Poštnina v gotovčini plačana
Štev. 22.	Cena ednoga drobca 1 krona.	29. maja 1921. Leto VIII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 20 K, če jih več vküp hodi na eden naslov, če samo edne 30 K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje.
Rokopisi se pošiljajo na g. urednika naslov i se ne povrnéje. Oglasi (inserati) se sprejmejo v g. Balkanji Ernesta tiskarni v D. Lendavi. Cena za eden kvadratni centimeter 1-50 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Naročijo se Novine jedino pri „Opravništvi Novin v Črensovcih, Prekmurje“. Samo na té naslov se sme poslati tüdi naročnina.
Govor našega poslanca gospoda J. Klekla
v Belgradi na seji konstituante dne 10. maja 1921.
Što šče notri vpelati kancelparagraf, te vpraša samo po stranki, nikak pa ne po nameni, šterim naj bi se konsolidirala država. (Poslanec Wilder: Šta Vam to smeta?“) Da se vladni načrt boji versko-naravne vzgoje dece v šoli, se boji socializacije bank, pokrajin i teh legislative, ne tiči vzrok v preveliki skrbi za konsolidacijo države, nego v tom, ár se boji takozvanoga klerikalizma, šteroga ne, ar se boji smrti kapitalizma, ki zdaj močno cvete. (Medklici: „Če se cerkev izrablja v strankarske namene, je to klerikalizem!“) Klerikalizma ne! Nindri na celom sveti nemate kancelparagrafa v ustavi, samo pri nas ga hočete uvesti.
Da mora vladni načrt v resnici postati regulator naše države, mora imeti lastnosti, ki so zmožne nas-protja med državljani odstraniti, ostrine otopiti, sorodna čüstva poglobiti. i zvezati v močno verige, v močno fa-lango enakopravni!! i ravno zato za-dovoljnih državljanov.
Ljübezen—fundament naše države.
Po lepih umskih argumentih pro i contra dovolite, gospodje, da se jaz kak dühovnik poslüžiti) argumentov ljübezni kajti jaz sem po svojem Poklič! glasitel) evangelija ljübezni. (Poslanec Wilder: „V principu!“) Gospod, če bi Vi mene poznan, ne bi tak go morili, če eden ali drügi ali tretji kaj zagreši, ne morete toga trditi od vseh i od mene.
Ljübezen je bila tista gonilna sila pri Slovenci!!, Hrvatih i Srbih, ki nas je zdrüžila. Ljübezen, to moč je vlejo sam Bog v naša srca. Lex na-turalis nam svedoči o naravni ljübezni. Naravna ljübezen ima princip: omne animal diligit simile sibi — vsako šümenje ljübi sebi sorodno. Na tom principi, na principi krščanske morale de ordine caritatis, da moramo bližnjega ljübiti, smo iskali mi naše zdrüženje. Iskali smo ga legalnim potom, ar naša krsčanska morala ne dovoljüje revolucije. (Poslanec Fabi-jančič: .Zakaj ste pa na Madžarskem
uprizorili krvavo revolucijo proti komunistom? Če govorite o taki ljübezni, zakaj ste toliko komunistov obesili ?“) Gospod, povejte nam tüdi, koliko ljüdi so pa obesili komunisti 1
Ljübezni smo izkali, v ljübezni smo se našli. Leta 1918. so nam jo legalnim temeljem nudile velesile, zmagajoče i premagana s tem, da so nam priznate pravico, da se smemo zdrüžiti Srbi, Hrvati i Slovenci. Stanovito, potrpežljiva i požrtvovalna ljübezen je pognala lep cvet naše države. S tihi in, polnočim korakom, na perotih ljübezni smo prišli vküp trije bratje Srbi, Hrvati i jSlovenci. Ljübézen jé Vstvarila našo državo. Ob časi ujedinjenja ne bile med nami nasprotja, ne bilo sporov. Ob času vjedinjenja je vladala samo ljübezen, in vse diference so se vtopile v medsebojne} bratskoj ljübezni, ka jasno svedoči tista velikanska manifestacija, kakše svet še ne vido. Tista manifestacija, ki se je vršila povsod, pri bratih Sibih, pri bratih Hrvatih i pri nas Slovencih.
Pa če je ljübezen vstvarila našo državo, jo more li što drüg, nego ljübezen stabilizirati? Jaz mislim, da ne. Drevo more procvitati i se razvijati samo iz tistih klic, iz šterih se je vzklilo. Či bi se mi med seboj prepirali i sovražili, bi naša država morala razpasti, kajti Kraljestvo med seboj razdeljeno, ne more obstati. Vrniti se moramo na stari temelj, na temelj ljübezni. Donesti se mora ustava ljübezni, ustava ljübezni, ki se kaže v naklonjenosti bogatih proti siromakom, ki uvaja toleranco (potrpežlivost) ene vere do drüge, ki ne pozna monopola enoga razreda na drügim, ki respektira želje tistih miljonov, ki slučajno v vladni večini neso zastopani. Ljübezen nas je zjedinila, i če z ljübeznijo donesemo našo ustavo, sem prepričan, da bo naša zdrüžitev zajamčena za stalno.
Zato Vas prosim, da potrpite z našim autonomističnim stališčom. Mi neščemo rüšiti edinstva države, nego mi ščemo z našov avtonomijov to
edinstvo ravno okrepili. Mi smo naznanja, da zadovoljnost ljüdstva veliko bolj čuva naše meje, nego topovi (štüki) i strojne puške. (Klici: »Tako je!") Ljüdstvo pa bo zadovoljno samo te, če po volji včinimo žèljam celoga našega naroda, tüdi slovenskoga i hrvaškoga dela.
Mi vsi gospodje, ker smo ple-ínenitega srca, stojimo resno pri ka-tastrofi velikoga oroslana bivše Avstro-ogrske monarhije, ki si je to katas-trofo zaslüžila. Ravno tak resno pa stojimo pri zibelki mladoga oroslana, naše nove države, Jugoslavije. Boječe se pitamo, ne pride li tüdi na te ta kala štrofa.
Manjšinam ide manjšinske pravica.
Mi iščemo vzroke, iz šterih se je razrüšila bivša monarhija. Priznati moramo dvoje. Če tüdi priznati, da je tista držáva delila tu pa tam kakše dobrote, pa moramo naglaševati, da je vladna večina delala krivice, iz šterih so nastale tiste centrifugalne sile, -ki so državo vničile. Posebno naj omenim dve krivici: pobijanje verske slobode i preganjanje pa za-teranje narodnih pravic. Manjšine tam neso imele nikši pravic. Na Madjarskom smo imeli kancelparagraf, zapi-. fali so nam verske, konfesionalnešole ali vsaj poskušalo se je, da se jih zapre. (Medkliči poslanca dr. Žerjava.) Ne samo v Prekmurji, tüdi v drügih krajih so bile verske šole, gospod dr. Žerjav. Mi smo jih vzdržavali, mi smo zanje žrtvovali sto tisoče i samo v naših prekmurskih šolah se je vzdržao ne samo verski, nego i slovenski düh. (Klici: »Tako je!")
Manjšinskih pravic nesmo imeli nikši, krivica je bila, da se nam je kršila verska svoboda, zato pa moramo mi gledati pri stvarenji ustave, da se verska svoboda popolnoma zasigura, da odpade kancelparagraf i da se manjšinam dajo manjšinske pravice. Mi moramo vzgajati manjšine v narodnom dühi, vsak se mora vzgajati v dühi narodnom i mora priznati,
2
NOVINE
1921. maj. 29.
da smo vsi en političen narod pa naj si bomo že potem madžarskoga, nemškoga ali drügoga materinoga jezika. Vsi smo en političen narod. Ne smemo pa zahtevati, da bi manjšine zatajile svojo narodnost. V našem dühi se morejo vzgajati i njihova srca morejo biti naša.
Jaz znam po pravici ceniti paragraf v vladnom načrti, ki dovoljüje manjšinam osnovne šole. Znam ga ceniti, ar smo se v Prekmurji borili skoz desetletja za to, ar sto jezér Prekmurcov ne melo niti ene slovenske osnovne šole. Zato znam ceniti te paragraf. Mislim pa, če mamo sto jezérno manjšino enoga maternoga jezika, da bodo te manjšine več zahtevale. Naši Slovenci v Avstriji na pr. so imeli svoje srednje šole i ravno tak tüdi Srbi. Za toga volo bodo smele tüdi manjšine to zahtevati. (Medklici.)
Gospodje, mi imamo manjšine i te manjšine znajo postati centrifugalne sile, či jih ne zadovoljite.
Drügo, ka se manjšinam mora dati pa ni izraženo v oddeljki od sodnijah, da se smejo namreč tam poslüževati svojega maternoga jezika i če potrebüjejo tolmača, da ga morajo dobiti brezplačno. Meni še zdaj krvavi srce, če pomislim, da naši Prekmurci nikdar neso smeli vložiti ni ene Slovenske prošnje na sodnijo i če so potrebovali tolmača, so si ga morali plačati sami. Zgodilo se je dostokrat, da je dotični tolmač celo krivo tolmačo.
Da mi ljübimo i moramo Ijübiti vse svoje sodržavljane, njim moramo dati manjšinske pravice. Ker mi ljübimo svojo državo, ne smemo popüstiti, da bi manjšine postale centrifugalne sile, ar je to za državo nevarno. Naša ljübezen pa mora ségati tüdi prek mej naše države. Mi imamo tam svoje krvne brate, Slovence, Hrvate i Srbe. Če mi manjšinam ne damo manjšinskih pravic, kak morejo zahtevati naši bratje, da njim drüge države to dajo. (Živahno odobravanje i ploskanje.) Zamanj dela naša Jugoslovanska matica, zamanj so vse naše manifestacije. Našim bratom moramo dati orožje, orožje njim pa damo s tem, če damo manjšinam manjšinjske pravice. (Medkliči v središču: »Rimski pape!? Kako dela rimski papež? Ali on to zahteva ?) To ne kaže rimski papež, to kažejo naša srca. (Poslanec Fabijančič:" če papež slabo dela, iz toga ne sledi, da morate tüdi ví slabo delati!) To je prav, to smo pod-pisalij mislim, v Parizi, da manjšine dobijo svoje pravice.
Državna krajevna zaščita dece in mladine v M. Soboti.
Ministerstvo za socijalno politiko v Beogradi, oddelek za zaščito dece i mladine, je odredilo, da se letos vrši po celi državi dečji dén, t.
j. den, ki naj bo posvečen zbiranji darov za revno (siromaško) deco i mladino. Določo se je te den za vso državo 5. junija 1921. Državna krajevna zaščita dece i mladine v M. Soboti je sklenila, da priredi den 5. junija t. j. v korist sirot sodnoga okraja Murska Sobota h tem, da se bodo po vsem sodnom okraji s sodelovanjom učitelj-stva, dühovščine i uradništva pa vsega ljüdstva pobirali po posameznih občinah, župnijah i šolskih okolicah Penezni dari, ki se bodo splačali v kaso zaščite.
Neobhodno potrebno je, da se v danešnjih časih posveti najvekša pozornost i briga za napredek naše mladine, obstoj i okrepljenje naše dece. Mladina je ponos naroda, pa tüdi prihodnjost toga. Da pa se more deco posebno revno, obvarovati prepada i jo obdržati na površini življenske sile, je naša držáva vstanoviia po vsej državi takzvane državne zaščite dece i mladine, šterih namen je, podpirati sirote bodisi z penezih, bodisi z oblekov i obüteljov.
Podpore stanejo državo samo ogromno dosta penez, a Vsled tomi je držáva petino pripravljena, dati še več, pa to ne vsigdár mogoče. I da se poskusi, koliko je v naši kraljevini med ljüdstvom samim zanimanja i skrbi za lastno mladino, je odredila vláda, da naj ljüdstvo tüdi samo enkrat pokaže, koliko ceni svoje vüpanje do deca i mladine.
V M. Soboti se je določilo za te dén sledeče:
1) Ob ½8 zjütraj zbirališče dam i sodelujočih oseb v sobi 17. okrajnoga sodišča v svrho navodil glede pebiranja.
2) Od 8 vüre naprej do 16 vüre t. j. do 4 popoldne javno nabiranje denarnih sredstev po vsem mesti.
3) Ob 4. vüri pop. sestanek vseh dam, ki so pobirale, v poslopji okrajnoga sodišča, kje se bodo oddale vse nabrane vsote.
Apeliramo na vsakoga pozameznoga, predvsem pa na bogatejše, da se za blagor revne dece s kak največjov šumov odzovejo prošnjam nabiralk.
Podobne naj včinijo vse občine i vesi i uspeh dečjega dne bo gotovo lep.
Dopisi.
Nekaj Prekmurskomi Glasniki!
Prekmurski Glasnik, šteroga nešteti domači uradniki tüdi šmirajo, mi je prišo do rok.
Znamo, da liberalci tedaj kričijo, kda se tiče krsčanska stranka. Zopet špico ima v peti, od dühovnikov ide na vučitelje.
Ta špica je pa naša jürjenska
fara i naš domači farni nadučitelj. Znate ka? S tem pa nikše brige nemate! Te Gospod, šteroga smo mi že davno v našo faro želeli, z dokumente štere smo mi farniki preglednola, svedoči svojo zagovornost. Toga smo mi prle poznan kak vü Za cerkveno petje njim pa vsi farniki častitamo!
Zdaj se pa denok znajo naša deca po krščanskom poklonili! Tüdi Znamo, da našo deco nepošiljamo za voljo sedenja v šolo; od toga vam g. šolski nadzornik dajo obilen odgovor. Vi bi nam takšega tak ne znali poslati.
Istina je, da se je ednok ali dvakrat vršo vu- vremeni včenja sprevod, ali to se je po tri-štirikrat zakrpalo.
Predpisane vüre so bile do zdaj od 8. vüre predpoldnom do 12. in po poldne :od 1 vüre do . 3. A naš gospod farni nadučitelj so deco pred poldnom od V28 vüre po poldne do 4—5 vüre včili.
On, šteri vas je proti njim na-biksao, je lejko najbole erdéča kola vlekao, zdaj se pa na prsi bije: jas sem krščenik! Té naj pogleda svojo düšnovest; ona njemi odgovori.
V našoj šoli se do dnes včij krščanski navuk tüdi od gospoda nadučitelja, vršijo se vse molitve i krščanske dužnosti, kak so se vršile tüdi tam odkod so prišli.
Če što drügom!' škodo naredi, se brani", nej samo od jürjenskoga farnoga nadučitelja, nego .od vsakoga, tüdi plantavoga posestnika.
To so pa vendar ene ftice zapela glasniki, štere bi pri Svetom Jürji rade krűha zobale, pa so si zobe oškrnile.
Naj se za nas nišče ne briga! Če se v Prekmurji v vsakoj šoli tak zvrši včenje i krščanske dužnosti, kak od našega G. farnoga nadučitelja, tedaj ne zablodimo: Zato pa neščemo niti mi, niti naš G. farni nadučitelj Prekmurskoga Glasnika čteti.
Škoda za papere, štere ste na oprošenje nasprotnika za to zročili, ka ste se v farno delo mešali.
Znate, ka je nas Zveličiteo od sovražnikov razpeli bio? Pa je izda vse premagao i zmagao!
Za našega domačega farnoga G nadučitelja smo mi farniki vsigdar odgovorni.
Vu imeni farnikov.
MEKIŠ JANOŠ.
Glasi.
Zamenjava 1, 2 in 10 kronskih starih penez bode se pri davčnom uradi v Soboti i Lendavi še samo do 4. juniuša vršila. Potem tej penezi nič več ne valajo.
3
NOVINE
1921. 29. maj.
Verske šole nam šče vzeti edna ministerska odredba. Ár ešče nega ustave niti zakona, nam nišče ne more verskih šol vzeti. Odgovorimo kak so nemci odgovorili, gda so njim šteli vzeti verske šole letos, decé neso püstili v šolo i vlada je popüstila. Stariši, deca je vaša, ne pa nevernoga vučitela
Ali g. Klekl má prste vmes? pitajo sobočki liberalci v tom, ka Prekmurski Lažnik 5—6 dni kesnej pride do rok naročnikom (če má tákše?! To pitanje je zaistino interesantno. I takše je ne zato, kak da bi što samo edno minuto premišlavao ali majo kaj pri tom krivde nas poslanec ali nej, ár so oni nej nikši poštni direktor i z poštov ne ravnajo, nego za drügoga zroka volo. Ti gospodje so se najmre navadili za časa boljševikov, ka so svoje prste pregosto vtegüvali po lückom imanji i ešče zdaj bi je radi, zato njim prihája hajdi na miseo tista stara dobrota „prste vmes.
Sv. Sebeščan. Dve krčmi na-ednok bi radi pri nas odprli pri cerkvi. Madjarska vláda je mejla teliko poštenja, ka je od cerkvi sto metrov bliže ne dovolila krčme. Naši liberalci pa se s tem ščejo poleg drügih svojih grehov ešče Bogi zameriti, ka pri njegovoj cerkvi, deset metrov od nje ščejo-ne edno,-nego-celo-dve - krčmi odpreti. Mladini obečavajo dosta plesa, zato je ta nedorasla deca podpisala prošnjo za Otvoritev krčme, ne pa starejši razumni ljüdje. Mi se vűpamo, da g. Civ. komisar ne dopüsti te spake, Štere niti madjarska Vlada nej dopüstila.
Na znanje invalidom i dovicam pokojnih vojakov. Našemi g. poslanci, šteri se .teliko brigajo za naše invalide i sirote, ki sami na lastne stroške pišejo za nje, pošiljajo njihove moibenice i potüjejo za nje, so dobili té odgovor od -socialnoga skrbstva pod št. 5467/21. 1. Vsaka dovica, štere mož je spadno ali v boji ali pa vmro doma zavolo tistoga betega, šteroga si je nakopao v boji, — a to mora doktor posvedočiti — dobi penzijo zasébe i za nedorašeno deco preskrbnino. 2, Invalid ma pravico do penzije do tistoga časa,, kak njemi je to komisija, gda je bio na superviziti, priznala, če njemi je do smrti priznala, dobi jo do smrti, če na kratek čas, jo dobi samo na té čas. 3. Dovica vleče penzijo za možom invalidom, če te vmerje. (To na znanje Horvatovoj dovici na D. Bistrici i drügim.)
Abel Salay? Što je to? V stanovanjskoj komisiji je prej. Je istina? Guči se, ka niti slovenski neve, je z Madjarskoga pobegnjeni kommunist, i
z Šerügom kommunistom jemljé našim domačim hiše po Soboti? Je to istina? Je istina, ka so zaségli tüdi pisarno g. ešpereši? Jeli je to istina ali nej? V demokratskoj stranki se skrivata teva kommunista, naprej ž njima!
Agrarna direkcija v Ljubljani je imenüvala Kavaš Jürija iz Odranec v Beltince na imanje grofa Zichyja kak plačanoga vežbenika (gyakórnok) pri logarskoj (gozdnoj) upravi. Hvala direkcija da je naš domači človek prišo do slüžbe. G. minister za šume i rüde dr. Krizman je obljübo našemi poslanci, da bo drüge naše tüdi imenüvao ešče na višišo slüžbo, šteri so sposobni za njo.
Jugoslovanska demokratska stranka se je ustanovila v M. Soboti. Bivši kommunisti i prišleki iz Slovenije, čistokrvni liberalci so jo stvorila. Nikaj ne novoga, čüda bi bila, če bi ti gospodje na tisto stran bili, štera Šče dobro Siromaškomi človeki i se briga za vero. Tem je siromak i Bog deveta briga. Oni so pomagačje velikih bank, verosovražni ljüdjé. Ne spadajo v naše vrste. Krščanskoga mišljenja i srca možje i dečki", katoličanci i evangeličanci so naši. To je naš nepremagljiv veliki Šereg, šteri je zmagao i bo tüdi.
Tri shode so meli v nedelo 22. majuša lendavski župan g. Božidar Sever v Koti, Kapci i Hotizi.
Zakaj? To bi ví radi znali, zakaj blatijo liberalci — naši domači tüdi, dühovnike po svojih zmázáhih listaj? 1. Záto,ár so njim dühovniki spravili slüžbe; z popovski penez so se vönavčlli, zdaj pa te iz zahvalnosti je vudrijo po glavi. — 2. Zato, ar drügo kak lagati i blatiti ne vejo. Jezik iz obilnosti srca govori, je pravo Kristuš. Ar blatno, lažljive düšo majo, ne more priti drügo ž nje na njuv jezik, kak laž i blato. 3. Zato, ar bi radi vzeli poštenjé dühovnikom, ka bi njim lüdstvo nej vervalo Če to dosegnejo, ne de nikoga, ki bi ljüdstvo presvéto i pomagao i te de kšeft dobro šo: podojijo to ubogo ljüdstvo do zadnjega filera. Popi vas prej gülijo, pravijo. V kom i gde ? Ka plačate popi ? Zato kričijo, ka popi gülijo, ka bi pozabili, keliko plačate v njihovih fiškališko, notaruški i drügih kancelarijaj. Jeli za nikši trüd za en teci papéra plačate šumo, ka málo ne omedlete 1 Popi v pefih-letaj, ne teliko za njegove prevelike trüde. 4. Zato, ka bi vas oni radi vodili, oni, sebé iskajoči, Boga taječi, po Časti hrepeneči navadni frigašje, šteri bi po vaših,ramaj radi prišli visiko — i gda bi prišli, bi vas zato ka ste je zdignoli, dobro zbrsaü. Oni najme dobro znajo brsati i drügo niti ne vejo.
V šumi blüzi štrkovoga gnezda pri Treh mlinih (Hármas-
malom) so meli zadnjo nedelo lendavski trgovci i uradniki veselico. Trgovce je zastopao g. Toplak, uradnike pa g. Haffner, šef podružnice tukajšnjega Jugoslovanskoga kreditnoga zavoda. Veselica se njim je pa jako ponesrečila. Oprovim je odbor veselice reklamo delao, da pride godba Sárközijova iz Čakovca. Je godbe pa ne bilo. Te so za silo trimlinsko „domačo“ godbo najeti, štera njim je svirala, dokler je prišla drüga „banda“ iz Čakovca, stoječa iz 5 članov. Edna godba igrala v ednom koti, drüga v drügom. Na slednje — mislimo — so se godbe sporazumele. Gosti so pa bili razočarani med odborom veselice, šteri se je tak malo pobrigao za celo stvar, da so ništerni gosti prišli že ta okoli 4 vüre, kak je začetek naznanjen bio, odbora so pa še niti tam ne najšli. Odpadnole so tüdi i drüge točke iz programa, kakti konfeti, šaljiva ppšta i drüge proste zabave, štere so naznanjeno bile v „Vabilu“. Ne bomo se čüdivali, či drügipot na takše veselice naši ljüdje ne bodo radi šli, kje se njim tak dobra Priprava i tak Točna postrežba obeta.
Tam, gde je bila glavna trafika v Soboti, majo liberalci svoje stranke kancelarijo. Čüdno, pisárno rk. cerkvenoga uráda, šteri brezplačno piše vse matice za državo, kak se čüje rekvirirali, ár nega zadosta stanov v Soboti, a za partijsko kancelárijo jé prostor. No ja, v toj se pobirajo penezi za korteširanje proti krščanskoj stranki, ta je potrebna, a gde se na hasek ljüdem, na hasek državi kšenki dela, tisto ne je potrebno. Stara liberalna düša, štera samo sebé išče, se povsod i vsikdar ednako kaže.
Podporo za kmete da država. Ta podporo ma samo v Srbiji pomen. Država najmre na 6% da kmetom posojilo. To je velika pomoč v Srbiji, gde liberalne banke že 20% (dvajsti procent) intereša terjajo. Pri nas ne trbe drügo, kak nastaviti krščanske posojilnice, v teh kak na priliko v Črensovcih, na 5% dobijo siromaki peneze na posodo.
4
NOVINE
1921. 29. maj.
A če v teh ne zadosta penez, vendar bo dobro, da se država zmisli i na Prekmurje. Od toga so že itak davno gučali naš poslanec na ministerstvi poljedelstva.
Ki šče dobro i močno blago po fal ceni küpiti naj ide k Sršeni v Lotmerk.
V Törnišči i v Soboti ščejo liberalci nastaviti posojilnico. Naj naši kmeti ne nasédejo liberalnim vučitelom i fiškališom, damo tü naznanje, kakši razloček obstoji med krščanskimi i liberalnimi posojilnicami. Tej razločki so to: 1) našo posojilnico vodijo naši prosti ljüdjé, liberalno pa liberalna gospoda; 2) njihova centrala (zadružna zveza) je v Celji, ščista v liberalnih rokaj, naša v Ljubljani popolnoma v krščanskih; 3) liberalne posojilnice podpirajo liberalno protiversko, kapitalističko politiko, davajo velike šume za vödavanje listov, šteri blatijo vero i branijo kapitaliste proti pravicam siromaškoga ljüdstva, te liberalne posojilnice so na hasek pár voditelom, prosto ljüdstvo malo haska ma ž njij ali nikaj, naše posojilnice so pa tak narejene, ka vso ljüdstvo má hasek ž njih ne pa posamezniki, naše davajo siromakom, siromaškim cerkvam, dijakom itd. pomoč, one pa predvsem svojim kortešom brezverskim hujškačom včasi najbogatejšim, šteri so njihove stranke. Kratko povedano:	liberalne
posojilnice, ár njihovi voditelje neso krščanskoga mišljenja ljüdjé, nemajo srca za siromak človeka, njemi peneze davajo na veliki intereš, če pa njim penez više ostane, ga v prvoj vrsti založijo pri tistih velikih bankaj, od šterih je siromak človek drügo ešče nej dobo kak esekutora. Če pa nastáne kakša neprilika pri liberalnih posojilnicaj, prvi šteri zavoženo vörtivanje more plačati, je kmet, a tisti gospodje doktorje i drügi punokroni liberalni voditelje, šteri so mastne plače vlekli z posojilnice, si pa roke lepo zpérejo kak Pilatuš pa právijo nikaj nesmo krivi. Ar se je to že zgodilo, potrebno je bilo, da našim ljüdem to tü odkrito povemo i je opomenémo, da za drügo kak krščanska posojilnico ne podpišejo akcije. Naj sobočka i törjanska krščanska bo! Krščansko misleči ljüdjé tak to ščejo. Vendar pod sebov nete dreva sekali. Ka bi z vašimi trüdi bogatili tiste, ki vam po ráznoj manipulaciji delajo dragočo, da kamaj si odihávate i vas gülijo naprej i ozajaj, je nemogoče! Ka bi se z dohodkov vašega peneza štampali listi, šteri bi blatili tisto, ka vi poštüjete, je strašna odgovornost! Pomislite vse to dobro i ne dajte se zapelati. Krščansko misleči krščanske posojilnice! Liberalci če ščejo svoje meti, naj je majo, ali naših ljüdi naj ne vabijo k sebi.
Seršenovi v Lotmerki so na novo dobili dosta štofa, kamgarnov in cajgov. Tüdi ženskoga blaga vsakefelé po znižanoj ceni. Odavlejo vse falej kak dozdaj. Žuto močno platno, lakét šüroko, košta meter samo 26 K. Tüdi svilni i vunatni mlinski pajtelni se zdaj dobijo.
Pošta.
Horvat Franc, invalid. M. Sobota. Da vam invalidski odsek posodo brez intereša, Če ščete na svojo roko delati cementne reči, nego stavite na više omenjeni odsek konkretne predloge. Za prošeno slüžbo ste tüdi priporočeni.
Dom i svet.
Belgrad. V Konstituanti se nadale vrši podrobno razpravlanje od posamezni paragrafov ustave. Uradni naslov (ime) naše države ne bo Jugoslavija, nega „Kraljevina SHS.“ Naši poslanci i türki so za ime Jugoslavijo glasovali, demokrati pa za kraljevino SHS.
Regent Aleksander je odpotüvao v Pariz, tam odnet pa ide v London. Kakši tri tjedne bode na poti.
Novi vojni minister. Za novoga vojnoga ministra je imenüvani general Hadžič, dozdajšnji poveljnik IV. armade v Zagrebi.
Francuzka vlada je imenüvala za svojega poslanika v Rimi pri Sv. Stolici g: Jonnarta. Sveta Stolica pa za začasnoga nuncija v Pariz poslala msgr. Cerretti-ja.
Slüžečka dekla
se išče v kühinjo za uradniško menzo v D. Lendavi. Plača po dogovori. Naj se zglasi pri sodišči soba štev. 18.
Trgovina z mešanim blagom
Franc Repič
Ljutomer Prodaja vse vrste pravoga farbarskoga drüka po K 38 m. i domače platno po K 40 m. V zalogih ma vseh vrst blago po najnišiših dnevnih cenah.
Rojarom na znanje!
V D. Lendavi pri g. Erményi Janoši medičari, se dobijo gotove umetne gjarope (mülép.)
Leder, kože in poplati.
Küpüjem vsevrste sirovih kož. Vzemem sakovrstne sirove kože včimb, štere se izdelajo v fabriki. I. Sinigoj (poprej Steijer) v Lotmerki (Ljutomer). V zalogi imam vsevrste ledra i poplatov, vse šoštarske potrebščine, kak tüdi garantirani čisti tikveni oli po najnišišoj ceni. Vsaki naj si pogledne zalogo
Albin Sagadin
trgovina z ledrom v Beltincih.
Tisk. E. Balkanji Dolnja Lendava.
Edna vöra?
štera stalno veselje povzoroči?
Samo Suttner-ova vöra!
Niklasta, po vsakoj ceni i zagreznete se! Ešče verižice (lančeke) prstane, vühane (oringlne), zapestnice, stenske vöre, zapestnice z vörami i vsakovrstne potrebne reči, kakti: škarje, nože, doze za cigaretlne, nažigalnike, britve, mošnje za peneze, jedilno orodje (škér za jesti) razni dari za krste, godovna, itd. kak i velika zaloga vsakovrstnih zlatih i srebrnih predmetov
Vse dobro i ceno (fal)! Zahtevajte cenike. H. SUTTNER, Ljubljana št. 944.