Krajevna skupnost 
Litostroj 
in njeni problemi
KRAJEVNA skupnost Litostroj je ena tistih skupnosti, ki je rasla z enim največjih indu-strijskih gigantov pri nas, nosi njegovo ime in v kateri živi po 25 letih obstoja 6500 prebival-cev, od teh 3500 volivcev, 78 % občanov pa je zaposlenih v Titovih zavodih Litostroj. Po liniji pobratimstva Ljubljane z Reko ima Krajevna skupnost neposredno zvezo s Kraljevico in nje-nimi družbeno-političnimi organizacijami.
Pri svojem delu ima težave s prebivalci, ki se udeležujejo zborov volivcev v izredno maj-hnem številu. Niso zainteresirani, da kot skup-nost posredujejo problematiko na zborih voliv-cev, temveč gledajo le sebe in svojo osebno ko-rist. Če pa že sprejmejo kakšno funkcijo, jo sprejmejo neodgovorno, kar se odraža tudi v neodgovornem opravljanju te funkcije, nočejo doumeti širine svojega področja dela ali pa tega niso sposobni, niti ne poznajo interesov občanov in njihovih problemov kot celote. Nazainteresi-ranost za terensko problematiko kažejo tudi po-litični funkcionarji na območju te krajevne skupnosti, ki bi morala biti v prvi vrsti gonilna sila vseh družbeno-političnih akcij.
Naj omenimo skrb krajevne skupnosti za es-tetski videz svojega terena. Ta je v naši občini eden najlepših, saj imajo na površini 6 hektar-jev zelenic posajenih kar 500 dreves in 400 okrasnih grmov. Za olepšanje svojega terena vlaga krajevna skupnost vse svoje dohodke. Akcija nadaljnje zasaditve se bo v tem letu na-daljevala kakor tudi že tradicionalno spomla-dansko akcijsko čiščenje, pri katerem so uspeš-no angažirani hišni sveti.
Pri stanovanjski problematiki so največji problem še vedno obstoječe barake v korotan-skem naselju na drugi strani gorenjske proge, ki bi jih morali že zdavnaj odstraniti, vse večji problem pa so tudi garaže, ki jih je premalo.
Z naselitvijo družin v nove stolpnice se je pojavil še večji problem glede otroškega var-stva. Vrtec lahko sprejme 115 otrok, prošenj pa je že 160, do vpisovanja v marcu pa se bo šte-vilo prošenj sigurno povečalo na 200. Pojavlja se problem celodnevnega šolskega varstva tudi 600 šoloobveznih otrok, za kar so starši izredno zainteresirani, toda za sedaj v osemletki »Hinko Smrekar« to ni izvedljivo. V to šolo hodi 800 učencev v dveh izmenah v 27 oddelkov.
Prehrana na tem terenu ni urejena, čeprav je to v bistvu strnjeno naselje. Manjka velika samopostrežna trgovina, ki je bila s postavit-vijo nove stolpnice porušena, tako da morajo prebivalci kupovali hrano na drugi strani kri-žišča. Isto velja za kruh, ki ga na terenu zmanj-ka že pred drugo uro,  ko se  delavci vračajo
domov iz tovarne. Sicer pa obstaja litostrojska menza, ki nudi hrano po zmernih cenah.
Kulturno življenje v Krajevni skupnosti Lito-stroj je izredno slabo, saj ni niti tako potrebnih primernih prostorov, kaj šele kulturni dom. Tudi zanimanje prebivalcev za razpoložljive kulurne dobrine, ki jih nudi mesto, vedno bolj upada. Tem problemom bi kazalo posvetiti več pozornosti, pa tudi najti način za aktiviranje prebivalcev. Kazalo bi začeti s šolskimi prire-ditvami, ki bi jih številni šoloobvezni otroci po-sredovali svojim zaposlenim staršem.
O športni dejavnosti bi lahko več povedali, saj v okviru tovarne Litostroj aktivno in uspeš-no gojijo balinanje, namizni tenis, kegljanje, od-bojko, mali nogomet, rokomet, streljanje, šah in smučanje. Samo Planinsko društvo Litostroj ima 370 članov in planinski dom na Sorici s 60 ležišči, ki je odprt vse leto. Pod okriljem to-varne je v Industrijskem centru Litostroj šolsko športno društvo, ki se izredno razvija v okviru same šole in internata.
V Krajevni skupnosti Litostroj bi kazalo bolj aktivirati dejavnost za Splošni ljudski odpor in Civilno zaščito, čeprav je ta dobro organizirana v sami tovarni. Sami čJani Zveze borcev pa so našli skupen jezik s člani Združenja rez. stare-šin, saj mladi starešinski kader nadaljuje tra-dicijo NOB. Člani ZB se vključujejo tudi v po-hode mladine, ki jih ta prireja v bližnje zgodo-vinske kraje iz časa NOB.
Stari prebivalci skupnosti, ki so nenehno spremljali razvoj tega terena, so na razvoj po-nosni. Toda upravičeno pričakujejo prizadev-nost svojih že odraslih otrok, da vrzeli odstra-nijo in se borijo za uresničitev njihovih idej in načrtov.
Mavil