopet dobiti zaupanje. Tako je pač vedno, če zna človek besede prav postavljati. Cilka pa se ni mnogo menila za vse te finan-icarjeve skrbi in marnje. Bila je prepričana, da mati le zato radi poslušajo financarja, ker jih zna lepo tolažiti in ker ne poznajo Matevža. Vedela je, da mora za vso zimo oskrbeti mater S kakim lahkim poslom, in ker je Matevž poslal tako srečno sporočilo, se je pričela z veliko ihto brigati za svojo balo in je materi naložila glavno skrb zanjo. Tako so jima tekli dnevi daljs in žalost po očetu je v njunih srcih ta čas pojenjala. Kar kradoma in nenadoma je prišla zima; v planine je najprej nasula snega, potem pa ga metala vedno niže doli, da je kmalu tudi čez Dobravo vrgla belo odejo, in ž njo je nekega zimskega popoldne prišel k Hribarjevi hiši Matevž. Cilki je poskočilo srce od velikega ve-jselja. Posadila je Matevža na klop ob peči, pa je mater poklicala v hišo, ki so v kuhinji pripravljali južino za Janeza in hlapčiča in jim pričela razkazovati Matevža. Fant je bil sprva v zadregi in ni prav vedel, kako bi besedo postavil, posebno, ko je videl, da ga mati nič kaj prijazno ne gledajo. Toda Cilka in njene oči so storile svoje in Matevž se je kmalu ogrel ter pričel z materjo pogovor, ki jim je bil toliko pogodu, da so Cilko poslali v kuhinjo pogledat po južini in ji naročili, naj poskrbi tudi za Matevža, ki je prišel dolgo pot čez vrh. Ko so vsi trije sedeli ob kavi in je prisedel še Janez, ki kar ni mogel z očmi od Cilke in fanta, in se je sam razgreval ob njuni sreči, so mati že kar čisto po domače kramljali z Matevžem in Cilki se je srce smejalo, ko je videla, da jim ni napak, ampak, da se jih pričenja oklepati njegova zaupljivost. Radi so še ž njim posedeli dobro uro, dokler se ni Matevž spomnil, da je že temno in mora radi službe nazaj v planino. Mati so ga opominjali, naj bo previden, ker je sneg v Golici nevaren ter mu naročili, naj se spet kaj oglasi, seveda pod pogojem, da bo pazil nase. Rad je obljubil Matevž, ne bo si dal dvakrat reči in bo čimprej spet prišel. Cilka ga je spremila v graben pod cerkvijo in mu z vso skrbjo naročala največjo previdnost. Matevž jo je miril, naj bo kar brez skrbi, obljubil kmalu zopet priti in je zginil za Šinkovčevo bajto. Še ga je slišala od cerkve gori, ko je onkraj Jesenice zaukal, preden se je pognal kar naravnost po plazu v strmino. Res se je od tedaj naprej večkrat oglašal pri Hribarjevih ali pa vsaj po Tilnu, ki sta prišla ž njim skupaj večkrat kje v gmajni vsak po svojem poslu, poslal pozdrave vsem na Hribarjeve. Seveda je Tilen navadno kar Janezu sporočil pozdrav, ali pa po Lovračevi Loni. Sam si ni upal preveč v bližino, ker je vedel, da mu je za petami financar Ivan, ker nosi pozdrave Širite amer. slovenca TISKARNA izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah. Mnogi so se o N tem prepričali in so naši stalni odjemalci. Društva — Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec N 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Amerikanski Slovenec Društva ki oglasijo svoje prireditve, veselice, igre, itd. v amerikanskem slovencu imajo vsikdar dobro udeležbo in dober uspeh. n ! "AMER. SLOVENCA" ne č>ta samo vaše [ ; • SSSS članstvo, pač pa mnogi naši rojaki po-vaši gg niioi, _ [lamin < okolici. i j __: Osrlaševalne cene v "Am. Slovencu" so zmerne. V uradu "Amer. Slovenca" —lahko kupite Money Ordre od American Express Company; —lahko pošljete denar v stari kraj po dnevnem kurzu; —lahko plačate vaše račune za luč in plin; —lahko dobite raznovrstne informacije kot: —o potovanju v stari kraj, ali kamorkoli, in —o dobavi povratnega dovoljenja za priti nazaj iz starega kraja; —o dobavi potnih listov, bodisi jugoslovanskih ali ameriških; —izdelujemo vsa notarska dela za tu in stari kraj, kakor tudi prestave na slovenski in angleški jezik Se priporočamo! Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd ST., CHICAGO, ILL. Phones: 2575 in 2743 ANtON NEM ANIC H & SON I PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V JOLIETU IN AMERIKI. Ustanovljen l. 1895. Na razpolago noč in dan. Najboljši avtomobili za pogrebe, krste in ženitovanja. — Cene zmerne. 1002 N. Chicago Street, Joliet, Illinois DR. JOHN J. ZAVERTNIK Te' v uiadu Cttn8' 9694~9e sporazuma. On mora poslati sporazum po pošti k okrajne-nu uradu trgovinskega depart-nenta. Obenem podpiše takozvani Certificate of Compliance, ki ga izroči poštnemu iradu, kjer dobi znak Plavega Drla. Znano je, da je mnogo podjetij, ki so podpisali sporazum 'n razstavili znak Plavega Orla, pa vendarle še niso izpolnili vseh pogojev sporazuma. Uradi za pritožbe NRA uprave, državnih in lokalnih odsekov preiskujejo^ vsako kršitev. Upravitelj NRA, Hugh S.Johnson, je izdal svarilo, da bo Plavi Orel odletel od vsakega podjetja, ki je prekršilo sporazum, in da to utegne pomenja-ti gospodarsko smrt dotičnega podjetja. Razen nevarnosti, da zgubi znak Plavega Orla, nikaka druga kazen ne more biti naložena delodajalcu, ki še ne spada pod uradno odobrenim in-dustrijalnim kodom. Za enkrat gre le za prostovoljno sodelovanje in podporo javnega mnenja. Sedanja kampanja hoče v prvi vrsti pridobiti konsumen-te, ki potom svoje velikanske kupne sile so v stanu vplivati, da se sporazum podpiše in izvrši. -o-- OČE IN SIN Jurghis — litvanski pesnik, ki je zdaj aa poslanca — mi je dejal nekega večera v Firenzi, govoreč o svojem fantku, ki je imel sedem let: "Že zdaj sem se naučil od njega več, nego ga bom mogel kdaj naučiti jaz." -o- "Amerikanski Slovenec" vodi kampanjo proti depresiji, pomagajte mu!