delegatska
tribuna
9.ŠTEVILKA	VII. LETO	11. NOVEMBER 1981
GLASILO SKUPŠČINE OBČINE IN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
iz VSEBINE:
Ocena izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981
-	STR. 3
Otoatek. »BMhMile o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje ‘>«1-1985 v letu 1982	STR
Uresničevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje	STR. 45
Osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto t982	.	STR. 53
Na podlagi 111. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Pblje	1
sklicujem
skupno zasedanje zbora združenega dela (46. seja) in zbora krajevnih skupnosti (47. seja),
ki bo
v četrtek, dne 26. novembra 1981 ob 16,30 uri
v sejni dvorani ^skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana, in predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika skupnega zasedanja zbora združenega dela (45. seja) in zbora krajevnih skupnosti (46. seja) z dne 2. novembra 1981
3.	Ocena izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 in osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1982
4.	Poročilo o socialno varstvenih dajatvah, ki jih skupnosti socialnega varstva in zdravstva zagotavljajo občanom (pri tej točki bodo sodelovali tudi delegati skupščine občinske skupnosti socialnega varstva)
5.	Uresničevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje in predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih
6.	Predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvijanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin
7.	Predlog sprememb k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah hi mestu za leto 1981; osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981; dogovor o združevanju sredstev za
financiranje skupnih mestnih potreb za leto 1982; osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982
8.	Predlog dogovora o skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda
9.	Osnutek odloka o imenovanju novih ulic na območju ljubljanskih občin
10.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka II v Ljubljani
11.	Predlog sklepa o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane za opravljanje strokovnih del in nalog
12.	Predlog sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981
13.	Predlog sklepa o izvolitvi poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani
14.	Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet raziskovalne enote pri OZD GRADIS Ljubljana
15.	Obravnava ostalega gradiva za seje ^borovSkupščtne mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za sqe zborov Skupščine mesta Ljubljane dne 3. decembra 1981
16.	Predlogi in vprašanja delegatov
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRIČ, s.r.
Na podlagi 73. člena poslovnika skupščine občine Ljubljana Moste-Polje
sklicujem
46. sejo družbenopolitičnega zbora, ki bo
v sredo, dne 25. novembra 1981 ob 12. uri
v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, in predlagam naslednji
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 45. seje družbenopolitičnega zbora z dne 29.
3.	Ocena izvajanja resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 m osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana mesta
Stsi-ms vle”iCm2 Ljubli,na *-<-"* »
4.	Osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1982
5.	Predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih in dopolnitvah sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih
6.	Predlog družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin
7.	Družbeni sistem informiranja
8.	Poročilo o izidu referenduma za uvedbo samoprispevka III v Ljubljani
9.	Predlog^ sklepa o razpisu priznanj občine Ljubljana Moste-Polje
10.	Predlog sklepa o izvolitvi poklicnega in nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega dela v Ljubljani
11.	Predlog sklepa o imenovanju delegata v svet raziskovalne enote pri OZD GRADIS Ljubljana
12.	Predlogi in vprašanja delegatov
PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA *	Anton KOROŠEC, s.r.
GRADIVO:
—	Za 2., 3., 4., 9., 10. in 11. točko dnevnega reda je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI;
—	za 3., 5., 6. in 7. točko dnevnega reda je objavljeno v gradivu za sejo zborov Skupščine mesta Ljubljane št. 42;
—	ža 8. točko dnevnega reda bo posredovana ustna informacija.
GRADIVO:
-	za 2., 3., 4., 5., 7., 8., 11., 12., 13. in 14. točko dnevnega reda je objavljeno v tej DELEGATSKI TRIBUNI;
-	za 3., 5., 6., 7., 9. in 15. točko dnevnega reda je objavljeno v Gradivu za sejo zborov Skupščine mesta Ljubljane št. 42;
-	za 10. točko dnevnega reda bo posredovana ustna informacija.
Na podlagi 155. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije ter 45. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje izvršni svet
predlaga
skupščini občine v obravnavo
—	Oceno izvajanja Resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981
in
—	Osnutek Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1982.
UVOD
Predložena gradiva so izdelana v času, ko ni možno dokončno oceniti gospodarskih in družbenih gibanj v občini, ki nastajajo pod vplivom Širših družbeno ekonomskih tokov, zlasti odnosov na Področju tržišča, cen in ekonomskih odnosov s tujino. Zato ocena ekonomskega razvoja občine, ki temelji na polletnih rezultatih gospodarjenja in na predvidevanjih organizacij združenega dela o izvajanju sprejetih planskih obveznosti, še ni dokončna. Prav tako tudi pri oblikovanju Resolucije 1982 še niso bile znane vse usmeritve temeljnih nosilcev planiranja, plasti pa ne materialne osnove za
kvalitetnejše načrtovanje gospodarskega in družbenega razvoja občine.
Zato bodo v času do sprejemanja predlogov navedenih dokumentov predložena gradiva dopolnjena na podlagi takrat znanih gospodarskih in družbenih gibanj v občini ter planskih usmeritev temeljnih nosilcev planiranja občine za leto 1982.
Predlog ocene izvajanja Resolucije o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 in predlog Resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 v letu 1982, ki ju bo skupščina občine obravnavala na decemberski seji, bosta vključevala tudi pripombe iz javne obravnave osnutkov.
OCENA IZVAJANJA RESOLUCIJE 0 DRUŽBENOEKONOMSKI POLITIKI IN RAZVOJU OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE V LETU 1981

v
OCENA IZVAJANJA TEMELJNIH NALOG V LETU 1981
Z resolucijo o družbeno ekonomski politiki in razvoju občine v letu 1981 je skupščina občine izpostavila kot temeljno nalogo dosledno uresničevanje politike stabilizacije,
Izvršni svet je skupščini občine med letom poročal o gospodarskih gibanjih v organizacijah združenega dela ter predlagal ukrepe 23 uresničevanje politike stabilizacije. Na tej osnovi je skupščina občine že na seji vseh zborov 24. junija 1981 sprejela sklepe, s katerimi je zadolžila vse samoupravne in poslovodne organe ter družbeno politične organizacije v OZD in ostale subjekte, da dosledno izvajajo sprejete sklepe in stališča na ravni SFRJ, republike, mesta Ljubljane in občine Ljubljana Moste-Polje, zlasti pa: " naloge, vezane na večje vključevanje v mednarodno delitev dela " doseganje planirane rasti proizvodnje - varčevanje z energijo ~ izvajanje sprejete politike cen in ~ preverjanje investicijskih programov.
S tem v zvezi je skupščina občine na zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti 15. julija 1981 potrdila akcijski program
y
izvršnega sveta ki konkretizira izvajanje prej navedenih ključnih nalog.
Na podlagi tekočih spremljanj gospodarskih gibanj v občini je izvršni svet ugotovil, da niso izkoriščene vse možnosti za uresničitev zastavljenih nalog, predvsem pri doseganju planirane rasti proizvodnje, izdelavi programov vključevanja v izvozno dejavnost, varčevalnih programov in varčevalnih programov z energijo, pripravi investicijskih programov in izdelavi planskih dokumentov. Zato je ob analizi polletnih rezultatov gospodarjenja skupščini občine na sej ih vseh zborov 28. septembra 1981 predlagal dodatne ukrepe za uresničevanje politike stabilizacije zlasti na področjih:
-	preskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom
-	vključevanja v zunanjetrgovinsko menjavo
-	izvajanja politike cen
-	poslovanja z izgubo ali na meji rentabilnosti
-	zaposlovanja
-	investicijske dejavnosti
-	integracijskih procesov
-	osebnih dohodkov
-	izdelave planskih dokumentov
(sklep skupščine občine je objavljen v Delegatski tribuni, št. 8 z dne 16. oktobra 1981).
Izvršni svet bo v okviru svojih pristojnosti še nadalje sodeloval z organizacijami združenega dela pri razreševanju problemov, hkrati pa vztrajal na doslednem izvajanju sprejete politike stabilizacije in sprejetih ukrepov za uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj.
Proces združevanja dela in sredstev v občini ni dosegel bistvenih premikov. Pobude za povezovanje so dane zlasti na področju gradbeništva in industrije, niso pa pripravljeni skupni razvojni "programi, ki bi zagotavljali produktivnejšo izrabo proizvodnih dejavnikov, boljšo organizacijo dela, vključevanje v mednarodno menjavo ter povezovanje v reprodukcijske celote v vseh dejavnostih, še posebej pa v agroživilstvu, gradbeništvu, gostinstvu in obrti.
V zvezi z uveljavitvijo zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo določenih objektov v letu 1981 na območju občine ni bilo objektov, katerih gradnjo bi bilo treba ustaviti ah odložiti. V letu 1981 se je predvsem nadaljevalo ali zaključevalo z gradnjo obsežnejših investicij, začetih v preteklih letih (Julon, Toplarna, Gradis. Indos. Izolirkat načrtovane investicije, katerih gradnja še ni pričeta (IMP-Klima, Kartonažna tovarna, itn.) pa bo morala predhodno preveriti republiška komisija.
Žaposlovanje v občini je potekalo v mej ah-dogovorjene stopnje
1,5	%, oziroma manj, saj je bila avgusta 1981 stopnja zaposlovanja 99,2 %. Organizacije združenega dela in druge samoupravne skupnosti so kljub večjim planiranim potrebam zaposlovale v mejah
1,5	% rasti, kot to določajo planski dokumenti občine.
Ugotavljamo, daje na področju planiranja števila in izobrazbene strukture delavcev storjen viden napredek in so potrebe (če tudi le-te niso vedno realne) načrtovane v vseh OZD.
Udeleženci Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin raso mogli uskladiti svojih samoupravnih aktov, ker dopolnila in spremembe k navedenem družbenem dogovoru niso bile sprejete. Takoi po njihovi uveljavitvi bo kadrovska služba skupščine občine Ljubljana Moste-Tolje vodila akcijo, da 02® in druge samoupravne skupnosti uskladijo samoupravne akte z določili dopolnjenega družbenega dogovora.
Kadrovska služba je spremljala uresničevanje Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin in bo o tem za skupščino občine izdelala obširnejše poročilo.
Na podlagi odloka skupščine občine in skupščine mesta Ljubljane o pripravi dolgoročnega plana: občin in mesta Ljubljane je na ravni Ljubljane izdelan predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane od leta 1986 do leta 1995 z nekaterimi elementi do leta 2000. Pri oblikovanju tega dokumenta so s stališči in pripombami sodelovali izvršni svet, komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj, komite za družbene dejavnosti in sekretariat za urbanistične in gradbene zadeve ter varstvookolja naše občine. Dokončno odločitev o predlogu smernic bo sprejemala skupščina občine na eni prihodnjih sej.
Ena izmed temeljnih nalog v srednjeročnem obdobju 1981-1985 je prenova industrijskih con. V letu 1981 smo začeli s pripravo programskih izhodišč za novelacijo zazidalnih načrtov za območja starih industrijskih con. Naloga je v zaključni stopnji za območja MP 1 /1, MP 1/2 in MP 2, medtem ko je program prenove območja MM 2 še v začetni fazi.
Na področju izgrajevanja novih industrijskih con je uspešno zaključeno usklajevanje novega programa ŽG Ljubljana v območju industrijske cone MP 3 in to tako s programom in dejavnostjo Blagovno transportnega centra Ljubljana, kot s programom Karto-nažne tovarne Ljubljana. V pripravi so programska izhodišča za novo industrijsko cono MP 6/1 in bodo izdelana v začetku prihodnjega leta.
Začeli smo s pripravami za ustanovitev poslovne skupnosti OZD, ki so locirane v industrijski coni MP 3.
Glede uporabe zemljiške rente, oziroma ustvaijene razlike pri upravljanju in razpolaganju s stavbnimi zemljišči na območju občine, je izvršni svet predložil skupščini občine za sejo 2. novembra 1981 poročilo o poslovanju zemljiškega sklada občine s konkretnim predlogom uporabe razpoložljivih sredstev v skladu z namembnostjo, opredeljeno v temeljih družbenega plana občine 1981-1985.
skupnosti gradnje preskrbovalnega nah ter samopostrežne trgovine v Hrušici niso pričeli v dogovorjenih rokih. Glede na pripravljeno dokumentacijo in dogovor z investitorji obstajajo realne možnosti, da prično z gradnjo le v letošnjem letu.
Na področju kmetijstva izvajamo naloge po akcijskem progra-, ki ga je skupščina občine sprejela maja letos. Nosilca nalog:
mu
skupnost za pospeševanje kmetijstva in kmetijska zemljiška skupnost občine bosta v decembru 198! predložila skupščini občine poročilo o izvajanju akcijskega programa in izpostavila problematiko tega področja.
Osrednja naloga Skupnosti za razvoj družbenega standarda občine, to je gradnja Kulturnega doma »Španski borci“, je zaključena in služi dom svojemu namenu, predvsem s knjižnico »Jožeta Mazovca1*. Za program v domu skrbi programski svet. Skupnost bo sprožila vse aktivnosti za podaljšanje veljavnosti samoupravnega sporazuma o financiranju programa skupnosti v naslednjem obdobju, ker veljavnost sedanjega sporazuma o ustanovitvi skupnosti poteče 31. 12. 1982.
Na področju družbenih dejavnosti so samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti na osnovi sjprejetih zaključnih računov, spremljanja gibanja sredstev in skladno s temeljnimi usmeritvami planskih dokumentov določile spremembo prispevnih stopenj za obdobje. julij-december 1981 in pri tem upoštevale poračun presežkov in priporočilo izvršnega sveta skupščine SRS o socialnih korektivih.
Skladno z zakonskimi določili je delovna skupina občinskih zdravstvenih skupnosti, skupnosti socialnega varstva, skupnosti otroškega varstva in skupnosti socialnega skrbstva pripravila predlog organizacije skupne strokovne službe za vse 4 samoupravne interesne skupnosti.
istočasno so delovne skupine predlagale osnutke oziroma predlog dopolnil samoupravnih sporazumov o ustanovitvah samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti, o čemer bodo odločali delavci z osebnim igavljanjem v novembru in decembru 1981.
Samoupravne interesne skupnosti družbenih dejavnosti so tudi v skladu z resolucijskimi in zakonskimi določili valorizirale svoje programe in določile nove ravni oblikovanja sredstev za osebne dohodke m materialnih stroškov, ter del sredstev izločile za pospeševanje izvoza. /Zadolženi organi in skupnosti (nosilci nalog) so na podro^u združevanja del in nalog delovnih organizacij s področja družbenih dejavnosti pripravili delovne osnutke za oblikovanja skupne finančne službe vzgojpo-varstvenih organizacij v občini, Id predvideva poenotenje opravil v računovodskem servisu z uporabo računalniške obdelave podatkov, večjo kvaliteto dela z možnostjo dnevnega spremljanja gibanja na področju otroškega varstva in izključuje oblikovanje novih računovodstev v novih VVO oziroma enotah ali povečanje obstoječih.
Delovne organizacije bodo o tem razpravljale in odločale v drugi polovici leta 1981,
Delovne skupine tudi pospešeno pripravljajo gradivo o ustanovitvi skupnosti osnovnih šol in skupnosti vzgojno varstvenih organizacij, ki pomenijo skladnejše načrtovanje, strokovno povezovanje in poenotenje skupnih izhodišč samoupravnih aktov.
Operativni štab III. samoprispevka pri predsedstvu občinske konference SZDL je že pripravil predlog izgradnje objektov družbenega standarda s področja osnovnega šolstva, otroškega varstva in osnovnega zdravstvenega varstva.
Operativni štab je uspešno izpeljal 1. krog razprav o osnutku programa in na osnovi pripomb oblikoval dopolnitve, ki jih je mestni operativni štab tudi sprejel.
GLOBALNA OCENA EKONOMSKEGA RAZVOJA
Družbeni proizvod
Za leto 1981 smo načrtovali umirjeno gospodarsko rast. Dejansko pa je bila gospodarska situacija v letu 1981 težja, kot pa smo predvidevali ob sprejemanju Resolucije 1981. Rast gospodarstva v letu 1981 tako ni dosegla planirane stopnje, ampak je stagnirala.
Vzrok temu so - predvsem na podro^u industrije - restriktivni ukrepi pri uvozu repromateriala in surovin in dejstvo, da je bila bistveno zmanjšana oz. neredna tudi dobava na domačem trgu, ker niso bile spoštovane obveznosti in dogovori o dobavah surovin, dostikrat tudi kljub sporazumom in že izvršenim skupnim vlaganjem v surovinsko osnovo.
V letošnjem letuje zlasti občutna tudi stagnacija v gradbeništvu, kjer je občutno pomanjkanje del. Kljub temu, da se je gradbeništvo že prejšnja leta usmerilo na investicijsko gradnjo v tujino, to še m prispevalo k polni zasedenosti kapacitet.
Do polletja 1981 je družbeni proizvod gospodarstva občin« ostal na lanskoletni ravni in ocenjujemo, de do tako tudi konec leta. Planirali smo 3-procentno rast - velik del porasta naj bi
realizirale aktivirane investicije Indosa in Julona, vendar obe investiciji kasnita in še nista dali bistvenih rezultatov. Nobeno področje
rasti druž-ioseglo.
gospodarjenja do polletja ni doseglo planiranih stopeiti benega proizvoda in jih tudi do konca leta 1981 ne bo do
Zaposlovanje
Planirali smo, da bo število zaposlenih v letu 1981 porastlo za
1,5	%. Po organizacijskem principu (enota povečanja je TOZD) je število zaposlenih v gospodarstvu v prvih šestih mesecih v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta padlo za 0,7 %. Po teritorijal-nem principu pa je število zaposlenih sicer v sedmih mesecih, glede na isto obdobje lanskega leta porastlo za 2,6 %, vendar v vseh sedmih mesecih opažamo, da je glede na december 1980. leta Število zaposlenih upadlo in imamo tako konec julija za 1,7 % manj zaposlenih kot konec decembra 1980.
Delitev dohodka
Predvidevali smo, da bo v delitvi dohodka rast vseh oblik zaostajala za rastjo dohodka; osebna poraba za 5 %, skupna in splošna poraba za 10%. Ob polletju je rast osebne porabe zaostajala za skoraj 14 % tako, da so realni osebni dohodki padli za 14 %, kljub temu je bilo še vedno 28 OZD, ki so možni % rasti sredstev za osebne dohodke presegle.
Organizacije, ki maso osebnih dohodkov ob zaključku leta ne bodo prilagodile dogovorjenim okvirom, bodo v letu 1982 morale preveč razporejena in izplačana sredstva za OD poračunati.
Splošna poraba je ob polletju porastla za 5 % in ocenjujemo, da bo tudi konec leta v okvirih resolucije. Rast sredstev za skupno Porabo je bila ob polletju 1981 večja kot je bil porast dohodka.
■Ob polletju 1981 so tri organizacije združenega dela izkazovale izgubo in sicer: Petrol TOZD Delavnice 4.192.879,69 din, Integral TOZD Turbus 1.340.314,35 din in Izolirka TOZD Obrtna dejavnost 469.614,85 din. Izgube so glede na težko gospodarsko situacijo nizke oz. so za 80 % nižje kot v lanskem polletju. Vse tri organizacije so pripravile sanacijske programe. Glede na analize vzrokov !zgube je problematična izguba v Integralu TOZD Turbus. Do seje zborov skupščine občine, bodo že predloženi novejši - devetmesečni podatki o izgubah v gospodarstvu občine,
Investicije
V letu 1981 so se v gospodarstvu občine v glavnem nadaljevale te prej začete oz. planirane investicije (Julon, Toplarna, Gradis TOZD Kovinski obrati, Indos, Izolirka). 2e pri načrtovanju teh Investicij smo z Ljubljansko banko, Skupščino občine in Razvojno-gospodarsko skupnostjo preverili investicijski program z vidika Ustreznosti glede na kriterije investiranja, kakor tudi pogoja za yključevanje v namensko opredeljene cone. Na tej osnovi je bila tzvršena selekcija investicij, ki so bile vključene v družbeni plan.
Investicije katerih gradnja se še ni začela (IMP-Klima, Karto-Uažna tovarna Ljubljana) bo potrebno ponovno preveriti glede na kriterije investiranja. Izvajanje večine pomembnejših proizvodnih •uvesticij kasni, kar vpliva na manjšo stopnjo gospodarske rasti, kot mio jo planirali in načrtovali rast družbenega proizvoda z novimi kapacitetami (Julon, Indos). Ključni problem predstavlja kasnitev investicij v osnovno preslabo (Nove Jarše, Fužine in Hrušica), ^lede na pripravljeno dokumentacijo pričakujemo začetek gradnje Se letos.
Investicijska vlaganja so v preteklih letih dala pozitivne rezultate, saj se je v obdobju ob 1975 do 1980 povečal delež družbe-nega proizvoda kapitalno intenzivne in tehnološko zahtevnejše Proizvodnje(proizvodnja energije, prometnih sredstev, proizvodnja gradbenega materiala, proizvodnja in predelava papirja, predelava kavčuka, proizvodnja živilskih proizvodov) v družbenem proizvodu mdustrije od 54,2 % na 57 %.
Delež razvojno intenzivne in tehnološko zahtevne proizvodnje (strojegradnja, proizvodnja električnih strojev in aparatov ter kemična industrija) v družbenem proizvodu industrije pa se je Povečal v letih 1975-1980 od 18 % na 20 %.
Skupaj ima občina Ljubljana Moste-Polje večji delež kapitalno m razvojno intenzivne industrije in sicer 77 % kot Ljubljana, ki ima l8ti delež 67 %.
Investicijska dejavnost se je v letošnjem letu umirila, saj so ^ktipna izplačila za investicije v osmih mesecih letošnjega leta v Primerjavi z istim obdobjem lanskega leta padla za 6 %, od tega so v gospodarstvu porastla za 2 % (nominalno), v negospodarstvu pa
Padla za 63 %. To dejstvo je v veliki meri tudi rezultat tega, da oismo začeli nobene nove investicije.
Reproduktivna sposobnost
V	letih 1980 in 1981 so se razmerja v delitvi dohodka bistveno spremenila, del za razširjeno reprodukcijo je začel naraščati, upadala pa so sredstva za osebno in splošno porabo. V prvem polletju 1981 se je akumulacija povečala za 50 %, vendar tako kotleta prej, zopet ugotavljamo, da 023) večino sredstev za razširjeno reprodukcijo (akumulacijo in amortizacijo po predpisanih stopnjah) porabijo prvič za odplačevanje anuitet 53 %, drugič pa za združevanje sredstev, ki je v letu 1980 pomenilo 24 % vseh sredstev.
Glede na tendenco gibanja v preteklem letu in na podatke polletnega poslovanja gospodarstva menimo, da se struktura virov poslovnih sredstev še vedno slabša, saj se veča delež kreditov med viri' poslovnih sredstev, manjša pa se delež trajnih virov sredstev. Prav tako je neugodna struktura obratnih sredstev, saj so se dolgoročni viri obratnih sredstev močno znižali (za 11 %), povečali pa so se kratkoročni viri za 41 %. To povzroča manjšo likvidnost gospodarstva, tako da so se terjatve do kupcev povečale za 59 % in obveznosti do dobaviteljev za 68 %. Večja medsebojna zadolženost je tako rezultat manjše likvidnosti hkrati pa povratno vpliva na zmanjševanje likvidnosti organizacij združenega dela.
Zunanjetrgovinska menjava
Gibanja v zunanjetrgovinski menjavi so se kljub dolgoletni visoki vezanosti gospodarstva občine na uvožene surovine - predvsem industrije — bistveno izboljšala, saj smo v letošnjem polletju prvič beležili za 17% večji izvoz kot uvoz. Ocenjujemo, da bodo ta pozitivna gibanja ostala taka tudi konec leta 1981. Omeniti pa moramo, da so taka gibanja v veliki meri rezultat uvoznih omejitev ter le delno tudi izvozne ekspanzije, čeprav se OZD vedno bolj usmerjajo tudi na zunanja tržišča.
Tendence v usmeritvi uvoza in izvoza pa se glede na prejšnja leta niso bistveno izboljšale, še vedno 80 %, uvažamo iz zahodnih držav, na isto področje pa izvažamo samo 55 %. Tudi struktura uvoza po namenu se ni bistveno spremenila. 90% uvoza še vedno pomenijo surovine in repromaterial, izvažamo pa 42% blaga široke potrošnje, 21 % repromateriala in surovin ter samo 3 % investicijske opreme in 5 % vitjih oblik menjave ter 29 % storitev.
V	načrtnih in dolgoročnih prizadevanjih za izboljšanje razmerij v zunanjetrgovinski menjavi pogrešamo povezovanja organizacij združenega dela, bodisi zaradi opravljanja izvozno-uvoznih uslug manjšim za to kadrovsko in raziskovalno neopremljenim OZD, bodisi zaradi oblikovanja kompletne izvozne ponudbe na tujem trgu. Manjše OZD, ki proizvajajo izdelke, ki bi jih bilo možno izvažati pa pogrešajo tudi konkretnih tržnih raziskav, ki bi nudile informacije o možnostih izvoza, ki naj bi jih dobile OZD, ki se ukvarjajo predvsem z zunanjo trgovino.
Kljub upoštevanju nujnosti izboljšanja zunanjetrgovinske menjave OZD opozarjajo na vrsto problemov:
-	omejevanje uvoza repromateriala povzroča prekinitve in težave v proizvodnji in vpliva na manjši fizični obseg proizvodnje
-	sistem izvoznih stimulacij je preveč kompliciran (ne pozna se še učinkov izvoznih stimulacij) in hkrati preveč linearen,
-	togost pri obravnavanju uvoza rezervnih delov povzroča zastoje v proizvodnji, kjer ta uvoz predstavlja le nekaj promilov vrednosti celotne opreme,
-	oskrba z repromaterialom oz. surovinami ni redna niti v OZD, ki izvažajo,
-	pri ukrepih ni upoštevana stimulacija proizvodnje, ki nadomešča uvožene surovine in repromaterial,
-	vrsta OZD pogojuje izpolnjevanje plana izvoza z redno oskrbo s surovinami in repromaterialom (Papirnica Vevče, Emona-Mesna ind. Zalog, HP Kolinska itd) oz. z odobritvijo uvoza nujnih osnovnih sredstev,
-	OZD opozarjajo na neurejeno stanje pri uvoznih soglasjih, (izdana soglasja so večkrat preklicana) to pa povzroča prekinitve in celo ustavitve proizvodnje (Julon, Papirnica Vevče, Totra).
plan 50 % (manjka Julona), gradbeništvo 70 % in promet 75 %.
Menimo, da v nekaterih OZD ne bo možno realizirati celotnega planiranega izvoza, predvsem tudi zato, ker so bili plani izvoza glede na realizacijo v letu 1980 postavljeni zelo visoko (npr. Julon indeks 623, Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas 431)
Spremembe v organiziranju organizacij združenega dela ter procesi združevanja dela in sredstev
V letu 1981 so bili zaključeni nekateri procesi združevanja dela in sredstev, ki so imeli za posledico tudi spremembe v samoupravni organiziranosti organizacij združenega dela ter se pričeli nekateri novi, ki so bodisi že zaključeni ali pa še tečejo. Med nje štejemo:
Elluks - DO Sijaj
DO Elluks se je kot enovita delovna organizacija pripojila k DO Sijaj ter vstopila v njen sestav kot TOZD. Ptednost tega povezovanja je v delitvi dela in večji socialni varnosti ter možnosti razvoja
DO Vektor - DO Transport Medvode
DO Transport Medvode se je združila z DO Vektor iz Ijubljane ter prešla kot TOZD v sestav nove DO Vektor. Obe TOZD sta specializirani za organizacijo transporta in izredne prevoze. Pripravlja se združitev DO v SOZD Integral, ki naj bi bila predvidoma izvršena do konca leta. Na osnovi strokovnih podlag, ki so v izdelavi, je mogoče zaključiti, da gre za izboljšanje organizacije dela prometnih organizacij, večjo specializacijo in delitev dela.
Agrotehnika - Gruda - Indov
Enovite DO Indov se je združila z Agrotehniko - Grudo, ter prešla v njen sestav kot TOZD. Proces združevanja je tekel z motivacijo lažjega zagotavljanja surovin ter deviz za uvoz opreme, surovin in repromateriala.
Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Proizvodnja komunalne opreme DO Riko. TOZD Proizvodnja komunalne opreme se je izločila iz sestava DO Komunalno podjetje Ljubljana, se združila z DO Riko in vstopila v njen sestav kot TOZD Proizvodnja komunalne opreme. Samoupravni sporazum o združitvi je bil sprejet 27. 10. 1981. Razlogi za povezovanje so bili predvsem v vklapljanju proizvodnega programa DO Rika in kompletnejši ponudbi na domačem in tujem trgu, združeno nastopanje pri nabavi surovin ter tehnično-tehnološko in proizvodno sodelovanje (pri reševanju identičnih problemov ko omogočajo optimalnejše proizvodnje).
Gostinsko podjetje Moste-Slavija - izveden je referendum o pripojitvi DO Sla vije h gostinskemu podjetju Moste, tako, da enovita DO Slavna vstopi v sestav enovite DO Moste kc i organizacijska enota. Referendum s strokovnimi podlagami in po postopku kot je bil izveden, ne uveljavlja statusnih sprememb, obe delovni organizaciji z aktivnostmi nadaljujeta samostojno. Tako bo predvidoma meseca decembra referendum o združitvi obeh DO.
Iz analize možnosti za združitev gostinskega podjetja Slavij a z gostinskim podjetjem Moste niso razvidni nekateri tehtni in ekonomsko opravičljivi razlogi oz. predvideni boljši rezultati poslovanja. Glede na stanje v gostinstvu na področju Most bo izvršni svet vzpodbujal nove prakse povezovanja.
Perutnina Zalog-Perutninski kombinat Pivka v DO Jata, reja in predelava perutnine, ki so jo delovne organizacije utemeljevale s smotrnejšim izkoriščanjem umskih in tehnoloških kapacitet, delitvijo dela pri nadaljnjem razvoju, skupnim nastopom pri nabavi, prodaji ter uvozu in izvozu, skupni proizvodnji oskrbi in prodaji repromateriala, optimalni razdelitvi tržišča glede na lokacijo, kapacitete in hkrati s tem tudi racionalizacijo transporta, združevanje sredstev za tekoče poslovanje in investicijske naložbe ter popolnejše nudenje mesnine za področje perutninarstva, kar bi se izkazalo tudi v finančnih učinkih v višini 2 milijard.
Referendum ni bil uspešen zaradi negativnega izida glasovanja v nekaterih TOZD DO Pivka. O združevanju je mogoče ponovno odločati čez 6 mesecev.
V teku so priprave za združitve:
Obloga - slikoplastika - slikoplesk, Umetni kamen, Slikar, Pleskoobloga. Priprave tečejo že drugo leto, še vedno pa niso pripravljene strokovne podlage za samoupravno odločanje delavcev.
MlZ Zalog in Tovarna mesnih izdelkov vključena v SOZD Mercator. Osnovni cilji združevanja so v združitvi klavnic obeh SOZD v eno klavnico. V procesu združevanja nastajajo težave tako vsebinskega, kot organizacijskega značaja.
Združevanje Pekarn oz. pekarske industrije oz. vseh pekarn v delovno organizacijo oz. drugo obliko organizacije združenega dela v okviru katere bi bile zagotovljene boljša organizacija dela in delitev dela med pekarnami.
Združevanje med Izolirko, Obrtnim podjetjem Moste, DO Tectum in Monterjem je sicer potekalo v letu 1979, vendar ni bilo v celoti izvedeno.
Kot enovita DO je v sestav Izolirke prešlo leta 1979 le obrtno podjetje Moste, Tectum leta 1980, medtem ko Monter združitev odlaga vse do danes. V primeru te združitve gre za izrazito vertikalno povezavo, kar je Se posebej pomembno zato, ker je izvajalska dejavnost na področju izolacijskih materialov v bistveno boljšem položaju, kot proizvodnja. S tem se nakazujejo nadaljnje potrebe in možnosti pri povezovanju proizvodnje termoizolacijskih materialov
V zadnjih mesecih so bile posredovane s strani izvršnega sveta in skupščine Ljubljane pobude za povezovanje v najrazličnejših panogah, med njimi tudi v okviru strojegradnje (Indos, Litostroj), gradbeništvo (SCT, Obnova), ki so še v fazi priprave strokovnih podlag in tako še ne predmet samoupravnega odločanja.
Večje število naših delovnih organizacij je vključenih v organi, zacije združenega dela, kot so SOZD in poslovne skupnosti, ki le v izjemnih primerih funkcionirajo v smislu ciljev opredeljenih pri združitvi.
Izvajanje zakona o sistemu družbenega planiranja
Priprava planskih dokumentov 1981-1985 v gospodarstvu kasni. Samoupravne sporazume o temeljih plana je sprejela večina DO, vendar je potrebno po zakonu o sistemu družbenega planiranja pripraviti tudi plane SOZD, DO in TOZD. Plane bi moralo pripraviti 145 TOZD, DSSS, DO in SOZD. Do danes je še vedno 57 OZD, ki teh dokumentov še niso sprejele oz. jih dostavile Komiteju za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj. Med temi so tudi tiste TOZD, ki imajo sprejete plane DO (kot na primer KTM-Protektor,	ali plan SOZD (kot na primer SOZD
Emona), nimajo pa planov TOZD.
Toplarna Saturnus DO
Saturnus TOZD Tovarna embalaže Saturnus TOZD Avtooprema Saturnus TOZD Orodjarna in vzdrževanje Saturnus - DSSS ŽG Centralne delavnice DO ŽG Centralne delavnice - DSSS Scena Kemična tov. Moste-firotektor TOZD Projektiranje Kemična tov. Moste-Protektor TOZD Proizv. Al-sulfata Kemična tov. Moste-Protektor TOZD Proizv. gumeno-tehničnih izdeU-6 Kemična tov. Moste-Protektor - DSSS Jugo tekstil DO Julon Žito DO
Žito TOZD Tehnični obrati Žito TOZD Inženiring Žito - DSSS
Mizarstvo in tesarstvo Zadobrova Emona - Interna banka Emona - DSSS
Emona - DS - poslovne stavbe POZD Etiketa
Poslovna skupnost za Avtoprevozništvo GIP Obnova TOZD Montažna gradnja GIP Obnova TOZD Servisni obrati Megrad TOZD Strojni obrati
Petrol TOZD Avtopark delavnice Petrol TOZD Delavnice
Mercator — Mednarodna trgovina - TOZD Slov. sadje-hladilnica Zalog
Emona - DO Agroemona TOZD Tov. močnih krmil Sap-Viator DO Tovorni promet TOZD Tovorni promet „Ceprom“ Sap-Viator DO Tovorni promet TOZD Globus Avtošpedicija Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Javna razsvetljava Komunalno podjetje Ljubljana TOZD Proizv. kom. opreme Komunalno podjetje Ljubljana - DS - družbeni standard Varnost TOZD Ljubljana Moste Pletenina TOZD Pletivo Pletenina TOZD Perilo Pletenina TOZD Trženje GIP Gradis DO
GIP Gradis TOZD Železokrivnica GIP Gradis TOZD Biro za projektiranje GIP Gradis - DSSS GIP Gradis - Uprava delavskih domov Obloga - slikoplastika Vektor
Emona-DO Blagovni center Emona-DO Blagovni center TOZD Prehrana
Emona - DO Blagovni center TOZD Centromerkur
Emona - DO Blagovni center TOZD Transport
Emona — DO Blagovni center — DSSS
Emona Commerce
Emona Commerce TOZD Globus
Emona Commerce — DSSS
Emona Mercur
Emona Mercur - DSSS
Po podatkih ankete večina OZD te dokumente pripravlja, priprava pa dostikrat kasni zaradi neizpolnjevanja osnovnih načel Sakona o sistemu srednjeročnega, srečujočega in sočasnega planika. OZD tako pri planiranju pogrešajo osnovne podatke oz. Poznavanje usmeritev politike delitve dohodka, cenovne politike, Politike v zunanjetrgovinski menjavi, investicijske politike in kreditno monetarne politike (plani bank, itd.).
Na področju družbenih dejavnosti so vse samoupravne interesne skupnosti sprejele samoupravne sporazume o temeljih plana. Plani Pa so v pripravi. Samoupravne interesne skupnosti materialne proizvodnje so sprejele tako samoupravne sporazume kot plane.
Od 23 krajevnih skupnosti je 20 sprejelo samoupravne sporazume o temeljih plana in 20 plan krajevne skupnosti.
1.	RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA
tNDUSTRlJA
Tudi v letošnjem letu je bila industrija tista, ki so jo restriktivni ukrepi na področju uvoza repromateriala in surovin ter slaba °skrba na domačem trgu najbolj prizadeli.
Planirane 3,6 % stopnje rasti družbenega proizvoda industrija tudi do konca leta 1981 ne bo dosegla. Fizični obseg industrijske Proizvodnje je v devetih mesecih v primerjavi z lanskimi devetimi Meseci ostal na lanskoletni ravni oz. je večji za samo 0,1 %. Organizacije združenega dela (Indos, HP Kolinska, TOZD Tov. hranil, TOZD Kemin, Tiskarna Jože Moškrič, Gradis, TOZD OGP, EUux, (vbo, KTM Protektor TOZD Al sulfat, TOZD G TI, Totra TOZD izdelki iz plastičnih mas, Olma, Pletenina TOZD Pletilnica, Scena), ki k družbenemu proizvodu gospodarstva občine prispevajo višji dflež, $0 v letošnjih devetih mesecih dosegle manjši količinski °bseg proizvodnje kot v lanskih devetih mesecih.
Število zaposlenih je v industriji ostalo na lanskoletni ravni oz. 86 je v povprečju šestih mesecev tega leta zmanjšalo za 0,4 % (po urganizacijskem principu), po teritorijalnem principu pa je število ^Poslenih v industriji manjše celo za 1,6% glede na povprečje inskih šestih mesecev. Organizacije združenega dela so torej število zaposlenih zmanjšale, vendar je še vedno opazno, da nekatere OZD !|e upoštevajo stabilizacijskih določil resolucije, ki predvideva zu^njšanje režijskih del.
V organizacijah, kjer izvajajo večje investicije*(Julon, Indos), pa 86 je število zaposlenih bistveno povečalo.
...Zunanjetrgovinska gibanja so bila v letošnjem letu podrejena čim več izvoziti, čeprav je bila industrija v občini vedno, tudi j' Preteklosti ve^i uvoznik kot pa izvoznik. Tendence k izboljšanju m° opazili že v lanskem letu, letos pa ocenjujemo, da bodo ^ruerja še boljša, saj je bilo ob polletju doseženo kar 78% P°kritje uvoza z izvozom - vendar pa so ti dosežki v veliki meri ezultat restrikcijskih ukrepov na področju uvoza repromateriala, ^ovin in predvsem investicijske opreme (tu zraven štejemo tudi *yVe$ticijsko opremo za novo tovarno v Julonu, kije bila v glavnem tožena v letu 1980).
Organizacije združenega dela, ki v zunanjetrgovinski menjavi Satu^ejo pozitiven saldo so v devetih mesecih tega leta realizirale:
. "turnus TOZD Tovarna avtoopreme 47 % celotnega planiranega ?yoza, Papirnica Vevče 65 %, KTM - Protektor TOZD Al-sulfat [L1 %, Pletenina TOZD Pletivo 47 %, Pletenina TOZD Perilo 51 %, y*tenina TOZD Trženje 51 %, HP Kolinsko TOZD Tovarna hranil jP \ Žima 88 %, Žito TOZD Pekarne 182 %, TOZD Šumi 101 %, J^ona Mesna ind. Zalog 80 %. Te organizacije združenega dela bi j/°rale do konca leta svoje izvozne plane doseči, vendar to dosti-v®.1 postavljajo v odvisnost od oskrbe z repromaterialom (HP v ’!nska, Pletenina, Emona Mesna ind. Zalog) OZD, ki ustvarjajo negativni saldo v zunanjetrgovinski menja' l(vw*^ tega leta realizirale: Saturnus TOZD Te
v«čii
Hjjj* negativni saldo v zunanjetrgovinski menjavi so v devetih l00 te8a leta realizirale: Saturnus TOZD Tovarna embalaže T0.% Planiranega letnega izvoza, Izolirka TOZD Ljubljana 1 %, Ptota ‘OZD Izdelki iz plastičnih
mas 35 %, Velana 59 %, KTM
n ih t°r TOZD Protektiranje 18 %, TOZD G TI 0 %, Agrotehnika °a TOZD Indov 41 %, ter Julon 28 %. Nekatere izmed teh
OZD planiranega izvoza ne bodo dosegle — Julon zaradi zakasnitev v obratovanju nove tovarne, Totra TOZD izdelki iz plastičnih mas zaradi pomanjkanja surovin.
Večina investicij v nove proizvodne zmogljivosti kasni, vzroki temu so financiranje, kasnitve izvajalcev del, težave pri uvozu opreme in nepravilno planiranje poteka posameznih del (od pridobivanja dokumentacije do izvajanja). Ob uveljavitvi zakona o omejevanju investicij za nobeno investicijo nismo predlagali ustavitve, ker so bile investicije že ob nastajanju investicijskih programov ali ob začetku izvajanja preverjene glede na kriterije investiranja.
Julon: je investicijo v tovarno poliamidnih vlaken, katere predračunska vrednost je bila 1,9 milijarde din, gradbeno dokončal 96 %, oprema je instalirana 95 %, poskusna proizvodnja teče na dveh linijah, na tretji bo stekla do konec leta 1981. Investicija kasni za šest mesecev. Nova tovarna bo zaposlovala 500 delavcev. Izvažala bo 22 % celotne proizvodnje, njena celotna proizvodnja pa pomeni nadomeščanje uvoza surovin.
Toplarna: ima v gradnji TOL II — 50 MW turboagregata v predračunski vrednosti 2,3 milijarde din. Investicija pomeni zagotavljanje nujnih energetskih virov. Predračunska vrednost je prekoračena za 757 mio din, pokrili jih bodo Ljubljanska banka-Gospodarska banka in Stanovanjsko-komunalna banka, ter Zveza komunalnih skupnosti Ljubljana, KEL in EGS. Investicija je dokončana 85 %.
Zaradi investicij bo predvidoma na novo zaposlenih 60 delavcev. Kot spremljajočo investicijo k 50 MW turboagregata Toplarna rekonstruira vodočrpalnico; predračunska vrednost te investicije je 38 mio din.
GeoloSd zavod TOZD Strojna oprema in vzdrževanje: investicijo v proizvodne prostoreza konstruiranje in proizvodnjo rudarske in gradbene opreme ter remonte in vzdrževanje vrtalnih garnitur izvaja po terminskem planu. Predračunska vrednost investicije znaša 174 mio din. Na novo bo delo združilo 160 delavcev. Dokončanje proizvodnih prostorov v MP 3 omogoča nastopanje celotnega Geološkega zavoda z deli in raziskavami v tujini in tako posredno omogoča izvoz.
Teol: naložbe v spremembo in racionalizacijo tehnološkega postopka lauriletersulfata in naložbe v proizvodnjo površinsko aktivnih substanc ni začel izvajati kljub temu, da je že imel pridobljena dinarska in devizna finančna sredstva. SISEOT je Teolu zavrnil vlogo za uvoz opreme za nedoločen čas, kljub deviznim prihrankom, ki bi jih investicija kasneje zagotavljala, saj proizvaja osnovne substance za tekstilno, usnjarsko in drugo kemično predelovalno industrijo, ki bi jih sicer morali uvažati.
GIP Gradis TOZD Kovinski obrati;: tovarno gradbenih strojev in opreme gradi po terminskem planu. Celotna predračunska vrednost je 558 mio din. Fizično je investicija dokončana 70 %. Delo bo združevalo 330 delavcev. Proizvodi te tovarne bodo omogočali kvalitetnejši nastop Gradisa in tudi drugih gradbenih OZD na tujih trgih.
IMP — Klimat TOZD Klima proizvodnja: dokumentacija oz. projekt za gradbeno dovoljenje za tovarno klimatskih in prezračevalnih naprav je končan, vendar investicija stoji, ker kljub temu, da je kapitalno in razvojno intenzivna, ne odgovarja popolnoma kriterijem investiranja (čeprav je letos in bo v drugem letu dosegala visok delež izvoza, v investicijskem programu mora zagotavljati nadaljnji porast izvoza).
Kartonažna tovarna Ljubljana: je za gradnjo proizvodnih objektov v MP 3. oktobra 1981 pridobila lokacijsko odločbo. Investicija pomeni preselitev s stare lokacije s spremljajočo nujno modernizacijo tehnologije.
Izolirka TOZD Ljubljana zaključuje investicijo v izgradnjo proizvodne hale izolacijsldh trakov. Skupna predračunska vrednost investicije je znašala 100 milijonov din, prekoračitve bodo predvidoma znašale 10 mio din.
Indos je investicijo v razširitev proizvodnje viličarjev v predračunski vrednosti 247 mio din dokončal že 81 %. Glede na prvotne načrte je bila investicija zmanjšana za poslovno stavbo, skladišče gotovih izdelkov in dovozno cesto. Zaradi zamud pri gradbenih delih redna proizvodnja še ne bo stekla v letošnjem letu.
Olma
Dokumentacijo za realizacijo izdelujejo, pripravljajo tudi lokacijsko dokumentacijo za postopno preselitev Olme v MM—4 Studenec, zaradi umika sedanjih objektov s trase nove Zaloške ceste.
Papirnica Vevče TOZD Tehnični papir bo konec leta dokončala skladišče in pripravo polnil v predračunski vrednosti 12 mio din.
HP Kolinska TOZD Tovarna hranil je za izgradnjo obrata za
Investicijski program predvideva realno možnost za izvoz proizvodov novega obrata.
HP Kolinska TOZD Kemin ima investicijo — skladiščno proizvodno halo v zadnji fazi in zaključujejo zadnja obrtni Sta dela. Investicija bo za pričetek dela pripravljena v 1. kvartalu 1982. leta.
Emona Mesna industrija Zalog je že dokončala adaptacijo čre-vame v predračunski vrednosti 18 mio din. Adaptacija črevarne je bila nujna za pridobitev statusa izvozne klavnice.
Žito TOZD Pekarne zbira soglasje k lokacijski dokumentaciji za investicijo B — programa (skladišča in hladilnice za pekarsko proizvodnjo m zmrznjeno hrano). Pričetek gradnje je časovno prestavljen zaradi vlaganj v pekarne v Kamniku in Kočevju.
Živildu kombinat Žito TOZD Mlini je investicijo v rinfuso transport (notranji transport — terminal mok in rekonstrukcijo celic) že končal in že funkcionira. Investicijski jn-ogram za rekonstrukcijo mlinov - mletvenega delaje pripravljen in v razpravi.
Emona TOZD Tovarna močnih krmil je že v letu 1980 začela z investicijo vagonskega vsipnega jaška v predračunski vrednosti 10 mio din, ki poskusno obratuje. Investicija v silose za gotove izdelke v predračunski vrednosti 3 mio din, ki so jo začeli izvajati letos, bo do konca leta dokončana.
Za Velano še vedno ni rešeno vprašanje prostorske možnosti nadaljnjega razvoja. V teku so razgovori s HP Kolinsko.
GRADBENIŠTVO
Za gradbeništvo je značilna stagnacija, ki je posledica zmanjševanja investicij. Planirana stopnja gospodarske rasti je bila manjša kot v gospodarstvu v povprečju, vendar je gradbeništvo ni doseglo in je verjetno tudi do konca leta ne bo. Zaradi pomanjkanja del kapacitete niso izkoriščene, vendar so imele: SCT TOZD Elektro-obnova, SCT TOZD Železokrivska dejavnost, SCT TOZD Tesarska dejavnost in GIP Gradis TOZD Ljubljana okolica polno zasedenost kapacitet. SCT TOZD Mehanizacija je imel 95 % zasedenost kapacitet in GIP Gradis TOZD Strojno prometni obrati 50 — 70 % zasedenost kapacitet.
V	tujini sta SCT TOZD Železokrivska dejavnost in SCT TOZD Tesarska dejavnost opravili 25 % vseh del, SCT TOZD Mehanizacija 10% vseh del in SCT TOZD Hektroobnova 3 % vseh del. GIP Gradis TOZD Ljubljana okolica je v tujini opravila 1 % vseh del in GIP Gradis TOZD Strojno-prometni obrati 10 % vseh del.
Kljub temu, da naše gradbene organizacije že dalj časa nastopajo v tujini, so še vedno začetniki na zunanjem trgu. Delež prihodka ustvarjenega z deli v tujini predstavlja 3,7 % vsega prihodka gradbeništva. Konkurenca našim OZD v deželah v razvoju so zahodno evropske firme, ki nudijo krajše roke in boljše kreditne pogoje. Z investicijo Gradisa TOZD Kovinski obrati v betonarne večjih kapacitet, ki bi bile potrebne za delovišča v inozemstvu, bi rešili vprašanje ponudbe celovite tehnologije predvsem za dežele v razvoju.
Posledica stagnacije gradbeništva je tudi zmanjševanje zaposlenosti, saj se je v prvi polovici leta zaposlenost zmanjšala za 3 %.
V	gradbeništvu se pojavljajo problemi v zvezi s sklepanjem pogodb o delu s kooperanti — zasebnimi obrtniki. Izvršni svet je obravnaval to vprašanje na 149. in 154. seji in predlagal skupščini občine ukrepe za ureditev stanja.
Gradbene OZD, ki so bile na svojih lokacijah utesnjene, so v letu 1981 pripravile sanacijske programe.
GP Megrad TOZD Strojni obrati se je združilo s celjskim Ingradom in ima v pripravi zgraditev proizvodne hale v Šiški.
Tudi SGP Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana pripravlja program preselitve v sosesko MP 6/1 Zalog. Investicija v opremo betonarne, katere predračunska vrednost je znašala 5,8 mio din je bila v letu 1981 planirana in tudi izvršena.
GIP Obnova TOZD Gradbeni elementi ima v programu preselitev tesarskih obratov iz Štepanjskega naselja v gramoznico v Dobru-njah, trenutno imajo pridobljeno zemljišče in lokacijsko dovoljenje.
PROMET IN ZVEZE
V	prvem polletju letošnjega leta izkazuje promet nižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda, zato ocenjujemo, da načrtovane 3 % stopnje rasti v letošnjem letu ne bo dosegel. Število zaposlenih se je po organizacijskem principu zmanjšalo za 0,5 % po teritorialnem principu pa za 0,8 % v primerjavi s šestimi meseci preteklega leta. Na področju zunanjetrgovinske menjave se ocenjuje, da bo prometna dejavnost tudi v letošnjem letu ustvarila pozitivni saldo med uvozom in izvozom. Izmed organizacij združenega dela prometne dejavnosti ima največji pozitivni saldo: Integral TOZD Globus, ki je že realiziral 78 % načrtovanega letnega plana izvoza.
Pozitivni premik je bil dosežen tudi na področju integralnega transporta, kjer sta nosilca" razvoja te dejavnosti ŽG in BTC vskla-dila svoje programe razvoja.
Na področju investicijskih vlaganj načrtovane investicije kasnijo.
V	letošnjem letu bodo delno realizirane samo gradnja ŽG terminala
-	ŽG ŽTO TOZD Za kontejnerski terminal. Delno pa so realizirani odkupi zemljišč v coni MP-3 Blagovno transportnega centra in gradnja remontne hale Obnove TOZD Strojni obrati.
Realizacija ostalih investicij pa je glede na zaostrene pogoje kreditiranja investicij, neizdelane programe razvoja, nepridobljene dokumentacije vprašljiva:
-	izgradnja skladišča v coni MP-2 s 7.500 m2 površine in odkup poslovnih prostorov od Carinarnice — Blagovno transportni center
-	izgradnja servisnih delavnic DO TP TOZD Cernom'
-	nadgradnja prizidka centralne postavljalnice ZG ŽTO TOZD za promet Zalog.
PTT
V	letu 1981 bodo realizirane naslednje investicije:
Kabelska kanalizacija
-	RATC II - Moste
-	Šmartinska
Krajevno kabelsko omrežje
-	Dobrunje
-	Intertrade
-	Moste-Fužine -1. faza Polje
Zvezni kabli
-	RATC II - Moste
Komutacij ska oprema
-	razširitev RATC Moste
-	kontejner Polje
-	delna oprema in montaža RATC Polje Vse planirane javne telefonske govorilnice
Stavba za ptt Polje in oprema in montaža agregata za ptt Polje Zvočna zaščita agregata Moste
OBRT
Ubrtna dejavnost v občini sloni na zasebnem sektorju obrti, kjer imamo v letu 1981 registriranih 843 obrtnikov. Povpraševanje po obrtnih strokah narašča, vendar v občini storitvena obrt stagnira. Po drugi strani pa se opaža razvoj obrti v donosnejših, visoko akumulativnih strokah. Razvoj storitvene obrti, zlasti storitev za zadovoljevanje osnovne preskrbe občanov ovira tudi pomanjkanje najemnih poslovnih prostorov, ter delovne sile, kajti zanimanje za uk v obrti iz leta v leto upada.
Družbeni sektor obrti predstavljajo tri mizarske, ena servisna organizacija združenega dela, ena pogodbena organizacija združenega dela. Družbeni sektor načrtovano rast razvoja ne bo dosegel. Razdrobljenost, nepovezanost obrti in pomanjkanje razvojnih programov, pa so vzroki, da se stanje v obrtni dejavnosti ne zboljšujč. Realizacija nalog:
Po programu se izvajajo le priprava vse potrebne dokumentacije za izgradnjo servisnih delavnic DO l,W“ TOZD Servo in tehnološka zaokrožitev obrata POMIZ-a. Modernizacija karoserijske delavnice pa se bo zaradi nezagotovljenih finančnih sredstev prenesla v naslednje leto.
Na prostorskem področju je za obrtno-servisno cono MM-4 v teku postopek za pridobitev zemljišč. Cona se bo gradila fazno. V območju cone so kot ena izmed alternativnih lokacij predlagane tudi lokacije za DO Elektromedicina, Sanolabor in Integral TOZD Mestni potniški promet, za katere bo končno odločitev o potrditvi lokacije po preverbi programov dal Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva v industrijskih conah občine.
Za primarni center v Šte panjske m naselju je izdana lokacijska odločba in projekti, pridobljena soglasja za pridobitev gradbenega dovoljenja, vložena je tudi vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja. Investitor Imos bo začel za celotni sklop lokalov z gradnjo za trg, sočasno se bo vodila akcija pridobivanja sredstev tako pri potencialnih kupcih, kakor pri banki, vendar je gradnja zaradi ukrepov na področju kreditiranja vprašljiva.
V letu 1981 se bodo evidentirali tudi razpoložljivi prostori v novih stanovanjskih soseskah, ki se uporabljajo namensko, ter pro-
stori, ki bi jih bilo možno preurediti v poslovne prostore za potrebe deficitarne storitvene dejavnosti.
Za pospešen razvoj drobnega gospodarstva bo do konca leta 1981 izdelan program razvoja 1981-1985 z ukrepi na področju zaposlovanja, politike cen, kreditne in davčne politike. V okviru programa razvoja drobnega gospodarstva v občini bodo izdelani tudi programi nadaljnjega razvoja storitvenih dejavnosti v hribovitih predelih občine (mlinarstvo, žagarstvo, kovaštvo) in konkretni načrti obnovitve posameznih objektov za opravljanje teh de-
javnosti.	. .
Velik premik v smeri povezovanja obrtnikov in organiziranja skupnega opravljanja obrtnih storitev beležimo z ustanovitvijo obrtne zadruge GIKOS. Čeprav je bila zadruga vpisana v sodni register šele v marcu 1981, je vanjo včlanjenih že preko 100 obrtnikov. Število članov hitro narašča, tako da bo tudi planiram skupni prihodek za leto 1981 v višini 60 milijonov din občutno presežen.
Vzporedno s skrbjo za dobro gospodarjenje in poslovanje pa bo morala obrtna zadruga posvetiti več pozornosti samoupravni organiziranosti in uskladitvi samoupravnih normativnih aktov z zakono-
dajo.
GOSTINSTVO
Čeprav gostinstvo načrtuje dokaj nizko stopnjo rasti razvoja, ocenjujemo na podlagi doseženih rezultatov, da stopnja rasti ne bo dosežena. Gostinstvo se ne razvija v skladu s potrebami občanov. V zadnjih letih se število obratov ni povečalo, ni pa tudi nobenih pobud za ustanovitev novih organizacij združenega dela s področja gostinske dejavnosti. V občini imamo le tri gostinske organizacije, dočim je v zasebnem sektorju registriranih 35 zasebnih gostincev. V letu 1981 bo realizirana razširitev in modernizacija obrata družbene prehrane Blagovno transportnega centra, dočim je izgradnja prehrambenega centra (samopostrežne restavracije) ABC Pomurka, DO Gostinsko podjetje Moste odvisna od pridobitve bančnih sredstev. Za gostinski objektso že izdelani glavni projekti in pridobljena vsa soglasja.
Za gostinsko rekreacijski objekt ob šotoru Grubarjevega prekopa in Ljubljanice so izdelana lokacijska izhodišča. Ustanovljena je komisija za pripravo natečajnega gradiva za pridobitev investitorja.
Nerešena naloge še vedno ostaja adaptacija gradu Kodeljevo. Zaradi povečanja predračunske vrednosti investicije (skoraj za trikrat) Gostinsko podjetje Figovec ne more zagotoviti lastnih, kaj šele bančnih sredstev, ni pa tudi še pridobilo novega prevzemnika ali soinvestitoija.
trgovina
Ugotovitev, da je trgovska mreža v občini nezadostno razvita je prisotna že vrsto let. Za občino Ljubljana Moste-Polje je značilna hitra naselitev oz. pospešena stanovanjska gradnja. Posledica tega je, da ima občina v zadnjih desetih letih najvišjo stopnjo rasti prebivalstva v SR Sloveniji 3,2 %. Po podatkih zadnjega popisa ima namreč med vsemi šestdesetimi slovenskimi občinami največ i Porast prebivalstva in sicer 36,4 % (število prebivalcev se je v zadnjih desetih letih povečalo za 16.292).
Po statističnih podatkih je v letu 1978 odpadlo v občini na prebivalca 0,15 m2 trgovske mreže (na sedeminpetdesetem mestu v republiki). Program razvoja trgovine se ne izvaja po sprejetem terminskem planu. V zadnjih dveh letih srednjeročnega obdobja smo namreč z izgradnjo trgovin v Štepanjskem naselju, Zalogu in Polju pridobili le še 2.199 nv* trgovske mreže.
Razvoj trgovske mreže v občini tudi v letošnjem letu ne more slediti hitri urbanizaciji in naselitvi našega območja. Slabo zatečeno stanje in v zadnjem času še restrikcijski ukrepi na področju investicijske politike pa problem zadovoljive preskrbe občanov še Povečujejo.
Realizacija nalog:
Emona center v Novih Jaršah
Emona Merkur TOZD Maloprodaja ima izdelane že vse projekte *n pridobljena soglasja k gradbenemu dovoljenju. Za pridobitev Rradbenega dovoljenja jim manjka še mnenje Ljubljanske banke o Zagotovitvi sredstev in soglasje k gradnji, ki ga daje glede na zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981, republiška komisija za oceno investicij. Upravičenost gradnje je Podprl tudi IS občine, tako da pričakujemo začetek gradnje še letos. Pri sofinanciranju bo sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost, za kar ima že zagotovljena sredstva.
Sekundami center v Fužinah
Za center je bil v mesecu avgustu, po sklepu IS občine izveden prenos investitorja od DO PKB—Commerce TOZD Marketing Ljubljana na Mercator Rožnik TOZD Golovec. PK Beograd namreč ni imel zagotovljenih bančnih niti lastnih sredstev za gradnjo tega centra.
Po sporazumu med IMOS-om in Mercatorjem TOZD Rožnik, bo Imos z izv^alcem SGP Grosuplje začel gradnjo za trg. Narejeni so projekti, pridobljena soglasja, vložena je vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja, trenutno je v teku postopek za prenos zemljišča na investitorja. Začetek gradnje je predviden konec letošnjega leta.
Samopostrežna trgovina v Hrušici
"Mercator Rožnik TOZD Golovec ima izdelano lokacijsko dokumentacijo, pridobivajo se soglasja. Ker je objekt tipski (objekt Marlesa) je možno, da že letos začnejo z gradnjo. Predračunska vrednost investicije je 9,5 mio din. Gradnjo bo sofinancirala tudi Razvojno-gospodarska skupnost za kar ima sredstva že zagotovljena.
Specializirana trgovina s pekardko slaščičarskimi in konditorskimi izdelki v Novih Jaršah
V	izdelavi so projekti za pridobitev gradbenega dovoljenja. Izdelana ie lokacijska odločba, predviden začetek gradnje je konec leta 1981. Investitorje Žito TOZD Maloprodaja.
Trgovina v Dolskem
Med KS Dolsko in Mercatorjem potekajo razgovori glede preureditve prostorov bivše OŠ v Dolskem v trgovino. Možnost adaptacije je prihodnje leto. Pri sofinanciranju bo sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost.
Preureditev obstoječe trgovine v Proletarski 4 v center osnovne preskrbe
Mercator Rožnik TOZD Golovec za preureditev nima zagotovljenih bančnih sredstev. Glede na zakon o omejevanju investicijske gradnje je realizacija te investicije odprta.
Kioski za prodajo sadja in zelenjave
Do konca leta 1981 bo Agrokombinat Maribor v Štepanjskem naselju, Zalogu, Polju, Novem Polju, KS Jože Moškrič, Dušan-Kveder Tomaž, Nove Fužine in Vevče-Zg. Kašelj postavil kioske za prodajo sadja in zelenjave. Do kasnitev pri postavitvi je prišlo zaradi zakasnitve pri dobavi kioskov.
Kontejner v Novih Jaršah
Žito TOZD Maloprodaja bo v Novih Jaršah v mesecu novembru postavil kontejner za prodajo kruha in mleka.
Kontejner v F užinah
V	mesecu decembru bo Mercator Slovenija sadje postavil v Fužinah kontejner za prodajo osnovnih živilskih artiklov.
Jugotekstil ONA-ON
Delovna organizacija načrtuje na območju občine gradnjo proiz-vodno-skladiščnega objekta. Mikrolokacija objekta je v prostorski preverbi.
Kurivo prodaj a
Delovna organizacija je za prodajni center 3. 6. 1981 pridobila gradbeno dovoljenje in pričela z izvedbo prve faze investcije 17. 7. 1981. Izvršni svet SOb Ljubljana Moste-Polje je na svoji 147. seji, dne 28. 7. 1981 v zvezi z izvajanjem Zakona o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev za gradnjo in nakup določenih objektov in opreme v letu 1981, obravnaval izvajanje načrtovanih investicij v občini. Glede na to, da je bila gradnja investicije Kurivoprodaja šele v začetni fazi, je izvršni svet predlagal začasno odložitev in ponovno preučitev te investicije glede na sprejete kriterije. Odložitev gradnje je predlagal tudi IS občine Ljublja-na-Center.
Po ponovni proučitvi investicije Kurivoprodaje ter ugotovitvi, da je gradbeni del prve faze dokončan 65 % in finančno pokrit 76 % - vse z lastnimi sredstvi investitorja in po pridobitvi pozitivnih mnenj k nadaljevanju gradnje od : IS SOb Ljubljana-Center, Komiteja za industrijo, gradbeništvo in energetiko Skupščine mesta Ljubljane, Republiškega komiteja za energetiko, industrijo in gradbeništvo in splošnega združenja za energetiko SR Slovenije, je IS občine Ljubljana Moste-Polje na svoji 156. seji, dne 29. 9. 1981 sprejel sklep, da Kurivoprodaja z gfadnjo nadaljuje. Z izgradnjo
prve faze bo namreč dosežena bistveno boljša oskrba s trdim gorivom ter z energetskega gledišča izboljšuje energetsko preskrbo Ljubljane in okolice.	%
Predračunska vrednost investicije je 68 mio din. Investicija se financira z lastnimi sredstvi (76%) in sredstvi sovlagateljev (24 %).
FINANČNE IN DRUGE POSLOVNE STORITVE
Finančnih in drugih poslovnih storitev do sedaj v planskih aktih nismo upoštevali, ker ta dejavnost ni bila razvita. S priselitvijo Emone in z ustanovitvijo novih OZD predstavlja dohodek te dejavnosti v prvi polovici leta 1981 že 3,6 % dohodka celotnega gospodarstva občine. V prvi polovici leta 1981 je bilo v tej dejavnosti zaposlenih 596 delavcev, kar pomeni 2,3 % vseh zaposlenih v gospodarstvu občine. Na področju finančnih in drugih poslovnih storitev deluje 8 organizacij združenega dela.
Emona DO Elektronski center ima planirano investicijo v letu 1981. Gre za nabavo računalniške, mikrofilmske in tiskarske opreme. Investicijo financirajo iz lastnih in združenih sredstev. Nabava tiskarske opreme je bila v celoti realizirana, nabava računalniške opreme je bila v letu 1981 realizirana le delno, ostali del se prenaša v leto 1982. Podobno je tudi vlaganje v mikrofilmsko opremo, v celoti se prenese v leto 1982, glavni razlog za to so restrikcije pri uvozu.
Ljubljanska banka gradi računalniški center ob Šmartinski cesti v MP 2/8, vendar je gradnja ustavljena. Prva faza je dokončana 80%.
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO Kmetijstvo
Dejavnost kmetijstva v občini je bila usmerjena v tržno proizvodnjo hrane. Vsa prizadevanja so imela cilj, da bo vsak kos obdelovalne zemlje obdelan. V občini je potekala akcija spomladanske in jesenske setve, ter spravilo pridelkov. Pri tem so aktivno sodelovali kmetje - kooperanti in družbeni sektor kmetijstva. V začetku spomladi je bilo precej težav zaradi pomanjkanja gnojil. Kasneje se je situacija z umetnimi gnojili popravila in lahko rečemo, da je kmetijstvo občine dobilo planirane količine gnojil. Večje težave so bile z zaščitnimi sredstvi in rezervnimi deli za mehanizacijo. Agrotehnika Ljubljana bi morala imeti na zalogi najnujnejše rezervne dele.
Po splošni oceni letošnja letina ni dobra. Radi zimske pozebe je bil pridelek ozimnih žit za 25 % manjši kot lani. Spomladanska pozeba in suša je zmanjšala pridelek krme na travnikih najmanj za 30 %, zlasti na hribovitem območju občine. Krompir in koruza sta dala zadovoljiv pridelek. Sadje, zlasti jabolka, češnje in zelenjavo je prizadela spomladanska pozeba.
V	živinoreji je odkup živine porasel napram lanskemu letu za 11%. Na to povečanje odkupa živine je vplivala tudi suša. Saj so bdi kmetje prisiljeni oddati nedopitano živino v zakol. Številčno stanje govedi se je kljub temu povečalo. Na to je vplivalo privezovanje telet iz domače reje, zlasti zaradi izvajanja prepovedi klanja telet. Poleg tega je bilo nabavljeno 350 telet izven območja občine, od tega 250 za pitanje in 70 telic za pleme. Načrtovano povečanje odkupa mleka za 3 % ni bilo doseženo. Za primerjavo navajamo, da se je odkup mleka v Sloveniji zmanjšal za 5 %.
Planirano povečanje staleža govedi za 4 % letno je doseženo. Število govedi v začetku leta 1981 je bilo 4170 glav, konec leta 1981 predvidevamo da bo na območju občine 4336 glav govedi.
V	rastlinski proizvodnji je plan za leto 1981 predvideval 3 % povečanje pridelkov. Razen pri ozimnih žitih ie bil ta plan dosežen. Spomladanska in jesenska setev je bila opravljena pravočasno. Porabljeno je bilo 930 ton gnojil t.j. 12 % več kot lansko leto. Republiška akcija setve pšenice za tržno proizvodnjo je v občini potekala uspešno. Pogodbeno je zasajeno 133 ha pšenice. Od tega v družbenem sektorju 83 ha, v zasebnem sektorju 50 ha.
Pridelano je bilo 9760 ton krompirja, 1900 ton zelenjave. Zelenjava in krompir se prodaja preko kmetijske zadruge, velike količine tudi na živilskih trgih. Kmetijstvo v občinije pomemben proizvajalec zelenjave za Ljubljano, saj pokrije 14 % potrebne zelenjave za prehrano Ljubljane.
TZO Dobrunje je v letošnjem letu adaptirala in opremila s hladilnimi bazeni mlečne zbiralnice v Dobrunjah, Dolskem, Šmartnem in na Vevčah. Izgradnja centralnega skladišča v Dobrunjah se bo pričela konec oktobra 1981. Gradbeno dovoljenje je izdano, j
TZO Dobrunje je organizator kmetijske proizvodnje za zasebni sektor kmetijstva na območju občine. Na podlagi kooperacijskih pogodb sodeluje z zadrugo 620 kmetov. Poleg tega je zadruga zadolžena za obdelavo družbenih zemljišč na katerih ni organizirana družbena proizvodnja.
Ta zemljišča daje kmetom - kooperantom v dolgoročni zakup. TZO Dobrunje je dobavila kmetom reprodukcijski material, preko kmetijsko pospeševalne službe dajala strokovne nasvete, izvajala odkup živine, mleka, zelenjave in gozdnih sadežev. Odkup v letu 1981 je sledeč:
712 glav govedi, 67 telet, 20 konj, 420 prašičev, 1.300.000 1 mleka, 606 ton kislega zelja in repe, 400 ton ostale zelenjave in krompirja ter 59 ton gozdnih sadežev.
V okviru TZO Dobrunje deluje kmetijska pospeševalna služba. Zaposlena sta dva pospeševalca in en kontrolor mlečnosti krav. Na enega pospeševalca pride 400 kmetij. Glede obsežne delovne naloge za izvijanje družbenega plana kmetijstva je potrebno zaposliti v zadrugi še enega pospeševalca.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva je organizator pospeševanja kmetijstva na območju občine. Sredstva, ki jih združuje je v 1. 1981 usmerjala v tiste dejavnostL ki najbolj vplivajo na povečanje tržne kmetijske proizvodnje. Skupnost je v letu 1981 razpolagala z 2.800.900.— din sredstev in jih je porabila za naslednje dejavnosti:
-	organizirano je bilo 12 strokovnih predavanj s 370 udeleženci. Predavanja so bila iz veterine, živinoreje in vrtnarsta. Tečaja za voznike traktorjev se je udeležilo 25 voznikov. Organizirana ie bila strokovna ekskurzija za kmete - kooperante na kmetijski sejem v Radgono in ekskurzija za aktiv mladih zadružnikov in aktiv kmečkih žena. Na srednji kmetijski šoli skupnost štipendira 2 učenca,
-	regresirano je bilo umetno osemenjevanje na ravninskem območju občine. Za hribovite predele ima skupnost 5 plemenjakov in to na Velikem Trebeljevem. Vnajnarjih, Javorju, Klopcah in Vel. Lipoglavu,
-	na območju občine je bilo v Zadobrovi organizirano regijsko tekmovanje traktoristov. Iz naše občine je sodelovalo 15 mladih traktoristov,
-	nabavljeno je bilo 70 plemenskih telic
-	regresirana je bila obrestna mera za bančne kredite kmetom -kooperantom za gradnjo hlevov, silosov, nabavo plemenske živine in nabavo kmetijske mehanizacije. Višina regresa 5,06 %.
-	plan gradnje hlevov je bil v letu 1981 dosežen. Pri kmetih kooperantih je bilo izgrajeno 8 novih hlevov s 176 stojišči in 17 silosov. Skupnost je financirala načrte in regresirala gradnjo po številu stojišč, oziroma m3 pri silosih. Pri tem je pripomniti, da so bile navedene investicije grajene z lastnimi sredstvi kmetov in sredstvi HKS. Bančna sredstvaše do danes niso bila odobrena.
-	regresirana je bila nabava semenskega krompirja in semenske pšenice. Za hribovito območje je bilo regresirano in nabavljeno 250 ton umetnih gnojil. Poraba gnojil se je v hribih povečala za 100 % napram lanskemu letu. Kljub temu je poraba v hribih še vedno premajhna.
-	na območju občine deluje 18 strojnih skupnosti in 2 proizvodne skupnosti. SIS za pospeševanje kmetijstva sodeluje pri organizaciji in regresira nabavo kmetijskih strojev. Poleg ostalih strojev je bil letos nabavljen žitni kombanj za žitno skupnost Dobrunje. Perutnina Zalog TOZD Reja je na območju naše občine v obratu valilnica Zadobrova in v obratu Dolsko povečala proizvodnjo za 8 %. Izvozni planje bil dosežen 87 %
Agroemona, obrat živinorejsko posestvo je v letu 1981 izredilo 450 plemenskih telic za mlečne farme. Na 250 ha obdelovalnih površin so imeli 83 ha pšenice, 90 ha silažne koruze, ostalo detelj; no travno mešanico. Pri silažni koruzi je bil pridelek normalen. Pri pšenici je bil planiran pridelek 33 q na ha dosežen le 26 a ha. Vzrok manjšemu pridelku je bila zimska pozeba. V letu 1981 je bila izvedena notranja adaptacija hlevov v vrednosti 4.000.000.-din.
Ljubljanske mlekarne, sadna plantaža Senožeti je v letu 1981 radi spomladanske pozebe dosegla le 50 % planiranega pridelka. Obnovljeno je bilo 1,50 ha nasada goste saditve na površini starega izkrčenega nasada.
Kmetijska inšpekcija bo morala biti bolj aktivna pri izvajanju določil Zakona o pospeševanju živinoreje v zvezi s selekcijo živine. Tržna inšpekcija bo morala ukrepati na podlagi zakopa o blagovnem prometu, ker nekatere organizacije, menze in gdstinski obrat^ kljub prepovedi še vedno kupujejo kmetijske pridelke mimo kmetijske zadruge direktno od kmeta.	x
Veterina
Za opravljanje veterinarske službe na območju občine je zadolžena veterinarska postaja Posavje v Polju. S svojo dejavnostjo je veterinarska služba zatirala živalske kužne bolezni. S tem je imel8 vpliv na proizvodnost živali, saj so zdrave živali predpogoj za večjo
proizvodnjo mesa in mleka. Istočasno se s tem preprečuje prenos bolezni na človeka.
Letni plan v letu 1981 posameznih dejavnosti bo izpolnjen in; sicer: Na območju občine so bili pregledani vsi hlevi, ki proizvajajo mleko za trg, Fti tem se je ugotavljalo higiensko stanje hlevov. Izvedeno je bilo 6 akcij kontrole, če so psi cepljeni. Plan cepljenja Psov je bil izveden 150 %, pokončano je bilo 30 klateških necepljenih psov. Po šolah so bila izvedena predavanja o steklini. Veteri-narsko-sanitami pregledi klavnih živali in živil živalskega izvora je bilo izvedeno 108 %. Zdravljenje bolnih živali izvedeno 120%, reprodukcija izvedena 110%. Preventivno in diagnostično cepljenje živali izvedeno 110%. Veterinarska postaja je opravljala tudi sanitarno higiensko službo.
kmetijska zemljiška skupnost
Zakon o kmetijskih zemljiščih daje možnosti za smotrnejše gospodarjenje in racionalnejše koriščenje kmetijskih zemljišč. Na pobudo kmetijske zemljiške skupnosti je v občini izdelan in sprejet Prostorski načrt za potrebe kmetijstva. S tem je razporejen kmetijski prostor v občini in določena je smer rabe zemljišč.
Namen celotnega načrta je, da se ohranijo kmetijske površine za kmetijsko proizvodnjo in so s tem dani osnovni pogoji za perspektivo razvijanja kmetijstva na območju občine Ljubljana Moste-Mje. Prostorski načrt za potrebe kmetijstva je bil sprejet v letu 1976 za dobo 5 let in je sestavni del prostorskega in družbenega plana občine.
Na osnovi prostorskega načrta usmerja kmetijska zemljiška skupnost zemljiško politiko. Po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč so bile v občini izbrane tiste kmetije, ki imajo po zakonu Pogoje, da se ohranijo pred delitvijo ob priliki dedovanja. Predlog je skupščina sprejela in zaščitenih je bilo 451 kmetij. Te kmetije obsegajo 3417 ha zemljišč. Manjših kmetij s statusom kmeta pa je Se 365 na 2019 ha. Pripravljajo se dopolnilni podatki o kmetijah, s katerim se bo dopolnil odlok.
Na območju kmetijskih površin so nekatera zemljišča slabše obdelana. Taka zemljišča so predvsem v hribovitem območju. Vzrok, da se na nakaterih dosegajo manjši pridelki so slabša in Plitva tla, nagibi terena, v veliko primerih pa je vzrok slabša obdelava zemlje zaradi ostarelosti prebivalcev.
Za razvojno usmeritev v bolj intenzivno obdelavo ter smotrno Ureditev zemljišč v hribovitih območjih se pripravlja usmeritveni načrt za povečano kmetijsko proizvodnjo na hribovitem območju Po konceptu Kmetijske zadruge Ljubljana TZO Dobrunje. Ta načrt uo tudi osnova za pripravo agrokarte. Pripravljen je načrt za preusmeritev proizvodnje za KS Lipoglav.
Program raznovrstnih melioracijskih posegov je dokaj široko zastavljen. Po tem programu se izvajajo hidro in agromelioracijske izboljšave zemljišč.
Po projektu ..Melioracija Dobrunjščice“ je že izvedena glavna odvodna mreža ob potoku Breška in regulacija potoka Breška. Nadaljujejo se dela po istem projektu v Podlipoglavu; to delo je ve-2ano na regulacijo potoka Reka. Predvidevamo, da bodo groba uielioracijska dela dokončana v letošnjem letu na vseh 175 ha. Podrobna odvodna mreža pa bo položena v letu 1982. S temi Posegi se bo izboljšalo 175 ha njivskih in travniških površin. Agro-•uclioracje so izvedene na 65 ha v Podmolniku.
V dotrajanih sadnih nasadih v Vinjah so se z agromelioracijskimi P°segi preuredila zemljišča v njive in travnike po načrtu za preusmeritev proizvodnje. Za večjo proizvodnjo je izboljšanih 36 ha zemljišč, od tega v letu 1981 - 18 ha.
Na travnikih v Kašlju in Zalogu so se uredila zemljišča v nekdanjih topolovih nasadih na cca 40 ha. Z agromelioracijskimi posegi (Posek grmovja, izravnavanje površin, dosejevanje) pa se nadaljuje se na 30-50 na travnikov.
V pripravi je načrt za melioracijo travnikov in njiv v KS Dolsko Pod vasjo Petelinje na površini cca 60 ha. Predvidoma se bodo glavna dela izvršila še v letu 1981.
, Manjše melioracije so izvršene na travnikih pod Cešnjicami, v Sentpavlu, v Podlipoglavu, v Javorju, v Podmolniku, v Besnici, v Gaberju na skupni površini cca 31 ha.
Na cca 150 na travnikov in pašnikov se na usmerjenih in zaščitnih kmetijah v hribovitem območju s fosfatizacijo izboljšujejo tlne lastnosti.
Za lažji pristop do zemljišč in za lažjo uporabo sodobnih kmetijskih strojev ter lažje večje pridelovanje v hribovitih predelih se Urejajo in izgrajujejo kmetom poljske poti. Poljske poti so bile v ietu 1981 urejene na 76 kmetijah:
v KS Klopce na 10 kmetijah v vaseh: Zagorica, Križevska vas,
v KS Lipoglav na 11 kmetijah v vaseh: Mali Lipoglav, Vel. Lipoglav, Brezje, Selo pri Pancah
v KS Zadobrava na 11 kmetijah v vaseh: Šentpavel
v KS Besnica na 44 kmetijah v vaseh: Volavlje, Gaberje, Dolgo brdo, Tuji grm, Janče, Vnajnatje, Mali vrh.
Z melioracijsko skupnostjo, ki je ustanovljena v Podlipoglavu in s strojno skupnostjo v Vinjah melioracijska dela uspešneje potekajo.
Kmetijska zemljiška skupnost uveljavlja prednostno pravico v prodajo ponudenih kmetijskih zemljišč, predvsem večje površine v perspektivno kmetijskem območju. V letu 1981 je bilo odkupljenih 1,20 ha. Odkupljena zemljišča so namenjena kot nadomestilo za izgubljeno zemljišče zaradi urbanizacije.
Urbanistični načrti obsegajo tudi dobra kmetijska zemljišča. Zato je problematika nadomestnih zemljišč za kmetije, ki so specializirane zelo velika. Dostopnih nadomestnih zemljišč je malo, parcele so majhne, razdrobljene in oddaljene od kmetij. Se večja problematika pa je premestitev kmetij na druga kmetijska zemljišča, kar je družbeno-politični problem, ki je v nekaterih primerih praktično nesprejemljiv.
Za hidro in agromelioracijska dela je bilo iz sredstev kmetijske zemljiške skupnosti porabljenih za 1981 4,060.192,45 din, za nakup kmetijskih zemljišč pa 1,069.600,00 din.
Za regulacijska in melioracijska dela ob Breški so se koristila sredstva OVS Ljubljanica-Sava, za regulacijo potoka Breška in potoka Reke ca. 5,0ti0.000,00 din, sredstva Zveze vodnih skupnosti Slovenije v višini 1,836.000,00 din.
Kmečki turizem
TZO Dobrunje ima v programu svoje dejavnosti tudi razvoj kmečkega turizma na območju občine. V letu 1981 je tudi naša občina pristopila k družbenemu dogovoru razvoja kmečkega turizma v Sloveniji. V ta namen je TZO Dobrunje izdelala program kmetij, ki se bodo vključile v to dopolnilno kmetijsko dejavnost.
Na območju občine imamo dosedaj registrirane 3 kmetije, ki se ukvarjajo s kmečkim turizmom. Na Vel. Trebeljevem je kmetija s stacionarno obliko kmečkega turizma, na Lipoglavu in v Spodnji Besnici pa sta kmetiji z izletniško obliko kmečkega turizma.
Gozdarstvo
Na območju občine je 8160 ha gozdnih površin. Od tega je 940 ha v družbeni in 7,220 ha v zasebni lastiZdružbenimiin zasebnimi gozdovi upravlja Gozdno gospodarstvo Ljubljana. Po splošni oceni glede na zalogo lesne mase na ha so gozdovi srednje dobri do slabi. Precej gozdnih površin se smatra kot varovalni gozd. Na 1 ha je od 80 do 100 m3 zalog lesne mase. Poprečni letni prirast je 2,50 m3 -lesa na 1 ha, letni etat je 1,40 m3 na ha. Glede na velike potrebe po lesu bi se etat lahko v naši občini povečal za 5 % do največ za 10%. V letu 1981 je bil plan sečnje 11.578 m3 lesa izpolnjen 100 %. Pri izvajanju plana sečnje so bile težave zaradi izredno neugodne zime. Sečnja in spravilo lesa se je zaradi tega zavlekla v obdobje vegetacije. S pogozdovanjem je bilo obnovljeno 48 ha gozdnih in deloma tudi neobdelanih kmetijskih površin. Čiščenje gošče seje izvajalo na 121 ha gozda.
2.	PROSTORSKO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
POVRŠINE ZA STANOVANJSKO GRADNJO
Temeljna usmeritev na področju stanovanjske gradnje za celotno srednjeročno obdoje 1981 - 1985 je skladen in enakomeren razvoj v vseh treh poselitvenih območjih občine (Moste, Fužine, Polje). Na osnovi take usmeritve in drugih kriterijev je bila opredeljena prioriteta priprave dokumentacije in izgradnje stanovanjskih sosesk v občini.
Za izboljšanje stanja v zgrajenih soseskah,zanjihovo opremljanje s komunalnimi napravami in spremljajočimi objekti ter za bolj smotrno rabo zemljišča smo pristopili K izdelavi in novelaciji urbanističnih dokumentov (MS 1 - Moste, MS 8/3 - Zg. Kašelj, MS 10
-	Novo Polje, MS 103/4 - Zadobrova, MS 10 - Bizovik).
Da bi sanirali območja koncentrirane nedovoljene gradnje, ki rušijo ravnovesje v prostoru zaradi nezgrajenih spremljajočih objektov in zaradi pomanjkljive in neustrezne komunalne opreme, povzročajo socialne probleme in onesnažujejo okolje, smo pripravili in izdelali urbanistično dokumentacijo za naselja MS 106 in 106/1
-	Sp. in Zg. Kašelj, MS 108 in 108/1 - Sostro, MS 116 in 116/1
-	Zadvor.
Za organizirano individualno stanovanjsko gradnjo, ki jo bomo v največji možni meri izvajali tudi v prej naštetih območjih koncentrirane nedovoljene gradnje, smo izdelovali urbanistično dokumentacijo za naslednje nepozidane ali delno pozidane stanovanjske otoke (MS 110/1 - Bizovik, MS 112/1 - Stepanjsko naselje, MS 103/3 - Zadobrova).
Da bi zagotovili kontinuiteto družbeno usmerjene blokovne stanovanjske gradnje, smo pripravljali urbanistično dokumentacijo za območja MS 7, 8, 9 - Slape, Vevče, Polje in MS 13 - Hrušica-Fužine.
Za realizacijo v srednjeročnem planu sprejetih usmeritev in nalog na področju izgrajevanja stanovanjskih con je bil sprejet dogovor o ustanovitvi operativnega vodstva za enotne priprave stanovanjskih sosesk. Podpisniki dogovora so Ljubljanski urbanistični zavod, IS SOB Ljubljana Moste-Polje, Soseska — Podjetje za urejanje stavbnih zemljišč in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje. Podpisniki so potrdili tudi mrežni plan izdelave urbanistične dokumentacije po posameznih zazidalnih otokih.
MS 1 Moste
Poslovno-trgovski objekt ob Zaloški cesti je bil prvotno opredeljen za potrebe trgovine in SIS materialne proizvodnje (stanovanjska, komunalna, razvojno gospodarska, stavbno zemljiška) ter strokovnih služb. Program usklajujemo skupaj s KS. Glede na Zakon o omejitvi investicij ter še nedorečeno obliko organiziranosti teh SIS-ov predlagamo, da se ta naloga preloži na naslednje leto.
Na pobudo KS Moste smo preverili možnosti lokacije za osnovno šolo v zazidalnem otoku MS 1 Moste, kijoje proučil IS SOb Ljubljana Most-Polje v juniju 1981. Ugotovili smo, da se glede na prostorske možnosti lahko zgradi le šola z 10 učilnicami (kompleten osnovnošolski program je 18 učilnic) in še to z rušenjem dveh objektov, kar bistveno podraži gradnjo.
MS 4, 5 Fužine
Izdelane so spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za območje I. in dela II. faze - razširjene I. faze, ki so bile javno razgrnjene v mesecu septembru. Naloga je v fazi usklajevanja pripomb.
Osnutek bo predložen zboroma skupščine v decembru 1981.
Ker je Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje potrdila projektno nalogo za dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove za II. in ostale faze v mesecu juniju, s 5-mesečno zamudo, bo dokumentacijo možno izdelati v mesecu novembru in predložiti IS v decembru.
MS 7,8,9 - Slape, Vevče, Pblje
Programska izhodišča zazidalnega načrta so izdelana in obravnavana na KS Vevče-Kašelj in KS Polje v septembru 1981.
IS bo obravnaval dokumentacijo v decembru 1981.
MS 8/3 - Zg. Kašelj
Zaradi zamujanja izdelave reambulacije geodetske podloge, ki jo je izdelal Ljubljanski geodetski biro v maju 1981, je izdelovanje novelacije zazidalnega načrta podaljšano v leto 1982.
MS 10 - Novo Polje
Novelacija zazidalnega načrta je bila potrjena na seji skupščine občine Ljubljana Moste-Polje v maju 1981.
MS 13 — Hrušica-Fužine
Programska izhodišča zazidalnega načrta še niso izdelana in bodo obravnavana na seji IS v I. tromesečju leta 1982.
MS 106,106/1 - Sp. in Zg. Kašelj
Programska izhodišča zazidalnega načrta in aproksimativni izračun je IS SOB Ljubljana Moste-Polje potrdil v juniju 1981. Za programsko izhodišče pridobivamo soglasja.
Predvidoma bo zazidalni načrt javno razgrnjen v decembru 1981. leta.
MS 108, 108/1 - Sostro MS 116,116/1 -Zadvor MS 110,110/1 - Bizovik
Programska izhodišča zazidalnega načrta izdelana v decembru
1981.	Obravnavano na seji IS predvidevamo v I. tromesečju leta
1982.
MS 112/1 - Stepanjsko naselje
Zazidalni načrt je bil javno razgrnjen. Pripombe z javne razgrnitve smo obravnavali in uskladili, razen problema nadomestnih zemljišč za občane, ki imajo status kmeta. Ta problem bomo lahko rešili na podlagi potrjenega zazidalnega načrta, ko bomo zagotovili nadomestna zemljišča skladno z dinamiko izgradnje.
Obravnavo predvidevamo na 3. seji skupščine občine v decembru 1981.
MS 103/3 - Zg. Zadobrova
Lokacijska izhodišča smo v variantah obravnavali na DSU in IS junija 1981. Lokacijsko dokumentacijo bo obravnaval IS v decembru 1981.
Lokadje kioskov
Na podlagi dogovora na ravni mesta Ljubljane, je bila v juliju podpisana pogodba med LUZ-om in IS za izdelavo študije »Urbanistične obdelave postavitve kioskov na območju občine Ljubljana Moste-Polje,“ po kateri je kratkoročni program v končni fazi izdelave. Sledil bo postopek verifikacije na DSU, IS in skupščini.
POVRŠINE ZA PROIZVODNE IN SERVISNE DEJAVNOSTI
V smislu realizacije ene izmed temeljnih usmeritev razvoja občine v srednjeročnem obdobju 1981-1985 smo na prostorskem področju začeli v letu 1981 z izdelavo projektov prenove industrijskih con, v katerih OZD zaradi pomanjkanja prostora nimajo možnosti realizatije svojih razvojnih programov ali pa njihova dejavnost ni v skladu z namembnostjo prostora. To so območja MP 1/1 in MP 1/2, MP 2, MM 1 in MM 2.
MPl/l.MP 1/2-Moste
Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva je opredelil detajlno namembnost območja MP 1/1 in MP 1/2. Pri obravnavi razvojnih programov OZD v tem območju je ugotovil, da morata GIP Obnova in KTM Protektor ob Šmar tinski cesti prilagoditi razvojni program poslovno-trgovskemu značaju pasu ob tej cesti. Dolgoročni razvoj kemične in živilske industrije je usmerjen na drugo lokacijo, kratkoročno pa so sprejemljivi le tisti programi, ki niso ekološko problematični.
Koordinacijski odbor je predlagal, da se prostorsko utesnjenost Teola in Saturnusa ob neracionalnem izkoriščanju prostora KTM Protektor poskuša rešiti v iskanju povezovanja razvojnih programov s proizvodnimi dejavnostmi, ki so ekološko sprejemljivi.
Večkratni poskusi oblikovanja primernega razvojnega programa KTM Protektor v območju zazidalnega otoka MP 1/1 in MP 1/2 niso pripeljali do uspešnega zaključka. Zato je bila s strani Izvršnega sveta Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ponovno imenovana delovna skupina z nalogo preučiti in uskladiti razvojni program te DO z možnostmi in pogoji tako z ekonomskega kot s prostorskega vidika. Zaključki delovne skupine bodo osnova za dokončno oblikovanje osnutka programa zazidalnega načrta. Ob tem moramo pripomniti, da so programi ostalih DO v tem območju usklajeni.
Ker dokončne odločitve v zvezi z razvojnim programom KTM Protektor ni mogoče časovno opredeliti (MP 1 /2) je IS občine Ljubljana Moste-Polje sprejel sklep, da se novelacija zazidalnega načrta za območje MP 1/1 obravnava in sprejema ločeno. Ocenjujemo, da bo še v tem letu IS sprejel sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta za območje MP 1 /1.
MP 2 — Moste
Z novelacijo zazidalnega načrta za območje stare industrijske cone MP 2 naj bi bila zagotovljena ena izmed osnov za akcijo prenove te cone. Pri prostorskem preverjanju razvojnih programov OZD je bilo za nekatere ugotovljeno neskladje z namembnostjo cone, ped vse m pa postorska utesnjenost in veliki konflikti na področju prometne ureditve. Dejavnost težkega tovornega prometa Sap-Globus se v prihodnosti seli na lokacijo ob južno obvoznico, na prostoru ob Simartinski cesti pa bo Emona razvila poslovno- trgovski pogram. Gradbeništvo (SGP Pionir) usmerja dolgoročni razvoj na drugo lokacijo, BTC in Žito bosta z načrtovanimi dograditvami dosegla večjo izrabo postora.
Izdelana je bila lokacijska dokumentacija in izdana lokacijska odločba ter gradbeno dovoljenje za povezovalno cesto med Šmar-tinsko in Letališko cesto, ki bo pometno odprla otok MP 2 in MP 3 v vzhodne oziroma zahodne in južne strani.
Novi pedpisi na področju urejanja prostora bodo poleg ostalega zahtevali novo kvaliteto nekaterih urbanističnih dokumentov, zlasti pogramskega dela zazidalnega načrta, ki mora biti po vsebini v bistvu sporazum uporabnikov postora o medsebojni povezavi za
uresničevanje skupnih interesov in družbeno dogovorjenih usmeritev. V pripravah na izdelavo programskega dela zazidalnega načrta za območje MP 2 je bil tak sporazum dosežen med Emono in Sap-Viator ter ostalimi OZD na tem območju, medtem ko interesi v isti coni med Kurivoprodajo, SCT in Indosom Se niso usklajeni.
V juniju letos je bilo med temi investitorji doseženo soglasje, ki pa m je DO Kurivoprodaja kasneje preklicala.
Za rešitev nastalega problema je sprejemljiv edino strokovno opravičljiv predlog izdelovalca zazidalnega načrta, po katerem je v*em tem OZD zagotovljena racionalna uporaba zemljišča in zagotovljen prostor za načrtovan razvoj. Tak predlog bo posredovan v obravnavo in sprejem koordinacijskemu odboru RGS, Izvršnemu svetu in pristojnima zboroma skupščine.
ritev Toplarne. V izdelavi je dokumentacija za realizacijo zazidalne zasnove za OLMO. Za pridobitev zemljišč v celotnem območju zazidalnega otoka, razen zaščitenih kmetij in kompleksa ZSNO, je v teku razlastitveni postopek.
Depo vozil MPP v Mostah
Na podlagi študije o prometnih problemih Ljubljane je LUZ v juniju 1981 izdelal Opis možnih lokacij za depo vozil MPP v Mo-stali, ki bo po obravnavi na Koordinacijskem odboru za usklaje-vanje razvoja gospodarstva v industrijskih conah občine in DSU posredovan v potrditev Izvršnemu svetu v prvem tromesečju leta 1982.
POVRŠINE ZA INŠTITUTE, ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO
MP 3 - Moste
Med izdelavo dokumentacije za realizacijo zazidalnih zasnov za proizvodne objekte Kartonažne tovarne Ljubljana v območju zazidalnega otoka MP 3, kare 9, je prišlo s strani ŽG do nove ideje Poteka glavnega uvoznega tira preko MP 3, zaradi česar je bil prizadet program KTL. Na podlagi medsebojne uskladitve obeh programov smo izdelali in potrdili dokumentacijo za realizacijo zazidalne zasnove ter izdali lokacijsko dovoljenje. S tem je investitoiju zagotovljena možnost za pričetek gradnje I. faze v letu 1982.
Med blagovno transportnim centrom Ljubljana in ŽG Ljubljana je bil sklenjen samoupravni sporazum o delitvi dela (na področju kontejnerskega prometa) in prostorski uskladitvi na območju MP -;/3, 6. Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva je sporazum podprl tako z vidika programa dejavnosti kot z vidika Prostorske razmestitve. Ob tem je bistvenega pomena vključitev kontejnerskega terminala BTC v enak program dejavnosti ZG, ki s spremenjenim programom opušča III. in IV. fazo kontejnerskega terminala.
Na osnovi te uskladitve je bila potrjena sprememba dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za kontejnerski terminal in s struii republiškega upravnega organa izdano lokacijsko dovoljenje.
V kareju MP 3/5 Pluta? ni realiziral svojega proizvodnega pr> grama zaradi finančnih težav In prodal objekt in zemljišče Elektrotehni - DO Delti.
MP 6, MP 6/1 — Zalog
Programska izhodišča zazidalnega načrta bomo obravnavali v letu 1982. Do spremembe roka izdelave je prišlo zato, ker smo z urbanističnim načrtom območja Dol - Dolsko, ki je bil sprejet »tos junija, potrdili samo gradnjo energetskih objektov s čistimo jtaprsvo, medtem, ko bo potrebno za izpadle programe iskati lo-*^ciie v že po G UP opredeljenih programskih conah (tudi MP 6,
Predloženi program KOTO TOZD Koprod v območju MP 6 in 6/l predvideva obsežno povečanje obstoječe zmogljivosti predelave živinskih odpadkov — konfiskatov.
Sedanja zmogljivost tovarne je 90-125 t/dan, predvidena po rekonstrukciji bi znašala 140 t/dan. Z novo načrtovano tovarno v severovzhodni Sloveniji, katere kapaciteta bo 100 t/dan, bi pokrili Potrebe celotne Slovenije v letu 1985. Spričo pritožb krajanov haloga nad smradom, hrupom in prahom smo naročili izdelavo raziskovalne naloge »Pogoji bivanja v KS Zalog in problemi varstva °kolja“. Upoštevqe zaključke te naloge je potrebno sanirati že obstoječe industrijske izvore, ki povzročajo prekomerno onesnaženost (prah in smrad). Bodoče načrtovanje indusirijskh objektov pa zahteva še dodamo proučevanje in analizo. Zato je program KO-TO TOZD Koprod potrebno najprej preveriti z vidika vpliva "a okolje. Investitor mora program dopolniti z ustreznimi ocenami •n mnenji, ki jih izdelata izdelovalec omenjene raziskovalne naloge (Zavod SR Slovenije za varstvo pri delu - Ljubljana, Bohoričeva
a)	in SEPO Komisija pri Inštitutu Jožefa Stefana,
MM 2 - Moste
Z vidika racionalne in namenske rabe preverjamo razvojne pro-Pame OZD s tega območja (HP Kolinska, Gradis TOZD Prometni brati, Tovarna gotove in polpripravljene hrane Kemin, Velana, Avtonabava, Sap-Viator TOZD Servo).
T ^sradi potreb po čimprejšnji realizaciji objekta Sap-Viator 1UZD Servo je v izdelavi lokacijska dokumentacija, ki jo bo potrdil koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva v indu-
MM 4 _ Studenec
Izdelane in potrjene so bile spremembe in dopolnitve zazidal-nega načrta za del zazidalnega otoka za prestavitev OIME in razši-
MI 2 - Hrušica - Fužine
Do realizacije programskega dela zazidalnega načrta ni prišlo, ker je bodoči investitor gradnjo preložil na prihodnje srednjeročno obdobje.
NARAVOVARSTVENE, KRAJINSKE IN SPOMINSKE POVRŠINE
Naročena je bila izdelava dokumentacije za zaščito naravnega rezervata Besnica, krajinskega parka Besnica in spominskega parka Pugled. Ob predstavitvi ponudbe je bilo ugotovljeno, da je naloga vrednotena v znesku cca 2500.000 din. Glede,na pomanjkanje sredstev nismo pristopili k realizaciji in nalogo prenašamo na kasnejše obdobje.
VARSTVO OKOLJA
Izdelava sanacijskih programov varstvenih pasov pri lokalnih vodovodih
Občina Ljubljana Moste-Poije je s podpisom pogodbe dne 29,4. 1981 pristopila k izdelavi naloge »Registracija in zaščita lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje.“
Nosilec naloge je Ljubljanski urbanistični zavod, pri izdelavi naloge pa sodelujejo UIS, Mestni vodovod, Geološki zavod, Hidro-inženiring, in ŠKIS občine. Naloga je v končni fazi tako, da bo javna razgrnitev, celotna naloga in predlog odloka o zaščitni vodnih virov pripravljen v mesecu decembru 1981,
Izdelava sanacijskih programov krajevnih vodovodov na območju občine
To je nalog?, kije tesno povezana z nalogo registracije in zaščite lokalnih vodnih virov na območju občine in ni pričakovati, da bi jo SKIS občine, kot nosilec naloge, pričel izdelovati v tem letu.
Učdsva raziskovalne naloge »Bivalni pogoji v KS Zalog“
Raziskovalna naloga »Bivalni pogoji v KS Zalog" posega v tri -'odročja: sociološko, obremenitev s hrupom in onesnaženost •-raka. Naloga je bila končana v mesecu avgustu 1981 in jo trenutno pregleduje recesijska komisija. Naloga tx>, skupaj s stališči rece-'jske komisije dana KS Zalog, delovnim organizacijam v KS Zalog in ostalim dejavnikom, ki morajo na podlagi ugotovitev pristopiti k postopnemu izboljšanju bivalnih pogojev v KS Zalog.
Sanacija divjih odlagališč
Divja odlagališča na območju naše in ostalih ljubljanskih občin so stalen pojav. V prejšnjih letih smo imeli nekaj Velikih divjih odlagališč (Zalog, Dobrunje, Bizovik, ipd.), ki smo jih sanirali. Z nekajletno akcijo dvakrat letnega odvoza kosovnega materiala in akcijo »za čisto in zeleno Ljubljano" v kateri sodelujejo vsi občani, pa se je pojav divjih odlagališč na območju naše občine bistveno zmanjšal. V desetih mesecih leta 1981 je bilo samo na območju naše občine, v okviru akcije »za čisto m zeleno Ljubljano" saniranih več divjih odlagališč in odpeljanega 615 m3 odpadnega materiala. Tako imamo trenutno nekaj manjših pojavov odlaganja odpadkov v hribovitih predelih KS Lipoglav, Besnica in Klopce v grapah ob javnih cestah. V zadnjih mesecih pa se je pojavilo nekontrolirano odlaganje odpadkov v večjem obsegu ob Zaloški cesti na območju stanovanjske soseske MS 4, 5 Fužine. Podjetju Soseska je že dan nalog, da se kosovni material odpelje, ostali material pa zasuje. Po izvršenih sanacijskih delih bo to zemljišče fizično ograjeno, tako, da ne bo več možnosti odlaganja odpadkov. Drugi pri* mer večjega odlaganja pa je v bivši gramoznici Megrad ob Gramozni poti v KS r.rušicti-FuŽine, V tem primeru pa bo ukrepala komunalna skupnost občine Ljubljana Moste-Poije in to odlagališče sanirala
Preprečevanje nedovoljene gradnje stanovanjcih in drugih objektov ter barak
Izvršni svet občine Ljubljana Moste-Polje je 23. decembra 1980 imenoval komisijo za vprašanja nedovoljenih gradenj in nedovoljenih posegov v prostor. Komisija se je, do oktobra 1981 sestala petkrat in obravnavala 69 primerov nedovoljenih gradenj. Največ kršitev je v primerih postavitve pomožnih objektov (lope, drvarnice), gradnje garaž, ograj in tudi v nekaj primerih gradnja stanovanjskih objektov, nadzidava in prezidava. Urbanistična inšpekcija je v vseh primerih takoj ukrepala (ustavitvena odločba, predlog sodniku za prekrške). Komisija ugotavlja katere objekte ie možno legalizirati oziroma katere porušiti ali pa je odločitev preložena do izdelave zazidalnih načrtov.
Pot spominov in tovarištva
V letošnjem letu so bile glede realizacije Poti spominov in tovarištva izvršena naslednja opravila:
-	za odseka Litijska - Golovec ter severna obvoznica - Zaloška cesta sta bili izdani odločbi o ugotovitvi splošnega interesa za gradnjo, odločbi o dovolitvi pripravljalnih del ter lokacijska dovoljenja. Za oba odseka sta bila naročena in izdelana delilna načrta ter cenitve vseh zemljišč;
-	za odsek Litijska - Golovec je bila izdana odločba o razlastitvi zemljišč;
-	za odsek od vzhodnega zidu Žal do Jarške ceste je bil naročen delilni načrt;
Do konca leta bodo opravljena na realizaciji Poti spominov in tovarištva še naslednja opravila:
-	za odsek Litijska - Golovec bo izdano gradbeno dovoljenje;
-	za odsek od vzhodnega zidu Žal do Jarške ceste bo izdelan delilni načrt ter naročene in izdelane cenitve zemljišč;
-	za odsek od severne obvoznice do Zaloške ceste bo izdana odločba o razlastitvi zemljišč.
3.	KOMUNALNO GOSPODARSTVO
PODROČJE INDIVIDUALNE KOMUNALNE PORABE
Na področju individualne komunalne porabe v letu 1981 ni bilo mogoče izvajati nalog po predvidenem planu, zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Ta bomo zbrali na osnovi samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za uresničitev programa razširjene reprodukcije individualne komunalne rabe na območju ljubljanskih občin za leto 1981, po stopnji 1,20% od čistega dohodka vseh podpisnikov sporazuma. Po pojasnilih Službe družbenega knjigovodstva z dne 3. 4. 1981 bodo podpisniki samoupravnega sporazuma plačevali prispevek 1,20% po zaključnih računih v začetku leta 1982. S tem ukrepom je bil ukinjen dosedanji vir financiranja.
Iz programa investicij v objekte primaija in virov v skupni vred' nosti 252.344.000 din iz sredstev Zveze komunalnih skupnosti in Zavarovalnice Triglav gradimo v občini toplovod TOZ — soseska MS — 4,5, Fužine v vrednosti 29.674.000 din. Primarni vodovod in kanal Bizovik - Dobrunje ter primarni vodovod Lipoglav (za vasi Pance, Slivnica in Repče) so financirali iz sredstev urejanja stavbnih zemljišč in prispevkov krajanov. Vložena sredstva urejanja stavbnih zemljišč bo morala Zveza komunalnih skupnosti poračunati, ker so ti objekti bili predvideni v planu razširjene reprodukcije za leto 1979 in 1980.
Za sekundarno omrežje do sedaj ni bilo razpoložljivih sredstev. Po sporazumu med stanovanjsko in komunalno skupnostjo mesta se sekundar financira s premostitvenim kreditom Stanovanjsko-komunalne banke 80% in 20% stanovanjske skupnosti. Ta sredstva se nanašajo iridjučno na sekundar v soseskah MS—4, 5 Fužine in MS-12/1 Nove Jarše.
Ni še rešeno vprašanje poračuna vloženih sredstev iz naslova urejanja stavbnih zemljišč za izgradnjo sekundarnega omrežja individualne komunalne rabe v višini 35.716.000 din (vključno s PTT in elektro omrežjem). Ta sredstva je potrebno vrniti za urejanje stavbnih zemljišč do konca leta 1981 za izgradnjo komunalnih naprav v industrijskih conah.
Še vedno ni rešeno financiranje individualnih komunalnih naprav elektro in PTT omrežja, zato so bila ustavljena dela pri izgradnji teh komunalnih naprav v soseski MS-4, 5 Fužine.
Za izgradnjo individualnih komunalnih naprav na izven mestnih območjih ni rešen sistem financiranja. Zaradi velikih potreb po preskrbi z vodo na izven mestnem območju gradimo vodovod:
-	v KS Klopce, lokalni vodovod iz sredstev krajanov, krajevne skupnosti in komunalne skupnosti,
-	v KS Dolsko lokalni vodovod, ki vključuje že zgrajen vodnjak. Izdelan je idejni projekt, naročena lokacijska dokumentacija in delno nabavljen inštalacijski material ter izdelana študija o varovanju podtalnice.
Mestni potniški promet
TOZD Mestni potniški promet je opravljal prevoz potnikov po določenem voznem redu in določenih progah. Frekvenca voženj se je izboljšala, vendar zaostaja za potrebami občanov, ker se jih je velik del preusmerilo na mestni potniški promet. Uvedba novih prog je vezana na nabavo novih avtubusov, odnosno na finančne možnosti. TOZD Mestni potniški promet je v letu 1981 nabavil 23 novih avtobusov. Na območju občine Lj. Moste-Polje bo do konca leta 1981 postavljeno 5 nadstreškov na avtobusnih postajališčih.
Pogrebna in pokopališka dejavnost
Ustanovljen je odbor za pripravo predlogov za zakonska določila, ki bodo urejala pravice in dolžnosti upravljalcev pokopališč.
PODROČJE KOLEKTI VNE KOMUNALNE PORABE
Vzdrževanje ulic, trgov, cest, mostov, javne razsvetljave, cestno prometne signalizacije vključno s semaforji, zelenic, parkovnih gozdov in parkov izvajamo po sprejetem programu. Problem nastaja pri vzdrževanju zelenic v strnjenih naseljih, ker so te zelenice običajno sestavni del funkcionalnega zemljišča zgradbe.
Ceste in mostovi
-	Program izgradnje cest v okviru 10-letnega programa predvideva izgradnjo dela Litijske, Zaloške in Šmartinske cesto in je zaradi finančnih razlogov v velikem časovnem zaostanku. Program financiramo s sredstvi dogovorjenimi s posebnim sporazumom, iz sredstev komunalnih skupnosti od sredstev za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (50% teh sredstev), iz sredstev zbranih s taksami od prodaje pogonskih goriv in taks od registracij motornih vozil. Iz tega programa je rekonstruirana Šmar-tinska cesta, kjer je „občina“ prispevala še približno 46.000.000 din k sredstvom za izgradnjo cest 10-letnega programa. Za izgradnjo Zaloške ceste (odsek Kajuhove do Studenca) je sklenjen posebni sporazum, kjer bo „občina“ poleg ostalih obveznosti dodamo prispevala 50.000.000 dm. V izgradnji je rekonstrukcija križišča Kajuhova - Litijska. Za Zaloško in Litijsko cesto je v izdelavi investicijska dokumentacija.
-	Pričeli bomo z gradnjo povezovalne servisne ceste med zazidalnima otokoma MP - 2 in MP-3 od Šmartinske do Letališke ceste.
-	Izdelana so lokacijska izhodišča za Letališko cesto od Kajuhove do priključka na servisno cesto Šmartinska-Letališka. V izdelavi je idejni projekt križanja industrijskih tirov s to cesto.
-	Izvršena je rekonstrukcija Litijske ceste od odcepa za Janče do Zg. Besnice v dolžini cca 1500 m. Rekonstrukcija jc financirana iz sredstev Republiške skupnosti za ceste in komunalne skupnosti občine.
-	Investicijsko tehnično dokumentacijo za rekostrukcijo ceste Zadvor-Podmolnik bomo pričeli pridobivati v letu 1982, Vzporedno je treba rešiti izgradnjo komunalnih naprav v cestnem telesu (vodovod, kanalizacija).
-	V Zg. Kašlju jc izvršena rekonstrukcija Pečinske, Skojevske in Černivčeve ceste iz sredstev občanov, krajevne skupnosti in komunalne skupnosti.
-	V izdelavi je investicijsko tehnična dokumentacija za rekonstrukcijo ceste Podlipoglav - odcep za Javor (Ipavec).
-	Asfaltirane so Cesta X in XX v Polju,
-	V izdelavi je investicijsko tehnična dokumentacija za cesto Podgrad-Besnica I. faza.
-	V izdelavi je investicijsko tehnična dokumentacija za izgradnjo
mostu v Zalogu in Fužinah.	\
- Most čez Dobrunjco je zgrajen. Priključek ceste na most bo urejen v mesecu oktobru.	'%
LJUDSKA OBRAMBA	t
Za komunalno dejavnost je izdelana ocena ogroženosti, Pri planiranju investicij komunalne dejavnosti jc upoštevan Vidik ljudske obrambe. V to so usmerjene investicije izgradnje mostoV; cest, vodovodov.
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
V vseh občinah delujejo občinske komunalne skupnosti in na < ravni mesta Zveza komunalnih skupnosti. V delokrog komunalnih skupnosti spadajo vse komunalne dejavnosti. Delegatski sistem se;
odvija od krajevnih skupnosti, preko skupščine in organov komunalne skupnosti in delavskih svetov komunalnih delovnih organizacij. Delegatski sistem deluje nepovezano.
POVEZAVA Z BANKO
Pri planiranju in financiranju je važen element Stanovanjsko-komunalna banka, kamor so vključene komunalne skupnosti. V preteklih letih je bilo sodelovanje banke in komunalnih skupnosti slabo. Komunalni skupnosti nikoli ni bilo jasno s kolikšnimi kreditnimi sredstvi lahko računa pri banki. V letu 1981 seje sodelovanje okrepilo, pri čemer pa banka za komunalo daje samo premostitvene kredite.
4.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
Stanovanjska skupnost je v letu 1981 uresničevala s temeljnimi cilji določen razvoj stanovanjskega gospodarstva v srednjeročnem obdobju 1981-1985 in uresničila v resoluciji družbenoekonomskega razvoja za leto 1981 večino zastavljenih nalog.
Samoupravna organiziranost
Samoupravljanje v stanovanjskih hišah in krajevnih skupnostih v občini je doseglo v letu 1981 stopnjo razvoja, ki jo smatramo kot dovolj dobro osnovo za nadaljevanje preobrazbe in ustanovitev skupnosti stanovalcev. V pet in več stanovanjskih hi šahje ustanovljeno 250 hišnih svetov, kar je skoraj 100 % (536 vhodov), v hišah z manj stanovanji (192 hiš) pa do sedaj hišnih svetov niso ustanovili in ne povezali v ulicah in okoliših, čeprav je bilo takšno združevanje krajevnih skupnostim predlagano že leta 1978. Ta oblika je sedaj predpisana z novim zakonom o stanovanjskem gospodarstvu, v novih stanovanjskih objektih so hišni sveti oblikovani še pred
mj,
pravice pa so neznani do vselitve). Za druge oblike se na ravni mesta še nismo dogovorili; zbori stanovalce^ na ustanovnih sejah delegirajo delegate v organe v krajevni skupnosti in v skupščino za izgradnjo sosesk.
Oceno organiziranosti stanovanjskih skupnosti v Ljubljani, ki sta jo sprejela izvršilni odbor stanovanjske skupnosti mesta in Komite za stanovanjsko gospodarstvo Skupščine mesta Ljubljana smo predlagali v razpravo Mestni konferenci SZDL.
Dogovorili smo se tudi za izhodišča ter območje dela enot za vzdrževanje in obratovanje hiš in bivalnega okolja, s poudarkom na centralni servisni službi v Fužinah in Novih Jaršah.
Izpolnili bomo vse pomembnejše pogoje za ustanavljanje skupnosti stanovalcev in predlagali osnove za opredelitev teh skupnosti o vrsti opravil in načinu njihovih izvajanj ( prek strokovnih služb ali v lastni režiji).
Gospodarjenje s stanovanjskimi hišami in poslovnimi prostori
Prehod na ekonomske stanarine je v letu 1981 upočasnjen in bo stanarina z upoštevanjem novega vrednotenja stanovanj predstavljala v letu 1981,1,70 % revalorizirane vrednosti stanovanja (RVS). Do konca srednjeročnega obdobja naj bi stanarina dosegla 2,24 % RVS tako, da bi ekonomsko stanarino dosegli šele v letu 1987 v višini 2,69 % RVS.
S 1. '4. 1981 je bil načrtovan dvig stanarine za 44,1 % dejansko pa je izvedeno povišanje s 1. 7. 1981 za 25 %
Povečanje najemnine v letu 1981 ni izvedeno iz tehničnih razlogov in bo uveljavljeno s 1. 1. 1982.
Najemnina, ki znaša v občini povprečno 10,70 din/m2 je neekonomska in ne pokriva niti amortizacije poslovnih prostorov ter je praktično manj kot 25 % ekonomske najemnine.
Kljub pomanjkanju sredstev za vzdrževanje hiš (neplačani prispevki etažnih lastnikov in .nižje stanarine) bo program investicijskega vzdrževanja hiš izvršen preko 80 % tako, da bodo uporabljena sredstva amortizacije.
Dolgovi na dan 30. 9. 1981 so naslednji:
—	od etažnih lastnikov v obdobju 1977-1980	15.000 mio din
—	od stanarin	9.512 mio din
—	od najemnine	0.023 mio din
skupne terjatve znašajo	24.532 mio din
Vsem dolžnikom so izstavljeni opomini ali uveden postopek na sodišču. Ukrepi proti etažnim lastnikom bodo izvedeni za pretekla leta, za leto 1981 pa bodo sklenjene pogodbe o vzajemnih razmerjih.
Proti nekaterim neplačnikom stanarin so uvedeni tudi postopki za izselitev, vendar kljub enoletnemu postopku ni še niti ena sodba zaključena.
Z etažnimi lastniki bomo uredili odnose na podlagi pogodbenega razmerja za plačilo prispevkov v letu 1981; hkrati pa se dogovorili za razrešitev terjatev za leta 1977-1980.
Gradnja stanovanj
V letu- 1981 smo zaključili preneseno gradnjo 111 stanovanj iz leta 1980 v MS 4, 5 Fužine in ocenjujemo, da bo plan za leto 1981 na osnovi aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana stanovanjskega gospodarstva občine Ljubljana Moste-Polje v celoti dosežen. To pomeni, da bo v MS 4, 5 Fužine zgrajenih 845 stanovanj, v MS 12/2 Nove Jarše 214 stanovanj in v MS 11 Zalog 18 individualnih hiš, to je skupaj 1077 stanovanjskih enot.
Sprememba števila stanovanj med planom v samoupravnem sporazumu, ki je predvideval gradnjo 1157 stanovanj in aneksom k SSTP, ki predvideva gradnjo 1077 stanovanj je nastala zaradi prenosa gradnje iz leta 1980 v leto 1981 in prenosa gradnje izleta 1981 v leto 1982 v MS 4, 5 in MS 12/2.
MS 4, 5	1980	1981		1982	Skupaj
Fužine	602	SSTP:	830	209	1641
	287	Aneksi:	845	509	1641
Razlika:	-315	+	15	+ 300	
MS 12/2					
Jarše					
SSTP:			309	—	309
Aneksi:	,		214	95	309
Razlika:		—	95	+ 95	
Gradnja nekaterih spremljajočih objektov v MS 4, 5 komunalnega značaja (brv, cesta) in družbenega značaja (šola- 2, trgovina, VVZ 2) trenutno ni zagotovljena. Če izgradnje spremljajočih objektov ne bomo zagotovili, bo IS občine predlagal vsem družbenim dejavnikom v občini, da se prouči in odloči o nadaljnji gradnji stanovanj.
V prvi polovici leta so bili veliki pritiski izvajalcev na povišanje cen, sedaj pa je odprto vprašaje uveljavljanja družbenega dogovora o cenah, ki ni prilagojen novemu Zakonu o cenah in Metodologiji v gradbeništvu, ki temu primerno nima oblikovanih kriterijev in meril. Z neprestanim arbitražnim vsklajevanjem cen na ravni mestnih koordinacijskih organov ter intervencijskimi odločitvami IS SML, smo uspeli sproti razrešiti probleme, dokler ne bo izpopolnjen DDC in oblikovani ustrezni kriteriji in merila.
Velike težave pa dela tudi v nadalje nerazrešen sistem financiranja elektro in PTT v prehodnem obdobju.
Prenavljanje stanovanj
Glede na zmanjšanje finančne možnosti plana prenove za leto 1981 ne bomo v celoti izpolnili. Prenovljen bo objekt v ulid Vide Ptegarčeve 16 s sedmimi stanovanji, v prenovi bo objekt Trpinčeva 9 s 24 stanovanji, kjer bo prenova trajala cca 1 leto, prenavljati bomo pričeli objekt Vide Ptegarčeve 14 s 7 stanovanji. V teh objektih je tudi 6 stanovanj VI. in VII. kategorije. Tehnični dokumentaciji za stavbi na Pokopališki 16 in Cesti v Šmartno 35 bosta izdelani kot je planirano.
Na ravni mesta tečejo priprave za prenovo Zelene jame in Most.
Pri realizaciji skupnega programa v Ljubljani je problematično koriščenje namenskih skupnih sredstev. Veliko je prošenj za ureditev podstrešnih stanovanj. Ker pa so tehnične in finančne možnosti majhne, ta problem rešujemo samo tam, kjer izvajamo celovito prenovo objekta.
Modernizacija stanovanjskih objektov:
Na področju modemižacije bomo v letu 1981 prav tako zaradi omejenih finančnih možnosti uspeli urediti le toplotno izolacijo objektov Križna 2 in Križna 4, izvedbo sanitarij greznice in odvod meteorne vode na objektu Cesta v Šmartno 35 a in priključek na kanalsko omrežje objekta Polje XXII št. 1.
Načrtovano modernizacijo.objekta v Trpinčevi 79 in 81 smo začasno opustili zaradi možnosti rušenja objektov v drugem srednjeročnem obdobju.
Odprava stanovanj VI. in VII. kategorije
Stanovanja VI. in VII. kategorije smo delno reševali s prenavljanjem, eno smo nadomestili z dodelitvijo solidarnostnega stanovanja. Predvidevamo, da bomo z nakupom stanovanj rešili še
vprašanje štirih stanovanj VI. in VII. kategorije, pričeli pa smo tudi s pripravami za gradnjo nadomestnih stanovanj v Vevčah (novela-cija zazidalnega načrta).
Na področju družbene pomoči
je bil izveden postopek ocenjevanja in uvrstitve prosilcev IV. natečaja za pridobitev družbeno najemnih stanovanj, zgrajenih s sredstvi družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Potrjena prednostna lista za pridobitev družbeno najemnih stanovanj (solidarnostnih) je bila na podlagi sklepa zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana javno objavljena dne 13. 7. 1981. Na potrjeno prednostno listo seje uvrstilo 123 prosilcev, ki stanujejo na obmo^u občine Moste-Polje. Stanovala smo že pričeli dodeljevati.
Tudi v letu 1981 smo na podlagi prednostne liste za dodelitev stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico SSS Ljubljana Moste-Polje nadaljevali z dodeljevanjem izpraznjenih stanovanj. V teku je postopek ocenitve stanovanjskih in drugih razmer 170 novih prosilcev, ki bodo na podlagi zbranih točk uvrščeni na prednostno listo.
Zaradi zagotovitve socialne varnosti družinam z nizkimi dohodki smo posebno pozornost posvetili delnemu nadomeščanju stanarin. V letu 1981 smo za tovrstno družbeno pomoč prejeli 147 zahtevkov, od katerih je bilo 141 upravičenih, 6 pa neupravičenih. V letu 1980 je bilo upravičenih do delnega nadomeščanja stanarin 166 imetnikov stanovanjske pravice, 50 zahtevkov pa je bilo rešenih negativno.
Upravičenih prosilcev do subvencioniranja stanarin je vse manj, za kar so veijetno vzrok normativi, ki niso dovolj prilagojeni povečanju življenjskih stroškov m višjim stanarinam.
Na podlagi VII. natečaja za pridobitev posojil delavcem zaposlenim pri zasebnikih za nakup stanovanj ali za gradnjo stanovanjske hiše, je bilo uspešno rešenih 46 vlog.
Stanovanjske probleme članov ZB NOV obravnava komisija za reševanje stanovanjskih vprašanj članov ZB NOV, pri odboru za družbeno pomoč SSS. Vse vloge opremljene z mnenji in stališči komisije odstopimo v nadaljnjo obravnavo mestnemu odboru ZB NOV, ki vloge rešuje z dodelitvijo stanovanj ali kredita za gradnjo, obnovo ali prenovo stanovanjske hiše. Vloge za zamenjavo stanovanj rešujemo manj uspešno in je potrebno reševanje z ukrepi pospešiti.
S sredstvi združene amortizacije smo kupili 24 novih stanovanj ter 15 stanovanj različne velikosti dodelili delavcem osnovnih šol in vzgojno varstvenih organizacij; 5 manjših stanovanjskih enot smo namenili za prenovo (prenova Trpinčeve 9), 4 stanovanja pa so predvidena za zamenjavo. Z zamenjavo pridobljene stanovanjske enote so bile razdeljene po potrjeni občinski prednostni listi.
Delo odbora za družbeno pomoč na področju zamenjave stanovanj ni uspešno, ker vsi prosilci želijo večja ali boljša stanovanja. Situacija na področju zamenjave stanovanj bi veijetno bila boljša, v kolikor bi zaživela služba ali organ, ki bi na družbeno sprejemljiv način urejal zamenjave stanovanj in odkup rabljenih stanovanj na ravni mesta.
Pri odpravi barakarskih naselij odbor uspešno sodeluje z ustreznimi organi v občini, ter z delovnimi organizacijami v katerih so zaposleni prebivalci barak.
V barakarskem naselju Zg. Kašelj je porušenih večina barak (razen 3), v barakarskem naselju na Smartinski 156 pa stanuje še 9 družin. 12 družin je bilo preseljenih, barake pa so porušene. Za omenjenih 9 družin nismo uspeli pridobiti finančnega zagotovila za nadomestna stanovanja.
Rešitev oziroma odprava barakarskih naselij zahteva trdnejšo materialno osnovo, ki bo omogočala odpravo barak, posebno za barakarje iz DO, ki se za dalj časa znajdejo v objektivno težkih pogojih in ne morejo finančno sodelovati. Sredstva za nakup nadomestnih stanovanj naj bi predvsem prispevale delovne organizacije, prebivalci barakarskih naselij v obliki lastne udeležbe in ustrezni organi v občini in mestu.
5.	KADROVSKA POLITIKA
OZD in druge samoupravne skupnosti so v začetku leta 1981 izdelale letne plane potreb po kadrih, ki niso bili odraz dejanskih potreb. Kljub usklajevalnim sestankom je ostala planirana stopnja zaposlovanja OZD za leto 1981 3,6%.
S SIS za zaposlovanje je kadrovska služba spremljala zaposlovanje, ki je potekalo v mejah dogovorjene stopnje, kot jo določajo planski dokumenti občine to je 1,5 %.
Konec avgusta 1981 je bilo število zaposlenih nižje za 244 delavcev od leta 1980 - dosežena je bila stopnja 99,2 %.
V	vseh dokumentih se izpostavlja nizka in neustrezna kvalifikacijska struktura zaposlenih v OZD m drugih samoupravnih skupnostih v občini. V letu 1981 seje ta še poslabšala. Po letnih zahtevah so OZD planirale 33,8 % delavcev ozkega profila (NK). Podatki pa kažejo, da je bilo od novo sprejetih kar 55,4 % nekvalificiranih delavcev. OZD so planirale 120 delavcev z visoko strokovno izobrazbo, zaposlilo se je v občini na novo le 38 delavcev z visoko izobrazbo.
Kadrovska služba je organizirala več sestankov z vodji kadrovskih služb tistih OZD, ki bodo izvajale proizvodno delo oz. delovno prakso učencev prvega letnika usmerjenega izobraževanja, večina OZD je z vso odgovornostjo usposobila izvajalce programa proizvodnega dela oz. delovne prakse.
—	Kljub vsem dogovorom in akcijam štipendijska politika še vedno ni postala sestavni del kadrovske politike. OZD, ki imajo slabo kadrovsko strukturo, najmanj štipendirajo ali štipendistov sploh nimajo.
-	V Ljubljani je bilo dogovorjeno, da SIS za zaposlovanje ob zaposlovanju pripravnikov sofinancira pri pripravniški nagradi in, da pripravniki ne obremenjujejo stopnje zaposlovanja, oz. da se jih prikazuje posebej. Kljub vsemu, pa so rezultati majhni in vsak dan je več prosilcev za opravljanje pripravniške dobe.
V	pripravi je dopolnjen družbeni dogovor o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin.
komisija za spremljanje družbenega dogovora v občini je pri oblikovanju dopolnil in sprememb aktivno sodelovala in posredovala predloge mestni komisiji, ki jih je skoraj v celoti sprejela.
Iz krajevnih skupnosti in OZD je prišlo v letu 1981 205 predlogov za odlikovanja. Politika odlikovanj postaja del kadrovske politike in kjer so komisije aktivneje delo načrtno, odgovorno in stalno. Izdelano je bilo poročilo o delu komisije za odlikovanja.
V	letu 1981 je bilo na novo razpisanih in obravnavanih 23 razpisnih postopkov za individualne poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili. Kadrovska služba spremlja razpisne postopke in je odgovorna za zakonitost postopkov. V nekaterih OZD je prišlo v letu 1981 do grobih kršitev zakonskih določil pri razpisnih postopkih, zato je kadrovska služba obvestila vse vodje kadrovskih služb o sklepu izvršnega sveta skupščine občine, ki zahteva strogo zakonitost pri razpisnih postopkih.
Kadrovska služba je izdelala poročilo o individualnih poslovodnih organih in pripravljala gradiva za izvršni svet in koordinacijski odbor za kadrovske zadeve pri OK SZDL.
Kadrovska služba se je aktivno vključila v predpriprave za volitve 1981, pri evidentiranju možnih delegatov in vrši vsa tehnična in statistična dela za volitve.
6.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
OTROŠKO VARSTVO Izgradnja objektov:
—	WO Zalog je v septembru 1981 pridobil uporabno dovoljenje in je pričel z delom 1.9. 1981
—	WO Dolsko je pričel z delom 1.9. 1981, vendar investitor še vedno ni izpolnil pogojev za pridobitev uporabnega dovoljenja
—	WO Vevče je pričel z delom 1. 9. 1981 in v septembru 1981 tudi pridobil uporabno dovoljenje
—	WO Fužine je izvajalec pričel graditi v marcu 1981 in je načrtovan zaključek gradnje v marcu 1982
—	WO Hrušica — izdano je bilo gradbeno dovoljenje, vendar seje nekdanji lastnik zemljišča pritožil in s tem zadržal pričetek del, ki jih kljub pospeševanju postopka na pristojnem republiškem organu ne bo mogoče pričeti pred pomladjo pod pogojem, da ne sproži možnega upravnega spora na vrhovnem sodišču SRS VVO v Fužinah bi morali pričeti graditi že v letu 1980, ker je
bila vsa dokumentacija pripravljena, vendar ni bilo mogoče doseči soglasja o financiranju. Zaradi zavlačevanja se je investicijska vrednost povečala za 5 milj. din, ne da bi zasadili lopato. Pomembna pomanjkljivost je še vedno prisotna neusklajenost planskih dokumentov delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Delovne organizacije s področja otroškega varstva so svoj program uskladile s skupnostjo otroškega varstva. VVO so na osnovi usklajenih predlogov s 1. 9. 1981 uveljavile usklajanje cen storitev s povečanimi stroški poslovanja. Dosegli smo tudi pozitivne premike pri družbeni vzgoji vseh predšolskih otrok in uveljavili skupne napore različnih nosilcev družbene vzgoje - ZPM, VVO, TKS, .. .pri organizaciji in
izvedbi 80-urnega programa za 5-letne otroke, ur pravljic, tekmovanj za športno značko, zimovanj in letovanj.
OSNOVNO ZDRAVSTVENO VARSTVO
Načrtovane aktivnosti na področju osnovnega zdravstvenega varstva so skladne z aktivnostmi osnovnih nosilcev. Adaptacija kletnih prostorpv v ZD Vevče je zaključena in z njo urejene razmere dispanzerja za predšolske otroke ter laboratorijskega dela.
Gradbeni odbor za izgradnjo novega zdravstvenega doma v MS 4/5 Fužine je potrdil terminski plan — pripravljanje dokumentov in programski osnove je že obravnaval.
Na osnovi usklajanj znotraj TOZD osnovnega zdravstvenega varstva v Ljubljani je z dogovorom o temeljih družbenega plana zmanjšan obseg od 5.000 m2 bruto površin na 4.000 m2 bruto površin brez lekarne.
Zobozdravstvena ambulanta v Osnovni šoli Karla Destovnika Kajuha je urejena in zagotovljena funkcionalna dejavnost.
Visoka šola za telesno kulturo Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani je dala tudi pobudo za ureditev osnovnega zdravstvenega varstva znotraj institucije in namenila za to lastne prostore.
Ob vseh pozitivnih premikih pa je potrebno ugotoviti manjšo uspešnost povezovanja izvajalcev z uporabniki, predvsem v krajevnih skupnostih in problematiko, ki se pojavlja z izvajanjem določil zakona o zdravstvenem varstu, ki širijo, pravice uporabnikov in določajo oprostitev participacije k stroškom zdravstvenih storitev iz zagotovljenega programa zdravstvenega varstva nekaterim kategorijam občanov ne glede na njihov dohodkovni položaj.
Obstoječi samoupravni sporazumi o pravicah iz zdravstvenega varstva in sistem nadomestil OD za čas bolezenske odsotnosti z dela ne spodbujajo k zmanjšanju odsotnosti z dela in večji produktivnosti, ampak delujejo destimulativno.
OSNOVNO ŠOLSTVO
V maju je pričelo GP Graditelj Kamnik s pripravljalnimi deli na objektu I. fužinske šole za 24 učilnic s spremljajočimi prostori. Pričetek gradnje se je zavlekel leto dni zaradi težje rešljivih vprašanj financiranja, kjer je izvršni svet Sob sprejel vse možne ukrepe. Investicijska vrednost je v času usklajevanj narasla na din 142.000,000 in pomeni dodatne obremenitve.
Gradnja je bila ustavljena in sprožen postopek za ugotovitev izjemnosti na osnovi zakonskih določil o prepovedi uporabe dela družbenih sredstev. Izjemnost je bila ugotovljena sredi septembra in nadaljevana gradnja. Ustavitev gradnje je onemogočila zaključek gradnje v avgustu 1982 in podražila gradnjo.
Zaključena je bila tudi gradnja osnovne šole Dolsko in druge Zgradbe osnovne šole Karla Destovnika Kajuha v Štepanjskem Oselju. Učenci so pričeli z delom v obeh objektih 1. 9. 1981, vendar investitor še ni zadostil vsem zahtevam komisije za tehnični Pregled in za oba objekta še ni pridobil uporabnega dovoljenja.
Podobno kot pri vzgojno varstvenih organizacijah je stanje planskega povezovanja s krajevnimi skupnostmi in drugimi kožnimi nosilci posameznih aktivnosti vzgojno-izobraževalnega dela. Zapisane planske naloge še niso našle kvalitetnejših vsebinskih Premikov pri delu, pa tudi neskladnosti v vseh planskih dokumentih nosilcev planiranja.
Zaradi nerešenih prostorskih zadev v šolskem letu 1981/82 nismo realizirali 5 planiranih oddelkov COŠ na osnovni šoli Jože
Moškrič.
Kljub načrtovanemu prehodu na celodnevno osnovno šolo je Potrebno ugotoviti, da koordinacijski odbori še ne delujejo, kar lehko pomeni vsebinsko osiromašenje.
Kadrovska problematika
Na osnovi rednega spremljanja kadrovske situacije, ki je na področju občine nezadovoljiva, čeprav se postopno izboljšuje, je ^ršni svet ob pobudah osnovnim šolam za programirano intenziv-nejše izobraževanje ob delu in vključevanje kadrovske problematike kot enej ' najpomembnejših sestavin osnovnih planskih dokumentov, dal tudi pobudo za združevanje sredstev za nakup stano-Vanjskih enot in ob 15 stanovanjskih enotah, za katere je združila sredstva samoupravna stanovanjska skupnost, namenil tudi 7 stanovanjskih enot OŠ, VVZ in Zdravstvenemu domu za ureditev najnuj-nej$ih kadrovskih deficitov. Izvršni svet se je tudi strinjal s predlogom upravnega organa, da nove objekte v Novih Jaršah in Stepanjem naselju priključimo k obstoječim samostojnim osnovnim pam in predlagal skupščini, da ustanovi iz podružnične OŠ Polda Mačka Boruta samostojno osnovno šolo, š čimer je tudi vplival na razreševanje kadrovskih problemov. Ob takšni racionali-
zaciji je kljub temu zagotovil normalno vraščanje osnovnih šol v življenje in delo KS ter šolskih okoliših.
Osem osnovnih šol in Glasbena šola Moste se povezuje v skupnost osnovnih šol, ki pomeni vsebinsko skladnejše načrtovanje, poenotenje skupnih osnov, meril in posameznih elementov in strokovno skladnejše in kvalitetnejše delo. Izvršni svet je na elemente celodnevne osnovne šole opozoril že v pripravi planskih dokumentov novega srednjeročnega obdobja in jih izpostavil v poročilu o realizaciji minulega srednjeročnega planskega obdobja.
Vprašanje uveljavljanja elementov COŠ kot prehodnega obdobja do uveljavitve novega načina delaje izvršni svet posvečal z dveh vidikov — prostorski vidik in vsebinski vidik, ki ju je uveljavljal pri oblikovanju planskih dokumentov DPS in samoupravnega sporazuma o temeljih planov občinske izobraževalne skupnosti in mestne izobraževalne skupnosti. Tako je plansko usklajeno preoblikovanje 2 osnovnih šol v COŠ z oddelki razrednega pouka, prostorsko pa so s predlogom III. samoprispevka zagotovljeni prostorski pogoji za . .1,5 izmenski pouk vseh osnovnih šol. Na osnovi pregleda planskih dokumentov obeh delovnih organizacij, ki bosta prešli na nov način dela in drugih delovnih organizacij, je možno oceniti skladnost planskega načrtovanja.
SOCIALNO SKRBSTVO
Z načrtovano politiko socialne varnosti izpeljuje naloge prek osnovnega nosilca — Centra za socialno delo. Na osnovi priporočil ustreznih republiških organov o uporabi presežkov za socialne korekture, je SIS o tem odločala v juniju in sprejela ukrepe za izvajanje poenotenja in skladnost vseh oblik družbeno denarnih pomoči.
Gradnja doma starejših občanov kasni po terminskem planu 2 meseca, vendar izvajalec zagotavlja, da bo zamudo nadoknadil. Istočasno z gradnjo je bil izpeljan tudi postopek za imenovanje direktorja doma v izgradnji, ki začne svojo funkcijo opravljati 1.1. 1982, kar pomeni, da so aktivnosti speljane tudi k vsebinskim vprašanjem funkcioniranja doma.
KULTURA
Pomemben del aktivnosti, ki je sicer dokazana v pestrih zvrsteh kulturnega dela, je usmerjen k programiranju aktivnosti v novem kulturnem domu »Španski borci". Dogovorjeno je vodenje programske politike in upravljanje z zgradbo. V prostorih kulturnega doma je delo pričela Knjižnica Jožeta Mazovca in bistveno povečala obseg in kvaliteto dela. Razsežne možnosti imajo tudi vse druge oblike kulturnega življenja, od likovnih in drugih razstav, do dramskih besedil in komorne glasbe.
Dejavnost društev in skupin je ob istih prostorskih pogojih v porastu, kljub temu, da je še precej problemov (prostorskih, finančnih, kadrovskih)
Kljub prizadevanjem v letošnjem letu še ne bo mogoče zaključiti sanacije kapele v gradu na Kodeljevem, tako je tudi programski del aktivnosti pripravljen za bodoče leto.
Sanacija spomeniškega kompleksa Urh je zaključena. Sprejeti so srednjeročni in letni program spomeniške dejavnosti. Pomembne težave so se pojavile v zvezi s pridobivanjem zemljišč za Pot spominov in tovarištva, ker je bilo potrebno sprožiti upravni postopek.
TELESNA KULTURA
Skupno slabost planiranja na področju družbenih dejavnosti -manj kvalitetno programsko skladnost - je možno zaslediti tudi na tem področju. To sicer ne zavira aktivnosti, ne daje pa ji tudi ne polne veljave.
Eno pomembnejših vprašanj, ki so v fazi razreševanja, je tudi vprašanje vrhunskega športa, možnosti za njegov razvoj in skladnost načrtovanja, ki pa ima svojo osnovo v množičnosti in aktivnem delu z mladimi.
Množičnost postaja v pravem pomenu besede, saj je od 34 telesno kulturnih društev v letu 1978, letos že 53 društev, članstvo je naraslo v istem obdobju od 3422 na 6450, z rekreacijo pa se je ukvarjalo (organizirano) leta 1978 7825 občanov, 1980/81 pa 11.072 občanov.
USMERJENO IZOBRAŽEVANJE
je kljub bistvenim premikom še vedno premalo vpleteno v kadrovsko in prostorsko načrtovanje na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti. Še vedno niso zaživele posebne izobraževalne skupnosti„oz. njihovo delo tudi na območji) občine. Ob izjemno zahtevnem vprašanju usmerjenja in preusmerjanja učencev 1. razredov srednjega usmerjenega izobraževanja, so se pokazale vrzeli tudi
v mreži, oz. razporejenosti oddelkov posameznih usmeritev in smeri. Zato je na ravni Ljubljane vzpodbujeno usklajevanje med regijami in znotraj posebnih izobraževalnih skupnosti in lahko pričakujemo uspešnost usklajevalnih akcij in razrešitev že zaostrene situacije.
Izvršni svet je spremljal preobrazbo s posebno pozornostjo in stališča sproti usklajeval, oziroma oblikoval pripombe in korekture besedil na ravni mesta.
Ob izključitvi novogradnje zdravstvenega šolskega centra iz planskih dokumentov, smo ponovno oživili predlog vključitve medicinske usmeritve in ob zahtevnih usklajevanjih s Pl S, nosilci sedanjih programov izobraževanja medicinskih sester medicinsko usmeritev tudi vključili v prostore meščanske gimnazije za obdobje do novogradnje medicinskega šolskega centra.
Komite za vzgojo in izobraževanje, znanost, kulturo in telesno kulturo SML - ustanoviteljice je izpeljal pripravo na postopek združevanja-3 delovnih organizacij v enovito delovno organizacijo za izvajanje programa medicinske usmeritve. V besedilu samoupravnega sporazuma o združevanju je na predlog komiteja ustanoviteljice tudi določen sedež v občini Ljubljana—Center v prostorih sedanje šole za medicinske sestre.
Novi program izvajajo pedagoški delavci samo v prostorih meščanske gimnazije. Z novim šolskim letom pa bi morali program zaradi prostorske omejenosti izvajati na dveh lokacijah.
ZNANSTVENO RAZISKOVALNO DELO
Ob podeljenih nagradah najboljšim inovatorjem je potrebno poudariti počasnejšo preobrazbo SIS od pričakovane in počasnejše usklajevanje na ravni mesta, kar programsko pomeni neizpolnjevanje s samoupravnim sporazumom o temeljih plana sprejetih usmeritev. Zato je na tem področju oblikovana pobuda za hitrejši vsebinski premik in realizacijo planskih nalog.
V	občini je bila ustanovljena tudi prva raziskovalna enota v sklopu delovne skupnosti skupnih služb Gradis, kar pomeni pomembno vzpodbudo razvoju in vlogi organiziranega znanstvenoraziskovalnega dela.
7.	SPLOŠNA PORABA
Proračunski prihodki občine Ljubljana Moste-Polje so bili v začetku leta 1981 načrtovani v višini 218,169.000 din, kar je za 15 % več kot je znašala realizacija prihodkov v letu 1980. Na podlagi doslednega izvajanja davčne politike v občini Ljubljana Moste-Polje so bili prihodki tekom letošnjega leta realizirani v skladu z načrtovano dinamiko. Do konca meseca septembra se je v proračun nateklo za 162,474.000 din sredstev, kar pomeni 74 % vseh načrtovanih prihodkov za leto 1981. Na podlagi izkušenj iz preteklih let, ko je bila realizacija prihodkov v zadnjih treh mesecih praviloma naj večja, lahko ocenimo, da bomo do konca leta realizirali okrog 234,00.000 din prihodkov, kar je za 7 % več kot je znašal prvotni načrt.
Skupščini občine bo v mesecu decembru 1981 predložen osnutek rebalansa proračuna za leto 1981, v katerem bo na podlagi nove ocene prihodkov ustrezno spremenjena tudi odhodkovna stran proračunske bilance.
Do 30. 9. 1981 so bili proračunski odhodki realizirani v višini
150.858.000	din (69%), Pri ocenjevanju realizacije prihodkov je potrebno ugotoviti, da so bila v letu 1981 dosledno uveljavljena določila o omejevanju splošne porabe, po katerih se realizirana sredstva nad dogovorjeno porabo izdvajajo na poseben žiro račun. Doslej je bilo na tak način izdvojenih že 24,202.000 din proračunskih sredstev občine Ljubljana Moste-Polje. Osnovna proračunska poraba pa je bila še dodatno omejena v višini 3,202.000 din (ta sredstva smo zagotovili v junijskem predlogu rebalansa občinskega proračuna) za pokritje cen osnovnih živil. V decemberskem rebalansu, ki bo tako že drugi v letošnjem letu, pa bomo morali zagotoviti še sredstva v višini 1,205.000 din za pokritje izvoznih stimulacij. Tudi ta znesek bo bremenil osnovno proračunsko porabo in bo potrebno zaradi tega zmanjšati druge proračunske postavke,
Tako zaostaja splošna poraba v povečanju glede na dosežen dohodek v prvem polletju leta 1981 za 43 %, skupaj z dodatno sprejetimi omejitvami pa kar za 52 %.
V	okviru drugega rebalansa bo potrebno zagotoviti še sredstva za dokončni obračun pri izgradnji KD »Španski borci1* v višini
4.674.000	din, poleg tega pa nekoliko spremenjeno strukturo odhodkov terja tudi aneks k dogovoru o oblikovanju splošne porabe v občinah in mestu za leto 1981, ki ga bo Skupščina občine obravnavala skupaj z osnutkom drugega rebalansa.
8.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Na področju SLO in DS smo v preteklem letu izvajali naloge v skladu z zakonskimi predpisi, družbenim planom občine za obdobje 1981/85, aneks o splošni ljudski obrambi k družbenemu planu razvoja občine Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1981/85, resolucijo o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v letu 1981, obrambnim načrtom občine ter drugimi akti pristojnih organov družbenopolitičnih skupnosti in programi dela nosilcev s področja SLO in DS.
Podružbljanje SLO in DS je doseglo viden napredek pri načrtovanju in izvajanju nalog, kadrovski politiki ter usposabljanju in urjenju. Vendar z doseženo stopnjo obrambne in varnostne kulture še ne moremo biti v celoti zadovoljni, ker je še povsod v vsakdanji praksi ne izvajamo.
Dopolnjevali smo obrambne priprave v okviru katerih smo dali poseben poudarek izdelavi dokumentov za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer.
V	organizacijah združenega dela so doseženi očitni premiki v kvaliteti načrtovanja in izvajanju obrambnih priprav. Številni požari in velike škode pa kažejo,', da še nismo v celoti dojeli pomena in vloge družbene samozaščite v naših OZD. Za odpravljanje teh pomanjkljivosti so bili vloženi veliki napori za izboljšanje stanja.
Poostreni pogoji gospodarjenja so negativno vplivali na obseg potrebnih zalog surovin in reprodukcijskega materiala za vojno proizvodnjo, tako da nismo dosegali načrtovanega obsega.
Obrambne priprave KS so bile usmerjene v dopolnjevanje načrtov za delovanje v vojni in izdelavo načrtov za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer. V nekaterih KS je zaradi teritorialnega preoblikovanja prišlo do zastoja v izvajanju obrambnih priprav, vendar je to stanje preseženo, tako da sedaj v novo ustanovljenih KS poteka izvajanje obrambnih priprav normalno. Še vedno pa se obrambne priprave KS premalo usklajujejo z OZD na njihovem območju.
V	SISi s področja družbenih dejavnosti in gospodarstva je dosežena stopnja obrambnih pripra>različna SIS so pristopile k izdelavi obrambnih načrtov in upoštevajo, elemente SLO rn>DS. tudi v načrtovanju in izvajanju svojih nalog, pri nekaterih pa so obrambne priprave še na začetku.
Družbenopolitične organizacije so izvajale obrambne priprave v skladu s smernicami svojih organov in dokumenti občine. Dosegle so premike v podružbljanju SLO in DS, z medsebojnim vsklajeva-njem pa ne moremo biti v celoti zadovoljni.
Organi skupščine občine so dopolnili načrte delovanja v vojni na podlagi novega odloka o organizaciji in delovanju občine v vojni ter na podlagi spoznanj I. in H. dela vaje »LJUBLJANA 80“.
Ti načrti pa so premalo vsklajeni med seboj z OZD ter KS, Zaradi pomanjkanja sredstev opremljanje ni potekalo po predvidenem načrtu. Organi so se urili v vajah in preko usposabljanja v ' mestnem in republiškem centru za obrambno vzgojo.
V	enote in štabe CZ smo vključili več delovnih ljudi in občanov kot je bilo načrtovano, saj smo presegli njihovo vključitev za 0,4 %, tako daje sedaj vključeno 8463 pripadnikov. V razne oblike izobraževanja je bilo vključeno 1704 pripadnikov CZ. Z mobilnostjo enot in štabov CZ v KS in OZD ne moramo biti zadovoljni, ker so iznenadne mobilizacijske vaje izkazale premajhno usposobljenost štabov za izvajanje teh nalog, Odzivnost pripadnikov CZ v posameznih obrambnih subjektih je bila zelo različna.
V	omenjenih mobilizacijskih vajah je sodelovala tretjina vseh pripadnikov CZ v občini. Dosežena stopnja usposobljenosti enot CZ je po različnih enotah zelo različna, V nekaterih enotah še ni zadovoljiva glede na njihovo zahtevnost za delovanje v dejanskih razmerah. Opremljanje enot CZ sc je izvajala v skladu s programom ter bo finančno v celoti realizirana, žal pa zaradi porasta cen ne bo dosežena tista stopnja opremljenosti kot je načrtovana. Občinski združeni odred CZ je v fazi formiranja in je do sedaj kadrovsko 60% ter materialno 35% izpopolnjen. Zgrajeni sta bili 2 javni zaklonišči, 1 na Rožičevi ulici in 1 Tržnica Moste. Graditev zaklonišč v okviru izgradnje proizvodnih, kultumih,vzgojno izobraževalnih in stanovanjskih objektov je potekala v skladu z zakonskimi predpisi.
Pri izobraževanju nerazporejenega prebivalstva smo dosegli kvalitetni premik tako glede učnega programa, organizacije izobra-
ževanja, predavateljskega kadra, kot same izvedbe. Tega izobraževanja se je v izobraževalnem :iklusu 1980/81 udeležilo 18996 prebivalcev ali 89 % vabljenih.
V občini smo prvič izvajali nabor vojaških obveznikov v sodelovanju z DPO in KS, ki so pripravile predloge za razporeditev vojnih obveznikov po rodovih in službah JLA. Ti predlogi so bili v veliki meri upoštevani.
Pri usmerjanju mladih za študij na vojaških šolah in FSPN smer SLO opažamo večje zanimanje mladine za vojaške poklice.
Narodna zaščita kot oblika delovanja družbene samozaščite je bila v minulem letu dokaj aktivna, vendar se je v tej aktivnosti izkazalo, da je za opravljanje nalog strokovno premalo usposobljena.
Materializacija in urjenje enote za vojno upravne zveze je potekala _	* po programu in je zadovoljiva.
Občinski štab TO je v teku leta prevzel nove dolžnosti, ki so razširile njegove dejavnosti in povzročile reorganizacijo TO v občini. Delo občinskega štaba ter enot in štabov v KS in OZD je potekalo po predpisanih programih in je zajelo vse enote in štabe. Z usposabljanjem enot in štabov TO je dosežena višja stopnja bojne pripravljenosti. Načrti delovanja TO so ažurirani ter so z njimi štabi in enote seznanjeni v potrebnem obsegu. Materializacija je potekala v skladu s srednjeročnim in letnim planom ter je zadovoljiva.
Kljub navedenim promanjkljivostim lahko ugotovimo, da smo v minulem obdobju dosegli znaten napredek pri organizaciji in načrtovanju obrambnih priprav ter usposabljanju nosilcev aktivnosti na področju SLO in DS.
OSNUTEK
-----------------------------------s
RESOLUCIJA 0 POLITIKI URESNIČEVANJA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA OBDOBJE 1981-1985
V LETU 1982
X__________________________________/
TEMELJNI CILJI IN USMERITVE V LETU 1982
Temeljne cilje in usmeritve pri uresničevanju družbenega plana v letu 1982 je izvršni svet osnoval na:
-	nalogah ekonomske stabilizacije,
-	zaostrenih pogojih gospodarjenja,
-	potrebi po nadaljnjem poglabljanju družbeno ekonomskih odnosov v okviru in s pomočjo sistemskih rešitev.
Izvršni svet na osnovi ocene, da se družbeni plan občine ter dogovor o temeljih plana za leto 1981-85, opredeljen v resoluciji o družbeno ekonomskem izvajanju družbenega plana v letu 1982 predlaga nekatere dodatne ukrepe za njegovo uresničevanje. V primeru, da bo ugotovil, da tudi s temi ukrepi ni mogoče uresničiti dogovorjenih nalog, bo v skladu z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981-85 v letu 1982, naložil nosilcem družbenega planiranja, da nemudoma pričnejo s preverjanjem svojih planskih dokumentov zaradi zaostrenih družbeno ekonomskih razmer ter v zoženih materialnih okvirih v prvim trimesečju opredelijo zamike v dinamiki uresničevanja nalog ter skrčenje prednostnih nalog za srednjeročno obdobje.
V ta namen kot prednostne naloge in temeljne cilje v letu 1982 opredeljuje:
-	povečanje izvoza v primerjavi z doseženo realizacijo izvoza v letu 1981, zmanjševanje uvoza ter nadomeščanje uvoženih surovin in repromateriala z domačimi, nadomeščanje uvoženih proizvodov z domačimi proizvodi,
-	povečanje fizičnega obsega proizvodnje s povečanjem produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti, predvsem z notranjimi rezervami, kot so organizacija dela, večja izraba obstoječih zmogljivosti, boljša izrabavsurovin in materialov, konkretizacijo programov varčevanja z energijo in stabilizacijskih programov, organiziranim vzpodbujanjem inovacijskega dela,
-	izvozna in v prestruktruiranje naravnana invesdcijskapolitika ob doslednem upoštevanju družbeno dogovorjenih meril,
-	večja vlaganja v kmetijstvo kot prednostno dejavnost zaradi povečanja intenzivnega obdelovanja kmetijskih površin, boljšo izrabo hlevskih kapacitet s povečanjem števila živine, pospešeno nadaljevanje z agromelioracijami in hidromelioracijami,
-	razmejitev in opredelitev proizvodne, tehnološke in dohodkovne soodvisnosti v delovnih organizacijah, v SOZD, poslovnih skupnostih v razvojnih programih ter tako načrtno povezovanje gospodarstva v vseh možnih oblikah združevanja dela in sredstev,
-	odpravljanje razlik v nagrajevanju enakega in podobnega dela med dejavnostmi, ki ne izvira iz razlik živega in minulega dela oZ;-večje učinkovitosti v gospodarstvu ter v tem okviru poudarek nagrajevanja dela v težkih delovnih pogojih in visoko ustvatjalnem in strokovnem delu,
-	zmanjševanju družbene režije v družbenih dejavnostih, v upravnih organih, strokovnih službah SIS, družbeno političnih organizacijah in društvih z združevanjem organizacijskih oblik in vseh vrst del in nalog, zlasti tehnično administrativnih in pomožnih, na področju normativno pravnih in analitičnih del ter
na področju organiziranja dela in vodenja notranjih organizacijskih enot,
- odpravljanje neskladij na področju družbenih dejavosti in oskrbe (kompletiranje sosesk) v Ljubljani.
Uresničevanje vseh ostalih nalog, ki so opredeljene v resoluciji o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1982 je odvisno od uspešnosti uresničevanja temeljnih ciljev ter tako tudi potrebe po korekturah že sprejetih planov.
GLOBALNI OKVIRI RAZVOJA V LETU 1982
Glede na gospodarsko strukturo občine, kjer prevladuje predelovalna industrija, ki je v veliki meri vezana na uvoz surovin, načrtujemo za leto 1982 izrazito umirjeno rast proizvodnje.
V okviru obstoječih kapacitet bo nujno povečati obseg proizvodnje za izvoz blaga in storitev na konvertibilno področje za kar obstajajo možnosti v papirni, kovinsko predelovalni industriji, strojegradnji, gradbeništvu, prometu in turizmu. Po resoluciji SRS o politiki izvajanja družbenega plana v letu 1982, bo ta proizvodnja imela prioriteto pri oskrbi z repromaterialom in surovinami. Pospešiti je potrebno tudi proizvodnjo hrane v primarni proizvodnji.
Druga proizvodnja^, proizvodnja, ki je vezana na uvožen re-promaterial in surovine, pa pri tem premalo izvaža (take je pri nas precej, predvsem na področju industrije) pa ne more računati na redno in 100 % preskrbo z repromaterialom in surovinami in se zato pričakuje, da ne bo dosegla niti lanskoletnega obsega proizvodnje.
Dodaten prirast proizvodnje bodo prinesle nove aktivirane investicije, v letu 1982 bodo namreč začele obratovati - v začetku leta investicija Izolirke, Geološkega zavoda, nato Julona, Indosa in proti koncu leta GradisaTOZD Kovinski obrati.
Iz zgoraj opisanih razlogov predvidevamo, da bodo v letu 1982 doseženi naslednji porasti globalnih kazalcev razvoja: realni družbeni proizvod	1,5 %
zaposleni	0,5 %
produktivnost	1 %
Predvidevamo, da bomo v gospodarstvu občine tudi v letu 1982 dosegli 100% pokrivanje uvoza z izvozom, vendar ob predpostavki (ki jo zagotavlja tudi republiška resolucija o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1982), da bo proizvodnja, ki izvaža bolje; oz. prioritetno oskrbljena s surovinami in repromaterialom. Na ta način bo možno povečati izvoz blaga do 6 %, uvoz pa bo moral ostati vsaj na lanskoletni ravni, saj bi z zmanjševanjem dostikrat ogrozili izvajanje izvoznih nalog (oz. moramo pri uvozu repromateriala planirati tudi potrebe nove tovarne Julona, ki v celotni SFRJ zagotavlja visok devizni prihranek zaradi nadomeščanja uvoza surovin).
Organizacije združenega dela, ki so še vedno vezane na uvožene surovine,morajo v Čim večji meri doma s sovlaganji in dohodkovnim povezovanjcmzagotovitisurovine, Programi sovlaganja in povezovanja gospodarstva, ki so omenjeni v oceni izvajanja resolucije za
leto 1981 se morajo nadaljevati,oz. usposobiti za funkcioniranje, hkrati pa naj gospodarstvo v medsebojnem sodelovanju v okviru gospodarskih zbornic in poslovnih bank pripravlja nove programe.
Največji napor za dosego ciljev usmeritve gospodarstva v izvoz bo moralo v letu 1982 narediti gradbeništvo, saj ga bo v to sililo tudi pomanjkanje investicijskih del doma. Konkretne zadolžitve posameznih OZD so obdelane po področjih gospodarstva.
Zaposlovanje bo v celotnem letu porastlo za 0,5 %. Vendar ob tem računamo na določeno prestrukturiranje zaposlenih. V OZD, ki bodo dosegle manjši obseg proizvodnje, oz. ne bodo poslovale s polnimi kapacitetami se bo število zaposlenih nekoliko znižalo, povečalo se bo v OZD, ki poslujejo s polno zasedenostjo kapacitet, oz. pospešujejo proizvodnjo za izvoz.
V	gospodarstvu — v obstoječih kapacitetah — se bo kljub tem gibanjem število zaposlenih nekoliko zmanjšalo, celoten prirast Števila zaposlenih bodo namreč realizirale OZD, ki bodo aktivirale nove investicije. Prirast 0,5 % pomeni cca 150 delavcev, to je malo v primerjavi z aktiviranjem investicij, ki ga predvidevamo, vendar so t^OZD, precej povečale zaposlovanje na račun investicij že v letu
Vse OZD in druge samoupravne organizacije in skupnosti gospodarstva in negospodarstva pa so zadolžene, da tekoče spremljajo zaposlovanje delovnih in skupnostih skupnih služb na režijskih delih in nalogah, delo na teh področjih racionalnejše organizirajo in dodatno zaposlujejo predvsem samo na neposrednih proizvodnih delih in nalogah.
OZD s področij družbenih dejavnosti ne bodo dodatno zaposlovale razen v primeru aktiviranja novih investicij (VVO Fužine, Dom starejših občanov) Samoupravne organizacije in skupnosti družbeno političnih skupnosti in organizacij ter samoupravnih interesnih skupnosti bodo takoj z načrti za leto 1982 in tekoče racionalizirale organizacijo poslovanja in dela ter, tako prispevale k zmanjševanju družbene režije.
Kljub težkim pogojem gospodarjenja so organizacije združenega dela dolžne, da s produktivnejšim delom in učinkovitejšim povezovanjem v dohodkovne, tehnološke in proizvodne verige zagotovijo, da bo produktivnost prenehala stagnirati,oz. bo dosegla optimalen porast glede konkretne možnosti v posameznih OZD.
V	letu 1982, glede na gospodarsko situacijo in glede na politiko omejevanjat rasti investicij ne planiramo začetka nobenih novih •nvesticij. Dokončale se bodo že začete investicije, po ponovni Preverbi s kriteriji investiranja se bodo, odvisno od rezultatov Preverbe, začele izvajati investicije, ki so bile sicer planirane že za leto 1981, pa so se predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in glede na zakon o omejevanju investicij prenesle v leto 1982.
Prosta sredstva za investicije, ki bodo tako v posameznih OZD °stala neizkoriščena, bo potrebno usmerjati v financiranje investicij, ki bodisi zagotavljajo proizvodnjo za izvoz ali proizvodnjo domače surovine za nadomeščanje uvoza. Glede na programe investicij, bi zahtevam izvozne orientacije,oz. programu nadomeščanja uvoženih surovin ustrezale načrtovane investicije v HP Kolinska, TOZD Tovarna hranil v Teolu.
V	delitvi dohodka bo rast osebne in splošne porabe 10% zaostajala za rastjo dohodka. V globalu bo tudi skupna poraba Zaostajala za 10% ker pa bodo sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje rastla hitreje, bodo morale vse druge oblike skupne Porabe rasti za 25 % počasneje kot dohodek.
Ob upoštevanju zgoraj omenjene predpostavke in racionalizacije zaposlovanja v družbenih dejavnostih in drugih negospodarskih dejavnostih bo rast sredstev za osebne dohodke delavcev v teh dejavnostih usklajena z rastjo sredstev za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu. Vendar bo potrebno tudi z delitvijo sredstev za osebne dohodke ustvariti pogoje za povečanje produktivnosti,
Na področju urejanja prostora bomo na osnovi izdelanih programskih izhodišč za nepozidana območja industrijskih con izdelali zazidalne načrte. Koordinacijski odbor za usklajevanje razvoja gospodarstva bo še naprej preverjal investicije po dogovorjenih kriterijih, pri čemer bo za prostorski vidik odločilna celovita izraba Prednosti posamezne proizvodne cene.
Zaključili bomo izdelavo novelacij zazidalnih načrtov za že Pozidane industrijske cone in s tem omogočili izvajanje prenove v
njih.
Izdelali bomo program nalog poslovne skupnosti za industrij-**° cono MP 3 in pričeli z njihovim izvajanjem.
1.	RAZVOJ PO PODROČJIH GOSPODARSTVA
INDUSTRIJA
Zaradi strukture industrije, kije bila dosedaj v visoki odvisnosti od uvoza surovin, pričakujemo, aa bo obseg proizvodnje obstoječih industrijskih kapacitet ostal na lanskoletni ravni. Vendar bo industrija, ki izvaža na konvertibilno tržišče, pospeševala proizvodnjo in bo zato tudi prioritetno oskrbovana s surovinami.
Organizacije združenega dela s področja industrije, ki so vezane na uvoz surovin in repromateriala, bodo svojo proizvodnjo zmanjšale, saj ne morejo računati na 100 % oskrbljenost s surovinami.
Celotno dodatno rast družbenega proizvoda bomo realizirali z aktiviranjem investicij: Izolirke, Geološkega zavoda Ljubljana TOZD Strojna oprema in vzdrževanje, Julona, Indosa in Gradisa TOZD Kovinski obrati.
Glede na značilnosti gospodarjenja v letu 1982 bo torej industrija dosegla naslednje stopnje rasti:
družbeni proizvod	3	%
zaposleni	i	%
produktivnost	2	%
Glede na izredno zmanjšano možnost uvoza surovin in repromateriala in pospeševanje izvoza pričakujemo, da bo industrija v letu 1982 dosegla vsaj 90 % pokrivanje uvoza z izvozom. V industriji večina OZD načrtuje povečanje izvoza in sicer:
—	Saturnus TOZD Avtooprema za 100 % (55 mio din)
—	KTM — Protektor TOZD Protektor za 200 % (13 mio din)
—	KTM — Protektor TOZD Al-Sulfat za 7 % (38 mio din)
—	Žima za 47 % (2 mio din)
—	Totra TOZD Izdelki iz plastičnih mas za 25 % (11 mio din)
—	Indov za 18 % (9 mio din)
—	Izolirka (9 mio din)
—	Perutnina Zalog TOZD Meso za 200 % (30 mio din)
—	Teol za 116 % (6,5 mio din)
—	Velana za 39 % (25 mio din)
Zaposlovanje v industriji se bo povečalo za 1 % vendar to v glavnem v OZD, ki bodo aktivirale nove investicije, čeprav so nekatere zaradi investicij zaposlovale že v letu 1981, ali v OZD, ki bodo povečale proizvodnjo za izvoz.
V letu 1982 bodo začele obratovati investicije:
Geološki zavod TOZD Strojna oprema in vzdrževanje: bo v začetku leta 1982 začel s poskusno proizvodnjo m konstrukcijo rudarske in gradbene opreme.
GIP Gradis TOZD Kovinski obrati: bo začel poskusno proizvodnjo v tovarni gradbene opreme in strojev avgusta 1982.
Indos:
planira,da bo proizvodnja v novih obratih stekla v drugem tromesečju. Z aktiviranje nove investicije bo izdelal skupno 2.300 viličarjev, kar je zaradi zakasnitve investicije mani kot je bilo prvotno planirano.
Julon:
bo po terminskem planu začel z redno proizvodnjo julija 1982.
Toplarna:
predvideva, da bo začetek poskusne proizvodnje na TOL 11-50 MW turboagregata oktobra 1982, začetek redne proizvodnje pa novembra 1982. Prav tako bo v letu 1982 končana rekonstrukcija vodočrpalnice, ki pomeni prilagoditev novemu objektu TOL II.
Izolirka:	*
bo v letu 1982 redno proizvajala v novem obratu bitumenskih proizvodov.
Investicije, ki so bile sicer planirane že za leto 1981 smo prestavili v leto 1982, vendar bo potrebno vse še pred začetkom izvajanja ponovno preveriti glede na kriterije investiranja:
Kartonažna tovarna Ljubljana:
bo imela do drugega tromesečja pripravljeno vso dokumentacijo, tako da bo takrat podpisala pogodbe z izvajalci del za 1. fazo.
IMP TOZD Klima:
bo v letu 1982 pripravila vso dokumentacijo za planirano gradnjo v coni MP 3. Gradnja tovarne prezračevalnih in klimatskih naprav bo potekala v dveh fazah. Graditi naj bi začeli 1983. leta.
Elektrotehna-Delta bo v coni MP 3 (na bivši lokaciji Plutala) zgradila v okviru nove organizacije (Gorenje, Iskra, Elektrotehna) tovarno računalnikov.
HP Kolinska TOZD Tovarna hranil: bo v prvem tromesečju pridobila gradbeno dovoljenje za izgradnjo obrata za predelavo mesa. Začetek gradnje predvideva spomladi 1982. leta. Investicijski program predvideva 50% izvoz celotne proizvodnje v novih obratih.
Žito TOZD Pekarne:
bo v prvem tromesečju 1982 pridobila gradbeno dovoljenje. Graditi bomo začeli spomladi 1982, vendar bo, z ozirom na to, da Ljubljanska banka ne bo zagotovila sredstev, ampak samo garancijo, upočasnjena in zaključenašele 1983. leta. V letu 1982 bo pa končan gradbeni del skladišč in hladilnice.
Teol:
bo v letu 1982 pripravljal investicijski program v dveh variantah, frva varianta ostane nespremenjena glede na program iz leta 1982 (predvideva uvoz opreme iz Madžarske) druga varianta pa bo slonela na nabavi domače opreme, to pa pomeni trikratno podražitev nabave opreme. Investicija pomeni nadomeščanje uvoza surovin za drugo kemično industrijo.
Papirnica Vevče TOZD Tehnični papir: v letu 1982 načrtuje začetek I. faze rekonstrukcije HE Fužine v predračunski vrednosti 97 mio din. Investicija bo dokončana do leta 1985. V letu 1982 načrtuje tudi začetek izgradnje obratov za kalcijev karbonat v predračunski vrednosti 30 mio din, investicija bo dokončana do 1983. leta.
Koto TOZD Ko prod:
predvideva začetek rekonstrukcije tovarne beljakovinskih koncentratov v skupni predračunski vrednosti 322 mio din. Investicija bo pri Razvojno-gospodarski skupnosti preverjena glede na kriterije investiranja in vpliv tehnologije in okolje.
Vprašanje prostora za nadaljnji razvoj Velane bomo reševali v okviru prostorskih možnosti sosednjih OZD (HP Kolinska) skupno z Razvojno-gospodarsko skupnostjo.
Žima:
bo na obstoječi lokaciji investirala v minimalni program razvoja (pralnico ščetin, jedilnico, skladišče) in omogočila normalne pogoje dela, ker je dolgoročni razvoj delovne organizacije možen samo na drugi lokaciji. •
Agrotehnika -Gruda TOZD Indov: se bo na lokaciji ob Poljanski cesti lahko razvijala samo v okviru že obstoječih gradbenih objektov. Poseg v prostor ni možen zaradi neskladnosti namena cone z dejavnostjo Indova.
Delovna organizacija KTM-Protektor ni predložila planov razvoja vseh treh TOZD, ki bi na podlagi strokovnih osnov predvideli dolgoročno usmeritev razvoja posameznih dejavnosti z ekonomskega vidika in vidika varovanja okolja, kar bi usmerilo tudi rešitve v prostoru. KTM mora na obstoječi lokaciji utrditi program, primeren namembnosti cone in ga uravnati na možnost povezovanja z ostalimi OZD v coni MP 1/2. Do potrditve dolgoročne smeri razvoja ni mogoče izvajati parcialnih investicij, ki ne prispevajo ekonomskega ekvivalenta k razvoju delovne organizacije kot celote. Komisija za preučitev razvojnega programa delovne organizacije ocenjuje, da sedanje stanje v KTM-Protektor vsem trem bistveno različnim dejavnostim ne nudi možnosti za vključevanje v dejavnosti, ki bi vsaki od teh nudile možnosti vključitve v razvojne programe in tako omogočile tudi razvoj teh dejavnosti, ki do sedaj stagnirajo.
Organizacije združenega dela s področja industrije planirajo nabave osnovnih sredstev, vendar so v primeru, da so potrebna bančna sredstva vse te investicije vprašljive, čeprav so po predračunski vrednosti manjše kot 10 mio din. Investicije planirajo: Tiskarna Jože Moškrič, Žima, Mineral (tudi na lokacijah v drugih občinah).
GRADBENIŠTVO
Stabilizacijski ukrepi, zlasti omejevanje investicij, bodo imeli pomemben vpliv na to dejavnost v prihodnjem obdobju. Tako kot letos tudi v prihodnjem letu ne pričakujemo povečanja družbenega produkta. Polno zasedenost kapacitet v letu 1982 planirajo: GIP Gradis TOZD Ljubljana okolica, SCT TOZD Železokrivska dejavnost, SCT TOZD Tesarska dejavnost, medtem ko načrtuje GIP Gradis TOZD Strojno-prometni obrati 50 - 70% izkoriščenost kapacitet. SCT-TOZD Elektroobnova in SCT TOZD Mehanizacija še nimata pridobljenih del za zasedbo kapacitet, prvi imajo zasedenih 30 % in drugi 20% vseh kapacitet. V letu 1981 seje število zaposlenih zmanjšalo in tudi v letu 1982 se bo po oceni zaposlovanje zmanjšalo za 1 %.
Obstaja objektivna nujnost, da se v prihodnosti OZD 'v gradbeništvu povezujejo z OZD 1 drugih področij. Ker je ena od nalog stabilizacije čim večja usmeritev v izvozje nujen organiziran nastop pri gradnji in v izpostavitvi celovite tehnologije tako na domačem kot na tujem tržišču. Zato bi bila ena izmed nalog raziskovalne enote, tarmirane v okviru Gradisa DSSS, preko razvojnih programov in konkretnih raziskovalnih nalog, povezati grabeništvo in druge dejavnosti za skupno nastopanje na domačih in tujih deloviščih.
V tujini bo GIP Gradis TOZD Ljubljana okolica opravil 30 % vseh del, SCT TOZD Železokrivska dejavnost in SCT TOZD Tesarska dejavnost 25 % vseh del, SCT TOZD Mehanizacija 10% vseh del in GIP Gradis TOZD Strojno prometni obrati nekaj več kot 10 % vseh del.
Da bi gradbene OZD čimbolj organizirano nastopale na trgu in da bi se razvoj vsakega TOZD* kv okviru razvojnega programa DO, SOZD. 'ali drugih oblik povezovanja gradbeništva in ostalih dejavnosti čim bolje načrtoval, je nujna trdnejša povezava gradbeništva znotraj že obstoječih organizacijskih oblik med samimi TOZD- . OZD, ki pripravljajo integracije so dolžne pripraviti skupne programe razvoja. Ta dolžnost je opredeljena v dogovoru o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985. Skupni programi razvoja morajo zaradi gospodarske situacije vključevati tudi področje, zunanjetrgovinske menjave.
Na področju investicij ima SGP Pionir Novo mesto TOZD Gradbeni sektor Ljubljana planirano investicijo v odkup zemljišča za centralne obrate in skladišče v predračunski vrednosti 4,5 mio din. Za realizacijo investicije mora TOZD predložiti program razvoja Koordinacijskemu odboru za usklajevanje razvoja gospodarstva v industrijskih conah občine, kjer bo ustrezna lokacija preverje-
SCT TOZD Elektroobnova ima v planu investicijo v gradnjo in opremo proizvodne hale s skladiščem. Tehnično dokumentacijo naj bi dobili do konca leta 1981, medtem ko naj bi bila investicija predvidoma končana leta 1983. Investicija je planirana na lokaciji ob Kavčičevi cesti v PM 1/1.
GIP Gradis TOZD Strojno-prometni obrati ima v planu nabavo mehanizacije. Nabava se bo financirala v glavnem iz lastnih in le delno iz združenih sredstev.
PROMET
Prometna dejavnost v letu 1982 mora doseči ugodnejše poslovne rezultate kot v letu 1981. Predvideno 1 %-no rast zaposlenih bo promet dosegel z zaposlovanjem, ki ga zahteva aktiviranje novih investicij v ZG ŽTO TOZD Kontejnerski terminal in BTC TOZD Javna skladišča. Glede na zmanjševanje uvoza in načrtovano pospešeno aktivnost organizacij združenega dela na področju izvoza, načrtujemo, da bo promet tudi v letu 1982 ustvaril pozitivni saldo med uvozom in izvozom.
Pri izvajanju načrtovanih investicij bodo morali nosilci razvoja pospešiti dokončno izgradnjo investicij, realizacija novih investicij pa je glede na zakon o omejevanju investicijskih vlaganj vprašljiva: ŽG ŽTO TOZD Kontejnerski terminal
-	po programu bo TOZD v letu 1982 zaključil z gradnjo II. faze ZG terminala
—	TOZD planira tudi investicije v zamenjavo obstoječih zmogljivosti, investicije v integralni transport ter opremo mehanične delavnice in delavnice za popravilo kontejnerjev v skupni pred-
_ računski vrednosti 100 mio din.
ŽG ŽTO TOZD Za promet Zalog
v sklopu del na rekonstrukciji ranžirne postaje načrtuje TOZD nadstrešnico na tirih D—1, D-2. Predračunska vrednost investicije je 2,9 mio din in se bo financirala v celoti z združenimi sredstvi. Investicija bo zaključena v letu 1982.
BTC TOZD Javna skladišča
-	začetek gradnje skladišča v coni MP-2 s’7.500 m2 skladiščne površine je odvisen od pridobitve bančnih sredstev. Predračunska vrednost celotne, investicije 150 mio din (40 % lastna sredstva, 30 % združena in 30 % krediti)
—	v letu 1982 bodo nadaljevali tudi z odkupi zemljišč in komunalne opreme cone MP-3.
Odkupi in komunalna oprema v predračunski vrednosti 43,5 mio din se bodo v celoti financirali iz lastnih in združenih sredstev.
Organizacije združenega dela prometne dejavnosti načrtujejo tudi investicije v zamenjavo opreme in voznega parka v predračunski vrednosti 13,7 mio din vendar je vprašljivo v koliki meri bodo realizirane zaradi omejitev v kreditiranju.
Investicije pttdejavnosti bodo vključene naknadno. Podjetje za ptt promet ima plan za leto 1982 šele v fazi izdelave.
OBRT
Da bi obrt dosegla načrtovano stopnjo rasti za to srednjeročno obdobje, bi se obrtna dejavnost morala razvijati, s pospešeno stopnjo rasti razvoja, vendar zaradi predvidenih težkih pogojev gospodarjenja ter obstoječega stanja v obrtni dejavnosti,ne načrtujemo večjega porasta družbenega proizvoda in zaposlovanja.
V	družbenem sektorju obrti načrtujeta investicijska vlaganja le dve organizaciji združenega dela, vendar je njihova realizacija zaradi restrikcijskih ukrepov na področju investicijskih vlaganj vprašljiva:
Poituz
načrtuje rekonstrukcijo obrata v predračunski vrednosti 29,5 mio din (viri financiranja : 10% lastna sredstva, 27 % združena sredstva, 63 % krediti). Z gradnjo bodo pričeli, ko bodo zagotovljena bančna sredstva. Rekonstrukcija obrata bo končana leta 1984.
DO „W“ Ljubljana TOZD Servo
Načrtuje izgradnjo servisnih delavnic, predračunska vrednost je 68,3 mio din in adaptacijo karoserijske delavnice v predračunski vrednosti 51,5 mio dinJ)okumentacija za načrtovane investicije se sicer pridobiva, ker pa TOZD nima še zagotovljenih niti lastnih in združenih sredstev je realizacija v letu 1982 vprašljiva.
Prostorsko področje:
V	kolikor v razlastitvenem postopku ne bo prišlo do pritožb bo za obrtno servisno cono MM 4 v letu 1982 pridobljeno zemljišče za 18 lokacij za družbeni in zasebni sektor. Pri dodeljevanju lokacij investitorjem se bo glede na namembnost cone in potrebe občine dajala prednost:
-	proizvodni obrti, ki nadomešča uvoz in dopolnjuje industrijo in gradbeništvo
-	deficitarnim strokam in sicer uslugam avtomehanične dejavnosti, uslugam za vzdrževanje in popravljanje gospodarskih strojev in drugih aparatov in osebnim storitvam.
V	gradnji bosta primarni center v Stepanjskem naselju in poslovni objekt v Novih Jaršah. Center v Stepanjskem naselju bo Imos gradil za trg. Predvidene so naslednje dejavnosti: frizerstvo, kro-jaštvo, kemično čiščenje, slaščičarstvo. Poslovni objekt v Novih Jaršah pa bo za trg gradil Gradis. Predvideni so: ženski in moški frizerski salon, prostori za KS, trgovina, itd. Izgradnja je odvisna od zagotovitve finančnih sredstev bodočih kupcev lokalov in bančnih sredstev.
Za poslovne prostore deficitarne storitvene dejavnosti v družbeni lasti bomo v sodelovanju s Samoupravno stanovanjsko skopostjo in KS preverjali uporabo in po potrebi uvedli spremembo namembnosti.
Preko Gospodarske zbornice se bo v sodelovanju z obrtno zadrugo in obrtnim združenjem proučila možnost vključevanja obrtne dejavnosti, družbene in zasebne v mednarodno delitev dela.
gostinstvo
V	letu 1982 tudi v gostinski dejavnosti ne načrtujemo večjega Porasta družbenega proizvoda in zaposlenih. Osnovna naloga gostinstva je povezovanje na ravni občine in širšem prostoru ter s tem zagotoviti realizacijo investicij in razvoj te dejavnosti.
Gostinsko podjetje Moste bo v Stepanjskem naselju začel z gradnjo prehrambenega centra s prenočitvenim delom. Pri sofinanciranju bo glede na deficitarnost gostinske dejavnosti v občini sodelovala tudi Razvojno-gospodarska skupnost.
V	letu 1982 bo za gostinski objekt ob sotočju Grubarjevega Prekopa in Ljubljanice pridobljeno zemljišče in objavljen natečaj za pridobitev investitorja.
TRGOVINA
Iz srednjeročnega programa bodo v letu 1982 realizirani naslednji objekti:
Antona center v Novih Jaršah:
Začetek obratovanja je v zadnji četrtini leta. Investitor je *frriona Mercur TOZD Maloprodaja.
Sekundarni center v Fužinah
Začtek obratovanja je v mesecu decembru.
Samopostrežna trgovina v Hrušici
Trgovina bo začela obratovati v juliju mesecu. Investitor je
Mercator Rožnik TOZD Golovec.	,
s pekarsko-slaščičarskim in konditorskimi
■ -iguvinu uv giauii Gradis za trg in je del poslovnega objekta, v Iverem so še prostori za KS, za frizerstvo, itd., zato je z vidika Pridobitve sredstev za gradnjo poslovnega objekta vprašljiva. Kupec ^Sovine je Žito TOZD Maloprodaja.
Trgovina v Dolskem
Za trgovino bo narejena gradbeno-tehnična ter ekonomska pre-,®rba možnosti adaptacije prostorov stare OŠ Dolsko. V kolikor °°do možnosti adaptacije realne bo izvršena v prvi polovici leta.
?Pccializirana trgovina ^dki v Novih Jaršah
Kurivoprodaja
Prva faza prodajnega centra bo zaključena v mesecu maju. Jugotekstil ONA—ON
Za gradnjo proizvodno-skladiščnega objekta ONA-ON se bo v letu 1982, v kolikor bo znana lokacija, pripravila ustrezna dokumentacija.
Emona TOZD Prehrana
TOZD načrtuje v začetku leta 1982 razširitev hladilnice, trimo halo in prestavitev 50 t tehtnice v predračunski vrednosti 34,5 mio din. Investicije bodo financirali iz lastnih sredstev (73 %) in združenih sredstev (27 %). Vse investicije bodo zaključene v letu 1982.
FINANČNE IN DRUGE POSLOVNE STORITVE
Tudi OZD na področju finančnih in drugih poslovnih storitev se vključujejo v stabilizacijska prizadevanja. Tako ocenjujejo, da se bo uvoz v prihodnjem obdobju zmanjšal za 1 %, vendar pa ne načrtujejo bistvenega povečanja izvoza.
OZD- lEmona Inženiring, Intertrade TOZD Obdelava podatkov in Mercator Slovenija sadje TOZD Hladilnica Zalog se vključujejo v stabilizacijska gibanja. Emona Inženiring planira zmanjšanje uvoza za 48 % glede na predhodnje leto, Intetrade TOZD Obdelava podatkov načrtuje zmanjševanje uvoza za 22 %, podobno tudi TOZD Hladilnica Zalog pričakuje zmanjševanje uvoza za 36 %. Emona Inženiring hkrati načrtuje 22 % povečanje izvoza.
OZD na področju finančnih in drugih poslovnih storitev ne pričakujejo bistvenega povečanja proizvodnje, zato tudi družbeni produkt ne bo porasel več kot v gospodarstvu v povprečju. Zaposlovanje bo ostalo na lanskoletni ravni.
V	naslednjem letu ne načrtujejo večjih investicij. Emona DO Elektronski center ima planirano investicijo v račuAalniŠko in mikrofilmsko opremo. Pri nabavi mikrofimske opreme se pojavijo težave zaradi restrikcij pri uvozu. Investicijo financirajo iz lastnih in združenih sredstev.
Ljubljanska banka bo lahko nadaljevala z dokončanjem gradnje računalniškega centra ob Šmartinski cesti v PM 2/8, ko bo dobila o tem pozitivno mnenje Republiške komisije za investicije. V letu 1982 naj bi bila prva faza tega objekta dokončana.
KMETIJSTVO IN GOZDARSTVO
Kmetijstvo
Osnovna naloga kmetijstva v letu 1982 je pridelati več hrane za preskrbo prebivalstva. Zaradi tega mora biti obdelana vsa razpoložljiva kmetijska zemlja na območju občine.
Glavna usmeritev primarne kmetijske proizvodnje v občini je živinoreja. V živinoreji se bo stalež živine povečal za 4 %. To povečanje bo možno doseči ob večjem privezovanju telet iz domače reje ter nabavo plemenske živine in telet za pitanje izven območja občine ob ustreznem povečanju pridelka knne. Odkup živine za meso se bo povečal za 5 %, odkup mleka pa za 3 %.
V	rastlinski proizvodnji se bo proizvodnja povečala za 3 %. Ob tem se bo poraba umetnih gnojil povečala za 12 % in nabava kvalitetnih semen za 6 %. Glede kultur je glavna usmeritev pridelovanje krme, krušnih žit, krompirja in zelenjave. Glede na čimvečjo samooskrbo s kruhom v SRS je pšenica dobila pomembno mesto v družbenem planu in s tem v poljedelskem kolobarju. V hribih so pomembne poleg navedenega tudi vrtne jagode in češnje.
TZO Dobrunje je zadolžena za organizacijo kmetijske proizvodnje v zasebnem sektorju in na družbenih zemljiščih s katerimi upravlja. TZO Dobrunje bo kmetom dobavljala reprodukcijski material, preko pospeševalne službe, dajala strokovna navodila, izvajala odkup živine, odkup mleka, uvajanje nove tehnologije, večanja hektarskih pridelkov, ter vseh ostalih kmetijskih pridelkov. Hranilno kreditna služba kmetijske zadruge bo kreditirala investicije pri kmetih - kooperantih. Molzna kontrola bo izvajala A in Z kontrolo proizvodnosti krav.
Planiran odkup TZO za leto 1982:
760 glav govedi 20 kom konj 380 prašičev
1.400.000	1 mleka 710 ton kislega zelja in repe 40 ton pšenice
500 ton ostale zelenjave in krompirja 50 ton gozdnih sadežev
Nabavljeno bo:
20 plemenskih kobil
2 merjasca 10 plemenskih svinj
TZO Dobrunje bo v letu 1982 imela naslednje lastne investicije:
-	adaptacija skladišča v Besnici
-	notranja ureditev skladišča v Dobrunjah
-	oprema odkupnih mest v Dobrunjah, Besnici in Dolskem. Na odkupnih mestih bodo postavljene mostne tehtnice, ograja in nadstrešek.
-	TZO bo nosilec adaptacije vodnih mlinov, žag, v lasti kooperantov
-	TZO Dobrunje bo organizirala sodelovanje na področnem in republiškem tekmovanju traktoristov
-	organizirani bosta 2 strokovni ekskurziji za kmete, kmečke žene in kmečko mladino
-	s sodelovanjem kmetijskega zavoda Ljubljana bo izdelan ureditveni načrt za višinske kmetije.
Skupnost za pospeševanje kmetijstva bo s svojimi sredstvi regresirala tržno proizvodnjo in investicije pri kmetih kooperantih. Na novo bo izgrajenih 12 hlevov s 216 stojišči, adaptiranih 6 hlevov z 90 stojišči, izgrajeno 15 silosov po 70m3. Nabavljeno bo 200 telet z?, pitanje in 50 plemenskih telic. Organizirano bo 15 tečajev iz živinoreje, kmetijske mehanizacije, veterine, zelenjadarstva in tečaj za traktorske izpite. Organizirani bodo poiskusi v poljedeljstvu, zelenjadarstvu in sadjarstvu. Nabavljene bodo brezvirusne sadike vrtnih jagod. Skupnost bo poleg tega regresirala pospeševalno službo, obrestno mero za investicijske kredite, nabavo umetnih gnojil za hribovito območje in nabavo semen.
Agroemona, posestvo Zadobrova bo na 250 ha površin predelalo krmo za 450 plemenskih telic. Poleg tega so zasejali 83 ha s pšenico. Planiran pridelek pšenice 33 q na ha.
Perutnina TOZD Reja bo povečala proizvodnjo za 6,8 %. Izvoz bo povečala za 38 %.
Veterina
Veterinarska postaja Posavje bo na območju občine zatirala živalske kužne bolezni. Veterinarska služba si bo prizadevala, da bodo proizvedena živila živalskega izvora tako v družbenem kot v zasebnem sektorju zdravstveno neoporečna. Prav tako bo skrbela, da bo promet z živalmi potekal v skladu s predpisi. Služba za reprodukcijo živali bo prek umetnega osemenjevanja in zdravstvenega nadzora skrbela za čimvečjo proizvodnost krav.
Z organiziranim cepljenjem psov in pokončevanjem necepljenih klateških psov bo zatirala pasjo steklino. Z organiziranim odstranjevanjem poginulih živali se bo sanitarno-higienska služba vključevala v varstvo okolja.
Veterinarska služba bo sodelovala pri predavanjih in tečajih za kmetijske proizvajalce.
Kmečki turizem
TZO ima v planu porabe sredstev za ureditev 3 višinskih kmetij na Lipoglavu in Tujem grmu. Na Lipoglavu je predviden 1 stacionarni in 1 izletniškima Tujem grmu stacionarni. Vrednost investicije je 4.000.000.- din.
Kmetijska zemiji&a skupnost
Kmetijska zemljiška skupnost občine Ljubljana Moste-Polje usmerja kmetijsko zemljiško politiko v občini. Glavna dejavnost je usmerjena v urejanje kmetijskih zemljišč. Z melioracijskimi ukrepi izboljšuje kmetijska zemljišča, jih pripravlja za večjo in boljšo proizvodnjo ter tako vpliva na pospeševanje kmetijske proizvodnje. Kmetijska zemljiška skupnost upravlja s skladom kmetijskih zemljišč v občini. Usmerja promet s kmetijskimi zemljišči. Sodeluje pri izvajanju prostorsko ureditvenih operacij in pri drugih posegih v kmetijska zemljišča, ki imajo namen urejati rabo kmetijskih zemljišč. Izvaja naloge in izvršuje sklepe za katere je zadolžena po zakonu o kmetijskih zemljiščih.
V letu 1982 bo kmetijska zemljiška skupnost pri svojem delu izhajala iz naslednjih smernic:
1.	Nadaljevali bomo z melioracijskimi deli ob potoku Breška in Dobrunjščica po projektu ,.Melioracije Dobrunjščice“ in bomo dela predvidoma tudi dokončali. S temi melioracijskimi posegi se bo izboljšalo 175 ha kmetijskih zemljišč v Podlipoglavu in v Podmolniku.
2.	S hidro in agromelioracijskimi posegi se bodo uredile travniške površine v KS Kašelj in Žadvor (KO Kašelj in KO Sostro) in del površin v „Sigah“ na cca 40 - 50 ha.
3.	Nadaljevalo se bo z melioracijo v KS Dolsko pod vasjo Petelinje na cca 60 ha njiv in travnikov.
Izvajali bomo male melioracije pod strokovnim vodstvom po predlogih krajevnih skupnosti.
5.	Za lažje obdelovanje in večje pridelke in z uporabo sodobne mehanizacije bomo še tudi urejali dostope na kmetijska zemljišča v hribovitih območjih.
6.	Dokončali bomo usmeritveni načrt za perspektivno povečano kmetijsko proizvodnjo v hribovitem območju.
7.	Sodelovali bomo pri izdelavi agrokarte.
8.	Dokončno bomo prenesli sklad kmetijskih zemljišč od skupščine občine in z njim smotrno gospodarili.
9.	Načrtno bomo odkupovali v prodajo ponudena kmetijska zemljišča predvsem v perspektivno kmetijskem območju.
10.	Po zakonu o preživninskem varstvu bomo sodelovali pri zagotavljanju sredstev.
11.	Sodelovali bomo s kmetijskimi organizacijami združenega dela pri združevanju zemlje.
Sredstva, ki se združujejo pri Kmetijski zemljiški skupnosti po zakonu o kmetijskih zemljiščih, se bodo v letu 1982 razporedila za realizacijo nalog, ki so predvidene v smernicah.
V letu 1982 predvidevamo ca. 6,000.000,00 din prihodkov. Prispevek Zvezi vodnih skupnosti Slovenije in po 17. členu zakona o kmetijskih zemljiščih in Zvezi kmetijskih zemljiščih skupnosti din 1,500.000,00. Za agro-, hidromelioracijska dela, nakup zemljišč in druge naloge ter ostale potrebe skupaj din 4,500.000,00 din.
Gozdarstvo
Z vsemi proizvodnimi gozdovi na območju občine upravlja GG Ljubljana. Zaradi povečanja potreb industrije za tehnični les in drv za potrošnike se bo povečala sečnja lesa na skupno 12.388 m3 leta ob 7 % povečanju nasprotiletu 1981. Gozdno gojitvena dela bodo izvajali na 50 ha. Čiščenje gošče bo izvedeno na 130 ha.
2.	PROSTORSKO PLANIRANJE IN URBANISTIČNO NAČRTOVANJE
V	prvem tromesečju 1982. leta bo stekla javna razprava o osnutku novega urbanističnega načrta Ljubljane ..Ljubljana 2000“, v kateri bomo sodelovali.
Sodelovali bomo tudi v postopku sprejemanja prečiščenega besedila „Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju Generalnega plana urbanističnega razvoja mesta Ljubljane11 ter pri izdelavi karte pravnega stanja urbanistične dokumentacije.
POVRŠINE ZA STANOVANJSKO GRADNJO
V	skladu s temeljnimi usmeritvami razvoja občine v srednjeročnem obdobju 1981-1985 na področju stanovanjske izgradnje, bomo v letu 1982 nadaljevali že začete naloge pri izdelave urbanistične dokumentacije in sicer za območja;
- kjer je bilo potrebno ažurirati stanje urbanistične dokumenta-
kjer bomo izvajali organizirano individualno stanovanjsko gradnjo (MS 106, 106/1 - Sp. in Zg. Kašelj, MS 108, 108/1 -Sostro MS 116, 116/1 — Zadvor, MS 110/1 Bizovik)
- s katerimi bomo zagotovili kontinuiteto družbeno usmerjene blokovne stanovanjske gradnje (MS 13 — Hrušica-Fužine).
Tudi v letu 1982 bo za izvajanje sprejetih nalog skrbelo in koordiniralo delo novoustanovljeno operativno vodstvo.
MS 1 — Moste
V drugem četrtletju bodo izdelana lokacijska izhodišča za poslovni objekt ob Zaloški in Rozmanovi cesti na podlagi usklajenega in sprejetega programa. Program bo usklajen s strokovno presojo deficitarnih dejavnosti v tem stanovanjskem območju, ki jp bo izdelal LUZ in s predlogom programa dejavnosti, ki ga bodo pripravili KS Moste, KS Selo in Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj občine. Po potrditvi lokacijskih izhodišč bo naročena izdelava lokacijske dokumentacije.
MS 8/3 - Zg. Kašelj
Novelacija zazidalnega načrta bo izdelana v drugem tromesečju leta 1982 in predložena v obravnavo SOB v četrtem tromesečju.
MS 13 — Hrušica-Fužine
Programska izhodišča zazidalnega načrta bodo v prvem tromesečju predložena v potrditev IS, po predhodnem usklajevanju s SIS> in KS ter obravnavi na DSU. Nato bo izveden tudi javni
natečaj za najboljšo arhitektonsko rešitev in izdelan tehnični del zazidalnega načrta.
Ta bo javno razgrnjen v zadnjem tromesečju leta 1982.
MP 1/1-Moste
Predvideva se potrditev tehničnega dela noveliranega zazidalnega načrta v drugi polovici leta 1982.
MS 106, 106/1 Sp. Kašelj
Po uskladitvi pripomb z javne razgrnitve bo osnutek zazidalnega načrta predložen SOB v obravnavo v drugem tromesečju.
MS 108, 108/1 - Sostro MS 116, 116/1 -Zadvor MS 110, 110/1 - Bizovik
Programska izhodišča zazidalnega načrta bodo posredovana v obravnavo IS v prvem tromesečju leta 1982.
Po potrditvi programskih izhodišč in izbiri tipskega projekta se bo pristopilo k izdelavi tehničnega dela zazidalnega načrta, kateri pa bo javno razgrnjen v zadnjem tromesečju leta 1982.
Realizacija programa stanovanjskih sosesk je odvisna od zagotavljanja sredstev s strani samoupravne stanovanjske skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje.
Lokacije kioskov
Po izdelavi študije »Urbanistična obdelava postavitve kioskov na območju občine Ljubljana Moste-Polje“ bomo v krajevnih skupnostih organizirali javne razprave ter dokument verificirali na skupščini občine.
POVRŠINE ZA PROIZVODNE IN SERVISNE DEJAVNOSTI MM 1 — Moste
Zazidalni otoki MM 1, MM 2 in MP 1/1, ki so nanizani ob Smartinski cesti, so namenjeni izključno čistim mestnim službam in servisom, predvsem pa skupnim službam proizvodnih dejavnosti v bližini, kot so poslovni objekti, trgovine in podobno, kar sodi ob vse pomembnejšo komunikacijo — mestno vpadnico.
Sedanja izraba cone MM 1 ni primerna. TOZD Ceprom v DO Viator SOZD Sap-Viator načrtuje preusmeritev v TOZD za lokalni promet kar pomeni, da bodo sedanje delavnice na Savski cesti 2 dogradili in opremili izključno za vzdrževanje in nego lahkih dostavnih vozil za potrebe mesta Ljubljane. Avtocommerce po združitvi z Volanom načrtuje na zemljišču Volana gradnjo avtomobilskega servisa s trgovino za nadomestne dele.
Zaradi navedene problematike je za območje MM 1 potrebna izdelava zazidalnega načrta, v katerem bodo preverjeni načrtovani programi tako z vidika opredeljene namembnosti cone kot z vidika izrabe zemljišča.
V kolikor bodo s strani OZD s tega območja predloženi ustrezni razvojni programi, ki jih bo potrdila RGS oz. njen koordinacijski odbor, bomo pristopili k izdelavi programskega dela zazidalnega načrta.
MP 1/2 - Moste
Potrditve programskega in tehničnega dela noveliranega zazidalnega načrta ni mogoče časovno opredeliti, dokler ne bo RGS sprejela razvojni program KTM.
V kolikor bo razvojni program potrjen v letu 1982, bomo pristopili k dokončanju izdelave programskega dela zazidalnega načrta.
MP 2 — Moste
' Načrtujemo, da bomo v letu 1982 potrdili novelacijo programskega dela in tehničnega dela zazidalnega načrta.
MP 3 — Moste
Pričela se bo izdelava dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove za skladiščni objekt z discont trgovinami BTC v kareju MP 3/3 in MP 3/6.
MP 4 — Zalog
Izdelan in potrjen bo tehnični del zazidalnega načrta s točno določeno namembnostjo kareja, vendar za še neznane investitorje, ki jih na nivoju občine in mesta po sklepu IS izbira Komite za družbeno planiranje in družbcno-ekonomski razvoj ter za katere bo v bodoče potrebno izdelati dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove,
MP 6, 6/1 - Zalog
Izdelan in potrjen bo programski del ter se bo pristopilo k izdelavi tehničnega dela zazidalnega načrta s točno določeno namembnostjo kareja, vendar za še neznane investitorje, ki jih po sklepu IS zbira Komite za družbeno planiranje in družbeno ekonomski razvoj ter za katere bo v bodoče potrebno izdelati dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove.
V kolikor bo KO-TO TOZD Koprod imel potrjen razvojni program bo vključen v izdelavo zazidalnega načrta za zazidalna
POVRŠINE ZA INŠTITUTE, ZDRAVSTVO, ŠOLSTVO MI 2 — Hrušica—Fužine
V	teku so pripravljalna dela za izdelavo programskega dela zazidalnega načrta.
V	kolikor bodo razgovori z investitorji o zagotovitvi finančnih sredstev uspešno zaključeni, bo programski del zazidalnega načrta dokončan v letu 1982,
Na podlagi preverb razvojnih programov OZD s tega območja (HP Kolinska, Gradis TOZD Prometni obrati, SOZD Integral DO Sap-Viator TOZD Servo), se bo pristopilo k izdelavi dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove, ki pa mora biti izdelana za celotno problematično območje in ne le za posameznega koristnika tega prostora.
ŠPORTNO - REKREACIJSKE POVRŠINE MŠP 4 — Hrušica - Fužine
Po programu SIS TKS je v letu 1982 načrtovan začetek izdelave zazidalnega načrta za območje MŠP 4, na katerega gravitirajo prebivalci štepanjskega naselja ter bodo po izgradnji brvi gravitirali tudi prebivalci Fužin.
MM 4 - Studenec
Izdelan in potrjen je zazidalni načrt oz. sprememba dela zazidalnega načrta. V teku je razlastitveni postopek za celotno območje, razen za predel zaščitnih kmetij in kompleksa vojašnice
Za preselitev zaščitenih kmetij bomo skladno z realizacijo zazidalnega otoka MM 4 pridobivali nadomestna zemljišča. Kompleks vojašnice Fužine bo reševan skupaj s predstavniki ZSMO in na
nivoju mesta.
Ža posamezne investitorje, katerih programe bo predhodno po-trdil KO RGS, bomo izdelovali dokumentacije za realizacijo zazidalne zasnove kot osnovo za lokacijsko dokumentacijo.
MM 8 - Zadvor
Po planu je bilo predvideno izvzetje iz ..Odloka o določitvi območij, za katere se izdelajo zazidalni načrti11, ker je bil v otoku MM 8 Zadvor le en že obstoječi investitor.
Glede na to, da je sprememba citiranega odloka časovno ravno toliko odmaknjena, kot izdelava zazidalnega načrta, je bilo dogovorjeno z investitorjem, da se izdela programski in tehnični del zazidalnega načrta.
Izdelan in potijen zazidalni načrt je tudi osnova za potrebno Pridobitev dela zemljišča,oz. razlastitev. V kolikor investitor predloži v potrditev svoj razvojni program KO RGS, se bo v letu 1982 naročila izdelava programskega dela zazidalnega načrta.
NARAVOVARSTVENE, KRAJINSKE IN SPOMINSKE POVRŠINE
V letu 1982 bomo pristopili k izdelavi dokumentacije za zaščito krajinskega parka Besnica.
VARSTVO OKOLJA
Za zavarovanje in izboljšanje človekovega okolja se v letu 1982 predvidevajo naslednje naloge:
-	dokončanje naloge »Registracija in zaščita lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje11 in predlog odloka o zaščiti vodnih virov (nosilec naloge: LUZ) /
-	postopna izdelava sanacijskih programov lokalnih krajevnih vodovodov na podlagi izdelane naloge »Registracija in zaščita lokalnih vodnih virov na območju občine Ljubljana Moste-Polje; (nosilec naloge: SKIS občine Ljubljana Moste-Polje)
-	preprečevanje nedovoljene gradnje stanovanjskih in ostalih objektov ter barak (nosilec naloge: UIS Ljubljana)
Uporabniki mineralnih surovin (gramoz) SGP Pionir, GIF
Obnova in GIP Gradis morajo v skladu z družbenim planom občine za obdobje 1981-1985 izdelati sanacijske programe obstoječih gramoznic. GIP Gradis ima pamoznico v Obrijah in sprotno izvaja sanacijske ukrepe v skladu zlokacijsko in gradbeno dokumentacijo. Gramoznica v Obrijah bo predvidoma prenehala obratovati leta 1985 in takrat bo izvedena končna predpisana sanacija.
GIP Obnova ima gramoznico ob Litijski cesti, za katero še ne bo izdelala sanacijskega programa, ker bo v to gramoznico preselila za dobo 10 let tesarski obrat, katerega mora odstraniti iz dosedanje lokacije ob Pesarski ulici. GIP Obnova v ta namen pridobiva ustrezno lokacijsko in gradbeno dokumentacijo.
SGP Pionir ima svojo gramoznico ob Litijski cesti in še nima izdelanega sanacijskega programa. Zato bo upravni organ občine zahteval od te delovne organizacije, da v skladu z družbenim planom občine za obdobje 1981—1985 pristopi k realizaciji te naloge.
Na območju krajevnih skupnosti Bizovik in Hrušica-Fužine bo še manjša gramoznica CP Ljubljana in opuščeni gramoznici SCT in Megrad. Te gramoznice so v urbanističnem otoku MI 2 in se bodo reševale v okviru zazidalnega načrta.
Sanacija divjih odlagališč
V	letu 1982 bomo sprotno odstranjevali pojave divjih odlagališč, odstranili, oziroma na drugi način pa bomo sanirali že obstoječa manjša divja odlagališča v KS Lipoglav, Besnica in Klopce (nosilec naloge: SKIS občine).
V	letu 1980 se je na pobudo KS Zalog pričelo z raziskavo ..Pogoji bivanja v KS Zalog in problemi varstva okolja". Naloga je končana v letu 1981 in je obdelala tri področja in to sociološki vidiki, obremenitev s hrupom in onesnaženost zraka. Do realizacije te naloge je prišlo predvsem zato, ker so krajani vztrajali, da bi bilo spričo vse večje ogroženosti njihovega bivalnega okolja treba nekaj ukreniti, zato je bilo potrebno izvesti raziskavo, ki bi natančneje, ocenila obseg ekološke ogroženosti v naselju Zalog, kjer živi večina krajanov ter nakazala možnosti za reševanje teh problemov.
V	letu 1982 bodo raziskovalno nalogo obravnavali: KS Zalog delovne organizacije v KS Zalog in Izvršni svet občine Ljubljana Moste-Polje. Na podlagi razprav in izdelave študije bo imenovana posebna komisija, ki bo skupaj z delovnimi organizacijami in krajevno skupnostjo pripravila predloge za sanacijske programe. Ta komisija naj bi pričela z delom v drugem četrtletju 1982. leta. Ne glede na delo komisije pa mora biti naloga - študija izhodišče za nadaljnje urbanistično, prometno in komunalno planiranje razvoja v KS Zalog, pa tudi osnova za določene ukrepe varstva življenjske sredine.
Akcija „88 dreves za tovarišiša Tita"
Na podlagi pobude koordinacijskega odbora Zvezne konference SZDL za označevanje in ohranjanje imena in dela tovariša Tita je predsedništvo jugoslovanske zveze za varstvo in izboljševanje okolja pripravilo opomnik za izvajanje akcije „88 dreves za tovariša Tita" v marcu 1981
Za uspešno izvajanje akcije, ki bo potekala do konca leta 1985 je potrebno zagotoviti:
-	ugoden izbor lokacije aleje, parka, gaja, gozda ali nasadov
-	urbanistično-projektno dokumentacijo
-	izbor kvalitetnega sadilnega materiala z orientacijo na domače vrste sadik
-	kvalitetno pripravo zemljišč
-	najugodnejši čas saditve
-	pogoje nege in zaščite
-	strokovni nadzor in
-	status zaščitnega objekta kultumo-zgodovinske dediščine
V	letu 1981 je v KS Štepanjsko naselje L, II., III bila predlagana realizacija akcije v obliki memorialnega parka v zazidalnem otoku MS 3/2 - Štepanjsko naselje. Predlagano območje v površini cca 4 ha je po GUP-u opredeljeno kot vmesne zelene površine, oz. po zazidalnem načrtu za zazidalni otok MS 3/2 - Štepanjsko naselje kot površine namenjene za mestni javni park. Prav to naj bi tej varianti lahko dalo prednost v občinskem, oz. tudi v mestnem merilu.
V	sklopu enotne akcije v celi Ljubljani predvidevamo v letu 1982 izdelavo urbanistične dokumentacije, ki naj bi se verificirala po javnih razpravah na nivojih KS, SOB ter SML. Sledila naj bi izdelava izvedbenih projektov ter etapna realizacija.
Pot spominov in tovarištva
V	letu 1982 bodo pri realizaciji Poti spominov in tovarištva opravljene naslednje naloge:
-	za odsek severna obvoznica - Zaloška cesta bo izdano gradbeno dovoljenje
-	za odsek od vzhodnega zidu Žal do Jarške ceste bo sprejet Odlok o prenehanju lastninske pravice, izdane odločba o izročitvi zemljišč ter izdano lokacijsko in gradbeno dovoljenje.
Odboru za gradnjo Poti spominov in tovarištva pri MK SZDL Ljubljana bomo posredovali iniciativo, da pri pristojnih republiških organih in organih ljubljanskih občin, kjer poteka PST uvede postopek, da se odškodnina oziroma nadomestilo za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč in gozdov v gradbene namene plačuje samo za 4 m široko pešpot in ne tudi za pripadajoči drevored v skupni širini 16 m.
ZEMLJIŠKO GOSPODARSTVO
V	skladu z družbenim planom Občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1981-1985 bomo vlagali realizirano rento v:
-	nakup zemljišč (stanovanjskih in industrijskih conah)
-	urejanje stavbnega zemljišča
V	letu 1982 bomo za potrebe stanovanjske graditve oddali 241000 m2 nezazidanega stavbnega zemljišča in s tem ustvarili
33.221.000	din rente, s predpostavko, da bomo m2 nezazidanega stavbnega zemljišča oddali po 177,64 din.
To ustvarjeno rento bomo vložili v nakup in urejanje zemljišč za potrebe stanovanjske, industrijske - servisne graditve. (MS 4, 5 Fužine, MS-11 in 105-Zalog, MS 103/83 - Zg. Zadobrova, MS 106 in 106/1 Sp. in Zg. Kašelj, MS 112/1 — Štepanjsko naselje, MP 4-Zalog, MM 4- Studenec), Zaloško cesto od Kajuhove do Nove Fužinske ceste in Pot spominov in tovarištva.
3.	KOMUNALNO GOSPODARSTVO
INDIVIDUALNA KOMUNALNA PORABA
Osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana v letu 1982 za individualno komunalno porabo (voda, kanalizacija, plin in toplotno ogrevanje) temelji na planu gradnje stanovanjskih in industrijskih objektov. Razpoložljiva finančna sredstva za to dejavnost so neznana. Finančna sredstva investitorjev nestanovanj-ske gradnje so delno znana glede na omejevanje investicijske gradnje. Sredstva, ki se zbirajo za gradnjo individualnih komunalnih naprav stanovanjske gradnje po samoupravnem sporazumu bodo za leto 1981 izločena iz čistega dohodka ob zaključnih računih v letu 1982. Vendar je večina teh sredstev že angažirana za nastale finančne obveznosti iz leta 1981 (vračilo premostitvenih kreditov, obveznosti do sofinanciranja II. faze TOL in druge) /Tudi masa finančnih sredstev izločenih po zaključnih računih je neznana glede na vir črpanja sredstev (čisti dohodek) Program izgradnje objektov individualne komunalne rabe temelji na skrčenem programu izgradnje stanovanjskih objektov družbeno usmerjene gradnje ter na oceni potreb po teh napravah s strani ostalih investitorjev.
Vodovod
primar in viri: nadaljevali bomo s pridobivanjem investicijsko tehnične dokumentacije in z izgradnjo 0 800 od Ljubljanice do Litijske ceste.
sekundar: nadaljevali bomo izgradnjo sekundarnega omrežja v soseskah MS-4, 5 Fužine, MS-11 in MS-105 Zalog, MS-112/1 Stepanja vas in MM-4.
Kanalizacija
primar in viri: pričeli bomo z izgradnjo povezovalnega kanala med Litijsko cesto - Vevče do priključka na zbiralnik AO sekundar: nadaljevali bomo z izgradnjo sekundarnega omrežja v soseskah MS-4, 5 Fužinč, MS-lT in MS-105 Zalog, MS-112/1 Stepanja vas in MM-4.
Oskrba s toplotno energijo
primar in viri:	zgradili bomo toplovodno omrežje 0 400 v
MS-4, 5 Fužine - za II. fazo, toplovodno omrežje 0 400 v MP-3 od že zgrajenega omrežja do investitorjev Klima - Klimat in Kartonažne tovarne.
sekundar: - nadaljevali bomo z izgradnjo sekundarnega omrežja v soseskah MS-4, 5 Fužine, MS-1 /2 Štepanjsko naselje, MS-112/1 Stepanja vas in industrijski coni MP-3.
Oskrba s plinom
sekundar: - nadaljevali bomo z gradnjo plinskega omrežja v soseskah MS-4,5 Fužine, MS-11 in MS-105 Zalog.
Elektro omrežje
Nadaljevali bomo z gradnjo elektro omrežja v soseski MS-4,5 Fužine, MS-11 in MS-105, Zalog ter pričeli z izgradnjo v soseski MS-112/1 Stepanja vas.
Telefonsko omrežje
Nadaljevali bomo z gradnjo telefonskega omrežja v soseski MS-4,5 Fužine, MS-11 in MS-105 Zalog ter pričeli z izgradnjo v soseski MS—112/1 Stepanja vas.
Za gradnjo elektro in PTT omrežja v usmerjeno stanovanjskih soseskah morata SIS za elektro in PTT zagotoviti potrebna finančna sredstva.
Mestni potni&i promet
TOZD Mestni potniški promet bo v letu 1982 opravljal prevoz potnikov po določenem voznem redu na določenih progah. Proge in vozni redi morajo slediti potrebam občanov po prevozu. Ojačati je frekvenco voženj na Litijski cesti (Štepanjsko naselje), Zaloški cesti (od Slap proti mestu, zlasti pri soseski Nove Fužine) Smartinski cesti (od BTC do mesta) /Povezava Novih Jarš s centrom Most mora ostati, odnosno jo je po možnosti ojačati do Stepanjskega naselja. Posebno pozornost je posvetiti prevozu potnikov (stanovalcev) soseske Fužine. Iz prometnih razlogov bomo podpirali izgradnjo ceste od Zaloške do Litijske ceste v Fužinah in izgradnjo mostu čez Ljubljanico v Fužinah.
Zgrajena bodo naslednja avtobusna postajališča:
-	ob Litijski cesti (odcep za Bizovik)
-	ob Litijski cesti - obojestransko (pri šoli v Hrušici)
-	ob Zaloški cesti (podaljšek avtobusnega postajališča pri križišču Zaloška-Kajuhova)
-	ob Litijski cesti (pri TOZD Javna razsvetljava)
Pridobili bomo investicijsko tehnično dokumentacijo za pet novih postajališč.
Odvoz smeti in kosovnih odpadkov
V tistih krajevnih skupnostih, kjer je organiziran odvoz smeti s strani TOZD Javna higiena, se bo s 1. januarjem 1982 prešlo na odvoz smeti v malih kontejnerjih (zabojih) in plastičnih vrečkah, v skladu z ustreznim odlokom (Ur. 1. SRS 17/81). Določili bomo odlagalna mesta za kosovne odpadke. Podpirali bomo akcije za Cisto okolje in ukrepali proti onesnaževalcem.
Pogrebna in pokopališka dejavovnost
TOZD Žale bo opravljal pogrebne in pokopališče storitve ter vzdrževal pokopališča in pokopališčne naprave, ki jih upravlja. Pridobili bomo investicijsko tehnično dokumentacijo za izgradnjo in razširitev pokopališč v Dolskem in Sostrem in odkupili za ta namen zemljišča.
TOZD Žale bo izdelal program pokopališke in pogrebne dejavosti v občini, skupaj z izgradnjo novih pokopališč in mrliških vežic. Za pokopališča, ki niso v upravljanju TOZD; Žale, bodo skrbele krajevne skupnosti, tako za pogrebno kakor tudi pokopališko dejavnost.
Podpirali bomo sprejem zakonodaje s področja pogrebne in pokopališke dejavnosti. Sprejeli bomo postopek mirovanja Pokopališča v Stepanji vasi.
Dimnikarske storitve
TOZD Dimnikarstvo bo redno vzdrževal kurišča in dimniške tuljave ter širil dejavnost na ostala področja občine.
kolektivna komunalna poraba
Vzdrževali bomo ulice, trge, ceste, mostove, javno razsvetljavo, cestno prometno signalizacijo skupaj s semaforji, zelenice, Parkovne gozdove in parke. Čistili bomo javne površine in opravljali zimsko službo TOZD. Komunalnega podjetja Ljubljana bodo redno opravljali vzdrževalna dela in druge naloge po ustreznih Programih.
Razrešili bomo sistem vzdrževanja zelenic ob zgradbah (funkcionalno zemljišče) ter javnih zelenic v sklopu funkcionalnih zemljišč. Dogovorili bomo upravljanje zjavnimi zelenicami.
Ceste in mostovi ~ Ceste 10-letnega programa
Za Zaloško cesto bomo realizirali naloge iz sprejetega sporazuma. Pridobili bomo investicijsko tehnično dokumentacijo ter pripravili zemljišča za gradnjo.
Za Litijsko cesto bomo nadaljevali s postopki pridobitve zemljišč in pripravo investicijsko tehnične dokumentacije.
" Pridobili bomo investicijsko tehnično dokumentacijo za rekonstrukcijo Jarške ceste s hodnikom do Smartinske ceste, Polje-Cesta 44, Kopne poti, Hladilniške ceste, most na cesti
Podlipoglav - Veliki Lipoglav (pri Ipavcu) in Letališke ceste od Kajuhove do Julona.
—	Pričeli bomo z gradnjo Ceste III. v Novem Polju, obnovili bomo cesto Zadvor—Sostro—Sadinja vas, cesto v Zalogu pred Mercatorjem, Koširjevo ulico z javno razsvetljavo in nadaljevali z izgradnjo servisne ceste od Smartinske do Letališke ceste.
—	Zgradili bomo peš hodnik ob Partizanski ulici, peš hodnika ob Zaloški cesti od nove do stare trgovine v Polju, pločnik po vzhodnem delu Zadobrovške ceste od Obloge do križišča z Rjavo cesto, makadamski hodnik od Cvetlične do Sneberske ceste.
—	Pričeli bomo z izgradnjo mostu čez Ljubljanico v Zalogu in zgradili most Pod grbo (Dolsko)
SAMOUPRAVNA ORGANIZIRANOST
Dopolnili bomo samoupravno organiziranost za področje komunalnega gospodarstva in urejanja stavbnih zemljišč. Za komunalno skupnost bomo dorekli zlasti delegatski sistem ter nivo in mesto odločanja (krajevna skupnost - občina - mesto, delegacije v KS, razširjeni delavski sveti komunalnih TOZD), skupščina skupnosti) l Končali bomo s postopkom samoupravne organiziranosti posebne skupnosti ali enote pri komunalni skupnosti za področje urejanja stavbnih zemljišč. Ta samoupravna organiziranost mora biti končana v prvi polovici leta 1982. Delovna skupnost za dejavnost komunalne skupnosti, stavbno-zemljiške skupnosti ter SIS za požarno varnost naj bo skupna in racionalna.
Doreči in poenostaviti je delegatski sistem, da ne bo večtirnosti delovanja. Prouči se naj dosedanji, ločeni delegatski sistem v DO in KS. Na podlagi dosedanjih izkušenj je doreči celotno organiziranost delovanja komunalne skupnosti in stavbno-zemljiške skupnosti..
4.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO
V samoupravni stanovanjski skupnosti bomo izvajali temeljne cilje razvoja stanovanjskega gospodarstva opredeljene v dogovoru o temeljih in družbenem planu občine za obdobje 1981—1985, pri čemer bomo upošteVali sprejeto dopolnilo samoupravnega sporazuma in srednjeročnega plana stanovanjske skupnosti občine in mesta, ki odstopa od dogovora na področju:
-	prehoda na ekonomske stanarine;
-	uveljavitve višjih najemnin;
-	graclitve stanovanj in prenove;
-	izgradnja solidarnostnih stanovanj;
-	zbiranja in dodeljevanja sredstev za delavce zaposlene pri zasebnih delodajalcih.
Na področju samoupravnega organiziranja bomo v letu 1982 v novi organiziranosti nadaljevali z izvajanjem akcijskega programa za uresničevanje samoupravno družbeno ekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva in s tem v zvezi:
-	v skupni akciji z organi SZDL v občini in krajevnih skupnostih zaključili ustanavljanje skupnosti stanovalcev. Stanovanjska skupnost bo zagotovila storitve strokovnih služb za izvajanje nalog hišnih svetov za tiste hiše, ki se ne bi organizirale v smislu zakonskih določil in v dogovorjenem roku (opravljanje del in nalog HS, če ne dela ah ga ni);
-	sprejeli nove temeljne samoupravne akte stanovanjske skupnosti ter se samoupravno in strokovno oblikovali v smislu stališč sprejetih v DPS občine in mesta;
- zagotovili materialno podlago za gospodarjenje skupnosti stanovalcev;
-	zagotovili informacijski sistem.
Na področju gospodarjenja s stanovanjskimi hišami bomo:
-	opravili prenos upravljanja skupnostim stanovalcev, ki bodo pridobile status pravne osebe;
-	zagotovili na podlagi ugotovljenih potreb, storitve strokovnih služb oziroma zagotovili v teh službah racionalno opravljanje tistih nalog skupnosti stanovalcev, ki bi razdrobljena bila dražja in neučinkovita za nadaljnji razvoj družbeno ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu;
-	s krajevnimi skupnostmi bomo organizirali ustanovitev funkcionalnih enot za obratovanje in vzdrževanje hiš. V
krajevnih skupnostih, kjer ne bo enot in bodo ugotovljene večje potrebe, bo uveden uradni delovni čas za stranke. Poseben povdarek pa bomo dali centralni servisni službi v MS
4,5	Fužine in MS 12/2 Nove Jarše, ki ju pogojuje tehnična opremljenost in urejenost centralnega nadzora nad napravami v stanovanjskih objektih;
-	skupaj z ostalimi izvajalci in dobavitelji se bomo dogovorili za enoten inkaso finančnih obveznosti, ki nastajajo v zvezi z uporabo stanovanj in bivanjem v stanovanjskih objektih in dali za to potrebno pobudo ustreznim organizacijam in IS SML;
—	stanarine bomo zvišali s 1. 7. 1981 za ugotovljeno rast cen novih stanovanj v letu 1981 tako, da bomo v revalorizirani vrednosti stanovanj obdržali vrednost iz leta 1981 in je 1,70 %;
-	združevali bomo sredstva za vzdrževanje stanovanjskih hiš in jih preusmerjali za vzdrževanje starejših hiš v občini, ko bo potrebno ter po dogovorjenem planu za potrebe starih predelov Ljubljane;
—	strokovne službe bodo na novo ovrednotile stanovanja in stanovanjske hiše ter poslovne prostore. Na podlagi vrednotenja bomo vzpostavili tudi bolj enakopraven odnos med etažnimi lastniki in imetniki stanovanjske pravice;
-	najemnine za poslovne prostore bomo zvišali s 1. 1. 1982 tako, da bodo znašale v povprečju 48,55 din na 1 m2;
—	v dogovorih s krajevnimi skupnostmi in hišnimi sveti bomo opredelili racionalno izrabo neizkoriščenih skupnih prostorov v stanovanjskih objektih za potrebe deficitarne storitvene obrti;
—	stanovanja VI. in VII. kategorije v pritličjih bomo v soseskah, kjer se izkazujejo potrebe, preuredili v poslovne prostore;
-	skupaj s sredstvi razvojno gospodarske skupnosti občine, bančnimi posojili in sredstvi amortizacije poslovnih prostorov, iz mestnih stanovanjskih skupnosti namenjeno novim soseskam bomo v okviru zbranih sredstev zagotovili izgradnjo poslovnih prostorov ob možni ustrezni udeležbi interesentov.
Na področju stanovanjske graditve:
- predviden plan gradnje za leto 1982 v MS 4,5 po SSTP je 209 stanovanj. Ta plan je v aneksih k SSTP povečan za 688 stanovanj zaradi prenosa gradnje iz leta 1981 in predvidenega začetka gradnje II. etape Fužin, vendar bo realno zmanjšan, ker se bo v MS 4,5 Fužine zaključila le I. faza gradnje, to je 509 stanovanj. II. faza Fužin pa bo v gradnji in bo v letu 1982 v gradnji predvidoma 665 stanovanj.
V MS 12/2 Nove Jarše ni predvideval plan SSTP nobenega stanovanja v letu 1982, po aneksih k SSTP pa predvidevamo v letu 1982 gradnjo 95 stanovanj v stolpnici Y 1 . Tako realno predvidevamo v letu 1982 zgrajenih 604 stanovanj v blokovni gradnji.
Se vedno ni razrešeno vprašanje zaščite vodnih virov v MS 103/2 Sneberje, kjer predvideva SSTP in aneks k SSTP izgradnjo 40 individualnih hiš, ki jih bo mogoče zgraditi če bo v kratkem spremenjen odlok o zaščiti vodnih virov iz 2. varstvenega pasu v 3. varstveni pas v MS 103/2.
IS Skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste-Polje ponovno dasta pobudo za spremembo odloka v Ljubljani.
V letu 1982 bo od spremljajočih objektov zgrajena brv, VVZ in trgovina. V gradnji bo šola in Dom občanov. IS bo v primeru ugotovitev, da niso zagotovljeni viri oz. izgradnja spremljajočih objektov, predlagal skupščini občine, da odloči o nadaljnji izgradnji oziroma prenehanju stanovanjske izgradnje v soseski MS 4,5 Fužine.
Stanovanjska graditev po obsegu in lokaciji na območju občine Ljubljana Moste-Polje
MS 4,5 Fužine MS 12/2 Nove Jarše MS 103/2 Sneberje Skupaj:
Prenova:
blok.gr.	individ.gr.
509 95
40
604	40
644 stanovanj
- v letu 1982 bomo zaključili prenovo objekta Trpinčeva 9 s 25 stanovanji in Vide Pregare 14 s 5 stanovanji. Dejansko prenovo pa bomo v okviru finančnih možnosti začeli na objektu Cesta v Šmartno 35, 28 stanovanj in Pokopališka 16 s 23 stanovanji.
Na področju modernizacije bomo v letu 1982 uredili v štirih objektih sanitarije in nadzidali stavbo Papirniški trg 17. Stanovanja VI. in VII, kategorije bomo reševali v letu 1982 ob Zeleni jami 1 s 50% sodelovanjem Kolinske in zagotovili 10 stanovanj. Prav tako
načrtujemo pričetek gradnje nadomestnih stanovanj v Vevčah, v kolikor bomo pridobili LD.
Na področju družbene pomoči:
—	nadaljevali bomo z dodeljevanjem družbeno najemnih stanovanj (solidarnostnih) prosilcem uvrščenim na potrjeno prednostno listo IV. natečaja.
—	Na podlagi prednostne liste bomo nadaljevali z dodeljevanjem izpraznjenih družbeno najemnih stanovanj nad katerimi ima razpolagalno pravico Samoupravna stanovanjska skupnost občine Ljubljana Moste Polje.
—	Glede na predvideno povišanje stanarin bomo dosledno izvajali subvencije stanarin, ter tako družinam z nizkimi dohodki zagotovili večjo socialno varnost.
—	Še nadalje bomo na podlagi natečajev dodeljevali delavcem zaposlenim pri zasebnih delodajalcih kredite za nakup stanovanja in za graditev ali adaptacijo stanovanjske hiše.
—	Nadaljevali bomo z dodeljevanjem stanovanj borcem NOV ter z dodeljevanjem kreditov borcem NOV oziroma kmetom borcem NOV. V okviru sprejetih sklepov bomo še naprej zamenjavali stanovanja borcem, ki še stanujejo v slabih stanovanjih.
—	Tudi v bodoče bomo še izvajali priložnostne zamenjave stanovanj med imetniki stanovanjske pravice.
—	V skladu s posebnim samoupravnim sporazumom o razdelitvi združenih sredstev solidarnosti v stanovanjskem gospodarstvu za delavce, ki se dnevno vozijo na delo v Ljubljano bomo namenjali izven ljubljanske občine 6.86... % sredstev družbene pomoči (obveznost SSS Ljubljana Moste-Polje v letu 1981 je 4.292.000 din).
—	Še nadalje bomo v sodelovanju z ustreznimi organi v občini in z delovnimi organizacijami, v katerih so zaposleni prebivalci barak stremeli za odpravo čimveč barak. V akcijo zbiranja sredstev za odpravo barak bomo vključili vse delovne organizacije, v katerih so zaposleni delavci - stanovalci barak ter tudi zaposlene stanovalce barak, da s svojim lastnim deležem pomagajo rešiti svoj stanovanjski problem. Prioritetna naloga v letu 1982 pa je dokončna odprava barakarskega) naselja na Šmartinski cesti in v Zg. Kašlju.
Prav tako predvidevamo odpravo 5 stanovanjskih enot v barakah, ker so prebivalci le-teh uvrščeni na solidarnostno prednostno listo.
5.	KADROVSKA POLITIKA
—	V letu 1982 je v občini dogovorjena stopnja zaposlovanja
0.5% To je 150 novih delavcev. Glede na nizko rast zaposlovanja bo med TOZD in OZD potrebno več sodelovanja pri reševanju prerazporejanja delavcev ob morebitnem nastalem višku delavcev.
—	OZD bodo vložile vse napore, da se bo izboljšala kvalifikacijska struktura delavcev - z uveljavljanjem usmerjenega izobraževanja, s sprejemanjem pripravnikov, uveljavljanjem politike štipendiranja.
—	Kadrovske službe bodo na osnovi plana kadrov, plana izobraževanja, kvalifikacijske strukture zaposlenih delavcev izdelale strokovno poročilo za obravnavo na samoupravnih organih, za poslovodne organe in družbenopolitične organizacije o izvajanju ..Družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin*'.
—	V letu 1982 se predvideva, da bo prišlo iz šol 620 mladih iskalcev dela. Zato bodo OZD in druge samoupravne skupnosti dale prednost pri zaposlovanju tem mladim delavcem.
—	Vse OZD bodo za leto 1982 pravočasno izdelale plane kadrov in izobraževanja.
—	Kadrovska služba bo v občini vodila akcijo razprav o dopolnjenem Družbenem dogovoru o izvajanju in uresničevanju kadrovske politike ljubljanskih občin. OZD in druge samoupravne skupnosti bodo po sprejetem dopolnjenem Družbenem dogovoru o izvajanju kadrovske politike na območju ljubljanskih občin uskladile samoupravne akte z določili družbenega dogovora.
—	OZD, ki bodo izvajale proizvodno delo oziroma delovno prakso učencev prvega letnika usmerjenega izobraževanja, se bodo za to odgovorno nalogo temeljito pripravile.
—	Nadaljevali bomo akcijo, da sc ustanovijo komisije za odlikovanja v sleherni OZD, krajevni skupnosti in drugih samoupravnih skupnostih, da bo postala politika odlikovanj in priznanj resnično sestavni del kadrovske politike.
_ Kadrovska služba bo vzpostavila takšne kadrovske evidence, da bodo zagotavljale pogoje za uresničevanje dogovorjene kadrovske politike za individualne poslovodne organe in delavce s posebnimi pooblastili. Pri tem se bo zavzemala za zakonitost razpisnih postopkov.
-	V sodelovanju z Gospodarsko zbornico SRS bo kadrovska služba skrbela za izobraževanje in usposabljanje poslovodnih delavcev.
-	Kadrovska služba bo za volitve v letu 1982 aktivno vključena pri evidentiranju delegatov in vodila bo vsa tehnična m statistična dela za evidentirane možne delegate.
-	Kadrovska služba bo z Društvom kadrovskih delavcev v občini nadaljevala z funkcionalnim izobraževanjem delavcev, ki so zaposleni v kadrovski službi.
6.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
Osnovne naloge in usmeritve
Spremenjena razmerja oblikovanja skupne porabe v odnosu na dohodek - 25% zaostajanje namesto v srednjeročnih planskih dokumentih načrtovanega 10% zaostajanja zahtevajo ponovno krčenje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti in prerazporeditev znotrzy družbenih dejavnosti, pri čemer je potrebno uveljaviti prednost družbeni vzgoji in varstvu predšolskih otrok, osnovnemu šolstvu in osnovnemu zdravstvenemu varstvu.
Na osnovi metodologije spremljanja gibanja sredstev za osebne dohodke v družbenih dejavnostih je potrebno uveljaviti ugotavljanje možne rasti sredstev za osebne dohodke na ravni Ljubljane in tako v osnovi izenačiti položaj delavcev v družbenih dejavnostih, celotnega mesta.
Močno zaostrena gospodarska oziroma družbeno-ekonomska gibanja zahtevajo s še večjo skrbjo in doslednostjo pristopiti k dvigu kvalitete dela, zmanjšanju družbene režije v TOZD oz. DO in SIS, poenotenju in vsklajanju.
Intenzivna priprava na gradnjo objektov III. samoprispevka, oblikovanje organov skupnosti III. samoprispevka na ravni mesta in občin ne glede na terminski plan izgradnje objektov.
Pospešeno uveljavljanje povezovanja vseh nosilcev planiranja na področju družbenih dejavnosti s striktnim nadzorom nad realizacijo z zakoni opredeljenih nalog od skupnih osnov svobodne menjave dela do posameznih določil resornih zakonov.
Poenotenje sistema delegatskega povezovanja in odstranitev ovir s poti delegatskega odločanja v horizontalni in vertikalni smeri.
Družbena vzgoja in varstvo predšolskih otrok
Kapacitete dnevnega varstva in vzgoje se bodo povečale za 240 otrok s 1. fužinskim vrtcem, ki pomeni tudi jedro družbene vzgoje vseh obok v fužinski soseski in za I. fazo z raširitvijo omogoča 50 % vključitev otrok v dnevno varstvo. S pospešenim družinskim varstvom in izkoriščanjem skupnih prostorov v stanovanjskih objektih je mogoče odstotek vključenih otrok povečati in zagotoviti tudi kvalitetnejše pogoje za vraščanja WO v vse pore življenja in dela nove soseske.
V	Krjgevni skupnosti Stepanja vas bo z adaptacijo skupnih prostorov v stanovanjski stolpnici urejen prostor za 40 sredinčkov m zagotovljeni pogoji za visok odstotek vključenih otrok v dnevno varstvo.
Z nadaljevanjem povezovanja delovnih organizacij (ponovno je potrebno proučiti smotrnost oblikovanja enovite DO) preko skupnosti VVO je potrebno sprožiti pomembno vplivanje na medsebojno dogovaijanje, usklajanjc skupnih osnov in normativov, poudariti poseono odgovornost za organizacijo in izvedbo celoletnega ali skrajšanega programa male šole.
Nosilci: WO, SOV, KDD
Osnovno šolstvo
V	letu 1982 ne bo zgrajen noben nov oddelek oz. razred, v gradnji je le OŠ Fužine I/kar zahteva glede prostorske organizacije novo razporeditev učencev fužinske soseske celotne I. faze z razširitvijo oz. po oceni za 500 učencev.
Kljub še ne zaključeni gradnji je potrebno ustanoviti delovno organizacijo OŠ Fužine v ustanavljanju in pripraviti pogoje za relativno normalen pričetek vzgojnoizobraževalnega dela s 1. 2. 1983. Ustanavljanje nove delovne organizacije ponovno izpostavlja nalogo združevanja posameznih opravil in uveljavljanje funkcij skupnosti osnovnih šol. Takšno povezovanje je ob nalogah, ki jih
delavci in učenci imajo — podružbljanje vzgojno izobraževalnega dela - nujno in neodložljivo.
Osnovna šola Jože Moškrič bo v prvih 9 mesecih izvedla v tesnem sodelovanju s koordinacijskim odborom za uveljavljanje COŠ vse priprave za prehod na COŠ z oddelki 1. razreda (ali oddelki 1. in 2. razreda) v obeh zgradbah. Priprave pa bo pospešila tudi Osnovna šola Kette Murn. Vse druge delovne organizacije pa bodo uveljavile preobrazbo s skrbnim in načrtnim uvajanjem elementov COŠ.
Nosilci: OŠ, OIS, KDD
Osnovno zdravstveno varstvo
V letu 1982 ne predvideva prostorskih razširitev, razen ambulante osnovnega zdravstvenega varstva v Visoki šoli za telesno kulturo, o čemer pa teče postopek usklajanja znotraj ZD Ljubljana in ljubljanske zdravstvene skupnosti.
Nosilci zdravstvenega varstva bodo neposredno in odgovorno posegli v vzroke relativno izredno visokega bolezenskega izostajanja skupaj z občinsko zdravstveno skupnostjo in skupnostjo socialnega
vnretva
Nosilci: ZD, OZS, SSV
Socialno skrbstvo
pridobiva v letu 1982 pomemben objekt — dom starejših občanov za 202 stanovalca in pogoji za dnevno varstvo, organizirano prehrano in razvoj geriatrične zdravstvene službe. Ob poenotenju prostorskih pogojev življenjske varnosti starejših občanov pa bodo skupnosti v sociamem varstvu uredile evidenco socialnih korektivov in pristopile k poenotenju osnov.
Center za socialno delo bo ob drugih skupnih nalogah neposredno sodeloval pri uveljavljanju pogojev za preprečevanje naraščanja predvsem mladinske kriminalitete.
Kultura
Ob omejenih finančnih sredstvih občinske in mestne kulturne skupnosti ob zahtevnem razreševanju tudi finančnih vprašanj delovanja kulturnega doma Ivan Cankar, bo občinska kulturna skupnost skupaj z Zvezo kulturnih organizacij programsko uveljavila pomembno prostorsko pridobitev kulturni dom Španski borci in uveljavila tradicionalno bogastvo kulturnega ustvarjanja in poustvarjanja v občini, ki do sedaj nista imela prostorskih pogojev za svoje eksplozivnejše prostorsko in vsebinsko uveljavljanje.
Nosilci: OKS, ZKO
Telesna kultura
TKS in ZTKO vsebinsko bogatita progam telesne kulture za predšolske in šolske otroke in s skrbno načrtovano aktivnostjo tudi razširjata temeljne planske naloge in na ta način ob pičlih gmotnih, a bogatejših prostorskihmožnostihuveljavljata osnovne programske cilje.
Nosilci: TKS, ZTKO, VVO, OŠ
Usmerjeno izobraževanje
Ponovno preverjanje mreže šol usmerjenega izobraževanja s posebnim poudarkom na kritičnih mestih, kar velja tudi za prostorske pogoje medicinske usmeritve v prostorih in z delavci meščanske gimnazije zahteva strpno in strokovno poglobljeno sodelovanje m razumne postopke ob možni spremembi programske usmeritve. Ob mreži šol pa je kot druga strateška točka uveljavljanje samoupravnih odnosov in osnov svobodne menjave dela v PIS usmerjenega izobraževanja.
Znanstveno raziskovalno delo
V	letu 1982 bo težišče dela na opredeljevanju potreb po raziskavah v naši občini in na realizaciji raziskav, ki jih bomo po skupnem programu izvajali v Ljubljani. Začeto delo pri vzpodbujanju inovacijske dejavnosti in pri pospeševanju razvojno-raziskovalnega dela v OZD ie potrebno nadaljevati, poglabljati in bolj kot doslej vključevati mladino.
7. KRAJEVNE SKUPNOSTI
V	letu 1982 bomo največ pozornosti posvetili uveljavitvi novega načina financiranja krajevnih skupnosti, ki ga določa družbeni dogovor o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi m občanov v krajevnih skupnostih.
Z novim načinom združevanja sredstev za financiranje nalog v KS pridobiva družbeno planiranje Se večji pomen, zato bodo upravni organi KS nudili kar naj večjo strokovno in organizacijsko pomoč pri pripravljanju planskih aktov.
V okviru resolucijsko omejene rasti splošne porabe bodo proračunska sredstva namenjena za funkcionalno dejavnost KS dodeljena posamezni KS v skladu z enotnimi merili in kriteriji.
Rešili bomo vprašanje samoupravne organiziranosti delavcev zaposlenih v krajevnih skupnostih.
8. SPLOŠNA PORABA
Sredstva za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb v občinah in mestu bodo načrtovana v okviru skupne proračunske bilance v mestu Ljubljana. Rasla naj bi za 25 % počasneje od rasti dohodka, kar v globalu pomeni 15,2 % rast proračunskih sredstev v primerjavi z letom 1981. fti tem naj bi kot izhodišče služila dogovorjena neto splošna poraba v letu 1981, zmanjšana za sredstva, ki so se namenjala za kompenzacije na ravni mesta, republike in federacije.
Skladno s tem izhodiščem se bodo pri oblikovanju prihodkov in odhodkov proračuna med drugim uporabila tudi merila, ki jih bo izdelal Zavod za družbeno planiranje Ljubljane.
Pričeli bomo z odločnejšimi premiki in zmanjševanjem razlik pri zagotavljanju sredstev za delo upravnih organov, financiranju krajevnih skupnosti in pri zagotavljanju pogojev za delovanje skupščinskega ter delegatskega sistema.
Ostala merila bomo vključevali postopoma, za znižanje porabe bomo upoštevali realne možnosti posamezne občine in mesta. Povečanje proračuna v posameznem letu ne more zaostajati za več kot 3 indeksne točke za poprečno dogovorjenim povečanjem v Ljubljani.
Medsebojna razmerja bomo urejali z dogovorom o splošni porabi. Pri tem bomo dali prednost reševanju tistih vprašanj, od katerih je odvisno izvajanje sprejete stabilizacijske politike, pospeševanje gospodarskega in družbenega razvoja mesta, občin in krajevnih skupnosti. ftičeli bomo s procesom, ki bo zagotovil potrebne pogoje za skladen razvoj vseh območij v ljubljanskih, občinah.
Prihodke proračuna bodo tudi v letu 1982 predstavljali naslednji davčni viri:
-	davki iz OD in na dohodek
-	prometni davki
-	drugi dohodki
Zbrana sredstva bomo porabili za financiranje naslednjih obveznosti:
— delovanje upravnih in pravosodnih organov
-	program ljudske obrambe in družbene samozaščite
-	olagovne rezerve
-	dejavnost družbeno-političnih organizacij
-	priznavalnine borcem NOV
-	delovanje krajevnih skupnosti
-	varstvo in urejanje okolja, urbanizem in komunala
-	dokončanje že začetih negospodarskih investicij v skladu z zakonskimi določili
-	združevanje, sredstev za skupne naloge v mestu
-	nadaljnji razvoj komunalnega informacijskega sistema
-	Pogodbene obveznosti in obveznosti, ki izhajajo iz družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov.
Občine bodo sprejele le tiste materialne obveznosti, ki izhajajo iz zakonov, družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. S prenosom obveznosti ne sme biti ogroženo izvajanje osnovnih nalog, ki jih imajo po Ustavi družbenopolitične skupnosti.
Za financiranje skupnih mestnih potreb bo sklenjen poseben dogovor.
9.	SPLOŠNA LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA
Na področju SLO in DS je potrebno v prihodnjem obdobju nameniti poseben poudarek, pol« uveljavljanja pričakovanih novih predpisov, tudi podružbljanju SLO in DS.
Z nadaljnjim usposabljanjem glavnih izvajalcev, razporejenih občanov v organe SLO in DS je doseči večjo stopnjo izvršljivosti načrtov, prilagojeno razmeram in potrebam posameznih obrambnih subjektov. Zamenjava kadrov zaradi volitev bo narekovala obnovitev že opravljenega procesa usposabljanja in zagotovitev, da
se novi kadri pri vseh obrambnih subjektih v občini čim hitreje usposobijo in vključijo v delo na področju SLO in DS.
Pri vseh obrambnih subjektih je nadaljevati z dograjevanjem načrtov delovanja v vojni s posebnim poudarkom za delo v najtežjih pogojih. Dograditi ie načrte za preprečevanje in odpravljanje izrednih razmer, la jih je tekoče ažurirati z novimi spoznanji iz ocen varnostnopolitičnih razmer ter ocen ogroženosti zaradi elementarnih in drugih hujših nesreč.
V	OZD je po potrebi korigirati vojnoproizvodne načrte upoštevajoč možnosti glede zagotavljanja surovin in repromateriala iz domačih virov in zmanjševanje njihove odvisnosti od uvoza. Ohranjevati je tehnologijo, s katero lahko zagotovimo improvizirano obrtniško ali polindustrijsko proizvodnjo ter hkrati usposabljati kadre za njeno realizacijo. Kadrovsko je sproti popolnjevati organe in enote s področja SLO in DS in v skladu s potrebami usposabljati izvajalec zadelo v vojni in pri preprečevanju ter odpravljanju izrednih razmer. V okviru družbene samozaščite je v OZD dati poseben poudarek izvajanju protipožarne varnosti.
V	KS je nadaljevati z obrambnimi pripravami in usposabljanjem občanov za delo v njihovih obrambnih strukturah. Posebno skrb morajo obrambnim pripravam nameniti novo ustanovljene KS, organizaciji, kadrovanju in usposabljanju za izvajanje nalog s področja SLO in DS. Obrambne priprave KS je bolj usklajevati z obrambnimi pripravami OZD z njihovega obmo^a, kakor tudi z sosednjimi KS, SIS in upravnimi organi občine. Materializacijo obrambnih priprav KS je nadaljevati tako, da se materialno zagotovi izvajanje najpomembnejših nalog po njihovih načrtih in obrambnem načrtu občine.
Samoupravne interesne skupnosti s področja družbenih in gospodarskih dejavnosti so dolžne nadaljevati z izdelavo obrambnih načrtov, upoštevajoč ocene ogroženosti ter pogojev in možnosti za njihovo delovanje, fti tem morajo zlasti upoštevati specifičnost svojega delovnega področja v organizacijskem in materialnem smislu v tesni povezavi s pristojnimi upravnimi organi, KS ter OZD.
Nadaljevati in razvijati je obrambne priprave organov Skupščine občine in DPO za delo v vojni in pri preprečevanju in odpravljanju izrednih razmer ter jih materialno opremljati. Skozi izobraževanje in uijenje je dograjevati njihovo usposobljenost za delovanje.
Na podlagi noveliranih vojnopolitičnih varnostnih ocen je iskati
vključevanje delovnih ljudi in občanov tako, da bomo dosegli 14 % vključitev celotnega prebivalstva prebivalstva v CZ. Poseben poudarek je dati splošnim enotam CZ v stanovanjskih hišah, naseljih, OZD in KS. Doseči moramo kvalitativne kadrovske premike v občinskem združenem odredu CZ in ga usposobiti za samostojnejše ter strokovno kvalitetnejše izvajanje nalog v okviru reševalne odprave. Posebno skrb je nameniti usposabljanju štabov CZ v KS in OZD za vodenje m poveljevanje enot pri izvajanju operativnih nalog.
Z materializacijo CZ je nadaljevati v skladu z aneksom k družbenemu planu razvoja občine in pri tem zagotoviti nujno potrebne skladiščne prostore za kolektivno opremo enot in štabov CZ v KS in občinskega združenega odreda CZ.
Izgradnjo zaklonišč je nadaljevati po programu in pri tem zagotoviti predpisano kvaliteto objektov tako, da ne bo nerešenih vprašanj pri izdaji uporabnih dovoljenj. V skladu z razvojem zaklanjanja je posebno skrb nameniti ustanavljanju in usposabljanju enot za uporabo in vzdrževanje zaklonišč.
Izobraževanje nerazporejenega prebivalstva je izvajati v skladu z republiškim programom, s posebnim poudarkom na samozaščiti in uveljavljanju DS v vsakdanjem delu in življenju. Nadaljevati je z izobraževanjem in usposabljanjem kadrov v skladu z njihovimi razporeditvami v organih in enotah SLO in DS v tesni povezavi z ustreznimi strokovnimi službami in izobraževalnimi centri.
V TO je nadaljevati z utrjevanjem organizacije, usposabljanjem starešin in pripadnikov za izvajanje nalog v skladu z njihovo razporeditvijo z namenom, da se doseže večja stopnja bojne pripravljenosti. Nadaljevati je z matcrializadicijo TO v občini v smeri njene modernizacije.
Vse samoupravne in druge organizacije ter skupnosti v občini in organi občine morajo materialne priprave izvajati v skladu z aneksom k družbenemu planu razvoja občine in srednjeročnim programom opremljanja teritorije ter to upoštevati tudi pri načrtovanju investicij.
Vsi obrambni subjekti v občini so dolžni pri izvajanju svojih nalog izvajati tudi naloge s področja SLO in DS kot sestavni del njihove vsakdanje aktivnosti in pri tem razvijati obrambno in varnostno kulturo.
POROČILO
o	socialno varstvenih dajatvah, ki jih skupnosti socialnega varstva in zdravstva zagotavljajo obča-^nom __«____.______________^
A.	UVOD
Socialna varnost vseh delovnih ljudi in občanov, ki je cilj socialne politike socialistične samoupravne družbe, se uresničuje z nenehnim izboljševanjem in izenačevanjem pogojev za življenje in delo, z odpravljanjem razlik, ki so posledica materialne nerazvitosti, z izenačevanjem možnosti za izobraževanje ter z preprečevanjem in obvladovanjem socialnih razlik, ki ne izhajajo iz načela delitve po delu. Na temelju solidarnosti in vzajemnosti delovni ljudje v organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih zagotavljajo pogoje za izvajanje ukrepov in aktivnosti, ki zagotavljajo preprečevanje nastajanja socialnih primerov in na drugi strani pomoč in varnost z različnimi oblikami socialnih korektivov oziroma socialnih pomoči ob primerih bolezni, invalidnosti, materinstvu, starosti in drugih življenjskih situacijah, ko si posameznik ali družina s svojim delom in prizadevanjem ne more zagotoviti socialne varnosti oziroma doseči minimalnega življenjskega standarda.
Socialno varstvene dajatve, ki jih skupnosti socialnega varstva in zdravstva zagotavljajo občanom lahko glede na svojstvo razdelimo v naslednje tri sskupine:
III.	SOCIALNE DAJATVE OBČANOM, KI NISO SPOSOBNI ZA DELO IN NIMAJO POTREBNIH SREDSTEV ZA PREŽIVLJANJE
1.	stalna družbena denarna pomoč kot edini vir za preživljanje
2.	stalna družbena denarna pomoč kot dopolnilni vir za preživljanje
3.	dajatve starejšim občanom in invalidnim osebam
-	stalne, začasne ali enkratne denarne pomoči
—	plačilo ali doplačilo oskrbe v domovih za stare oziroma v socialnih zavodih in v tujih družinah
—	postrežba in nega na domu
-	dodatek za tujo nego in pomoč
4.	odpis prispevka socialno ogroženim kmetom za starostno zavarovanje kmetov in oprostitev plačila davčnih obveznosti
5.	oprostitev prispevka uporabnikov k stroškom zdravstvenih storitev
Socialno varstvene dajatve, ki so zajete v pregledu uveljavljajo občani v interesnih skupnostih družbenih dejavnosti: otroškem varstvu, socialnem skrbstvu, pokojninskem in invalidskem zavarovanju, starostnem zavarovanju kmetov, zdravstvenem varstvu, zaposlovanju in stanovanjskem gospodarstvu. V pregledu niso upoštevani socialni korektivi, ki jih neposredno, a zelo različno, uresničujejo organizacije združenega dela (diferencirani regres za letni odmor, stanovanjska posojila po diferencirani lestvici, brezplačna prehrana za delavce z nižjimi dohodki in drugi).
B.	PREGLED SOCIALNIH DAJATEV PO SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTIH
I.	V SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA SE ZAGOTAVLJAJO NASLEDNJI SOCIALNI KOREKTIVI:
L SOCIALNE DAJATVE, KI TEMELJIJO NA PRAVICAH IZ MINULEGA IN ŽIVEGA DELA
A.	iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja
1.	varstveni dodatek za zagotovitev najnižjih pokojninskih prejemkov
2.	dodatek za pomoč in strežbo
B.	iz starostnega zavarovanja kmetov
1.	varstveni dodatek kmetom-borcem NOV
C.	iz zavarovanja za primer brezposelnosti
1.	denarno nadomestilo
2.	denarna pomoč
3.	priprave za zaposlitev
4.	prevozni in selitveni stroški
D.	iz posebnega varstva po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih oseb
1.	denarna pomoč invalidni osebi v času usposabljanja
2.	denarna pomoč ožjim družinskim članom med usposabljanjem invalidne osebe
3.	kritje stroškov usposabljanja invalidne osebe
4.	prevozni in selitveni stroški invalida med usposabljanjem
E.	iz zdravstvenega zavarovanja
1.	nadomestila osebnega dohodka ob začasni odsotnosti od dela zaradi bolezni
2.	povračilo potnih stroškov
3.	posmrtnina
4.	pogrebnina
F.	dajatve staršem za nego otroka
1.	nadomestilo osebnega dohodka matere v času pofodniškega dopusta v trajanju 246 dni.
2.	nadomestilo osebnega dohodka matere ali drugega upravičenca v Času podaljšanega porodniškega dopusta
H. SOCIALNE DAJATVE, KI TEMELJIJO NA PRISPEVKU K DRUŽBENI REPRODUKCIJI
1.	pomoč za opremo novorojenca
2.	denarna pomoč
3.	denarna pomoč za otroke iz kmečkih in drugih družin
4.	povečana denarna pomoč za težje telesno ah duševno prizadete otroke oziroma otroke, ki imajo edinega hranilca
5.	subvencija k oskrbnini otrok v vzgojno-varstvenih organizacijah in tujih družinah
6.	plačevanje rejnine in zavodske oskrbe za otroke in mladoletnike
7.	subvencija za organizirano letovanje otrok
8.	subvencija za šolsko prehrano in podaljšano bivanje v osnovnih šolah,
9.	štipendije iz združenih sredstev
10.	subvencije k stanarini
1.	denarna pomoč za otroke iz družin z najnižjimi dohodki
O višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih sklepajo občinske in mestna skupnost otroškega varstva. Pogoj za uveljavljajo denarne pomoči je, da celotni dohodek družine, v kateri otrok živi .oziromai v katero otrok spada, ne sme presegati določene višine dohodka na družinskega člana, ki jo vsako leto določi skupščina skupnosti. Višina denarne pomoči je odvisna od dohodkovnih pogojev družine in od števila otrok v družini, v letu 1981 pa znaša:
a)	950 din (od 1. 7. pa 1.000 din) mesečno, če je dohodek družine, v kateri otrok živi oziroma v katero spada, do 2.200 din mesečno na družinskega člana;
b)	680 din (od 1. 7. pa 750 din) mesečno, če je dohodek družine v kateri otrok živi oziroma v katero spada 2.200 do 2.800 din mesečno na družinskega člana;
c)	360 din (od 1. 7. pa 500 din) mesečno, če je dohodek družine 2.800 do 3.900 din mesečno na družinskega člana.
V	prvem polletju tega leta je denarno pomoč prejemalo poprečno 4.456 družin upravičencev oziroma 9.765 otrok delavcev in upokojencev, v skupnem znesku 29,454.228 dinarjev.
Primerjava števila otrok z denarno pomočjo v republiki po stanju 31. 12. 1980 s stanjem 1. 5. 1981 kaže, da se je število otrok, ki so upravičeni do denarne pomoči, zmanjšalo za 31 %, kar je posledica izvajanja politike učinkovitejših denarnih pomoči.
2.	Denarna pomoč za otroke iz kmečkih družin
Otrok iz kmečke in drage družine, ki mu je pomoč nujno potrebna ima pravico do denarne pomoči v znesku 360 din (od 1. 7. pa 500 din), če izpolnjuje naslednje pogoje:
-	da je dohodek iz kmetijstva glavni vir dohodka družine ali je družina brez dohodka;
-	da skupni katasterski dohodek ne presega 9.000 din letno oziroma 2.800 din katasterskega dohodka na družinskega člana.
Otrokom iz kmečkih in drugih družin katerih dohodek presega višino določenega dohodka, se lahko prizna pravica do denarne pomoči, če živijo v težjih razmerah zaradi večjega števila otrok, bolezni ali invalidnosti staršev. O težjih razmerah izda mnenje pristojni organ krajevne skupnosti v kateri družina živi.
V	letu 1980 je v občini to denarno pomoč prejemalo 26 družin oziroma 58 otrok kmečkih in drugih družin.
V	prvem polletju tega leta je denarno pomoč prejemalo poprečno 24 kmečkih in drugih družin oziroma 55 otrok v skupnem znesku 77.200 dinarjev.
Izvajanje politike učinkovitejših denarnih pomoči ima tudi tukaj za posledico zmanjšanje kroga upravičencev.
3.	povečana denarna pomoč
Pravico do povečane denarne pomoči v višini 380 din mesečno imajo težje telesno in duševno prizadeti otroci, če izpolnjujejo' pogoje oziroma prejemajo denarno pomoč.
Otroci, ki imajo edinega hranilca, imajo pravico do povečanja denarne pomoči v višini 180 din mesečno, če živijo v težkih socialnih razmerah."
V	letu 1980 je v občini Ljubljana Moste-Polje prejemalo denarno pomoč 65 težje telesno in duševno prizadetih otrok in 712 otrok, ki imajo edinega hranilca.
V	prvem polletju tega leta je povečano denarno pomoč prejemalo poprečno 706 otrok, ki imajo edinega hranilca in 68 težje telesno in duševno prizadetih otrok.
4.	oprema za novorojenca
Pravico do opreme za novorojenca ima vsak otrok, katerega mati ima stalno prebivališče na območju SRS ali katerega roditelj ima na območju SRS lastnosti delavca v združenem delu oziroma delovnega človeka, ki samostojno opravlja dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občana.
Pomoč je za vse novorojence enaka, v obliki zavitka z najnujnejšo opremo v višini 1.800 din.
z V letu 1980 je 1.138 mater s stalnim prebivališčem v občini Ljubljana Moste-Polje prejelo to pomoč in sicer 1.015 mater zavitek in 123 denarno pomoč v višini 600 din (možna je bila izbira).
V	prvem polletju tega leta pa je zavitek prejelo 584 mater.
5.	nadomestilo osebnega dohodka v času koriščenja porodniškega dopusta
Skupnost otroškega varstva krije materam ali drugim upravičencem nadomestilo osebnega dohodka v času porodniškega dopusta v trajanju 105 dni. Po preteku porodniškega dopusta se upravičenec odloči, da koristi dopust v obliki popolne odsotnosti z dela še nadaljnjih 141 dni ali, da dela 4 ure na dan oziroma 21 ur na teden do 12. meseca otrokove starosti.
Pravico do daljšega porodniškega dopusta ima upravičenec, ki neguje dvojčke, več hkrati živorojenih otrok ali težje telesno ali duševno prizadetega otroka. Daljši porodniški dopust lahko koristi v obliki popolne odsotnosti z dela do 12. meseca otrokove starosti oziroma do 17. meseca otrokove starosti, če upravičenec dela 4 ure na dan ali 21 ur na teden.
Od 20. 1. do 30. 6. 1981 so bila v občini Ljubljana-Moste-Polje realizirana nadomestila osebnega dohodka za čas koriščenja porodniškega dopusta v višini 15,944.097 dinarjev.
6.	subvencija k oskrbninam otrok v VVZ in varstvenih družinah
O plačilu subvencionirane oskrbnine otrok v vzgojno-varstvenih organizacijah odločajo občinske skupnosti otroškega varstva na podlagi posebnih lestvic, ki so razdeljene v posamezne dohodkovne razrede tako, da je diferencirana udeležba staršev v ceni storitev od 20 do 70 % ekonomske cene.
Subvencija k oskrbnini otrok v tujih družinah se izračuna po enakih kriterijih kot oskrbnina v vzgojno-varstvenih organizacijah. Tistim staršem, ki ne morejo pokriti niti 20 % ekonomske cene, plača oskrbnino v VVO skupnost socialnega skrbstva.
SOV je od skupaj 333 dojenčkov, ki so bili v 1. 1980 zajeti v VVZ 208 dojenčkom prispevala 50 % ali več sredstev k oskrbnimi in 1.383 od skupaj 2.515 predšolskim otrokom.
Lestvica diferencirane udeležbe staršev pri plačilu VVZ v letu
1981 Dohodek na	Štev. otrok	Štev. otrok	% udeležbe
družinskega člana	I. star. sk.	II. star. sk.	
do 2.761	35	159	20%
nad 2.762 do 3.504	42	317	30%
nad 3.504 do 4.053 nad 4.053 do 4.425	78 42	418 307	38% 44%
nad 4.426 do 4.980	60	466	50%
nad 4.981 do 5.711	54	440	56%
nad 5.712 do 6.637	41	379	65%
nad 6.638	22	427	70%
Poprečna cena storitev v VVZ za I. starostno skupino otrok je 4.234 din, za II. starostno skupino pa 3.174 dinarjev.
V prvem polletju tega leta je bilo za subvencioniranje oskrbe otrok v VVZ realiziranih 36.708.021 dinarjev in v varstvenih družinah 1.264.512 din.
II.	V SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA SE ZAGOTAVLJAJO NASLEDNJI SOCIALNI KOREKTIVI
1.	družbeno denarna pomoč
a)	stalna družbena pomoč je lahko edini ali dopolnilni vir dohodkov. Pravico do stalne družbeno denarne pomoči — kot edinega vira za preživljanje, imajo občani, ki niso sposobni za pridobitno delo ali nimajo dovolj dohodkov, ne lastnega premoženja, niti svojcev ali drugih oseb, ki bi jih bili pozakonu, pogodbi ali pravnomočni odločbi dolžni in sposobni preživljati in če jim ni mogoče pomagati na drug način. To pomoč je prejemalo v letu 1980 37 občanov.
Denarno pomoč kot dopolnilni vir pa prejemajo tisti upravičenci, katerih dohodek na družinskega člana ne dosega višine edinega vira in je dopolnilni vir razlika do edinega vira.
Od 1. 4. je bila družbeno denarna pomoč kot edini vir preživljanja 3.600 dinarjev mesečno, od 1. 9. pa je 4.425 dinarjev. V letu 1980 je to pomoč prejemalo 128 občanov.
V	prvi polovici tega leta je družbeno denarno pomoč kot edini vir prejemalo 39 občanov, poprečna višina pomoči je bila 3.050 dinarjev, v ta namen pa je bilo porabljenih 776.200 dinarjev.
Dopolnilni vir je prejemalo 128 občanov v poprečni višini 1.258 dinarjev, za kar je bilo porabljenih 966.438 dinarjev.
b)	začasna družbena pomoč se dodeljuje za dobo največ enega leta tistim osebam, ki so zaradi bolezni, brezposelnosti ali drugih objektivnih razlogov prišli v začasne socialne težave in je pričakovati, da bo v krajšem času prišlo do spremembe okoliščin. Praviloma višina začasne družbene pomoči ne presega zneska višine zneska edinega vira. Določi jo svet za varstvo odraslih.
V	letu 1980 je v naši občini začasno družbeno pomoč prejemalo 23 občanov.
V	prvi polovici tega leta je začasno družbeno pomoč prejemalo 20 občanov v poprečni višini 2.854 dinarjev, za kar je bilo namenjenih 57.074 dinarjev sredstev.
c)	enkratna družbeno-denama pomoč se dodeljuje občanom pri katerih gre za premostitev trenutnih materialnih težav, občanom, ki prejemajo stalno pomoč in občanom z zelo nizkimi osebnimi dohodki za pomoč pri nabavi ozimnice, kurjave, rejencem in otrokom iz socialno šibkih družin za nakup šolskih potrebščin. Višina enkratne družbene denarne pomoči ne sme presegati dvakratnega zneska stalne denarne pomoči. V letu 1980 je poprečni znesek enkratne družbene denarne pomoči znašal 1.840 din. To obliko pomoči je v naši občini prejemalo 125 občanov.
V	prvi polovici tega leta je enkratno družbeno denarno pomoč prejelo 22 občanov v poprečni višini 3.026 dinarjev, za kar je bilo porabljeno 66.577 dinarjev. Število upravičencev bo večje v drugem polletju, ko bo skupnost socialnega skrbstva
dodeljevala zimske pomoči.
2.	rejnina
Pravico do celotnega ali delnega plačila rejnine imajo mladoletni otroci, če niti sami, niti starši oziroma zakoniti zastopniki nimajo pogojev in dovolj sredstev za plačilo stroškov oskrbe v reji. S starši m drugimi zastopniki, ki so po zakonu dolžni preživljati otroke, sklene svet za varstvo otrok in družine sporazum glede višine prispevkov k rejnini. Od 1. 1. 1981 znašajo povprečne rejnine:
— za zdrave rejence:	
stare do 2 let	3.697 din
od 2-6 let	3.362 din
od 6 — 14 let	3.969 din
nad 14 let	4.020 din
— za lažje duševno prizadete rejence:	
od 2-6 let	3.598 din
od 6-14 let	4.026 din
nad 14 let	4.417 din
- za zmerno duševno prizadete rejence:	
od 2-6 let	3.733 din
od 6-14 let	4.161 din
nad 14 let	4.552 din
- za težje duševno prizadete rejence:	
od 2-6 let	4.007 din
od 6-14 let	4.161 din
nad 14 let	4.827 din
f
V	občini Ljubljana Moste-Polje je v letu 1980 bilo 70 rejencev, prvi polovici tega leta je bilo 71 rejencev, ki so prejemali
poprečno rejnino v višini 3.563 dinarjev, za kar je bilo namenjenih 1,517.750 dinarjev sredstev.
3.	plačilo oziroma doplačilo stroScov oskrbe
Iz tega naslova lahko pripada upravičencem celotno ali delno plačilo oskrbe v socialnih zavodih in celotno ali delno plačilo oskrbe v varstvenih družinah. Socialni zavodi so organizacije združenega dela na področju socialnega skrbstva, ki zagotavljajo primerne življenjske razmere tistim, ki zaradi starosti, telesne ali duševne prizadetosti ali zaradi drugih posebnih okoliščin ne morejo ali ne želijo živeti sami ah v družini in tistim, ki potrebujejo ustrezno obliko rehabilitacije, zaposlitve ali resocializacije. Splošni socialni zavodi so domovi starejših občanov, posebni socialni zavodi pa so zavodi za slepe, duševno prizadete odrasle osebe, zavodi za usposabljanje in izobraževanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter vzgojni zavodi za otroke z vedenjskimi in osebnostnimi motnjami.
a)	Pravico do celotnega plačila oskrbnine v socialnih zavodih imajo odrasli občani, ki so materialno popolnoma nepreskrbljeni in jih tudi nihče ni dolžan preživljati oziroma prispevati k njihovem preživljanju in so zaradi starosti ah bolezni potrebni zavodskega varstva.
b)	Pravico do delnega plačila oskrbnine v socialnih zavodih imajo tisti odrasli občani, ki imajo nekaj lastnih dohodkov, vendar ta sredstva ne zadoščajo za kritje celotnih oskrbnih stroškov. Delno kritje stroškov obsega razliko med dohodki, zmanjšanimi za žepnino in polnim zneskom oskrbnih stroškov.
c)	Pravico do delnega ah celotnega plačila oskrbnine v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju in v vzgojnih zavodih imajo otroci staršev, katerih dohodki so prenizki, da bi lahko v celoti ah delno krili stroške oskrbnine. Poprečni stroški oskrbnine v Ljubljani leta 1980 so bili v
splošnih socialnih zavodih 2.898 din v posebnih socialnih zavodih 5.568 din. Poprečni stroški oskrbnine v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov pa so : znašali 4.932 din.
V	naši občini je plačilo oziroma doplačilo k stroškom oskrbe v ktu 1980 prejemalo 168 občanov in 107 otrok in mladostnikov. Poprečna mesečna doplačila na posameznika so znašala v splošnih socialnih zavodih 3.526 dinarjev, v posebnih socialnih zavodih 5.420 dinarjev ter v zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov in v vzgojnih zavodih 5.394 dinarjev.
V	prvi polovici tega leta je bilo v splošnih socialnih zavodih 148 občanov, poprečna mesečna doplačila so znašala 3.978 dinarjev, v k namen pa je bilo porabljenih - 3.541.086 dinarjev sredstev.
V	posebnih socialnih zavodih je bilo 24 občanov, poprečna mesečna doplačila so znašala 6.961 dinarjev, skupno pa je bilo Porabljenih 1,002.388 dinarjev.
V	zavodih za usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju in v vzgojnih zavodih je bito 117 otrok in mladostnikov, Poprečna mesečna doplačila so znašala 6.191 dinarjev, v ta namen Pa je bito porabljenih 4.346.046 dinarjev sredstev.
4.	plačilo stroškov prehrane v WO in OŠ
Otrokom, ki so potrebni celodnevnega varstva v šolskih in vzgojnovarstvenih zavodih, je zagotovljeno delno ali celotno kritje stroškov prehrane, če tisti, ki so po zakonu dolžni skrbeti zanje, ttimajo sredstev za delno ali celotno izplačilo stroškov.
Lestvica subvencioniranja v letu 1981 (velja od 1.9. 1981) dohodek za družinskega člana	% doplačila
do 2.800 din	100%
°d 2.800 do 3.400 din	75 %
»d 3.400 do 4.000 din	50 %
°d 4.000 do 4.425 din	25%
v izjemnih primerih od 4.425 din	25 %
Kot izjemne primere upoštevamo telesno ali duševno Prizadetost otrok, težjo bolezen v družini, visoko obremenitev s stanovanjskim varčevanjem in podobno.
Skupnost socialnega skrbstva je v prvem polletju tega leta Zagotavljala delno ali celotno kritje stroškov prehrane v WO in OŠ 4^7 otrokom v poprečnem znesku 330 dinarjev, za kar je bito namenjeno 983.303 dinarjev.
plačilo stroškov klimatskega zdravljenja oziroma letovanja otrok
. Pravico do delnega ali celotnega plačila stroškov-v počitniškega etovanja imajo predšolski in šolski otroci, ki so po ugotovitvah zdravstvene in socialne službe takega letovanja potrebni, če tisti, ki
so po zakonu dolžni skrbeti zanje, nimajo sredstev za delno ali celotno plačilo stroškov.
V	občini organizira letovanje otrok društvo prijateljev mladine v sodelovanju z interesnimi skupnostmi. Subvencije za letovanje otrok iz družin, ki živijo v težjih socialno-ekonomskih okoliščinah zagotavljajo skupnost socialnega skrbstva, otroškega varstva ter organizacije združenega dela,
V	tem letu je bila za letovanje v Zambratiji sprejeta naslednja lestvica:
dohodek na družinskega člana	% udeležbe	višina
do 2.000 din od 2.000 - 2.200 din	brezplačno 10%	236 din
od 2.200 - 2.400 din	20%	472 din
od 2.400 - 2.600 din	30%	708 din
od 2.600 - 2.800 din	40%	944 din
od 2.800 - 3.000 din	50%	1.180 din
od 3.000 — 3.200 din	60%	1.416 din
od 3.200 - 3.400 din	70%	1.652 din
od 3.400 - 3.600 din	80%	1.888 din
od 3.600 - 3.800 din	90%	2.124 din
od 3.800 din dalje	100%	2.360 din
Do 30. 9. 1981 je bilo odobreno plačilo oziroma doplačilo stroškov letovanja in šole v naravi za 287 otrok v poprečnem znesku 1.315 dinarjev, za kar je bilo porabljenih 377.312 dinarjev.
Na klimatskem zdravljenju pa je bilo 19 otrok. Skupnost socialnega skrbstva je za vsakega otroka doplačala poprečno 1.247 dinarjev in v ta namen porabila 23.704 dinarjev sredstev.
III.	V SKUPNOSTI POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA SE ZAGOTAVLJAJO NASLEDNJI SOCIALNI KOREKTIVI
1.	varstveni dodatek
je dodatek k starostni, invalidski ali družinski pokojnini, pravico do njega pa imajo upokojenci, katerih odmerjena pokojnina ne dosega predpisanega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov in niti upokojenci niti člani njihovega gospodinjstva nimajo drugih dohodkov, ki bi zadoščali za preživljanje. Do varstvenega dodatka nimajo pravice uživalci predčasne pokojnine in upokojenci, ki jim je bila priznana pokojnina kot osebam, ki so opravljale samostojno dejavnost.
Osnova za odmero varstvenega dodatka je razlika med zneskom odmerjene pokojnine in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga vsako leto dotoči skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji. Če je invalidska ali družinska pokojnina priznana zaradi nesreče pri delu ali poklicne bolezni je varstveni dodatek enak razliki med pokojnino in mejnim zneskom. Sicer pa znaša varstveni dodatek 60% razlike pri upokojencu in 70 % razlike pri upokojenki za pokojninsko dobo 15 let, nato pa se povečuje za 2 % za vsako nadaljnje leto pokojninske dobe in je tako višinavarstvenega dodatka odvisna od dolžine zavarovančeve pokojninske dobe.
V	letu 1981 je premoženjski pogoj za priznanje varstvenega dodatka dohodek, ki ne presega zneska 23.625 din na upokojenca in 11.812 din letno na posameznega Člana gospodinjstva. Mejni znesek naj nižjih pokojninskih prejemkov pa znaša 5.100 din mesečno. Poprečna pokojnina z varstvenim dodatkom v prvem polletju tega leta je 6.944,93 dinarjev, poprečni varstveni dodatek pa 1.286,65 dinarjev.
Od 7045 upokojencev naše občine je v letu 1980 prejemalo varstveni dodatek 416 upokojencev.
V	prvem polletju tega leta je bilo v naši občini poprečno 6.829 uživalcev pokojnin in sicer 4.114 starostnih, 1.117 invalidskih in 1.598 družinskih pokojnin. Varstveni dodatek je prejemalo poprečno 396 upravičencev, od tega 127 uživalcev starostnih pokojnin, 113 uživalcev invalidskih pokojnin in 156 uživalcev družinskih pokojnin.
2.	pravica do oskrbnine
pripada invalidu, ki ima pravico do poklicne rehabilitacije in je začasno nezmožen za delo ali se ne more poklicno rehabilitirati rz vzrokov, ki so neodvisni od njegove volje. Osnova za odmero je zavarovančev povprečni osebni dohodek iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti, če pa ga ni prejel, je osnova njegov osebni dohodek iz tekočega leta ali pa povprečni osebni dohodek delavca
na enakem ali podobnem delu iz koledarskega leta pred nastankom invalidnosti.
Oskrbnina znaša 90% osnove in pripada invalidu, ki nima brezplačnega stanovanja in hrane, če pa ju ima, pa le, če preživlja družino, v nasprotnem primeru pa mu pripada 60 % osnove.
V	prvi polovici tega leta je v naši občini oskrbnino prejemalo poprečno 8 invalidov.
3.	pavšalno nadomestilo'
Poleg oskrbnine pripada invalidu pavšalno nadomestilo, če se usposablja v drugem kraju in mu ni mogoče zagotoviti stalnega prevoza ali brezplačnega stanovanja in hrane v kraju rehabilitacije. Višina je enaka 100% mejnemu znesku 0etos je ta 5.100 din) najnižjih pokojninskih prejemkov za invalida, ki preživlja družino, v nasprotnem primeru pa /0 % mejnemu znesku.
V	prvi polovici tega leta za našo občino ni bilo realiziranih izplačil iz naslova pavšalnih nadomestil.
Lestvica višine invalidnin v letu 1981			
stopnja	telesna	posledica nesreče	posledi 1
	okvara	pri delu	boleri
1	100%	843 din	590,10 J
2	90%	759 din	531,30 di
3	80%	676 din	473,20 di
4	70%	589 din	412,30 di*
5	60%	506 din	354,20 dil
6	50%	423 din	296,10 d#
7	40%	336 din	353,20 di*
8	30%	255 din	178,50 di*
8. enkratni letni prispevek za rekreacijo			
Pravico do enkratnega letnega prispevka za rekreacijo imaj6 upokojenci in uživalci začasnega nadomestila ali oskrbnine. Viši**6 določi skupščina SPIZ in ta znaša letos 900 din.
4.	začasno nadomestilo
Delovnemu invalidu, ki ima priznano pravico do ustrezne zaposlitve, pripada od dneva pridobitve te pravice do dneva nastopa na delo, če se v 8 dneh priglasi skupnosti za zaposlovanje, začasno nadomestilo. To nadomestilo pripada tudi delovnemu invalidu, kateremu se je zdravje, med uživanjem pravice izboljšalo tako, da ni več invalid in se v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe o izgubi pravic prijavi na skupnosti za zaposlovanje. Osnova za odmero začasnega nadomestila je enaka osnovi za oskrbnino. Višina je enaka 50 % osnove, če pa delovni invalid preživlja člane ožje družine, se začasno nadomestilo poveča še za 50 %.
V	prvem polletju tega leta je začasno nadomestilo prejemalo poprečno 7 delovnih invalidov naše občine.
5.	dodatek za pomoč in strežbo
Starostni, invalidski in družinski upokojenci, ki za osnovne življenjske potrebe neizogibno potrebujejo stalno pomoč in postrežbo drugega človeka, imajo pravico do dodatka za pomoč in postrežbo. To pravico imajo tudi zavarovanci, ki stopijo slepi v delovno razmerje ali oslepijo med njim ter zavarovanci, pri katerih je zmožnost premikanja zmanjšana za 70 %, če so zaposleni primerno svojim delovnim zmožnostim in najmanj s polovico rednega delovnega časa. Upokojenci, ki potrebujejo tudi nego in pomoč za opravljanje vseh življenjsko pomembnih opravil imajo pravico do višjega dodatka.
V	letu 1981 znaša višji dodatek 2.692 din in nižji dodatek 1.708 din mesečno. V letu 1980 so dodatek za pomoč in strežbo prejemali 303 upokojenci naše občine.
V	prvi polovici leta 1981 je dodatek za pomoč in strežbo prejemalo kot samostojni dodatek 12 zaposlenih slepih zavarovancev, kot samostojni dodatek 12 zaposlenih ostalih zavarovancev s 70% zmanjšanimi zmožnostmi premikanja in kot dodatek k pokojnini 277 upokojencev naše občine.
6.	nadomestilo k nižjemu osebnemu dohodku:
Delovni invalid,, ki ima pravico do zaposlitve na drugem ustreznem delovnem mestu, kjer pa prejema manjši osebni dohodek ali pa je zaposlen s skrajšanim delovnim časom, ima pravico do nadomestila. Višina nadomestila zaradi manjšega osebnega dohuo! a je odvisna od vzroka nastanka invalidnosti.
— ob nesreč; na delu ali poklicni bolezni je odmerjeno
nadomestilo v višini 100% osnove, ob bolezni ali poškodbi
izven dela pa v višini 90 % osnove.
V	prvi polovici leta 1981 je v naši občini poprečno 84 invalidov prejemalo nadomestilo zaradi zaposlitve s skrajšanim delovnim časom, 226 invalidov pa zaradi manjšega osebnega dohodka na drugem delovnem mestu.
7.	invalidnina
Zavarovanec pridobi pravico do denarnega nadomestila za telesno okvaro, ki je nastala med zavarovanjem, odmeri pa se glede na stopnjo telesne okvare v času njenega nastanka. Ne glede na to ali uživa tudi kakšno drugo pravico iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja pridobi zavarovanec pravico do invalidnine.
V	letu 1980 je bilo 1209 invalidskih upokojencev in 316 občanov, ki so prejemali invalidnine. V
V	prvem polletju tega leta je invalidnino k pokojnini prejemalo 563 upokojencev in samostojno invalidnino 331 zavarovancev naše občine.
9. povračilo potnih in selitvenih stroškov
Zavarovanci in delovni invalidi imajo pravico do povračil* potnih stroškov, če so napoteni zaradi ugotovitve invalidnosti izve*1 kraja stalnega bivališča, če gredo v drug kraj na poklicne rehabilitacijo, če se neizogibno morajo peljati z reševalni*11 avtomobilom, če potrebujejo pomoč spremljevalca za udeležbo n* pregledu ugotovitve invalidnosti.
Pravico do povrnitve selitvenih stroškov imajo zavarovanci11 delovni invalidi, pri katerih je izkazana neposredna nevarnost z* nastanek ali težjo invalidnost in se zaradi zaposlitve preselijo izve*1 stalnega bivališča.
V	prvem polletju leta 1981 za zavarovance naše občine ni bil6 realiziranih izplačil za povračilo potnih in selitvenih stroškov.
1	IV. V SKUPNOSTI STAROSTNEGA ZAVAROVANJA KMETOV
SE ZAGOTAVLJAJO NASLEDNJI SOCIALNI KOREKTIV
1.	varstveni dodatek kmetom - borcem NOV
Pravico do varstvenega dodatka kmetom - borcem NOV i H** tisti kmet-borec NOV, ld pridobi pravico do starostne pokojnin* po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov in je sociali*6 ogrožen. Šteje se, da je kmet-borec NOV socialno ogrožen, # dohodki na člana njegove družine ne dosegajo vsakokratne# mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov, ki ga doloi' SPIZ za tekoče leto in znaša v letu 1981 ta razlika 3.170 din. Od •
1.	1981 je priznanje varstvenega dodatka in odločanje o njegof' višini v pristojnosti koordinacijskega odbora za vprašanje borcev p*1 občinski skupnosti socialnega varstva.
V	občini Ljubljana-Moste-Polje je lani prejemalo varstve^ dodatek 31 kmetov-borcev. V prvem polletju tega leta pa j* varstveni dodatek prejemalo 26 kmetov-borcev.
2	preživninsko varstvo kmetov
Kmet pridobi pravico do preživnine, če odda družbeni prav1® osebi najmanj 2 ha kmetijskega zemljišča oziroma 3 ha gozda ter j1 star najmanj 65 let moški oziroma 60 let ženska. Višina preživnin! je odvisna od kupnine oddanega zemljišča in od staros6 upravičenca ob oddaji zemljišča. Višina preživnine ne more bi*1 nižja od starostne kmečke pokojnine.
V	prvi polovici tega leta je v naši občini starostne pokojni**1 prejemalo 220 kmetov, družinske pokojnine pa 29 svojcev.
V. V SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE SE ZAGOTAVLJA^
NASLEDNJI SOCIALNI KOREKTIVI
1. denarno nadomestilo za primer brezposelnosti
To pravico lahko uveljavlja oseba, ki je delala najmanj , mesecev brez presledka ali 12 mesecev s presledki v zadnjih mesecih, če se prijavi skupnosti za zaposlovanje najkasneje v 30' dneh po prenehanju delovnega razmerja ali prenehala opravlj3^ samostojno delo. Denarno nadomestilo znaša 60 % osnov*1* povprečnega osebnega dohodka, ki ga je oseba prejemala v zadnji letu pred prenehanjem delovnega razmerja.	«
V letu 1980 je v naši občini to nadomestilo prejelo < brezposelnih oseb. Osebi, ki uveljavlja pravico do denarni nadomestila, se izplačuje skupaj s tem nadomestilom tudi denar1; dodatek za člane ožje družine, če jih preživlja. V tem prime® znaša denarno nadomestilo in denarni dodatek:
-	za osebo	z enim družinskim članom	6> J
-	za osebo	z dvema družinskima članoma	70 k
-	za osebo	s tremi družinskimi člani	757
j ~ za osebo s štirimi družinskimi člani	80 %
F ~ za osebo s petimi ali več družinskimi člani	85 %
| viSne njegovega poprečnega mesečnega osebnega dohodka. Čas Prenehanja denarnega nadomestila je odvisen od časa, ki ga je °seba prebila na delu (3-12 mesecev) /
Med nosečnostjo do poroda in po porodu se ženi izplačuje denarno nadomestilo in sicer za čas skupne odsotnosti zaradi Porodniškega dopusta.
2' denarna pomoč med brezposelnostjo
Oseba, ki jo do konca prejemanja denarnega nadomestila skupnost za zaposlovanje ni mogla zaposliti in nima 15 let delovne dobe, pridobi pravico do denarne pomoči med brezposelnostjo, če lzPolnjuje naslednje pogoje:
" da njeni dohodki skupaj z dohodki članov ožje družine na osebo ne presegajo zneska, ki je enak zajamčenemu OD, da ne prejema v tem času denarnih dajatev za izobraževanje. Višina denarne pomoči je enaka znesku najnižjega osebnega dohodka, ki je s samoupravnim sporazumom oziroma družbenim dogovorom dogovorjena na območju, kjer oseba stalno prebiva.
V	letu 1980 so v naši občini denarno pomoč prejemale štiri osebe.
2- Priprava za zaposlitev
. Pravico do priprave za zaposlitev ima brezposelna oseba, ki se Pijavi skupnosti za zaposlovanje in jo ta napoti na usposabljanje, ‘tavico do priprave za zaposlitev imajo tudi že zaposlene osebe v Primerih, ko .njihovo delo v OZD postane nepotrebno zaradi "Modernizacije proizvodnega procesa. Priprava za zaposlitev zajema ^ne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj in jHivnih zmožnosti, potrebnih za opravljanje določenih del in
V	letu 1980 se je usposabljalo 27 nezaposlenih iskalcev zaposlitve naše občine.
A materialna pomoč
Socialna varnost brezposelne osebe, ki se usposablja za Mjaposlitev, se zagotavlja z materialno pomočjo za zdravniški pregled j" Psihološki pregled, za usposabljanje, za zavarovanje za primer J^sreče pri delu, za delovno obleko, za prehrano in nastanitev, za ®°datek za tujo pomoč in nego invalidnim osebam ter za kritje rugih stroškov, določenih v splošnih aktih skupnosti za ^Poslovanje.
Štipendije iz združenih sredstev
. štipendije iz združenih sredstev so štipendije, ki na podlagi vdovskih potreb omogočajo šolanje tistim, ki imajo za to jfpjenje in učne sposobnosti pa bi se brez štipendije ne mogli Dobijo jih učenci in študentje, ki so se predhodno vtegovali za kadrovske štipendije, a jih niso prejeli. Kriteriji za oločanje višine štipendije so življenjski stroški učencev in $eudentov. Ker se šteje, da k stroškom šolanja prispevajo tudi starši, n„ Zagotavlja s štipendijo iz združenih sredstev razliko med višino Movega deleža in višino življenjskih stroškov. Pri tem se kot delež l^zšev upošteva odvisno od dohodka za štipendiste, ki se šolajo v jraiu stalnega bivališča od 0 - 75 % dohodka na družinskega člana |K°d 0 - 50% za štipendiste, ki se šolajo izven kraja bivališča, d er)ci in študentje imajo pravico do štipendije, če dohodek na o "‘inskega člana ne presega 55 % poprečnega mesečnega y®bncga dohodka v SRS v preteklem letu, kar znaša 4.822 din.
in študentom v domovih pripada dodatek za stroške znje oziroma oskrbe v domovih.
p Učenci in študentje imajo pravico do dodatka v višini 5 % od Za ‘Večnega dohodka v SRS v preteklem letu za prav dober in 10 % ql v. iičen uspeh. V šolskem-letu 1980/81 je prejemalo v naši *ni štipendije iz združenih sredstev 110 štipendistov.
' razlika h kadrovski štipendiji
d-.^ip^ndisti, ki prejemajo kadrovsko štipendijo (pogoj je, da na družinskega člana ne presega 85 % poprečnega tg :®Cnega dohodka na zaposlenega v SHS v preteklem letu) in je Up, lžjd od štipendije, ki bi jo prejemali iz združen ih sredstev, so •z >HV'čen* do razlike med višino kadrovske štipendije in štipendije ^zuženih sredstev.
X STANOVANJSKI SKUPNOSTI SE ZAGOTAVLJAJO NASLEDNJI SOCIALNI KOREKTIVI
^zužbena najemniška stanovanja - solidarnostna stanovanja
^..Upravičenci za dodelitev teh stanovanj so družine in občani z JUtu dohodki, mlade družine in upokojeni občani (tudi delovni
invalidi, 100 % vojaški mirovni invalidi s -puvi^p do dtK+atka za pomoč in strežbo ter upravičenci do stalne družbene pomoči). Splošni pogoji, kijih morajo vsi upravičenci izpolnjevati so:
—	da prosdec za stanovanje oziromakdo od elanov njegovega družinskega gospodinjstva ni imetnik stanovanjske pravice aii lastnik primernega vseljivega stanovanja,
—	da ima prosiVc stalno bivališče na območju ljubljanskih občin,
—	da prosilec ai: kdo od članov družinskega gospodinjstva ni lastnik počitniške hišice,
—	da prosilec s svojo družino živi v neustreznem stanovanju najmanj eno leto pred natečajem,
—	da prosilec ali za delo sposoben član družine ni neupravičeno nezaposlen,
—	da prosilec pri svojih bližnjih sorodnikih, ki so lastniki stanovanjskih površin, ki presegajo stanovanjske normative na območju Ljubljane, ne more rešiti svojega stanovanjskega vprašanja.
Družine in občani z nižjimi dohodki morajo izpolnjevati še pogoj, da skupni dohodek prosilcu in članov ne presegr, 40% poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v SRS v preteklem letu (2.957 din) na člana gospodinjstva.
Mlada družina mora namensko varčevati vsaj 6 mesecev pred razpisom natečaja in varčevati najmanj 3 leta (razvidno iz varčevalne pogodbe), OZD enega od obeh zakoncev mora predložiti stanovanjski skupnosti svojo menico za vrednost standardnega stanovanja na dan izstavitve menice, skupni dohodek te mlade družine ne sme presegati 880 % poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu.
Upokojeni občani ne smejo imeti na družinskega člana več kot 60% če je prosilec sam pa več kot 80% poprečnega mesečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu.
Lastna udeležba znaša 1—4% od vrednosti dodeljenega stanovanja. Višina lastne udeležbe je odvisna od poprečnega mesečnega celotnega dohodka na člana družine v primerjavi s poprečnim mesečnim OD v SRS v preteklem letu. Lastne udeležbe pa so oproščeni prejemniki stalne družbene pomoči, mlade družine za stanovanje dodeljeno za dobo 6 let ter upravičenci z mesečnim poprečnim dohodkom na člana družine manjšim od 20% poprečnega OD na zaposlenega v SRS v preteklem letu.
Mlade družine, upokojenci in prejemniki družbene pomoči lahko pridobijo garsonjero ali enosobno stanovanje. Občani in družine z nižjimi dohodki, delovni invalidi I. kategorije in 100% vojaški invalidi pa lahko pridobijo po normativu:
—	za eno osebo	do 28 kv. m
do 42 kv m do 56 kv. m do 66 kv. m
za vsakega nadaljnega člana gospodinjstva	do 10 kv m.
V dosedanjih štirih natečajih so bila solidarnostna stanovanja dodeljena 580 upravičencem iz naše občine. Vseh solidarnostnih stanovanj bo približno 1000, dodeljenih pa je okoli 900.
2. delna nadomestitev stanarine — subvencija k stanarini
Pravico do subvencije ima tisti občan, katerega dohodek na posameznega člana gospodinjstva, velikost stanovanja, število članov gospodinjstva in opremljenost stanovanja ustrezajo merilom iz posebnega odloka o subvencijah k stanarinam, ki ga sprejme skupščina stanovanjske skupnosti. Občanu, ki izpolnjuje dane pogoje pripada pravica do delile nadomestitve stanarine ne glede na to ali uporablja stanovanjc vdružbev.i lasti ali v lasti občanov.
Višno subvencije predstavlja razlika med dejansko stanarino, ki jo upravičenec plačuje in znosno letno stanarino, pri tem pa delna nadomestitev ne sme presegati 80 % stanarine.
Subvencije k stanarinam je v letu 1980 v naši občini prejemalo 154 upravičencev, v prvi polovici letošnjega leta pa 141 upravičencev.
Manjše število upravičencev v letošnjem letu je posledica kriterijev lestvice, ki ne upoštevajo porasta življenjskih stroškov občanov.	J	J
-	za dve osebi
-	za tri osebe
-	za štiri osebe
-	za vsakega na'
VII. V ZDRAVSTVENI SKUPNOSTI SE ZAGOTAVLJAJO NASLEDNJI SOCIALNI KOREKTIVI
1.	nadomestilo osebnega dohodka ob začasni odsotnosti od dela zaradi bolezni
je pravica delavcev, ki so odsotni od dela zaradi medicinskih preiskav, bolezni ali poškodbe, transplatacije živega tkiva ali organov v korist druge osebe, dajanja kivi, nege obolelega družinskega člana ter izolacije ali spremstva, ki ju odredi zdravnik.
Osnova za nadomestilo osebnega dohodka je mesečno poprečje osebnih dohodkov, ki jih je delavec dobil za svoje živo in minulo delo za polni delovni čas v poslovnem letu prod nastankom začasne zadržanosti od dela, zaradi katere je upravičen do nadomestila. Nadomestilo osebnega dohodka ob začasni odsotnosti delavca od dela do 30 dni zagotavlja delovna organizacija, v kateri delavec dela. Po 30 dnevni zadržanosti od dela pa zagotavlja nadomestilo OD občinska zdravstvena skupnost, pri čemer pa mora nadomestilo znašati najmanj 80 % od osnove.
Ce je delavec napretrgano zadržan od dela več kot 6 mesecev, se višina nadomestila usldajuje vsakih 6 mesecev glede na gibanje življenjskih stroškov. V letu 1980 je bilo v ta namen porabljenih 42,202.958 din.
V	prvem polletju tega leta je bilo v naši občini 265.492 oziroma 5,5 % izgubljenih dni zaradi začasne zadržanosti od dela, od tega zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni 17.196 dni in 23.735 dni zaradi nege družinskih članov.
V	breme organizacij je bilo izplačanih 43.749.224 dmariev za 159.447 izgubljenih dni, od tega 10.060 izgubljenih dni zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni in za 5.570 izgubljenci dni zaradi skrajšanega delovnega časa zaradi bolezni, nesreče pri delu in. poklicne bolezni.
V	breme OZS je bilo izplačanih 29,668.614 dinarjev za 106.045 izgubljenih dni, od tega za 7.136 izgubljenih dni zaradi nesreče pri delu in poklicne bolezni 2,447.596 dinarjev in za 23.735 izgubljenih dni zaradi nege družinskih članov ter za 75.174 izgubljenih dni zaradi bolezni 27,221.018 dinarjev
V	primerjavi z ostalimi občinami v Ljubljani je v naši občini število izgubljenih dni zaradi izostajanj od dela v porastu in je procent izgubljenih dni v prvem polletju naj višji - 5,5%. V Ljubljani je 5,1 %, v občini Bežigrad 5,0 %, v občini Center 5,0 %, v občini Šiška 5,3 in v občini Vič-Rudnik 4,9 %.
2.	povračilo potnih stroScov
Upravičenci imajo pravico do povračila potnih stroškov za razdaljo nad 15 km, kadar jih zdravstvena organizacija oziroma zdravnik napoti na zdravljenje izven kraja stalnega bivališča. V primeru nujne zadržanosti v drugem kraju ima upravičenec tudi pravico do povračila stroškov prehrane in nastanitve med potovanjem v drugem krqu.
V	letu 1980 je bilo v ta namen porabljenih 300.692 dinarjev, v prvem polletju tega leta pa 194.878 dinarjev sredstev.
3.	posmrtnina
Družinski člani delavcev in drugih upravičencev, ki jih je umrli delavec do svoje smrti preživljal, imajo pravico do denarne pomoči v višini do 80 % poprečnega dohodka v SRS v preteklem letu.
V	letu ! 980 je bilo v ta namen porabljenih 314.324 dinarjev, v prvem polletju tega leta pa 247.635 dinarjev sredstev.
4.	pogrebnina
Pravico do povračila stroškov pogreba ob smrti delavca in drugih upravičencev ter njihovih družinskih članov ima tisti, ki oskrbi pogreb v višini 80 % mesečnega dohodka v SRS v preteklem letu. Pogrebnina za otroke do enega leta starosti se izplača v višini 40 % zneska.
V	letu 1980 je bilo v ta namen [»rabljenih 1,667.861 dinarjev, v prvem polletju tega leta pa 1.082.349 dinarjev.
5.	zdravstveno zavarovanje
Nepreskrbljene osebe, ki niso zdravstveno zavarovane in ne uživajo zdravstvenega varstva po drugih predpisih zavaruje od 1. 1. 1981 zdravstvena skupnost na podlagi pravnomočne odločbe in zanje plačuje mesečni prispevek.
6.	oproščeno st popolne partldpadjie za zdravstvene storitve, zdravila in pripomočke
Popolne participacije so oproščeni:
-	novorojenci, dojenčki, predšolski in šolski otroci, dijaki in študenti,
-	borci NOV in vojaški invalidi,
-	vsi upokojenci in njihovi ožji družinski člani, ki jih preživljajo (od 3. L 1981),
-	duševno in telesno manj razviti in delovni invalidi, pri katerih je ugotovljena vsaj 70 % invalidnost in njihovi družinski člani ter invalidni otroci,
-	ostareli kmetje, ki prejemajo starostno pokojnino ali preživnino in njihovi zakonci stari nad 65 let,
-	začasno nezaposlene osebe,
-	občani, za katere občinska zdravstvena skupnost ugotovi, da ne morejo prispevati za zdravstveno varstvo,
—	žene v zvezi z nosečnostjo, porodom in materinstvom ter d novo tudi v zvezi z uresničevanjem pravice do svobodgiefl1 odločanja o rojstvih otrok (od 1. 1. 1981),
—	varovanci v socialnih zavodih,
—	prejemniki družbeno denarnih pomoči in njihovi ožji druži ns# člani,
—	osebe starejše od 65 let za storitve osnovne zdravstven* dejavnosti, zdravljenja in nege na domu, reševalne prevod nujno medicinsko pomoč in za zdravila,
—	osebe, ki koristijo storitve v zvezi s preprečevanjem, zgodnji!" odkrivanjem, zatiranjem, zdravljenjem in medicinsko rehabli; ladjo nalezljivih bolezni, rakastih obolenj, sladkorne bolez®1 ter mišičnih in živčnomišičnih obolenj, na novo pa tudi za VJ* zdravstvene storitve v zvezi z multiplo sklerozo, bolezni)" zvišanega krvnega pritiska in hemofilijo.
V letu 1980 je bilo s partidpacijo uporabnikov zbrani" 8,22.9.717 dinarjev. Z novim zakonom o zdravstvenem varstv" 80 participacije oproščene vse zgoraj navedene kategorij* občanov in je bilo planirano s tega naslova 40 % manj sredi!!'1 v tem letu. Polletna realizacija pa kaže, da je bilo zbran® 83,6 % leme planirane višine oziroma 4,164.635 dinarjev, kaže na izrazito povečanje števila uporabnikov zdravstven® storitev
Vlil. IZVEN SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI SE ZAGOTAVLJAJO
1.	priznavalnine borcem NOV in WI
Udeležencem NOV, borcem za severno mejo, slov. vojni"' dobrovoljcem ter njihovim družinskim članom podeljuje komisij* za zadeve borcev NOV in vojaške invalide priznavalnine in drug* oblike družbene pomoči:
-	stalna priznavalnina,
-	občasna priznavalnina,
—	enkratna priznavalnina,
—	pomoč za šolanje otrok,
—	pomoč za zdravljenje,
-	pomoč za zdravljenje v zdraviliščih,
—	pomoč oskrbovancem v domovih počitka,
-	tovariška pomoč.
2.	odtis prispevka socialno ogroženim kmetom za starostu" zavarovanje in oprostitev plačila davčnih obveznosti Socialno ogroženi kmetje, ki imajo zmanjšane proizvod"* zmogljivosti, posebno neugoden gospodarski položaj kmetij"1 bistveno zmanjšane delovne sposobnosti, večje število otrok do leta starosti ter ostarelih vzdrževanih članov gospodinjstva ali sov nevarnosti, da plačilo prispevka onemogoči njihovo preživljanj?1 imajo pravico do odpisa prispevka za starostno zavarovanj* kmetov.
Pravico do delnega ali celotnega odpisa prispevka dolo?* posebna komisija pri občinski skupščini. Davčna uprava v obči"1 pa lahko socialno ogrožene kmete oprosti plačila davčn® obveznosti.
V	letu 1980 je bil po odmeri prispevka za starostno zavarovanj* kmetov 173 socialno ogroženim kmetom zmanjšan prispevek, ** kar je bilo porabljeno 280.266 dinarjev, 456 socialno ogroženi*1 kmetov je bilo oproščenih davčnih obveznosti. V 401 primeru P* je bil zmanjšan socialno ogroženim kmetom prispevek ** zdravstveno zavarovanje.
C. PROBLEMATIKA KRITERIJEV IN MERIL ZA DODEU* VANJE SOCIALNO VARSTVENIH DAJATEV	e
Pogoji, kriteriji in merila za uveljavljanje socialno varstven1" pravic, ki so odvisne od dohodka oziroma socialnih razmer družj oziroma posameznika, niso usklajeni in obstajajo možnosti, da sistemom socialno vaistvenih ukrepov nc zagotavljamo vsjj posameznikom in družinam pokrivanje minimalnih družb**'’ dogovorjenih življenjskih stroškov, hkrati pa omogočamo kop1** nje socialnih pomoči v primerih, ko si družina s svojim del od1 ** prizadevanjem lahko sama zagotovi socialno varnost.	j
V	skupnosti otroškega varstva je opazna neusklajenost 'rj različnih oblikah pomoči pri izkazovanju dohodka, ki je osno^j kriterij za pridobitev pravice do denarnih pomoči. Tako se Pk izkazovanju dohodka za pridobitev denarne pomoči upoštevajo \ dohodki ne glede na vir alj predpis, po katerem jih družinaJjj otrok ima, pri uveljavljanju pravice do subvencioniranj plačevanja VVZ se pa ne upošteva dohodek od inovacij, jubil"r nagrade, dohodek od nadurnega dela, dodatek za nočno d"1 ' nadure in podobno.
Na področju denarnih pomoči je nujno dosledno upoštevanje dejanskih razmer družine in njenih pogojev življenja in se na tej osnovi odločati za oblike in obseg družbene pomoči.
Na področju nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust še vedno ni zagotovljena socialna varnost v zvezi z materinstvom in nego otroka združene kmetice — kmečke proizvajalke.
Na področju letovanja otrok je vsklajevanje in dogovarjanje med občinami v Ljubljani še brez sadov, saj so cene nevsklajene in kapacitete domov ne zasedajo otroci Ljubljane, ampak otroci občine, ki ima dom.
V	skupnosti socialnega skrbstva se za izkazovanje dohodka, kot kriterija za pridobitev posameznih družbeno denarnih pomoči, upoštevajo vsi dohodki prosilca, a pri lestvici za regresiranje šolske prehrane se ne upoštevajo vsi dohodki.
Družbeno denarna pomoč, ki predstavlja edini vir preživljanja znaša v letu 1981 po sprejeti valorizaciji 3.600 din. Po izračunu Centralnega zavoda za napredek gospodinjstva pa so znašali minimalni življenjski stroški starostnika 3.901 din mesečno. Ob dejstvu, da znaša najnižji mejni znesek pokojnine 5.100 din lahko zaključimo, da je višina DDP, ki predstavlja občanu edini vir preživljanja, prenizka in je nujna korektura.
V	zvezi s splošnimi socialnimi zavodi in stroški oskrbe v njih je potrebno poudariti, da akcija za prerazporeditev stroškov oskrbe v zavodih, ki je bila opredeljena v resoluciji, ni realizirana.
V	skupnosti za zaposlovalne samoupravni sporazum o izvajanju Pravic do porodniškega dopusta ni usklajen z zakonom o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.
Za čas usposabljanja invalidne osebne za določeno delo bi ji bilo potrebno urediti pokojninsko invalidsko zavarovanje.
Dajatve za primer brezposelnosti so v celoti regulirane z zakonom, zato skupnost za zaposlovanje nima možnosti selektivnega uveljavljanja posebnih ukrepov ali korektivov, ki bi vplivali na pridobitev ali višino dajatev.
Na področju socialne varnosti brezposelnih je nujno potrebno znižati najnižji znesek denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči pod nivo zajamčenega osebnega dohodka in naj brezposelnim zagotavlja le osnovni minimum. Prav tako je Potrebno določiti najvišji znesek denarnega nadomestila oziroma denarne pomoči z namenom, da se na ta način izloči ekstremno velike dajatve, ki destimulativno delujejo na brezposelne iskalce Ponovne zaposlitve. Omejiti pa je potrebno absolutno časovno trajanje pravice do nadomestila brezposelnim.
V	stanovanjski skupnosti ni jasno opredeljen dohodek pri uveljavljanju pravice do subvencije k stanarini. Vprašljiv je tudi Predpis normativov za stanovanja, saj so skoraj vsa starejša stanovanja velika in nefunkcionalna, presegajo pa normativ in stanovalci niso upravičeni do subvencij.
V	skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso Ustrezni kriteriji za dodelitev varstvenega dodatka, saj je cenzus, ki opredeljuje dohodek na družinskega člana prenizek in znaša 984 din, kar ne zadostuje za normalno življenje.
Na področju invalidskega zavarovanja in denarnih nadomestil Se premalo izvajajo ukrepi, ki krepijo interes in odgovornost organizacij združenega dela za preprečevanje in zmanjševanje invalidnosti ter za usposabljanje in zaposlovanje delovnih invalidov.
Neustrezen je tudi kriterij za odmero višine varstvenega dodatka, ki ima za osnovo razliko med pokojnino, ki jo upokojenec prejema in mejnim zneskom najnižjih pokojninskih prejemkov in se povečuje za 2 % za vsako dopolnjeno leto pokojninske dobe nad 15 let. Glede na to, da je varstveni dodatek socialni korektiv, se ne bi smela uporabljati dvojna merila in višino odmerjati na osnovi višine pokojnine, ki temelji na pravici iz minulega dela.
Dodatek za pomoč in postrežbo se daje za nedoločen čas in se ne preverja morebitna sprememba zdravstvenega stanja upravičenca.
V zdravstveni skupnosti je oprostitev participacije širokega kroga upravičencev in nekaterih kategorij občanov kot celote ne glede na njihov dohodkovni položaj potrebna sprememb, saj je participacija s tem izgubila svoj usmerjevalni vpliv na zmanjšanje prvih obiskov v ZD in specialnih in svoj ekonomski vpliv, saj pokriva v letu 1981 le še ca 1,5 %izdatkov za zdravstvene storitve.
Participacije naj bi bili oproščeni otroci in šolska mladina, vse druge skupine uporabnikov pa na osnovi poenotenih kriterijev. Potrebno pa je tudi dogovarjanje za zmanjšanje pravic iz zdravstvenega varstva.
Na področju nadomestil osebnega dohodka za čas bolezenskih izostankov od dela je nujna sprememba sistema nadomestil OD v smislu spodbujanja k zmanjševanju odsotnosti z dela in večji produktivnosti.
D. ZAKLJUČEK
Skupnost socialnega varstva, ki je dolžna izpeljati usklajevalne postopke na področju socialne politike, se sooča s problemi, ker ima vsak nosilec dodeljevanja socialno varstvenih dajatev različne kriterije. Socialno varstvene pravice, ki se zagotavljajo v samoupravnih interesnih skupnostih so določene na podlagi zakonskih določil, natančnejše kriterije oziroma merila za dodeljevanje pa določajo skupnosti v svojih pravilnikih in sporazumih. Vsi ti akti so med seboj neusklajeni, predvsem v dohodkovnih cenzusih, ki predstavljajo temeljno izhodišče za določitev pravice do socialne pomoči.
Usklajevalni postopek bo potrebno pričeti s preveijanjem in usklajevanjem zakonskih oziroma samoupravnih osnov za vse oblike socialno varstvenih pravic ter normativov in standardov za opravljanje dejavnosti. Hkrati bo pri ugotavljanju upravičenosti posameznikov potrebno povezovanje strokovnih služb skupnosti s službami KS in OZD.
Nadaljnji korak usklajevalnega postopka bo organiziranje posebne službe v okviru strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva za vseh pet ljubljanskih občin, ki bo vodila enotno evidenco prejemnikov socialno-varst-venih pomoči, oziroma njihovih »socialnih kartonov1*, kjer se bodo zbirali podatki o vseh dajatvah, ki jih družine ali posamezniki prejemajo.
Občinska skupnost socialnega varstva Ljubljana-Moste-Pofje
PREDLOG UGOTOVITEV, STALIŠČ IN SKLEPOV
1.	Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje in skupščina občinske skupnosti socialnega varstva Ljubljana—Moste—Pblje ugotavljata nevsklajenost pogojev, kriterijev in meril za uveljavljanje socialno varstvenih pravic občanov.
Na osnovi te ugotovitve predlagata pričetek usklajevalnega postopka za uskladitev kriterijev oziroma meril za dodeljevanje socialno varstvenih pravic, ki so določati v pravilnikih m samoupravnih sporazumih samoupravnih interesnih skupnosti socialnega varstva in zdravstva.
2.	Skupščini ugotavljata potrebo po racionalizaciji postopkov uveljavljanja in dodeljevanja socialno varstvenih pravic in predlagata pristop k organiziranju vodenja enotne evidence prejemnikov socialno varstvenih pomoči v okviru strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti zdravstva in socialnega varstva za vseh 5 ljubljanskih občin. Skupnostim predlagata prehod na vodenje enotne evidence prejemnikov s 1.
3.	Skupščini priporočata strokovnim službam samoupravnih interesnih skupnosti ter službam in organom krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela tesnejše sodelovanje in povezovanje pri ugotavljanju upravičenosti posameznikov do socialno varstvenih pomoči.
PREDLOG
Zaradi uresničevanja plana kmetijske proizvodnje v SR Sloveniji, nadaljnjega zboljševanja, pridobivanja, urejanja in varstva kmetijskih zemljišč in gozda ter zaradi enotnejšega izvajanja kmetijske zemljište politike
m na podlagi šestega odstavka 14. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), na pobudo Zveze kmetijskih zemljiščih skupnosti Slovenije, sklenejo skupščine občin v SR Sloveniji
DOGOVOR
o	skupnih osnovah in merilih za določitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zameljišča ali gozda
\_________________________________________________J
1.	člen
Udeleženke tega dogovora se obvezujejo, da bodo kot osnovo giede lege in kakovosti kmetijskega zemljišča upoštevale pri določanju odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda katastrski razred, ali je zemljišče obdelovalno ali neobdelovalno oziroma ali je gozd.
Kot osnovo bodo vzele naslednje katastrske razrede:
100 din za kmetijska obdelovalna zemljišča I. katast. razreda 80 din za kmetijska obdelovalna zemljišča II. katast. razreda 60 din za kmetijska obdelovalna zemljišča III. katast. razreda 40. din za kmetijska obdelovalna zemljišča IV. katast. razreda 30. din za kmetijska obdelovalna zemljišča V. in VI. katast. razr. 20 din za kmetijska obdelovalna zemljišča VII. in VIII. katast. razreda.
Kmetijska neobdelovalna zemljišča in gozd se razvrstijo od V. do VIII. katastrskega razreda kmetijskih obdelovalnih zemljišč.
Udeleženke se zavezujejo, da od navedenih meril ne bodo odstopale več kot 20 %, upoštevajoč pri tem razvojne potrebe posamezne udeleženke ter minimalno odškodnino, določeno z zakonom o kmetijskih zemljiščih.
2.	člen
Udeleženke se zavezujejo, da bodo uskladile odloke o odškodninah zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozdov v skladu z osnovami in merili iz tega dogovora v roku treh mesecev po podpisu tega dogovora.
3.	člen
Ta dogovor je sklenjen, ko ga podpiše najmanj štirideset udeleženk in začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
UDELEŽENKE:
OBRAZLOŽITEV
SR Sbvenija ima 889.000 ha vseh kmetijskih površin, od tega
654.000	ha obdebvalnih površin. Njiv je samo 258.000 ha, tako da odpade na prebivalca le 13,9 ara orne zemlje, kar uvršča SR Sbvenijo med področja z najmanj ornih površin na prebivalca v Evropi. V cebti je zazidano nekaj manj kot 4 % cebtne površine SR Sbvenije, vendar je urbanizacija koncentrirana v ravninskih predelih z najboljšimi kmetijskimi zemljišči, kjer smo zaradi urbanizacije in drugih razvojnih potreb zazidali te 11 % vseh obdebvalnih površin. Vse večji pomen lastnega pridebvahja hrane zaradi zunanje in notranje politične in gospodarske stabilnosti družbe narekuje še prav posebno skrb za orne površine in takšno vodenje zemljiške politike, ki bo zagotovib zadostne površine za pridelovanje hrane, kar pomeni, da je potrebno z družbenimi plani občin in republike trajno nameniti za kmetijsko proizvodnjo najmanj 650.000 ha kmetijskih zemljišč.
Med pomembnimi ukrepi za zagotavljanje ugodnejše zemljiške in prehranske bilance v SR Sbveniji so trni melioracije. V srednjeročnem obdobju 1981-1985 bomo s hidromelioracijami pridobili 15.000 ha novih kmetijskih zemljišč, z združevanjem sredstev pa bodo kmetijske zemljiške skupnosti zagotovile izvajanje agromelioracij na površini 6.000 ha. Po cenah iz leta 1980 je
potrebno za te posege zagotoviti 1.800 milijonov dinarjev ne upoštevaje ostale kmetijske ureditvene posege v občinah in druge nabge kmetijskih zemljiških skupnosti.
Kmetijske zemljiške skupnosti so že ob sprejemanju odbkov o odškodnini zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč v občinah opozarjale na velike razlike med posameznimi regijami in občinami pri dobčanju odškodnin za kmetijska zemljišča. Ker je izvajanje agrarnih operacij in zagotavljanje potrebnih sredstev nabga skupnega pomena za vso SR Sbvenijo, je skupščina Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Sbvenije na seji dne 24. septembra 1980 sprejela pobudo za poenotenje meril za dobčanje odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljšč in gozda v SR Sbveniji. Odškodnine naj bi v večji meri kot doslej stimulirale investitorje, da načrtujejo gradnje na manjvrednih kmetijskih in gozdnih površinah. Poro čilo je Zveza poslala vsem izvršnim svetom skupščin občin in Skupnosti sb venskih občin, z njo pa je seznanila tudi Republiško konferenco SZDL in Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pobuda za poenotenje meril za dobčanje odškonin je dobila podporo v razpravah v organizacijah Socialistične zveze, pobuda pa je bila upoštevana tudi v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št. 1/ 79 in 11/81), ki v 14. členu zavezuje občinske skupščine, da na pobudo Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Sbvenije sklenejo dogovor o skupnih osnovah in merilih za dobčitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda
Tekst dogovora o skupnih osnovah in merilih za dobčitev odškodnine zaradi spremembe namembnosti kmetijskega zemljišča ali gozda v cebti povzema vsebino pobude skupščine Zveze kmetijskih zemljiških skupnosti Sbvenije za poenotenje osnov in meril za dobčanje odškodnin zaradi spremmbe namembnosti kmetijskih zemljišč ali gozda, ki je dobila podporo v organizacijah SZDL in so bile z njo seznanjane vse občine v SR Sbveniji. Ker je bil tekst na ta način že širše verificiran, je Sekcija za kmetijstvo pri Skupnosti slovenskih občin na seji dne 24. junija 1981, ko je obravnavah tekst dogovora, priporočih Zvezi kmetijskih zemljiških skupnosti Sbvenije, da tekst dogovora pošlje vsem skupščinam občin kot predbg v sprejem.
BELEŽKE:
PREDLOG
OBRAZLOŽITEV
- \
Na podlagi 9. člena Zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Ur. 1. SRS, št. 7/77), 49. člena Zakona o graditvi objektov (Ur. 1. SRS, št. 42/73), 11. čl. Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. 1. SRS, št. 3/81) in 187. člena Statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS, št. 2/78) je skupščina občme Ljubljana Moste-Polje na
seji zbora združenega dela dne ..in na seji zbora
krajevnih skupnosti dne.. sprejela
SKLEP
o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane za opravljanje strokovnih del in nalog.
1.	člen
Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča Zavod za izgradnjo Ljubljane (v nadaljnjem besedilu Zavod), da v obsegu registracije svoje dejavnosti opravlja naslednja strokovna dela:
1	• Na področju urejanja in oddajanja stavbnih zemljišč:
" strokovna dela pri pripravljanju stavbnih zemljišč za gradnjo,
~ sklepa pravne posle z organizacijami združenega dela za opremljanje stavbnih zemljišč, ki obsega graditev primarnih in sekundarnih objektov in naprav, kolektivne in individualne porabe,
—	strokovna dela pri oddajanju stavbnih zemljišč z javnim natečajem ali brez javnega natečaja neposredno s pogodbo,
-	druga dela, ki jih Zavodu poveri občinska skupščina in njen izvršni svet.
2- Na področju graditve objektov:
—	strokovni nadzor nad gradnjo objektov, za katere je po zakonu dolžna dati pooblastilo družbeno-politična skupnost,
-	investitorski inženiring na objektih, ki se gradijo iz sredstev družbeno-političnih skupnosti in samoprispevkov občanov.
2.	člen
Zavod je za svoje delo v okviru pooblastil iz 1. člena tega sklepa odgovoren izvršnemu svetu občinske skupščine.
Zavod sodeluje v okviru svojega delovnega področja z upravnimi organi in drugimi organi mesta Ljubljane in občin.
3.	člen
Zavod je vsako leto do 30. novembra za naslednje leto dolžan Predložiti izvršnemu svetu v sprejem program dela, ki se financira lz sredstev proračuna in samoprispevkov. Program mora biti časovno izdelan in finančno ovrednoten.
4.	člen
Podrobnejša medsebojna razmerja pri opravljanju posameznih ^rokovnih del se med pooblastiteljem in Zavodom uredijo s Pogodbami.
5.	člen
Ta sklep prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SR Novenije, uporabljati pa se prične, ko bo Zavod za izgradnjo Ljubljane konstituiran in vpisan v sodni register.
6.	člen
2	dnem, ko začne veljati ta sklep prenehajo veljati pooblastila ^na „SOSESKl“, podjetju za urejanje stavbnih zemljišč ^žigrad-Moste Polje in sicer:
" sklep 19. seje obč. zbora in zbora delovnih skupnosti z dne 27.
6.	1968,
" sklep seje obeh zborov z dne 10. 9. 1970,
" sklep seje obeh zborov z dne 14. 9. 1971.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRlC
Na osnovi , .Dogovora o ustanovitvi Zakona za izgradnjo Ljubljane" ki ga je sprejela skupščina občine ter „Pobude izvršnih svetov občin in mesta" v decembru 1980 so se delavci SOSESKE", Zavoda za urejanje stavbnih zemljišč Vič, Standard-Investa TOZD Inženiring, Ljubljanskega urbanističnega zavoda in Staninvesta TOZD Inženiring, dne 16. aprila 1981 na referendumu odločili za združitev v novo organizacijo „Zavod za izgradnjo Ljubljane". Po opravljenem postopku v skladu z ZZD pa naj bi se priključili tudi delavci strokovne službe SIS za gradnjo cestnega programa v Ljubljani in strokovne službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči v občini Center.
Zavod za izgradnjo Ljubljane je delovna organizacija s tremi temeljnimi organizacijami (TOZD Urejanje stavbnega zemljišča, TOZD Urbanizem in TOZD Inženiring) Dejavnost delovne organizacije so strokovna dela s področja urejanja in oddajanje stavbnih zemljišč, izdelava podrobne urbanistične dokumentacije in nadzora pri graditvi objektov na območju ljubljanskih občin. V Zavod za izgradnjo Ljubljane se združujejo organizacije združenega dela, ki so taka dela že opravljale kot enovite delovne organizacije ali kot temeljne organizacije in imajo v okviru obstoječe zakonodaje pooblastila občinskih skupščin ali mestne skupščine, oziroma njihovih izvršnih svetov.
Izvršni sveti in Skupščine občin so v skladu z Zakonom o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem ter Zakonom o stanovanjskem gospodarstm pooblastile dosedanje organizacije na različne načine. Nekatere občine so pooblastila prenesle s sklepom izvršnega sveta, druge pa s sklepom skupščine. Zaradi enotnosti in usklajenosti, deh je bilo med izvršnimi sveti občin in mesta dogovorjeno, da bodo občine sprejemale pooblastilo v etnotnem besedilu.
Zaradi ustanovitve Zavoda za izgradnjo Ljubljane kot delovne organizacije za opravljanje nalog na področju urbanizma, urejanja stavbnih zemljišč, in izgradnjo stanovanjskih , komunalnih, cestnih ter drugih objektov in naprav, financiranih iz družbenih sredstev ter zaradi vključitve delavcev s področja urejanja stavbnih zemljišč in inženiring dejavnosti v to delovno organizacijo, prenaša skupščina občine dosedanja pooblastila na Zavod za izgradnjo Ljubljane, ki bo formabio začel s svojim delom 1. 1. 1982.
Za področje urejanja prostora sprejema sklep o pooblastitvi Skupščina mesta Ljubljane.
Koordinacijski odbor je prvotno pripravil osnutek pooblastila v obliki odloka. Ko je osnutek obravnaval IS SML je postavil vprašanje ali je tako pooblastilo možno. Zadolžil je pravno službo, da ostanek pregleda in da svoje mnenje. Pravna služba je smatrala, da mora biti pooblastilo dano s sklepom in, da je možno dati pooblastila nekomu šele takrat, ko pravno obstaja.
Na osnovi teh pripomb je pripravljen nov osnutek akta o pooblastitvi v obliki sklepa, s tem, da je 5. člen pripravljen tako, da se sklep o pooblastitvi prične uporabljati, ko je Zavod vpisan v sodni register.
BELEŽKE:
PREDLOG
OBRAZLOŽITEV
Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 2/78) in v skladu z 9. členom odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje (uradni list 24/77) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne	zbora krajevnih skupnosti
dne ...............in družbenopolitičnega zbora dne
.........sprejela
SKLEP
O RAZPISU PRIZNANJ OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1981
V_____________________________________________
1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje razpisuje za leto 1981 največ 5 nagrad v znesku 15.000 din in največ 10 plaket.
2., Razpis nagrad in plaket v skladu z odlokom o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje izvrši žirija in poda predlog skupščini občine.
3.	Žirijo imenuje skupščina občine s posebnim sklepom.
Številka:
Datum:	PREDSEDNIK
SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE
Marjan MOŠKRIČ
OBRAZLOŽITEV
V	skladu z določbami statuta občine in odloka o priznanjih občine Ljubljana Moste-Polje je skupščina občine dolžna vsako leto razpisati podelitev nagrad in priznanj občine za minulo leto.
V	smislu določb odloka o priznanjih občine bodo nagrade in plakete podeljene delovnim ljudem in občanom, samoupravnim organizacijam in skupnostim, družbenopolitičnim in družbenim organizacijam ter društvom za življenjsko delo, velike in posebne uspehe na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter samoupravnega in družbenopolitičnega življenja in dela v občini.
Predlog dobitnikov nagrad in plaket pripravi žirija, ki jo imenuje skupščina občine.
PREDLOG
Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS, št. 2/78) je skupščina občine na seji zbora združenega dela dne........ na seji zbora krajevnih dtupnosti dne................. in na seji družbenopolitičnega
zbora dne.......sprejela
SKLEP
O IMENOVANJU DELEGATA V SVET RAZISKOVALNE ENOTE PRI OZD ..GRADIS LJUBLJANA”
V_____________________ ___________________________J
1.
Za delegata družbenopolitične skupnosti v raziskovalni enoti GIP GRADIS pri delovni skupnosti skupne službe Ljubljana, s sedežem v Ljubljani, Šmartinska 134/a se
imenuje
tovariš EDO RODOŠEK, dipl. gradb. ing. iz Malega Lipoglava, št.
II.
Ta sklep začne veljati z dnem sprejema na zborih skupščine občine.
PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE MARJAN MOŠKRIČ
Ljubljana, dne Številka: 022-
V Samoupravnem sporazumu o združitvi v delovno organizacijo GIP GRADIS Ljubljana je opredeljeno, da se lahko ustanovi raziskovalna enota, ki mora biti vpisana v razvid raziskovalnih organizacij pri Republiškem komiteju za kulturo in znanost, kar ji dejansko tudi storjeno.
Na podlagi opravljenih vseh predpisanih postopkov in vpisom v razvid pa so dani tudi pogoji za oblikovanje organa t. j. Svet raziskovalne enote, ki upravlja Raziskovalno enoto in ga sestavljajo po en delegat vsake TOZD in skupnosti ter predstavnik občine Ljubljana Moste-Polje.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je obravnavala zahtevo Raziskovalne enote, evidentirala najustreznejšeg“ delegata tovariša RODOŠEK Eda iz Malega Lipoglava, sicer pa je zaposlen na Univerzi Edvarda Kardelja, Fakulteta za arh. in gradbeništvo, kot profesor.
Delegatom vseh zborov predlagamo, da predlog potrdijo.
predlog
Na podlagi 186. člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (ur. list SRS, št. 2/78) je Aupščina občine na seji zbora združenega dela dne ..... na seji zbora krajevnih
skupnosti dne-in na seji družbenopolitičnega zbora dne
.... sprejela
SKLEP
O IZVOLITVI POKLICNEGA IN NEPOKLICNIH SODNIKOV SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA V LJUBLJANI
\____________________________________________J
I.
Za poklicnega sodnika Sodišča združenega dela v Ljubljani
se
izvoli:
1. KATUŠIN NASTA, roj. 14. 3. 1941 v Ljubljani, stanuje v Ljubljani, Vidmarjeva 5.
Na pravni fakulteti v Ljubljani je diplomirala leta 1965; Še pred končanim študijem se je zaposlila v kovinsk1 industriji Ig pri Ljubljani in do leta 1967 opravljala dela in naloge direktorja splošnega sektoija. V letu 1969 j® opravila pravosodni izpit. Od septembra 1969 do maja 1977 je opravljala dela in naloge sodnice za prekrške pf' organu za kaznovanje prekrškov za mesto Ljubljana. Od maja 1977 pa združuje delo pri Službi družbenega knjigovodstva v SR Sloveniji, Centrala Ljubljana, v odseku za pravne zadeve.
II.
Za nepoklicne sodnike sodišča združenega dela v
Ljubljani se iz posamezne občine izvolijo:
SO DOMŽALE
1.	ANŽIN FRANC, roj. 1950, dipl. pravnik, TOSAMA Domžale, stan. Jelov&a 14, Domžale
2.	AVSEC PAVLA, roj. 1951, dipl. pravnica s Pl, SO Domžale, stan. Ljubljanska c. 103, Domžale
3.	BIRK MIRO, roj. 1953, delovodja, Papirnica TOZV Bistrakarton, Količevo, stan. Trg svobode 11, Moravč®
4.	BLEJC MATIJA, roj. 1948, višji upravni delavec« TRAK Mengeš, stan. Jekovškova n.n., Mengeš
5.	ČERNOHORSKI MARIJA, roj. 1952, predica, Indupla-ti Jarše, stan. Šaranovičeva 1, Domžale
6.	KOS CIRIL, roi. 1947, strugar. Mlinostroj Domžale« stan. Ipavčeva 10, Vir pri Domžalah
7.	METLAR MARIJA, roj. 1947, trgovski poslovodja« Napredek Domžale, stan. Župančičeva 11, Domžale
8.	RODE IVAN, roj. 1932, galanterijski tehnik, TOKv Domžale, stan. p0t kurirjev* 1, Domžale
9' ZUPANEK ADOLF, roj. 1939, Oljarna Domžale, stan. Kovičeva 27, Domžale, višji upravni delavec
SO GROSUPLJE
10. ERŠTE JULIJANA, roj. 1940, višja upravna delavka, SO Grosuplje, stan. Pod gozdom c. VI/14, Grosuplje U. GALE EDO, roj. 1934, učitelj, Black& Decker Grosuplje, stan. Adamičeva 8, Grosuplje
12.	KIKELJ LOJZE, roj. 1927, ing. org. dela, tajnik KS Grosuplje, stan. Adamičeva 8, Grosuplje
13.	POTOKAR FRANC, roj. 1945, zaposlen Instalacije Grosuplje, stan. Pod gozdom c. VI/5, Grosuplje
14.	SMOLIČ ANDREJA, roj. 1942, soc. delavka, DO IMP LIVAR Ivančna gorica, stan. Taborska 3, Grosuplje
'S- SUŠ1Č BOGOMIR, roj. 1943, učitelj, skupne strokovne službe SIS Grosuplje stan. novi blok Šentvid pri Stični 16- VIDMAR KAREL, roj. 1945, višji upravni delavec, SO Grosuplje, stan. Šmarje-Sap
17.	VILDMAN BORUT, roj. 1951, višji upravni delavec, DO IMP LIVAR Ivančna gorica, stan. Trubarjeva 14, Grosuplje
18.	VUNDERLE JOŽE, roj. 1943, višji upravni delavec, sodnik za prekrške Grosuplje, stan. Adamičeva c. novi blok, Grosuplje
S Hrastnik
‘9- GREBEN IVONE, roj. 1933, šivilja, TOZD Jutranjka . Dol pri Hrastniku, stan. Pot Jos. Brinarja 8, Hrastnik 20- GRUDEN VLADIMIRA, roj. 1932, SŠ, Ljubljanska 1 banka, eksp. Hrastnik, stan. Trg F. Kozarja 7, Hrastnik 2L KOSEM GVIDO, roj. 1930, ključavničar, Steklarna 1 Hrastnik, stan. Podkraj 91, Hrastnik
KOVAČ ALEKSANDRA, roj. 1933, ekon. tehnik, SO , Hrastnik, stan. Novi dom 43, Hrastnik
PAULIČ ANTON, roj. 1943, strojni tehnik, Tovarna - kem. izdelkov Hrastnik, stan. Dol 4 pri Hrastniku 24- PODKORITNIK MARKO, roj. 1936, elektrikar, SOZD REK E.K. DO ZPT Hrastnik, stan. Novi log 11, 0 Hrastnik
*5- SLANŠEK BORUT, roj. 1957, gradb. tehnik, Splošno , gradb. podj. Hrastnik, stan. Dol 232 pri Hrastniku
UČAKAR VLADISLAVA, rej. 1947, učiteljica, OŠ nar. heroja Rajka Hrastnik, stan. Log 1, Hrastnik
?? Kamnik
■	KOČAR IDA, roj. 1936, vodja spl. sektorja v STOL-KAMNIK, stan. Šmarca 11 l/B, Kamnik
■	KOROŠEC VLADO, rej. 1954, vodja spl. sektorja v )Q UTOK-KAMN1K, stan, Pot 27. julija 3, Stahovica
• Lavrin ANTON, roj. 1941, obratovodja v TITAN-3n KAMNIK, TOZD 2, stan. Petrovčeva 23, Domžale LELEK DRAGAN, roj. 1952, socialni delavec,
3.	ŽUIM-KAMN1K, stan. Matije Blejca 14, Kamnik *' LENARČIČ NIKA, roj. 1954, zaposlena v splošnem sektorju TITAN-KAMNIK, stan. Podgorje 47/a, 3) Kamnik
' LOGAR ALOJZ, rej. 1925, dipl. ekonomist, TITAN— 3, KAMNIK, stan. Ogrinčeva 5, Kamnik
' £AJČ MARICA, roj. 1938, vodja spl. sektorja v 3d ETA-KAMNIK, stan. Tunjiška cesta 2 c, Kamnik VOLMAJER RADO, roj. 1946, KV monter,
3.	ALPREM-KAMNIK, stan. Rovanova n.h., Radomlje ZAKRAJŠEK BORIS, roj. 1949, vodja spl. sektorja v
36	SVILANIT-KAMNIK, stan. Prečna 2, Domžale ZOEMAN-KJIČ OLGA, roi. 1949, pravnik, KIK KAMNIK, stan. Vodovodna 6 o, Domžale
37	Kočevje
' UERŽEK ERNEST, rej. 1927, ing. organizacije dela, "O TEKSTILANA Kočevje, stan. Tesarska 5/a,
38' UIM1TRIJEV1Č MIR1CA, roj. 1954, vi$i upravni delavec, DO MELAMIN Kočevje, stan. Tesarska 3/b, 39 Kočevje
jARNI TOMO, roj. 1955, dipl. pravnik, načelnik oddelka za notranje zadeve SO Kočevje, stan. 40.
KOLETA TONE, roj. 1931, strojni rezkalec, DO ITAS Kočevje, stan. Podgorska 6, Kočevje
41.	KOSIČ NVERNER, roj. 1940, KV električar, DO LIK Kočevje, stan. Turjaška 2, Kočevje
42.	KOSTEN ANICA, roj. 1943, višji upravni delavec, DO AVTO Kočevje, stan. Breg n.h., Stara cerkev pri Kočevju
43.	LINDIČ Jože, roj. 1948, ing. organizacije dela, DO HVDROVOD Kočevje-Ribnica, stan. ŠeŠkova 6, Kočevje
44.	MEDVED PETER, roj. 1950, absolvent pravne fakultete, ZKGP Kočevje, stan. Kidričeva 10, Kočevje
45.	VIDIC ALOJZ, roj. 1949, ing. agronomije, DO Kmetijsko gosp. TOZD Govedoreja Kočevje, stan. Roška 4, Kočevje
46.	VOLF BRANKO, roj. 1951, elektrotehnik, DBS Elektro Kočevje, stan. Trg zbora odposlancev 73, Kočevje
SO LITIJA
47.	BOH IVAN, roj. 1921, višji upravni delavec, upokojenec, stan. Cesta Dušana Kvedra 3, Litija
48.	DOBLEKAR IVAN, roj. 1942, usnjarski tehnik, IUV-TOZD Usnjama Šmartno, stan. Šmartno 104, p. Šmartno pri Litiji
49.	GROŠELJ JOŽE, roj. 1934, predmetni učitelj, OŠ Dušan Kveder-Tomaž v Litiji, stan. Graška 20, Litija
50.	LEMUT MARIJA, roj. 1947, višji upravni delavec, Osnovna šola Litya, stan. Gubčeva 12, Litija
51.	MATOZ STANISLAVA, roj. 1942, višji upravni delavec, TOZD »Zdravstveno varstvo41 Litija, stan. Badjurova II, Litija
52.	VALENČIČ MARJAN, roj. 1946, živilski tehnolog, Kmetijska zadruga Gabrovka, stan. Gabrovka 17/a
53.	VIDIC MIRKO, roj. 1950, absolvent gimnazije, delovna skupnost stanovanjske in komunalne skupnosti Litija, stan. Kresnice 30, p. Kresnice
54.	VREČKO SREČKO, roj. 1953, višji upravni delavec, KOVINA Šmartno pri Litiji, stan. Maistrova 1, Litija
55.	VUKOVIČ BORUT, roj. 1951, dipl. pravnik, SO Litija, stan. Šmartno 62, p. Šmartno pri Litiji
SO LJUBLJANA BEŽIGRAD
56.	BOHINC SLAVICA, roj. 1948, višja upravna delavka, Zavod za zaposlovanje, stan. Kumrovška 11, Ljubljana
57.	BRATOŽ ANTON, roj. 1935, KV Krojač in KV prodajalec, TOZD COMMERCE stan. Šerkova 11, Ljubljana.
58.	ČERIN ALEŠ, roj. 1949, dipl. pravnik, IMP Ljubljana, Titova 37, stan. Dermotova 25, Ljubljana
59.	DOLGAN-CVETKOVIČ NEVENKA, roj. 1949, dipl. pravnik s Pl, SDK podružnica Ljubljana, Titova 66, stan. Tomažičeva 9, Ljubljana
60.	FERENC KRISTINA, roj. 1940, višji upravni delavec, Jugosl. center za teorijo in prakso samoupravljanja, stan. Bilečanska 4, Ljubljana
61.	KOCJAN JANEZ, roj. 1953, dipl. pravnik, Zavod za raziskavo materiala, Ljubljana, Dimičeva 12, stan. Ulica Bratov Učakar 96, Ljubljana
62.	KOSM1NA MARTIN, roj. 1951, dipl. pravnik, IMP DO PROMET, DSSS DO, stan. Veljka Vlahoviča 3, Domžale
63.	KOSTANJŠEK MARJAN, roj. 1938, KV strugar, UN1S-TOS-TOZD transportne naprave, stan. Ulica 29. hercegovske divizije 3, Ljubljana
64.	KRIST BORIS, roj. 1949, dipl. pravnik, DSSS DO Emona, stan. Marije Mlinar 13, Ljubljana
65.	MODIC MIRAN, roj. 1951, dipl. pravnik, Geološki zavod Ljubljana, Dimičeva 16, stan. Ruska ulica 5, Ljubljana
66.
67.
68.
69.
MIRO, roj. 1945, komercialni tehnik, ASTRA—DO veletrgovina, stan. flabetova 3, Trzin OBLAK BRIGITA, roi. 1940, dipl. pravnik, Zavod za raziskavo materiala Ljubljana, Dimičeva 12, stan. Hubadova 8, Ljubljana
PAVLIN FRANC, roj. 1932, strojni delovodja, IMP—DO PROMOND—TOZD ogrevanje—vodovod, stan. Scopolijeva 5, Ljubljana PERCAN-PAVČIČ JADRANKA, roj. 1950 dipl. pravnik, SOZD ASTRA DSSS Ljubljana, Titova 77, stan. Apihova 34, Ljubljana
70.	PLESTENJAK IGOR, roj. 1951, dipl. pravnik, Zavod za varjenje SRS Ljubljana, Ptujska 19, stan. Spodnje Gameljne št. 101
71.	ROŽMAN TONE, roj. 1952, študent VUŠ-Titov štipendist, stan. Rašiška 20, Ljubljana
72.	TOMINEC NATAŠA, roj. 1948, kemijski tehnik-laborant, Belinka TOZD BELLES, stan. Likozarjeva 10,
AVTOHIŠA DSSS, stan. Abramova 17/B, Ljubljana 74. VERTOVŠEK-BIZJAN MARIJA, roj. 1944, dipl. pravnik, „Soseska“ Ljubljana, Kardeljeva ploščad 22, stan. Na Rojah 21, Ljubljana—Šentvid
SO LJUBLJANA CENTER
75.	BUŽGA RUDI, roj. 1938, poklicna šola, Komunalno podjetje Ljubljana, TOZD Živilski trgi, stan. Hruševska 92 A, Ljubljana
76.	CIZEL-VARŠEK BRANKA, roj. 1940 dipl. pravnik, Mestno javno pravobranilstvo, stan. Tržaška 5l/a,
Ljubljana
77.	DOLENC MAJA, roj. 1944, dipl. pravnik Pl, tajnik FF, stan. Župančičeva 7, Ljubljana
78.	FAZARINC ALJA, roj. 1935, medicinska sestra, Klinični center Ljubljana, stan. Poljanski nasip 32, Ljubljana
79.	GORUP MILAN, roj. 1928, dipl. inc. metalurg, Slovenske železarne, stan. Streliška 5, Ljubljana
80.	HORVAT ANA, roj. 1953, dipl. pravnik, DO Slovenijales DSSS, Beethovnova 11, stan. Prevoje 46, Domžale
81.	KAMHI BOJANA, roj. 1944, dipl. pravnik, Ljubljanska banka, stan. Bratovževa ploščad 12, Ljubljana
82.	KOPAČ ANTON, roj. 1938, gradbeni tehnik, SCT Ljubljana, TOZD GRADNJE, Titova 38, stan. Podgorica 48, Dol pri Ljubljani
83.	KOŽELJ ANTON, roj. 1923, srednja izobrazba, DO Slikoplesk-Termoplast, stan. Kidričeva 4, Kranj
84.	PEČENKO BOJAN, roj. 1956, dipl. pravnik Pl, Ekonomska fakulteta, stan. Miklošičeva 15, Ljubljana
85.	POKORN BREDA, roj. 1937, vzgojiteljica, VVZ Ane Ziherl, stan. Rožna dolina XV/24, Ljubljana
86.	PREINFALK TONE, roj. 1911, dipl. pravnik, upokojenec, stan. Streliška 3, Ljubljana
87.	RIGLER META, roj. 1943, pravnik, SO Ljubljana 'Center,, stan. Streliška 10/a, Ljubljana
88.	SRPAN JANEZ, roj. 1934, srednja izobrazba, DO Veletekstil, TOZD Trgovina na drobno, stan. Celovška 375, Ljubljana
89.	ŠKOF JANEZ, roj. 1926, visoka izobrazba, Mestno gledališče Ljubljana, stan. Prule 1, Ljubljana
90.	VAVPOTIČ MITJA, roj. 1942, dipl. mg. elektrotehnike, združene PTT organizacije Slovenije, stan. Moše Pijadejeva 33, Ljubljana
91.	VODNIK JANI, roj. 1944, strojni tehnik, KOMPAS Rent-a-car, stan. Vavpotičeva 7, Ljubljana
92.	VODOVNIK ZVONE, roj 1952, dipl. pravnik Pl, Inštitut za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, stan. Ulica Bratov Učakar 10, Ljubljana
SO LJUBLJANA -MOSTE-POLJE
93.	BAJT MARIJA, roj. 1922, dipl. pravnik, RSNZ Ljubljana, stan. Jana Husa 52, Ljubljana
94.	BLAŽKO ANDREJ, roj. 1949, prof. angleščine, KTM Ljubljana, stan. Kidričeva 2 a, Ljubljana
95.	BRATINA MARKO, roj. 1952, kadrolog, SAP Ljubljana, stan. Neubergerjeva 16, Ljubljana
96.	BUTENKO ANGELCA roL 1938, višja upravna delavka, SO Ljubljana Moste-Polje , stan. Žakotnikova 7, Ljubljana
97.	DET1CEK BARBARA, roj. 1953, dipl. pravnik, HP KOLINSKA, stan. Satnerjeva 15, Ljubljana
98.	JERIHA PAVLE, roj. 1922, dipl. pravnik, OK ZKS Ljubljana Moste-Polje, stan. Pokopališka 8, Ljubljana
99.	KOVAClC JOŽEroj. 1945, ing. agronomije, ONA ON - vodja sektorja velepr. OVS in CZ, stan. Ljubično 27, Poljčane
100.	LUKEŽlC MARIJA, roj. 1955, administrativni tehnik, Občinski sindikalni svet, stan. Beričevo 33, Dol pri Ljubljani
101.	MATJAŽ ANDREJ, roj. 1951, višja upravna delavka, TOTRA, stan. Puterlcjeva Ljubljana-Šentvid
102.	ŠEGULA MILOJKA, roj. 1951, vi§a upravna delavka, TOTRA, stan. Puterlcjeva 28, Ljubljana
103.	ŠVARA SLAVKO, roj. 1922, višja ekonomska šola, Toplarna Ljubljana, stan. Zaloška 83, Ljubljana
104.	VODOPIVEC JANEZ, roj. 1934, varnostni inž. GRADIS LO, stan. Šmihel 28, Novo mesto
105.	ZALETEL MILAN, roj. 1946, višja izobrazba, ŽITO Ljubljana, stan. Prištinska 4, Ljubljana
106.	ŽEHELI MAJDA, roj. 1937, ekon. VEKŠ, Javna skladišča, stan. Menartova 6, Ljubljana
107.	ŽIBERNA MIRJAM, roj. 1942, ekonomist, Carinarnica, stan. Kvedrova 2, Ljubljana
108.	ŽIGON-ROTH BOGDANA, roj. 1949, dipl. pravnik, SO Ljubljana Moste-Polje, stan. Nussdorferjeva 11, Ljubljana
SO LJUBLJANA ŠIŠKA
109.	BARBORIC MARTA, roj. 1945, socialna delavka, DSSS ISKRA, Industrija baterij ZMAJ, stan. Adamičeva 2, Ljubljana
110.	FRANTAR ANTON, roj 1948, dipl. pravnik, Temeljno sodišče v Ljubljani, Celovška 181, Ljubljana
111.	GORENC IVAN, roj. 1932, VKV elektromehanik, DO Gorenje TIKI, stan. Porentova 3, Ljubljana
112.	GORJANC BOŠTJAN, roj. 1953, dipl. pravnik, Avtomontaža DSSS, stan. Zagrebška 16, Ljubljana
113.	HAMERŠAK BRANKO, roj. 1936, tekstilni tehnik, DO RAŠICA, stan. Gameljne 56
114.	KAMIN ALOJZ, roj. 1931, ekonomist, DSSS DO IKO, SOZD IMP Ljubljana, stan. Na cvetači 2, Ljubljana
115.	LAKOTA JOŽE, roj. 1946, dipl. pravnik. DODONIT, stan. Kržišnikeva 3, Medvode
116.	MISLEJ ALBERT, roj. 1928, dipl. pravnik, sodnik na Vi§em sodišču v Ljubljani, stan. Šišenska 8, Ljubljana
117.	MULLER TOMISLAV, roj. 1941, strojni tehnik, IPK TOZD Butan plin, stan. Rožna dolina c. XIII/4, Ljubljana
118.	PECE KATJA, roj. 1948, dipl. pravnica, KUnični center Ljubljana, stan. Bratov Učakar 60
119.	PODBEVŠEK MIRO, roj. 1937, KV livar, TOZD PUM DO LITOSTROJ, stan. Gorazdova 3, Ljubljana
120.	RAJER JOŽE, roj. 1932, dipl. pravnik, Ljubljanske mlekarne, stan. Ul. Olge Mohorjeve 15, Ljublljana
121.	SOK ANA, roj. 1950, socialna delavka, DO RAŠICA, stan. Sojerjeva 50, Ljubljana
122.	TAVČAR FRANC, roj. 1926, delovodja, TOZD PPO DO LITOSTROJ, stan. Ljubeljska 21, Ljubljana
123.	TRBANC DRAGO, roj. 1949, dipl. pravnik, 1SKRA-industrija za avtomatiko, stan. Stegne 15 b, Ljubljana
124.	URH SLAVICA, roj. 1952, diplomant VUŠ, SO Ljubljana Šiška, stan. Smrtnikova 3, Ljubljana
125.	VIŠNJEVEC JOŽA, roj. 1950, socialna delavka, DSSS DO LEK, stan. Porentova 3, Ljubljana
SO LJUBLJANA VlC-RUDNIK
126.	ČERNE FRANC, roj. 1929, zdravnik, ZD Ljubljana TOZD Vič, stan. Ižanska 30, Ljubljana
127.	DOLClC TONE, roj. 1954, dipl. pravnik, Izobraževalna skupnost Slovčnije, stan. Gerbičeva 41, Ljubljana
128.	FERJANČIČ-JAPELJ JELKA, roj. 1945, dipl. pravnica, DO Ilirija—Vedrog DSSS, stan. Malejeva 18, Ljubljana
129.	JELEN TANJA, roj. 1947, višja upravna delavka, SO Ljubljana Vič-Rudnik, stan. Pohorskega bataljona 35, Ljubljana
130.	KLEMENČIČ TATJANA, roj. 1945, dipl. psiholog, DO Tobačna tovarna Ljubljana, stan. Malči Beličeve 55, Ljubljana
131.	KOMAN BREDA, roj. 1934, višji zdravstv. delavec, DO Študentski center Ljubljana, stan. Ulica 29. hercegovske br. 14, Ljubljana
132.	KRŠMANC VINKO, roj. 1932, kvalificiran kovač, DO KIH etan Ičkfl vas 47
133.	METEŽ ALBIN, roj. 1943, dipl. ing. gozdarstva, DO Hoja TOZD pohištvo Polhov gradeč, stan. Pristava 19, Polhov gradeč
134.	MILOVANOVIČ IVANKA, roj. 1925, predmetna učiteljica, upokojenka, stan. Rožna dolina cesta I/l6> Ljubljana
135.	PAUK PETER, roj. 1951, dipl. pravnik, izvršni sekretar pri MK ZK Ljubljana, stan. Ziherlova 8, Ljubljana
136.	PEČAN BRANE, roj. 1927, tajnik obrtnega združenja Ljubljana Vič-Rudnik, stan. IlovŠki štradon 61, Ljubljana
137.	POGAČNIK JOŽICA, roj. 1941, pravnica, Inštitut za zgodovino del. gibanja Ljubljana, stan. Oražnova 2, Ljubljana
138.	RUŽNIČ MURAT, roj. 1930, delovodja, SOZD SCT TOZD Opekarne, stan. Mladinska 73, Ljubljana
139.	ŠIMUNOVIČ - PESKAR TEREZIJA, roj. 1934, vzgojiteljica, WO Krim-Rudnik, stan. Na jami 5, Ljubljana
140.	ŠTRUKELJ MILAN, roj. 1925, dipl. pravnik, upokojenec, stan. Oražnova 10, Ljubljana
141.	TRAMPUŽ MIRJAN, roj. 1950, dipl. elektroinženir, SOZD Elektrogospodarstvo Slovenije, stan. Jamova 46, Ljubljana
142.	VOLJČ-KUMŠE LIDIJA, roi. 1945, predmetna učiteljica, DO Ilirija-Vedrog DSSS, stan. Viška 49 a, Ljubljana
143.	ZUPANC RUDI, roj. 1933, lesni tehnik, SGP Grosuplje, TOZD gradb. polizdelki, stan. Cesta na Brdo 64, Ljubljana
SO LOGATEC
144. AJDIČ BOGOMIR, roj.
1937, politolog, SIS za
zaposlovanje SO Logatec, stan. Tržaška 117, Logatec
145.	GREGORIČ MARJAN, roj. 1950, dipl. pravnik, KLI Logatec, stan. Tovarniška 14, Logatec
146.	JERINA FRANC, roj. 1952, dipl. pravnik, sekretar OK ZK Logatec, stan. Režiška 5, Logatec
147.	LAPAJNE MARJAN, roj. 1935, inženir varnosti dela KLI Logatec, stan. Nova vas 7, Logatec
148.	PEČEK BORIS, roj. 1950, kvalificirani strugar Valkarton Logatec, stan. Tovarniška 12 B, Logatec
149.	PUppis ZVONE, roj. 1934, srednja kmetijska šola . _ Kmetijska zadruga Logatec, stan.
150.	RAUEViČ ZMAGA, roj. 1949, srednja šola, Konfek cija Logatec, stan. Trg padlih borcev 9, Rakek
151.	ŠTEFANČIČ MARCEL, roj. 1937, predmetni učitelj podjetje Gradnik v Logatcu, stan. Partizanska 10 Logatec
ls2. TURK IVAN, roj. 1928, skladiščnik, TOZD Gozdarst vo Logatec, stan. Tržaška 104, Logatec *53. ŽUST JOŽE, roj. 1941, delavec, Valkarton Logatec stan. Hleviše 16, p. Rovte
S RIBNICA
54. DEBELJAK JOŽE, roj. 1951, varnostni inženir, RIKO . Ribnica, stan. Šeškova 50, Ribnica 5S- GORŠE JANEZ, roj. 1950, ekonomski tehnik, . Kmetijska zadruga Ribnica, stan. Kot št. 16 pri Ribnici '56.GRIVEC FRANCE, roj. 1938, absolvent FF v Ljubljani, RIKO Ribnica, stan. Dolenja vas 126 pri Ribnici
157- MERHAR STANE, roj. 1940, komercialist, MERKA-TOR TOZD JELKA Ribnica, stan. Prigorica pri Ribnici °8- NOSAN FERDINAND, roj. 1934, dipL pravnik, INLES l en Ribnica, stan. Ulica Jožeta Petka 4t Ribnica '59.0RAŽEM BREDA, roj. 1941, vi$i ekonomist, INLES i, Ribnica, stan. Kolodvorska II, Ribnica
PIRC BERNARDA, roj. 1948, ekonomist, ITPP ,, Ribnica, stan. Trg Veljka Vlahoviča, Ribnica 0 • TEKAVEC FRANC, roj. 1947, sekretar TOZD -i,- DONIT Sodražica, stan. Hrovače n.h.
•‘•TURK JOŽE, roj. 1948, absolvent Pravne fakultete v Ljubljani, RIKO Ribnica, stan. Prijateljev trg 6, Ribnica
167.	KOS OTO, roj. 1943, strugar-delovodja, STT TOZD Tovarna strojev Trbovlje, stan. Trg revolucije 15, Trbovlje
168.	NARAGLAV MARTIN, roj. 1949, pravnik, DO Rudar, DSSS, stan. Opekarna 7, Trbovlje
169.	ŠINKOVEC MARJAN, roj. 1928, pravnik, Zavarovalna skupnost Triglav, stan. Gabersko 56, Trbovlje
170.	TRUGAR DANICA, 1942, pravnik, Zasavski zdravstveni center Trbovlje DSSS, stan. Kešetovo 7, Trbovlje
171.	ZAMAN MARTIN, roj. 1938, strugar, Strojna tovarna Trbovlje, stan. Kešetovo 4, Trbovlje
SO VRHNIKA
172.	HANŽEL MIRO, roj. 1948, ing. lesarstva, LIKO Vrhnika, stan. Borovnica 302
173.	KONČAN VIKA, roj. 1932, predmetna učiteljica, OŠ Ivan Cankar, stan. Mrakova 15, Vrhnika
174.	KRAŠOVEC DRAGICA, roj. 1955, medicinska sestra, LIKO Vrhnika, stan. Pod gradom 29, Dragomer
175.	KRŽMANC MIRAN, roj. 1950, kemijski tehnik, Industrija usnja Vrhnika, stan. Drenov grič 68
176.	KUKEC BOJAN, roj. 1952, dipl. pravnik, Industrija usnja Vrhnika, stan. Tržaška 17, Vrhnika
177.	MESEC TOMAŽ, roj. 1946, dipl. ing. mlekarstva, KZ Vrhnika, stan. Stara Vrhnika 18
178.	PERIC BOJANA, roj. 1956, dipl. sociolog, SO Vrhnika, stan. Usnjarska 16, Vrhnika
179.	PRVINŠEK JOŽE, roj. 1947, usnjarski tehnik, komandant Občinskega štaba TO, stan. Gradišče S-4, Vrhnika
180.	SKUBIC BORIS roj. 1958, kemijski tehnik, FENOLIT Borovnica, stan. Verd 188
SO ZAGORJE OB SAVI
181.	BERGANT MARJAN, roj. 1952, strojni tehnik, Energoinvest-Vamost, stan. Okrogarjeva 18, Zagorje
182.	KASTELIC DARKO, roj. 1955, pravnik, Elcktroele-ment Izlake, stan. Kolonija 1. maja št. 30, Trbovlje
183.	KOJNIK VIDA, roj. 1947, strojni tehnik, Deloza-DSSS, stan. Gasilska 3, Zagorje
184.	KRZNAR JANEZ, roj. 1952, VK delavec, GIP Beton-TOZD Gradbeništvo, stan. Kisovec 110, Zagorje
185.	NOVŠAK IVAN, roj. 1947, ekonomist, Siporex Zagorje, stan. Izlake 152
186.	OCEPEK STANE, roj. 1930, lesni delovodja, SVEA Zagorje, stan. Narokova 5, Litija
187.	POLC! DRAGO, roj. 1943, strojni delovodja, RESD TOZD Rudnik Kotredež, stan. Cesta 9. avgusta 89,
188.	R/&p0TNIK MARIJA, roj. 1946, gradbeni ing., Elektroelement Izlake, stan. Cesta 9. avgusta 23, Zagorje
189.	ROJKO CIT A. roj. 1937, vi§a upravna delavka, IGM Zagorje, stan. Kisovec 71 b, Zagorje
III.
Sklep začne veljati z dnem, ko ga sprejmejo v vseh občinskih skupščinah na območju sodišča Združenega dela v Ljubljani.
Štev.: 74-4/81-09	PREDSEDNIK
Datum:	SKUPŠČINE OBČINE
LJUBLJANA MOSTE-POUE Marjan MOŠKRIČ, l.r.
OBRAZLOŽITEV
L
^Trbovlje
03	GOSAK MIHA, roj. 1949, rudar, REK EK Trbovlje, i. Premogovnik Trbovlje, stan. Šuštarjeva 30, Trbovlje 04-GRADIŠEK JANEZ, roi. 1940, rudarski tehnik, IBT i«,. TOZD Projektiva Trbovlje, stan. Opekarna 7, Trbovlje °5- KORBAR IVI, roj. 1952, delavka, PEKO Tovarna i£, zgornjih delov obutve, stan. Dom in vrt 47, Trbovlje 06 Korošec ELVIRA, roj. 1943, dipl. pravnica, F LK Termoelektrarna D»SS, stan. Pod gozdom Trbovlje
REK 1 a,
Pri Sodišču združenega dela v Ljubljani je izpraznjeno mesto poklicnega sodnika, ker je bila dosedanja bdnica tov. FR1EDEL Lilijana izvoljena za sodnika Sodišča združenega dela SR Slovenije.
Komisija za volitve in imenovanja SO Ljubljana Center, kot matična občina, je v skladu z 29. členom Zakona o sodiščih združenega dela (Ur. list SRS, št. 38/74) razpisala prosto sodniško mesto. Razpis je bil objavljen v Ur. listu SRS št. 25 z dne 24/8-1981.
Na objavljeni razpis se je prijavilo osem zainteresiranih kandidatov. Postopek kandidiranja je potekal v skladu z
zakonom o Občinskih konferencah SZDL,Mestni konferenci SZDL, odboru za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL in Sodišču združenega dela v Ljubljani.
Upoštevajoč merila o kadrovski politiki in delovne izkušnje, je bil v postopku kandidiranja skupno oblikovan predlog, da se vsem občinskim skupščinam območja sodišča združenega dela v Ljubljani predlaga v izvolitev za poklicnega sodnika Sodišča združenega deb v Ljubljani tov. Nasto KATUŠIN.
2.
V	letu 1981 so vse občinske skupščine območja Sodišča združenega deb v Ljubljani sprejele odlok o povečanju števila nepoklicnih sodnikov pri Sodišču združenega dela v Ljubljani Odlok je bil objavljen v Ur. listu SRS št. 13/81. S tem odlokom se število nepoklicnih sodnikov poveča za 100%, s čimer se razširja in zagotavlja pomen in izvajanje te družbene funkcije z nepoklicnimi sodniki.
Prav tako poteka mandat nepoklicnim sodnikom tega sodišča, ki so bili izvoljeni v letu 1977.
Upoštevajoč dobčib navedenega odloka in potek mandata nekaterim doseganjim sodnikom, je potrebno, za naslednje mandatno obdobje izvoliti skupno 189 nepoklicnih sodnikov Sodišča združenega deb v Ljubljani.
Postopek evidentiranja je potekal v skbdu z zakonom v vseh Občinskih konferencah SZDL območja tara sodišča, uskbjevalni in kandidacijski postopek pa tudi v okviru odbora za kadrovska vprašanja pri Medobčinskem svetu SZDL.
V	postopku evidentiranja in kandidiranja je bil skupno oblikovan predlog kandidatov za izvolitev nepoklicnih sodnikov, upoštevajoč potrebno optimalno strukturo debv-nih področij, strokovnost in elementov kadrovske politike.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve je predbg kadrovske sestave sodnikov, ki ga je predbžib Skupnost občin ljubljanske regije obravnavah in predlaga zborom, da sodnike izvolijo.
Občinska konferenca SZDL *-jubljana Mostc-Poljc
URESNIČEVANJE USTAVNE VLOGE KRAJEVNIH SKUPNOSTI V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE
U^Ceprav smo v preteklih letih pri uresničevanju in ^odružbljanju
°kaj lepe uspehe, je prav, da se vedno znova vračamo k obravnavi upravne in družbene vloge krajevnih skupnosti, saj gre za Zaničevanje procesov, ki terjajo vsakdanjo akcijo in napore, da se * hitreje in učinkoviteje razvija krajevna skupnost kot odprta, “houpravna skupnost delovnih ljudi in občanov, d v Krajevni skupnosti delovni ljudje in občani načrtujejo, se “°govarjajo in odločajo o svojih in skupnih interesih ter jih sami ali j r5* skupnosti tudi uresničujejo pri urejanju naselja komunalnih javnosti, zdravstvenega varstva, otroškega varstva, socialnega “TStva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, zaposlovanja, Ječanja in informiranja, usklajevanja interesov proizvajalcev in pomikov, varstva in izboljšanja človekovega okolja, splošne rek e obrambe in družbene samozaščite ter samoupravnega q»Vanja sporov in na številnih drugih področjih dela in življenja.
tudi za skupnost ljudi, kjer prihaja do tesnejših medčloveških UK?V> humanih odnosov in samopomoči.
uresničevanju tako opredeljene družbene vloge krajevne
t^Pnosti ter	.............. ‘
Can* KS povezujemo
nosti ter samoupravnih pravic in dolžnosti se delovni ljudje in U ^ni KS povezujemo z delavci ozdov in tozdov zaradi dr ^evanja skupnih interesov in potreb ter zagotavljanja enotne
z^Cn02OSnodar&ke osnove kot sestavine 7dnv>eneoa dela nri
r, —‘negospodarske osnove kot sestavine združenega dela pri krajevne skupnosti.
jj, J^rajevna skupnost postna tedaj vse bolj nenadomestljiva oblika dele °Žn°St sajmouPravnega in družbenopolitičnega organiziranja sis‘vnih ljudi in občanov ter njihovega vključevanja v celovit jJ* socialističnega samoupravljanja.
Up Kazv°i družbenoekonomskih odnosov na temeljnem samotnem proizvodnem delu z dohodkom in dohodkovnimi odnosi *red nj?8°vim ekonomskim izrazom in družbeno lastnino nad |jLstv' za proizvodnjo ter pravico dela s sredstvi v družbeni tCr ^lni določa nov družbenogospodarski značaj krajevne skupnosti mesto in vlogo v celotnem socialističnem samoupravnem
Cuj.-0^0 in pestro družbeno vlogo krajevne skupnosti uresni-Otpai- ln uveljavljajo delovni ljudje in občani le prek samoupravno 8 p‘branih oblik demokratičnega delovanja. fij0 ” tem velja opozoriti na edinstveno ustavno vlogo vsakega i*oeka' da lahko sodeluje v tem sistemu. Res pa je, da tega vsi ne Sr£ristij° dovolj. Predvsem so za to potrebni volja, delo, znanje in sjm-,hupanje okolja, v katerem posameznik uresničuje svoje ^Pravljavske pravice in dolžnosti.
17% °bčini Ljubljana Moste-Polie, ki obsega 15.241 ha oziroma tiso* ^Iptne površine mesta Ljubljana, živi po zadnjem popisu 61 v 2, s^a“lili in 5784 začasnih prebivalcev. Prebivalci občine živijo
alevna skupnost b?suica
Sv'k
ES
S^a-Fužine
|f;°
K1*
Ivih in so skupnostih:	samoupravno organizirani v		
stalno	začasno	število	število
prisot.	prisotni	gospo.	stano.
962	2	244	251
938	20	305	274
1.388	25	435	385
845	45	344	302
194		55	50
4.969	595	2.003	1.681
321	6	85	84
1.579	40	657	614
5.138	140	1,838	1.725
901	19	303	278
4.637	31	1.583	1.301
3.267	44	1.097	1.016

Zadvor	3.468	45	1.121	1.027
Zalog	3.601	704	1.566	1.373
Zelena iama	3.327	927	1.335	1.245
Dušan Kveder-Tomaž-	3.220	242	1.177	1.174
Jože Moški ič-^OHl	3.849	1.051	1.374	1.252
Selo	5.541	605	2.171	2.031
Nove Fužine	458	12	163	309
Novo Polje	1.336	33	436	410
Stepanja vas	3.890	79	1.289	1.260
25. Maj	3.788	72	1.292	1.255
Sotočje	2.392	1.047	955	763
Skupaj	61.009	5.784	21.828	20.060
Vir podatkov: Zavod za statistiko SRS
O	uresničevanju samoupravne in družbenopolitične organiziranosti krajevnih skupnosti smo večkrat razpravljali in sprejeli konkretne usmeritve. Tudi tokrat ni odveč, če ponovno pogledamo nekatere oblike samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in opozorimo na nekatera odprta vprašanja.
1.	Po sprejetju nove ustave in na njeni osnovi novih statutov krajevnih skupnosti so se v krajevnih skupnostih razvile številne samoupravne in družbenopolitične oblike organiziranja delovnih ljudi in občanov. V mislih imamo vse oblila samoupravnega delovanja, odločanja in uresničevanja ustavne vloge krajevne skupnosti.
Med temi oblikami odločanja, sporazumevanja in dogovarjanja so se najbolj uveljavili delni - interesni zbori delovnih ljudi in občanov, referendumi in volitve. Sklicevanja delnih zborov delovnih ljudi in občanov so se v krajevnih skupnostih posluževali dokaj redno, medtem ko so se drugih oblik neposrednega izjavljanja občanov posluževali občasno ob večjih akcijah, kot so:	referendumi za samoprispevek,
prostorska preobrazba krajevnih skupnosti, volitve delegatov za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti ter referendumi za nekatere Samoprispevke ožjega pomena, le za območje posamične krajevne skupnosti. S sklicevanjem delnih zborov kaže nadaljevati tudi v bodoče, kajti le tako sodeluje pri odločanju ali oblikovanju mnenj in stališč mnogo več ljudi kot na enem zboru za vso krajevno skupnost.
2.	Ocenjujemo, da so bili v zadnjih letih napravljeni koreniti premiki pri nadaljnji demokratizaciji odločanja o vseh tistih zadevah, ki so skupnega interesa za delovne ljudi in občane v krajevni skupnosti. K temu so veliko pripomogli novoobliko-varu ulični, vaški, soseskni in drugi odbori SZDL, v katerih so delovni ljudje in občani obravnavali svoje in širše družbene interese, tako zagotavljali tudi osnovo za delegatsko odločanje in oblikovali stališča za delo delegacij za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine, oziroma za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti.
3.	Kljub dokaj ugodni oceni samoupravnega odločanja delovnih ljudi in občanov ter delovanja skupščin krajevnih skupnosti, svetov krajevnih skupnosti in njihovih organov pa moramo ugotoviti, da v vseh krajevnih skupnostih še niso v celoti zaživele vse oblike odločanja in da skupščine krajevnih skupnosti še ne uresničujejo tiste vloge, ki jo imajo po ustavi in statutu krajevne skupnosti. To se kaže v tem, da se skupščine krajevnih skupnosti le niso uveljavile kot n^jvijjo samoupravno telo delovnih ljudi In občanov ter organiziran lit zavestnih sil ter da le niso povsod mesto za uresničevanje razvojne socialne,
kulturne in druge politike posamezne krajevne skupnosti. Namesto njih opravljajo to vlogo sveti krajevnih skupnosti, kar pa prav gotovo ni dobro, ker se v tem primeru odločanje oži le na nekaj odgovornih ljudi v krajevni skupnosti.
Ob teni velja poudariti, da je pri delu krajevne samouprave skorajda odsoten interes temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Premalo je tudi prisotna spodbujevalna funkcija družbenopolitičnih organizacij, še posebno socialistične zveze.
Vse to kaže na to, da bomo morali v bodoče zlasti na področju utrjevanja m poglabljanja dela skupščin krajevnih skupnosti in njenih organov storiti korenite napore za to, da bodo skupščine krajevnih skupnosti s svojimi izvršilnimi organi dejansko postale mesto, kjer se soočajo različni interesi in kjer prihaja do oblikovanja stališč in razvojnih usmeritev za reševanje mnoštva samoupravnih interesov delovnih ljudi in občanov.
4.	Bliža se konec II. mandata delovanja skupščin družbenopolitičnih skupnosti skupščin samoupravnih interesnih skupnosti Ocena delovanja na tem področju je zelo raznolika. Glede dela delegacij za zbor krajevnih skupnosti skupščine občine in delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti velja kljub pozitivnim ocenam ugotoviti, da v nekaterih krajevnih skupnostih delo delegacij ni najboljše. To je zlasti opazno pri delu delegacij za skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Vzroke za to je iskati predvsem v tem, da smo vsi, ki smo za to odgovorni, namenili premalo svoje aktivnosti boljšemu delovanju delegatskega in skupščinskega sistema, in zagotavljanju možnosti za to, da bi delegatski sistem resnično zaživel ustreznovsebini delegatskih odnosov. Organizacije socialistične zveze in diuge družbenopolitične organizacije bodo morale za izboljšanje dela delegatov vložiti večje napore, kot do sedaj, predvsem na področju izobraževanja in usposabljanja novoizvoljenih delegatov. To pomeni, da bomo morali nemudoma opraviti vse tiste težave, slabosti in probleme, ki so vzroki za premajhno medsebojno povezanost delegatov in delegacij z organi krajevne samouprave in z njihovo delegatsko bazo; za premajhno vključenost delegatov v delo posameznih oblik krajevne samouprave; za nesklepčne seje delegacij; za slabo programiranje dela in načine dela delegacij m ne nazadnje za premajhno informiranje in vpliv, ki so ga imeli delegati v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti pri sprejemanju posameznih odločitev. To je še toliko pomembnejša naloga v sedanji fazi evidentiranja možnih kandidatov za delegate, ko gre za to, da evidentiramo take ljudi, ki bodo v naslednjem štiriletnem mandatu prevzeli obveznosti in odgovornosti, ki jih od delegatov pričakujejo njihovi volivci in naša družba kot celota.
5.	Kolektivno delo, odločanje, odgovornost v vseh oblikah samoupravnega in političnega dela in življenja so pomembne osnove za nadaljnjo demokratizacijo odločanja, za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in socialistične samoupravne demokracije v krajevnih skupnostih in pogoj za še aktivnejše delovanje in za vsebinsko kvahtetnejše-delo vseh organov in delovnih teles v krajevni skupnosti. Zato bo treba odločneje uresničevati vsebino kolektivnega dela in odgovornosti ter na tej osnovi pripraviti spremembe in dopolnitve statutov kiajevnih skupnosti in v vsakodnevni praksi uresničevati
, pobudo tovariša Tita. V socialistični zvezi smo s sprejetjem statutarnega sklepa, katerega vsebino smo vgradili tudi v sprejetje statutarne dopolnitve bi spremembe julija letos, pričeli z uresničevanjem pobude tovariša Tita o kolektivnem delu odločanju in odgovornosti. Uvedli smo letne programske konference, ki so postale stalna oblika našega dela pri preverjanju učinkovitosti delovanja socialistične zveze, opredelili novo vlogo predsedstva kot kolektivnega frontno sestavljenega političnega organa konference, skrajšali mandate funkcionarjem ter omejili njih večkratno ponovno izvolitev. S sprejetimi dopolnitvami bi spremembami statuta ozboma pravil pa smo še bolj poudarili dosledno delegatsko sestavo organov socialistične zveze in redno poročanje delegatov svojim organizacijam ter jasneje opredelili način vključevanja družbenopolitičnih organizacij v delo konference.
6.	Med poglavitnimi oblikami samoupravnega delovanja delovnih ljudi m občanov v krajevnih skupnostih so tudi samoupravno organizirani stanovalci. Gre za oblike in organe samoupravljanja stanovalcev kot skupnosti stanovalcev, zborov stanovalcev, hišnih svetov, samoupravne delavske kontrole zbora stanovalcev in sveta stanovalcev pri krajevni skupnosti ter nadaljnjega samoupravnega delovanja v enotah sisov oziroma samoupravnih stanovanjskih skupnostih Gre torej za to, da vse stanovalec organiziramo in jih motiviramo za skrbno
vzdrževanje ne le njihovih stanovanjskih prostorov, temveč celotne stanovanjske hiše, vseh skupnih delov in naprav ter njene okolice; pa tudi za vzdrževanje vsega stanovanjskega fonda v občini. Bolje kot bomo gospodarili v hišah, več bomo storili za ohranjanje našega skupnega bogastva, ki se mu pravi nacionalni stanovanjski fond, bolj bomo na enem od izsekov družbenega življenja in gospodaijenjauresničiU ustavno načelo dobrega gospodarja, ki naj bi tudi sicer veljalo za vse naše delo in ravnanje.
Taka povezanost ljudi v hiši, namenjena gospodarjenju s hišo in hkrati tudi širšemu gospodarjenju, bo torej utrjevala naš sistem socialistične samoupravne demokracije prav pri njegovih temeljih bi postopoma se bo iz posameznih stanovalcev, ki se danes po več letih skupnega bivanja komajda poznajo med seboj ali pa tudi ne, oblikovala skupnost stanovalcev v pravem pomenu te iiesede.
Socialistična zveza je doslej vodila široke in temeljite razprave o preliodu na ekonomske stanarine v Ljubljani in pripravah zakona o stanovanjskem gospodarstvu. Se to jesen pa bomo morali ponovno okrepiti razprave o uresničevanju zakona ter nalog, izhajajočih iz akcijskega programa, ki smo ga za področje stanovanjskega gospodarstva pred leti sprejeli v Ljubljani.
Razvijanje in utrjevanje samoupravne organiziranosti stanovalcev v kiajevni skupnosti ter njihova delegatska povezanost v občinski in mestni samoupravni interesni skupnosti prav gotovo sodi med temeljne naloge delovanja socialistične zveze tudi v prihodnje.
7.	Med oblikami samoupravnega delovanja delovnih ljudi ifl občanov v krajevni skupnosti velja podčrtati tudi samoupravno sodstvo. Gre predvsem za poravnalne svete, ki v marsikateri krajevni skupnosti še niso zaživeli. Isto lahko ugotovimo tudi za delovanje potrošniških svetov. Čeprav so le-ti pomemben inštrument za zagotavljanje' boljše preskrbljenosti posamezne krajevne skupnosti, spoznanje o potrebnosti njih ustanovitve marsikje še ni prišlo v zavest vseh dejavnikov krajevnih skupnosti. Zato potrošniški sveti še niso povsod ustanovljeni, tam kiet so, pa se kljub aktualnim zadevam pri preskrbi ne sestajajo. Res pa je, da se čutijo dokaj nemočne pri uveljavljanju svojih potrošniških pravic.
8.	Za razvoj samoupravljanja v krajevni skupnosti, delovanje organov in teles krajevnih skupnosti in delegatskega sisteme nasploh so družbenopolitične organizacije, družbene organiza-cije in1 društva poglavitni dejavniki pri razvijanju družbene zavesti, organizatorji in izvajalci družbenopolitične in interesne aktivnosti delovnih ljudi in občanov.
Socialistična zveza kot fronta organiziranih socialističnih silz zvezo komunistov na čelu je najpomembnejši usmerjevalec ij1
seljili, vaseh. Analize kažejo, da so tam, kjer je uspešna social*' stična zveza, aktivni tudi drugi družbenopolitični dejavniki' tam ie aktivna tudi krajevna samouprava. Aktivna dejavno*1 socialistične zveze vpliva na uspešnejše in odgovornejše del° krajevne samouprave. Zato sta samoupravna organizirano*1 delovnih ljudi in občanov ter njihova aktivnost v tesni povez*' nosti z družbenopolitično organiziranostjo in uspešnim deloi11 v socialistični zvezi, zvezi komunistov, zvezi borcev, zve21 socialistične mladine, sindikatu ter družbenih organizacijah & društvih, kot so zveza kulturnih organizacij, zveza tabomikov> zveza za telesno kulturo, zveza rezervnih vojaških starešb1’ rdeči križ, zveza prijateljev mladine, društvo upokojencev itd-Uspešno delo organizacij in delegatov ni možno brez aktivne# delovanja socialistične zveze kot fronte organiziran1*1 socialističnih sil, ki se kaže ne le v delu forumov, ampak * različnih oblikah in metodah dela (konferenca, predsedstvi' izvršni odbor). Delovanje in vlogo družbenopolitičnih organizacij zveze komunistov, zveze socialistične mladin6' sindikata, zveze borcev v krajevni skupnosti v nekateri*1 sredinah še vedno podcenjujejo. Isto velja tudi za družbe^ organizacije in društva, čeprav imajo pomembno vlogo P1' zadovoljevanju interesov občanov in so pomemben organi zato1 aktivnosti predvsem mladih, pa tudi drugih krajanov. Ob ten1
skupne napore vseh organiziranih subjektivnih dejavnikov & njihovo še večjo prisotnost pri razvoju in delovanju krajev*1* samouprave ter delegatskega sistema v celoti.
k
9. Ze začeto samoupravno in prostorsko preobrazbo krajevnih skupnosti, ki smo jo izvedli pred dvema letoma na referendumu in nadaljevali s poglabljanjem samoupravnega delovanja delovnih ljudi in občanov v novooblikovanih krajevnih skupnostih, bo treba še nadaljevati. Obstajajo vsi pogoji za to, da krajevne skupnosti Dolsko, Besnica, Zalog, Zadobrova-Sneberje, Vevče-Zg. Kašelj in še kje napravijo temeljito oceno o samoupravnem in prostorskem delovanju ter 0 ustreznosti sedanje organiziranosti pa se na tej podlagi odločijo za prostorsko in samoupravno preoblikovanje. Ob tem Pa seveda ne kaže zanemariti dosedanjih pozitivnih, pa tudi negativnih izkušenj, ki jih imajo krajevne skupnosti, ki so se . prostorsko že preoblikovale.
podlagi zbranih podatkov ugotavljamo, da se je število zaposlenih delavcev v krajevnih skupnostih v zadnjih letih močno povečalo.
Po zadnjih podatkih je v krajevnih skupnostih občine Ljubljana Moste-Polje zaposlenih naslednje število delavcev:
^ajevna skupnost	Število dopolnilno pogodbeno
redno zaposlenih zaposlenih zaposlenih
Junica	v	1	1
Svik	1	-	1
i^lsko	i	1	_
1	-	2
2	1	1
-	-	2
hšica-Fužine
Kodeljevo
Mopcg
w'P°glav
t °ste> Selo, Nove Fužine n0že Moškrič-Ciril p^San Kveder Tomaž
v°'je
Polje
l^artno
skupaj
žSobrr°Va_Sneberje
^alog
^lena jama skupaj
2
1
1
2
2
2
22
1
1
1
2
1
1
3
3
3 2 1
4 2
31
^zroke za to je iskati v povečanem obsegu del in nalog
poj Jj^a roka upravnih in drugih organov občinske skupščine, še deia° tedaJ> ko je treba urejati posamezne zadeve s področja Upr “Pravnih in drugih organov. Če pa se pojavijo potrebe po uradvnih nalogah, bi veljalo razmisliti o ustanovitvi krajevnih .0v; Glede števila zaposlenih delavcev v strokovnih službah reainraievnib skupnosti kaže pri zmanjševanju zaposlenih izhajati iz Opra vrednotenja del in nalog v krajevnih skupnostih ter iz fotreh^3 druž^)eno potrebnega dela, tj. tistega dela, ki je drUJ,.bnP za nemoteno delovanje samoupravnega, skUp Apolitičnega in delegatskega sistema v krajevnih Vredtin ." V ta namen je treba izdelati merila in kriterije za st^ °tenje de*a v krajevnih skupnostih, normativno urediti status de[a °Vn*h služb, sistem nagrajevanja delavcev po delu in rezultatih žap0s| r se na tej podlagi odločati za zmanjševanje števila enih delavcev. Do takrat pa predlagamo, da se prepreči ■azen Crno novo zaposlovanje delavcev v krajevnih skupnostih — ^ so V ki so se samoupravno in prostorska preoblikovale tajIdke^rav 8°tovo utemeljene zahteve za to, da zaposlijo nove
Na
v kj. . Podlagi že omenjenih meril in kriterijev za vrednotenje dela de] ~|evnih skupnostih se je treba lotiti tudi izdelave sistemizacije ta n °Pravil, ki jih je treba opravljati v okviru krajevne skupnosti ‘n de]!11010110 funkcioniranje samoupravnega, družbenopolitičnega Us,anov3tsl(e?a sistema ter izdelave samoupravnih splošnih aktov za U. y v,tev skupnih strokovnih služb na ravni občine.
Mni9,TAVLJANJE MATERIALNIH IN DRUGIH mJZNOSTT ZA URESNIČEVANJE POTREB IN ^fERESOV KRAJANOV
skupr^°tav'janje materialnih možnosti za delovanje krajevnih Vse*akn in 23 uresničevanje potreb in interesov krajanov je ra*v0|a J temeljno vprašanje nadaljnjega družbenogospodarskega .,V , ievniu skupnosti, kot to ureja ustava.
^cij vl®m pogledu so pravzaprav trije poglavitni faktorji in nosilci %vCk . ^lajevni skupnosti: prvič sami občani oziroma delovni 'n njegov osebni dohodek; drugič, delovne organizacije in
njihova skrb za svoje člane in njihove družine kakor tudi za interese skupnosti; in naposled občina in pomoč občinskega proračuna pri reševanju problemov občanov in delovnih organizacij, to je življenja in dela delovnih ljudi in občanov. Mislim, da je pri tem bistveno povezovati in koordinirati akcije in sredstva vseh teh faktorjev glede na konkretne naloge. Katera sredstva bodo v danem trenutku poglavitna in katera dopolnilna, pa je treba urejati glede na konkretne programe in naloge krajevne skupnosti. Pri tem si je vsekakor treba prizadevati, da se v proračunu komune ne bodo centralizirala sredstva, s katerimi bi lahko uspešneje razpolagale krajevne skupnosti...“
(Iz govora E. Kardelja na skupščini stalne konference mest Jugoslavije v Mostarju 1. 1966)
To je sicer le droben izsek iz širše razprave E. Kardelja o razvoju krajevnih skupnosti izpred 15 let, ki pa je zaradi resnice še danes povsem svež in temelji tudi v današnjih razvojnih družbenogospodarskih in družbenopolitičnih prizadevanjih krajevne skupnosti. Tudi danes ne moremo pri vseh krajevnih skupnostih posploševati katera sredstva so za razvoj posamezne krajevne skupnosti ..poglavitna1* in katera so »dopolnilna1*, ampak je to treba urejati s konkretnimi programi razvoja vsake krajevne skupnosti posebej. Prav na to področje so bila v zadnjih letih usmerjena prizadevanja socialistične zveze, da bi se v krajevnih skupnostih in v vseh družbenopolitičnih skupnostih razvila čut in potreba po planiranju, po dolgoročnem programiranju skladnega razvoja kraja z vso realno vsebino, usklajeno s potrebami in možnostmi ter s solidarnostjo do hitrejšega razvijanja manj razvitih krajevnih skupnosti in manj razvitih območij v sami krajevni skupnosti. Tako so za nekatere krajevne skupnosti poglavitna sredstva zbrana iz tako imenovane glavarine, pri drugih iz programov samoupravnih interesnih skupnosti ali delovnih organizacij (ob glavarini), pa s samoprispevkom krajanov ali pa ljubljanskim samoprispevkom za razvoj družbenega standarda, ki poteka že deseto leto in ima prvenstveno vlogo pri razvoju širšega družbenega standarda še posebej tudi zato, ker je njegov cilj odpravljati tudi razlike v razvitosti mesta in področij petih ljubljanskih občin, razvijati solidarnost in vzajemnost.
Samoprispevek za gradnjo objektov družbenega standarda, za katerega smo se delovni ljudje in občani Ljubljane samoupravno odločili pred desetimi leti in iz katerega smo že dobili 100 objektov, nedvomno sodi med »poglavitna** sredstva za razvoj krajevnih skupnosti, ki so zavestno odločena in združevana v najvišji meri socialistične solidarnosti. S samoprispevkom torej občutno in v polni meri uresničujemo ideje Edvarda Kardelja o razvoju krajevnih skupnosti. Kar zamislimo si naprimer krajevno skupnost Zalog in druge krajevne skupnosti brez objektov I. in II. samoprispevka! V nekaterih krajevnih skupnostih še m objektov iz samoprispevka, toda zato smo v te krajevne skupnosti lahko več vlagali iz drugih virov in tudi v njih v večji meri uresničevali razvojne potrebe kraja.
To so predvsem krajevne skupnosti Besnica, Lipoglav in Klopce, ki so hribovite, redko naseljene in komunalno najmanj opremljene. Te krajevne skupnosti so najbolj odmaknjene od industrijskih in preskrbovalnih centrov, zato so jim dobre poti in ceste poglavitni pogoj za družbenogospodarski razvoj. Med naša prizadevanja za čimhitrejši razvoj teh krajev sodijo tudi mladinske delovne brigade Janče, Lipoglav m Pugled ter druge številne manjše prostovoljne delovne akcije. Med pomembne prispevke in trajna prizadevanja za hitrejši razvoj manj razvitih KS sodijo tudi prizadevanja s strani občinske kmetijsko zemljiške skupnosti, TZO Dobrunje in pospeševalne skupnosti.
Včasih nekateri napori ne rodijo takih sadov, kot bi želeli. Tak primer je poskus, da bi območna PTT skupnost v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in soudeležbo občanov v nekaj letih občino v celoti opremila s telefonsko mrežo in priključki. Kot vemo, poskus ni uspel, saj bi se moralo v določenem času po krajevnih skupnostih prijaviti vsaj 8.000 interesentov, prijavilo pa se jih je polovico manj. Akcija zato ni uspela, kar je v krajevnih skupnostih povzročilo obilo nezadovoljstva. Predsedstvo občinske konference socialistične zveze je neuspelo akcijo ocenilo in ugotovilo več vzrokov, med katerimi sta bila najmočnejša obdobje nagle rasti cen in preohlapno dogovorjena akcija.
Kljub temu, da dobronamerna akcija ni uspela, pa ugotavljamo veUiSJ)rizaaeva^5.območne skupnosti za PTT promet m podjetja 23 PTT promet, kije v krajevnih skupnostih, kjer so bile ustvarjene potrebne možnosti, dalo nemajhne rezultate, saj bo še letos v občini okrog 4.000 telefonskih priključkov več.
a) Samoupravno planiranje v KS
Bistveni pogoj za uresničevanje družbenogospodarske vloge krajevne skupnosti, v kateri se povezujejo vsi zainteresiram dejavniki pri reševanju konkretnih življenjskih problemov delovnih ljudi in občanov v kraju bivanja, je samoupravno planiranje. Zavedajoč se tega, je občinska konferenca socialistične zveze z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami že leta 1978 začela veliko politično aktivnost za pripravo srednjeročnih načrtov razvoja Krajevnih skupnosti za obdobje 1981-1985. Poudarjali smo vsebino zakona o planiranju in še posebno dajali prednost realnosti in usklajenosti planov krajevnih skupnosti s plani delovnih in drugih organizacij združenega dela in plani samoupravnih interesnih skupnosti. Tudi po upravni plati so se priprave začele zgodaj in temeljito. Leta 1978 je občinska skupščina sprejela odlok o obvezni pripravi planov, leto dni kasneje pa smernice za pripravo družbenega načrta razvoja občine, v katerih smo ob analizi obstoječih planov opredelili skupne cilje in usmeritve družbenega razvoja, z upoštevanjem dotedanjega razvoja občine ter ocenjenih možnosti za bodoči razvoj. Organiziranih je bilo še več posvetov in drugih aktivnosti, kot na primer obiski po krajevnih skupnostih, na katerih smo preverjali ves potek priprav planskih dokumentov, širino aktivnosti in kadrovsko usposobljenost glede strokovne strani opravil. Prav pri slednjem je bilo nemalo težav.
Srednjeročne načrte so na skupščinah sprejele vse krajevne skupnosti, razen 25. maj, sotočje in Stepanja vas, ki so zavestno izdelale predlog šele po delitvi Štepanjskega naselja na nove krajevne skupnosti in po konstituiranju le-teh. Predlogi so sedaj v razpravi, še letos pa jih bodo na sejah skupščin tudi sprejeli.
Sedaj, ko že lahko ocenjujemo prvo polletje uresničevanja srednjeročnih načrtov 1981-1985, ugotavljamo, da je bil pri planiranju v krajevnih skupnostih dosežen viden napredek. Plani so realnejši in niso več v tolikšni meri spiski željaV' večji meri so znani in zagotovljeni viri financiranja programov m posameznih planskih nalog, v večji meri kot doslej so plani usklajeni s plani delovnih organizacij in samoupravnih interesnih skupnosti. To je nova kvaliteta, čeprav moramo realno oceniti, da smo jo v političnih aktivnostih načrtovali še širše.
Tako je povezovanje in sporazumevanje pri načrtovanju razvoja krajevnih skupnosti, organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti, občine in mesta kot celote še v premajhni meri rezultat usklajenega srednjeročnega planiranja, skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih in delavcev v temeljnih in. drugih organizacijah združenega dela.
Nedvomno je bila priprava planov kljub veliki pomoči zavoda za razvoj Ljubljane tudi za krajevne skupnosti težka naloga. Krajevne skupnosti so se različno lotevale in tudi zelo različno oblikovale svoje razvojne načrte. Družbenopolitična skupnost jim pri tem ni nudila dovolj potrebne strokovne pomoči. Premalo se je zavedala, da so programi krajevnih skupnosti pravzaprav družbeni načrt razvoja občine in da se mora ta plan razvoja temeljito vgraditi v plan krajevnih skupnosti in tozdov.
Usklajevanje s samoupravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti je potekalo dokaj formalno — tehnično administrativno, z mnogimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi materialne proizvodnje pa sploh ni prišlo do usklajevanja. Usklajevanje z delovnimi organizacijami je bilo otežkočeno predvsem zato, ker tudi v njih ni potekalo sprejemanje planskih dokumentov tako, kot bi bilo treba. Mnogo delovnih organizacij še vedno ni sprejelo načrtov družbenega razvoja. Boljše usklajevanje med krajevnimi skupnostmi in tozdi v naši občini pa ovirata tudi velika koncentracija industrije v nekaterih krajevnih skupnostih (industrijska cona) in „čiste‘^ stanovanjske krajevne skupnosti. Za oviro je šteti tudi nesigumost v vire financiranja za naprej. Tako imenovana glavarina je prehodna oblika in z njo nismo zadovoljni. Ker pa je temu tako, jo zanemarjamo in ker jo delovne organizacije jemljejo za ponesrečeno breme in ne kot financiranje svojega razvoja v krajih, kjer delavci živijo jo vse manj redno odvajajo. To še zlasti prihaja do izraza v delovnih organizacijah, ki so strnjene v industrijske cone in z nobeno krajevno skupnostjo nimajo življenjskega stika, delavci pa bivajo v številnih krajevnih skupnostih.
Ugotavljamo tudi, da je izdelava razvojnih načrtov v nekaterih krajevnih skupnostih poteicala v ozkih krogih, da ni prišel do izraza Srti interes in da so krajani danes o razvojnih načrtih premalo, v nekaterih krajevnih skupnostih pa nič seznanjeni. Nekatere krajevne skupnosti so predloge planov obnovile v svojih časopisih, nekaj pa jih je izkoristilo možnosti v Naši skupnosti in v njej objavilo povzetke planov. Pa tudi skupščine krajevnih skupnosti niso povsod zadovoljivo opravile vloge načrtovalca razvoja krajevne skupnosti.
b) Združevanje sredstev za razvoj KS
Plani razvoja krajevnih skupnosti, ki so usklajeni z tozdi in ozdi, samoupravnimi interesnimi skupnostmi ter družbenopolitičnimi skupnostmi, so osnove . za dogovarjanje oziroma sporazumevanje o združevanju sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
Dosedanji sistem združevanja sredstev, ki smo ga imeli v preteklem srednjeročnem obdobju in smo ga podaljšali do konca leta 1981, ni najprimernejši niti usklajen z ustavo, saj je treba sistemsko zagotavljanje materialne osnove krajevne skupnosti iskati v okviru celotnega dohodka tozda, katerega delavci enakovredno razporejajo sredstva za zagotavljanje skupnih potreb v tozdu, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti itd. Da je način zagotavljanja sredstev prek tako imenovane »glavarine1* neživljenjski, se vedno bolj kaže tudi pri izpolnjevanju obveznosti tozda iz predpisanega družbenega dogovora, saj je na skupnem žiro računu zbranih le nekaj nad polovico sredstev. Ker pa je razvoj krajevnih skupnosti delno odvisen od teh sredstev, je jasno, da tudi uresničevanje plana razvoja ne poteka brez težav. '
Zbiranje oziroma zagotavljanje sredstev za razvoj krajevnih skupnosti je sicer zelo različno. Del sredstev (70 %) dobivajo krajevne skupnosti iz »glavarine** 30 % pa solidarno združujejo za hitrejši razvoj komunalno manj razvitih KS. Druge temeljne vire sredstev si krajevne skupnosti zagotavljajo v planih samoupravnih interesnih skupnosti, s proračunom občine in samoprispevkom. Nekatere krajevne skupnosti (Zalog) pa se neposredno dogovarjajo in samoupravno sporazumevajo z delovnimi organizacijami, da združujejo sredstva za določena dela skupnega interesa. Tak način zagotavljanja sredstev omogoča različna pota, prek katerih pa se za posamezne krajevne skupnosti zbirajo sredstva ne glede na večje ali manjše potrebe v drugih krajevnih skupnostih. Prav in dobro je, da se v vseh krajevnih skupnostih vsi dejavniki še naprej angažirajo ter iščejo vse možnosti pri zagotavljanju sredstev za nadaljnji razvoj krajevne skupnosti, vendar je treba vedeti, da v vseh krajevnih skupnostih ni organizacij združenega dela, ki bi pomagale in sofinancirale npr. gradnjo telefonskega, cestnega, električnega omrežja, VVZ itd., ko vemo, da v krajevnih skupnostih Bizovik, Dolsko, Klopce in Lipoglav še ni zagotovljena oskrba s pitno vodo, da še vedno obstaja problem elektrifikacije (Besnica) ter vrsta komunalnih in drugih tegob infrastrukture. Ker pa se letos sredstva ne zbirajo po programu, sprejetem z družbenim dogovorom o zagotavljanju sredstev za nadaljnji razvoj krajevnih skupnosti, se pojavljajo še večji problemi.
Te in še mnoge druge težave nakazujejo, da je treba dosledno uresničevati ustavne oblike zagotavljanja materialnih osnov in možnosti za uresničevanje potreb in interesov krajanov, obenem pa bo treba zagotavljati še sredstva za delovanje delegatskega sistema in delovnih skupnosti krajevnih skupnosti.
Zavedajoč se problematike tega izredno pomembnega področja, ki naj zagotavlja hitrejši in enakomernejši razvoj krajevnih skupnosti, je bil več kot leto dni v pripravi predlog družbenega dogovora o temeljnih načelih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti, ki je doživel več sprememb in dopolnitev.
Predlog družbenega dogovora, ki je sedaj pripravljen za razpravo, temelji na tem,	...
-	da mora postati dohodek tozdov, v katerih združujejo svoje delo delavci - krajani posameznih KS, temeljni vir sredstev za zadovoljevanje njih skupnih potreb v kraju bivanja;
-	da je ustrezna rešitev združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti bistvenega pomena za uresničevanje celotne samoupravne ustavne zamisli krajevne skupnosti;
-	da so osrednjega pomena nova vloga in pomen samoupravnega
planiranja in sporazumevanje o temeljih planov krajevnih skupnosti;	..
-	da je z uveljavitvijo samoupravnih družbenogospodarskih odnosov v krajevnih skupnostih treba doseči trajno podlago za enakopravno uresničevanje pravic, obveznosti in odgovornosti delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih, za doslednejše uveljavljanje uresničevanja načel vzajemnosti ih solidarnosti in za preseganje neutemeljenih razlik pri materialni podlagi delovanja krajevnih skupnosti;
-	da je treba še bolj uveljaviti krajevno skupnost kot odprto skupnost na družbenogospodarskih temeljih socialističnega samoupravljanja, ki se glede na skupne interese samoupravno povezuje z drugimi krajevnimi skupnostmi in drugim1 samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
Razprava bo pokazala, v kolikšni meri je pripravljeni dokument življenski in kje ga bo treba dopolniti. Jasno pa je, da kaže vse naloge za njegovo uveljavitev v 1. 1982 čimprej skleniti, če hočemo zagotoviti materialno osnovo za uresničevanje razvojnih programov krajevnih skupnosti že v prihodnjem letu.
III. INFORMIRANJE V KS
Razvoj informiranja in obveščanja v krajevnih skupnostih še vedno napreduje prepočasi. Pa vendar je potreba po obveščenosti očitna in prav ta potreba, pa nujnost in pravica so sestavni del samoupravnega življenja vsakega delovnega človeka in občana.
Gibalna in mobilizatorska vloga sredstev obveščanja je prav tako kot v organizacijah združenega dela tudi v krajevnih skupnostih neizpodbitno dejstvo. Samo po sebi umevno se nam zdi, da je za kvalitetne samoupravne odnose v delovni organizaciji prvi pogoj dobra in pravočasna obveščenost delavcev. V krajevnih skupnostih pa nam obveščanje ne gre prav v račun. Izgovarjamo se, da je drago, da ni pravih kadrov ipd. ter se zadovoljujemo z obveščanjem na sestankih. Vsake toliko časa damo priložnost tudi krajanom brez funkcij, da se udeleže zbora, kjer so informirani, imajo priložnost postavljati vprašanja in tako tudi tvorno ter kvalitetno sodelovati pri odločitvah.
Z delitvijo velikih krajevnih skupnosti na manjše smo sicer storili vsebinski premik k neposrednosti dela, vendar to samo po sebi še ne bo obrodilo sadov. Metode samoupravnega in političnega delovanja moramo še razviti in mednje sodi kot ena najpomembnejših - informiranje.
Z obveščenostjo krajanov širimo fronto delovanja in odgovornosti za razvoj njihovega kraja in bogatitev življenja v njem. Z obveščanjem tkemo niti med ljudmi, jih povezujemo v skupnost, usmerjeno mobiliziramo, osvobajamo jih neresnic in natolcevanj ter jim pomagamo iz zaprtosti ali osamljenosti. Z obveščanjem zagotavljamo javnost dela organov v krajevni skupnosti in odpravljamo forumsko delovanje. Z obveščanjem razvijamo čut za kolektivno delo, odločanje in kolektivno odgovornost.
Že pred leti smo se v občini dogovorili, da prevzamejo skrb za informiranje v krajevnih skupnostih komisije za informativno-propagandno dejavnost pri komiteju za SLO, pri vsaki komisiji pa da je tudi dopisnik za Našo skupnost. Politično skrb za informiranje nosi predsedstvo krajevne konference socialistične zveze in podobno.
No, napredek je. V nekaj krajevnih skupnostih te komisije delujejo, vzorno ta čas v krajevni skupnosti Zadvor. Sicer pa se ob vsaki akciji, ki zahteva tudi nekaj informiranja in propagande (krajevni praznik), posebej dogovorijo, kdo bo kaj opravil. Glasila izdajajo v kraevnih skupnostih Zadobrova-Sneberje, Zadvor in Želena jama.
Tudi oglasne deske imajo samo v nekaterih krajevnih skupnostih, ta čas vzorne v krajevnih skupnostih Vevče-Zg. Kašelj, Sotočje, 25. maj in Stepanja vas.
Urejenih stalnih mest za plakatiranje nimajo nikjer. Vse krajevne skupnosti imajo v Naši skupnosti svoje rubrike, a tudi te so izkoriščene vse preveč ljubiteljsko in vse premalo načrtno in organizirano. V zagotavljanje dopisnikov in prispevkov iz krajevnih skupnosti vlaga več truda uredništvo Naše skupnosti kot krajevne skupnosti same.
Vse krajevne skupnosti pa moramo v prihodnje bolj vključevati tudi v družbeni sistem informiranja občine in Ljubljane, problemska konferenca mestne konference socialistične zveze konec junija letos o nadaljnji graditvi družbenega sistema formiranja v Ljubljani je pokaizala, da bomo z dobro zgrajenim sistemom družbenega informiranja v Ljubljani in Sloveniji veliko Pomagali tudi razvoju krajevne skupnosti. Prvič, ker je bomo Obremenili vrste statističnih in evidentičnih opravil (tudi zmanjšali administracijo) in drugič, ker se bomo samoupravni ®rgam lahko posluževali podatkovnega sistema Ljubljane in tako kvalitetneje odločali.
Stališča in sklepi
Delegati občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polie so (o gradivo obravnavali na osmi seji, ki je bila 27. oktobra 1981. V Številnih razpravah so delegati ocenili, da je gradivo dober Prispevek k nadaljnjemu uresničevanju ustavne vloge krajevnih skupnosti v občini.
Zaradi obsežne problematike, ki jo gradivo obravnava, pa so dregati predlagali, da naj razprava steče še v zborih občinske skupščine, izvršilnih telesih družbenopolitičnih organizacij in arUgih frontnih delih socialistične zveze.
V razpravi so delegati izoblikovali stališča in sklepe, kijih je
predsedstvo OK SZDL Ljubljana Moste-Polje na 38. seji. 5. JG.
1981 verificiralo in dalo v uresničevanje.
1.	Tudi v prihodnje bo naša temeljna naloga nadaljnje uresničevanje ustavne vloge krajevnih skupnosti. Prek vseh organiziranih socialističnih subjektivnih sil v krajevnih skupnostih in občini bomo razvijali, krepili in uresničevali vse oblike samoupravnega in družbenopolitičnega delovanja delovnih ljudi in občanov ter gradili krajevno skupnost kot odprto temeljno samoupravno skupnost. Zlasti bomo razvijali delne zbore delovnih ljudi in občanov, delo skupščin in svetov krajevni^ skupnosti, delegacij za skupščino občine in samoupravnih interesnih skupnosti, ulično in hišno samoupravo ter pospešili ustanovitev in delo poravnalnih in potrošniških svetov in drugih oblik samoupravnega delovanja krajanov.
2.	Zaključki 21. seje CK ZKJ in predsedstva SFRJ so enako kot za delavce v združenem delu obvezujoči tudi za delovne ljudi in občane v krajevnih skupnostih. Stabilizacijski ukrepi se vse močneje odražajo v kraju bivanja, v KS, kar je treba pričakovati tudi v prihodnje. Zato naj se družbenopolitične organizacije in samoupravni organi še bolje in razmeram primerno organizirajo. Skupščine in sveti naj preverijo realnost srednjeročnih razvojnih načrtov in te očistijo „želja“ za katere ni realnih izgledov. V večji meri naj vzpodbujajo samouspevanje, prostovoljno delo, pobude in zglede za varčevanje, urejanje okolja in varstvo družbene lastnine ter v večji meri krepijo kolektivno delo in odgovornost. V ospredje je treba postaviti tudi socialno politiko in se prizadevati za čimboljše pogoje življenja v KS, da bodo. delovni ljudje v delovnih organizacijah ali v zasebnem delu lahko uresničevali zahtevne naloge stabilizacijskih programov.
3.	Takoj je treba pristopiti k ustanavljanju koordinacijskih odborov sindikata v krajevnih skupnostih, kjer je to le mogoče.
4.	Socialistična zveza, samoupravni organi in delegati za -samoupravno stanovanjsko skupnost v KS, so dolžni do 27. januarja 1982 organizirati stanovalce družbenih stanovanj in lastnike etažnih stanovanj po določilih novega zakona o sstanovanjskem gospodarstvu. Ob skupnostih stanovalcev naj KK SZDL organizirajo (Iger jih še ni) še hišne odbore SZDL.
5.	Pretežni del nalog in aktivnosti za uresničevanje ustavne vloge in zagotavljanje hitrejšega razvoja krajevnih skupnosti bo morala poleg samoupravnih organov krajevnih skupnosti prevzeti tudi socialistična zveza kot fronta, organizirana v okviru krajevne ali ulične skupnosti. Pri tem bo morala izhajati iz interesov in potreb krajanov v okviru ožjih oblik organiziranja, tj. uličnih, vaških, hišnih in drugih skupnosti ter hitreje in učinkoviteje zadovoljevati ugotovljene interese.
6.	V socialistični zvezi je treba krepiti frontno delo in v večji meri v ospredje postaviti vlogo društev in družbenih organizacij. Hkrati pa tudi zaostriti odgovornost za delo v vseh oblikah organiziranosti SZDL, od KK SZDL do občinske konference, katere sej se ti delegati stalno udeležujejo.
7.	Za nadaljnje utrjevanje samoupravni« odnosov v krajevnih skupnostih bo treba nadaljevati z že začeto samoupravno in prostorsko preobrazbo v tistih krajevnih skupnostih, ki so glede na število krajanov in prostorsko razsežnost preveč odmaknjene od krajanoy in njihovih vsakodnevnih problemov. Zato bodo morale krajevne skupnosti, ki jih navajamo v gradivu, čimprej izdelati analizo ter se na tej osnovi lotiti nalog za samoupravno in prostorsko preoblikovanje.
8.	Z že začeto aktivnostjo za ustanovitev skupnosti krajevnih skupnosti moramo nadaljevati ne le znotraj občine, temveč tudi širše s krajevnimi skupnostmi zunaj občine glede na skupno ugotovljene interese in razvojne cilje.
9.	Pti pripravah na volitve v letu 1982 je treba evidentirati in kandidirati vse tiste krajane, ki so se že sedaj uveljavili pri delu delegacij, organov delegatskih skupščin, družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, krajevne samouprave in družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev. Prav zavoljo tega se moramo lotiti evidentiranja z vso družbeno zavzetostjo in širino.
10.	Uresničevanje pobude tovariša Tita o kolektivnem delu, odločamu in odgovornosti mora postati poglavitna vsebina našega dela in novih odnosov pri uresničevanju ustavne vloge krajevnih skupnosti. Zato mora postati kolektivno delo, odločanje in odgovornost naša prva in temeljna obveznost.
11.	Izdelati je treba merila in kriterije za vrednotenje dela delavcev, zaposlenih v krajevni skupnostih, t.j. družbeno potrebnega dela za nemoteno opravljanje nalog krajevnih skupnosti ter
delovanja samoupravnega, družbenopolitičnega in delegatskega sistema v krajevnih skupnostih. Na tej podlagi seje treba lotiti nalog za zmanjšanje števila zaposlenih delavcev v krajevnih skupnostih z združevanjem del in nalog na ravni služb v občini. Hkrati pa je -treba rešiti problem samoupravnih in družbenopolitičnih oblik organiziranja že zaposlenih delavcev. Za rešitev tega je treba oblikovati delovno skupino iz predstavnikov KS, zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine, izvršnega sveta, drugih zainteresiranih delavcev in še družbenega pravobranilca samoupravljanja. Skupina naj v najkrajšem možnem času analizira sedanjo situacijo in poišče ustrezne rešitve, ki bodo v skladu z zakonodajo in družbenopolitično usmeritvijo 9. seje MK ZKS, z dne 26. marca 1979. Delovno skupino naj sestavi in spremlja njeno delo svet za spremljanje razvoja KS pri predsedstvu OK SZDL.
12.	Z uresničevanjem razvojnih načrtov morajo biti krajani redno seznanjeni in z oblikami javnega obveščanja tudi motivirani za sodelovanje. Družbenopolitične organizacije morajo nenehno razvijati oblike organiziranega delovanja krajanov vseh starosti, da združijo sredstva, prostovoljno delo, znanje in sposobnost ter v samoupravnih odnosih tako gradijo svoj kraj, kot so si to
' začrtali v razvojnih planih.
13.	Za nadaljnje uveljavljanje družbenogospodarskih odnosov v krajevnih skupnostih bo treba poglobiti vsebino samoupravnega planiranja, sporazumevanja in dogovarjanja pri zagotavljanju trajne materialne podlage za razvoj krajevnih skupnosti. V ta namen moramo pospešiti prizadevala za sklenitev družbenega
dogovora o temeljnih načrtih združevanja sredstev ter na tej podlagi ob vsakoletni pripravi planskih dokumentov skleniti samoupravne sporazume med nosilci družbenega sistemi planiranja. Predlagani družbeni dogovor o temeljnih načetih združevanja sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb delovnih ljudi in občanov v KS, naj gre v nadaljnjo obravnavo delegatov zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinski skupščine, kjer naj se dokončno izoblikuje za sprejem in izdelavo samoupravnih sporazumov.
14.	V mestnih in zlasti v krajevnih skupnostih, ki so komunalno in infrastrukturno visoko ali vsaj zadovoljivo opremljene, s* morajo vse subjektivne sile združiti v prizadevanjih za večjo humanizacijo in socializacijo odnosov in iz teh odnosov in iz teh osnov za pestrejše življenje v svojih krajih.
15.	V sleherni krajevni skupnosti je treba razviti sistem javnegi obveščanja, za kar mora nositi odgovornost krajevna konferenca socialistične zveze. Družbenopolitična skupnost p« mora čimprej izdelati in razviti sistem družbenega informiranja ter sc z njim vključiti v ljubljanski sistem, da tudi s tem čimbolj pomagamo samoupravnemu in delegatskemu delovai^u * krajevnih skupnostih.
16.	Za spremljanje uresničevala sprejetih STALIŠČ IN SKLEPOV 8. seje OK SŽDL Ljubljana Moste-Polje, z dne 27. X 1981, j« zadolžen svet za spremljanje razveja krajevnih skupnosti.
V Ljubljani, novembra 1981	Občinska konferenca SZDL
Ljubljana Moste-Poljt

OSNUTEK
Na podlagi 23. člena Zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Ih. 1. SRS št. 39/74) in 187. člena statuta občine Ljunljana Moste-Polje (Ur. 1. SRS št. 2/78) je Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na seji zbora združenega dela
dne .. r.......in seji zbora krajevnih skupnosti dne....
sprejela
4.	člen
Ta odlok začne veljati 8. dan po objavi v Uradnem listu SRS; uporablja pa se od 1. januarja 1981 dalje.
Predsednik skupščine Občine Ljubljana Moste-Polje Marjan MOŠKRlC
ODLOK
o spremembah in dopolnitvah odloka o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981
v____________________________y
1.	člen
V odloku o proračunu občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1981 (Ur. 1. SRS št. 10/81) se 1. člen spremeni tako, da se glasi: Skupni prihodki občinskega proračuna za leto 1981 znašajo
232.050.C
in se razporedi.
-	za razporeditev v posebnem delu proračuna
-	za razporeditev v tekočo proračunsko rezervo
-	za skupne mestne potrebe v Ljubljani
-	za intervencije v gospodarstvu Pregled prihodkov in njihova razporeditev je zajeta v splošnem
in posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna.
1.000 din
166.939.000 din
1.544.000 din
19.756.000	din
43.811.000	din
2.	člen
V 2. členu odloka se odstotek 8,73 % nadomesti z odstotkom 8,83 % znesek 18,464.000 din pa se nadomesti z zneskom
19,756.000	din.
3.	člen
Splošni in posebni del proračuna je sestavni del odk>ka.Pregled in razpored prihodkov proračuna za leto 1981 se objavi s tem odlokom v Uradnem listu SRS.
REBALANSIRANI PREGLED IN RAZPORED PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZA LETO 1981
v 000 din
Vrsta
1
2
3
5
6
Prihodki	Rebalansirani plan 1981
Davek na dohodek in davek iz	
osebnega dohodka	125.505
Prometni davek, davek na dohodek od premoženja in davek od premoženja	88.149 9.998
Prihodki po posebnih predpisih	3.248
Prihodki upravnih organov in drugi prihodki	5.150
SKUPAJ prihodki
232.050
Glavni namen ODHODKI
01
02
03
04
07
08
09
10 11 12 16
17
18
Dejavnost organov DPS Ljudska obramba Dejavnost DPO Negospodarske investicije Kulturno prosvetna dejavnost Socialno skrbstvo Zdravstveno varstvo Komunalna dejavnost Krajevne skupnosti Prispevki proračun drugih DPS Intervencije v gospodarstvu Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prejšnjih let Krediti, vezana in izločena sredstva — rezervni sklad
- izločena na pos. račun omejitev SKUPAJ ODHODKI
Rebalansirani plan 1981 67.335 4.897 11.923 41.942 662 6.669 216 3.722 11.764 19.756 15.589
2.035
1.729
43.811
232.050
OCENA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA LETO 1981
vrsta prihodkov
1
davki iz od in na dohodek
" iz OD iz del. razmeija ~ |z kmetijske dejavnosti " iz obrtnih dejavnosti
-	iz negospodarskih dej.
" avtorskih pravic
-	iz skupnega doh. občanov
pRometni davki
- °d prometa blaga na drobno " °d alkoholnih pijač " °d plačil za storitve " od nepremičnin ~od stavb " °d premoženja " na dediščine m darila ^ 0<i iger na srečo
^AKSEV°rna V°Zi*a "Upravne
"Parklarji " komunalne
JJRnarne KAZNI uRUGI DOHODKI
" Prihodki upravnih organov
^upa/prihodki
Realizacija "	Plan	Realizacija	Ocena		Indeksi	
1980	1981	31. 7. 1981	1981	3:2	4:3	5:3
2	3	4	5	6	7	_8
106.827	123.233	63.601	125.505	114	516	102
25.697	30.208	17.025	31.416	118	564	104
1.309	1.310	508	1.310	100	38,8	100
52.415	60.770	27.840	59.555	118	45,8	98
22.096	25.200					
4.680	5.095	14.572	26.460	120	57,8	105
630	650	3.656	6.114	110	71,8	120
			650	100		100
68.293	79.262	51.236	88.149	119	64,6	111
22.695	27.225	15.175	27.225	121	55,7	100
27.467	30.820	21.542	36.984	115	69,9	120
2.588	2.645	1.114	2.654	115	42,1	100
7.327	7.000	4.540	7.000	100	65,0	100
5.368	6.710	3.342	6.710	110	49,8	100
1.247	1.200	2.347	3.100	110	195,0	258
969	1.100	585	585	110	53,2	100
421	462	437	750	115	94.6	165
271	2.100	2.154	,	3.150	—	102,6	150
8,999	8.386	5.888	9,998	104	70,2	121
2.465	2.400	1.828	3.120	100	76,2	130
3.439	2.950	2.080	3.540	100	70,5	120
9	20	5	20	200	25,0	100
3.086	3.016	1.975	3.318	116	65,5	110
3.041	3.248	2.049	3.248	116	63,3	100
2.944	4.040	2.494	5.150	148	61,7	127
2.502	3.700	2.473	4.810	154	66 8	130
442	340	21	340	77	6,2	100
190.104	218.169	125.268	232.050	115	57,4	106
v 000 Pripombe
^drobnejši prikaz sprememb pri odhodkih
glavni
»»men
02
03
04
07
Odhodki
DEJAVNOST ORGANOV DPS PtovizflaSDK SKUPAJ 01 LJUDSKA OBRAMBA Funkcionalna dejavnost LO SKUPAJ 02 DEJAVNOST DPO NEGOSPODARSKE INVESTICIJE Invest. Izd. OŠ In VVZ Ptlsp. za raz. dr. stan.
Sofman. naložb na pod. kult.
Pot spom. in tovarištva Kritje v razi. v ceni dnevnika Odplačilo anuitet Neg. inv. sk. pomena Nabava računal opreme SKUPAJ 04
KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST Ev. kult. spom. in nar. znam Vzdrževanje grobov In grobišč , Skupaj 07
Plan	Poraba	Zvišanje	Znižanje	Rebalans
1981	30.9.1981			
			70	
67.405	50.327	-	70	67.335
			2.130	
7.027	2.001	■ —	2.130	4,897
11.923	9.209	-	- .	11.923
			225	
		4,674		
	80	1.673	220	V ' z.
			600	
		3,877		
37.029		—	1.000	
	25.390	8.631	3.718	41.942
		225	200	662\
637	57	225	200	

06	Socialno skrbttvo
Oskrbnine družinam katerih hranilec je v JLA SKUPAJ 08
09	Zdi a vri veno v varstvo
10	Komunalna dejavnost Urbanistična dokumentacija Rušenje nedov. gradenj SKUPAJ 10
11	Dejavnost krajev, skupnosti Amortizacija KS SKUPAJ ll
12	ftisp. pror. drugih DPS Združena sred. za sk. neg. inv. Prispevek S ML
SKUPAJ 12
16	Intervencije v gospodarstvu Skupnost za pospeševanje kmet. proizv. Pospeševanje izvoza
Razi v cen! Dnevnika Sofinanc. izgr. Smartinske ceste Nam. sred. od taks na prom. park. to kop. ter turističnih taks SKUPAJ 16
17	Teko ča proračunska rezerva in obveznosti
Tekoča proračunska raz črva Obveznosti iz prejšnjih let SKUPAJ 17
18	Krediti, vezana in izločena sred. Izločitev na sredstva rezerv.
Izloč. sred. za kompenzacije SKUPAJ 18
SKUPAJ
6,469 216	5,230 28	200 200	:	6,669 216
4,103	1,451	-	281 100 381	3,722
11,804	8,040	—	130 130	11,764
23,137	14,586	1,292 1,292	4,673 4,673	19,756
		1,000 1,205 1,673 371		
11,228	7,293	112 4,361		15,589
2,486	1,735	58 58	509 509	2035
34,615	25,511	36 10,889 10,925		45,540
218,169	150,585	25,692	11,811	232,050
OBRAZLOŽITEV
Predlagani osnutek rebalansa občinskega proračuna, ki je v
letoinjem letu že drugi po vrsti, vsebuje tri kategorije sprememb:
1.	Uskladitev s spremenjenim mestnim dogovorom in novo oceno proračunskih prihodkov za leto 1981
V to kategorijo sodijo spremembe, do katerih je prišlo na podlagi nove ocene prihodkov za leto 1981, ki so jo opravile občinske uprave za družbene prihodke in jo vnesle v konstrukcijo mestne proračunske bilance. Proračunski prihodki občine Ljubljana Moste-Polje se povečujejo za
13,881.000	din, kar predstavlja 7 % povečanje glede na prvotni načrt. Zaradi tega se povečuje delež občine pri izločenih sredstvih za kompenzacije za 10,889.000din, skladno s tem pa tudi sredstva rezerve, sredstva taks in sredstva tekoče
_ proračunske rezerve.
Do spremenjene proračunske konstrukcije je prišlo tudi zaradi izpada prihodkov v občini Center, pri kateri se delež za združevanje v mestni proračun znvmjša za 10,200.000 din, poveča pa v občini Bežigrad za 5,121.000 din, v občini Mostp-Polje za 1,292.000 din in v občini Šiška za 3,787.000 din. S to spremembo ni prizadeto redno financiranje teh udeležencev mestnega dogovora, ampak se zmanjša le vifina izločenih presežnih sredstev.
2.	Zagotovitev a-edstev za pokritje dodatnih obveznosti
Pri teh spremembah gre za zmanjševanje nekaterih proračun-skifi postavk z namenom, da bi realizirati tiste prednostne naloge, ki jih v začetku leta nismo predvideli ali pa zahtevajo vepja sredstva kot smo prvotno načrtovati.
Naj po membnejša obveznost, ki v začetku leta še ni bila znana, je nastala na podlagi sprejetega dogovora o zagotavljanju sredstev za pokritje izvoznih stimulacij. Pri tem znaša delež občine Ljubljana Moste-Polje 1,205.000 din. Za pokritje te obveznosti namenjamo pretežni del sredstev, ki srno jih na podlagi nove ocene pridobili s povečanjem netimitiranih jrihodkov, med katerimi predstavljajo največji delež lastni prihodki upravnih organov. Dodatna sredstva terjajo naslednje naloge:
-	izgradnja KD Španski borci (dokončni obračun z izvajalcem del)
4,674.000	din
-	o skrb. družinam katerih hran. je v JLA (povečanje štev. voj.
obv. - novi zakon o LOJ	200.000 din
-	10-letrd program izgrad. cest (novi izrač. po aneksu k dogovoru)
371.000	din
-	Skupnost za pospeševanje kmetijstva (povečan obseg dej.
zaradi pozebe m suše, regresiranje priveza novih telet ter agro in hidromelioracije)	1,000.000 din
Skupna sredstva za pokritje teh obveznosti v višini 6,245.000 din zagotavljamo z znižanjem naslednjih pror. postavk:
-	nabava računalnika	1,000.000din
-	funkcionalna dejavnost LO	2,130.000 din
-	odplačilo anuitet	600.000	din
-	Pot spominov in tovarištva	220.000 din
-	provizija SDK	70.000	din
-	obveznosti iz jpretektih let	509.000	din
-	amortizacija KS	130.000	din
-	zdr. sred. zanegosp inv. v mestu	796.000	din
-	urbanistična do kumentacija	'281.000 din
-	rušenje nedovoljenih gradenj	100.000	din
-	vzdržeivnje grobov in grobišč	200.000 din
SKUPAJ	6,036.000	din
Razliko v višini 209.000 din pokrivamo iz istega vira kol
izvozne stimulacije
Pri gornjih znižanjih moramo ugotoviti, da gre v večini primerov le za prenos nalog v leto 1982, ko bomo morati ponovno zagotavljati potrebna sredstva.
3.	Prenosi med glavnimi nameni
Te spremembe se nanašajo na formalne prenose sredstev i dosedanjih glavnih namenov v nove, kamor sodijo po svoji namembnosti V tej kategoriji beležimo tri prenose:
-	skupne negospodarske investicije v mestu v višini din.
3,877.000	din
iz gl nam. 12 v gl nam. 04
-	kritje razlik v ceni Dnevnika v višinil,673.000 din iz gl nam 04 v gl namen 16
-	evidenca kult. spomenikov in nar. znam. v višini 225.000din iz gl nam. 04 (postavka izd. za šole in VVZ) v gl namen 07
Postavko skupne mgospodarske investicije smo pred tem prenosom znižali za 796.000 din. Znižanje se nanaša na program razširitve zasnove RTV (program ni bil predložen) in na ureditev spominske hiše Lipoglav. Do realizacije teh nalog bo prišlo v letu 1982.
Zaradi boljše preglednosti prilagamo še tabelo nove ocene proračunskih prihodkov v letu 1981 in podrobnejši pregled rebalamtranih odhodkov.
izvršni s vet
OSNUTEK
PRORAČUN ORČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE ZA LETO 1982
v____________________________________
pregled in razpored proračuna občine Ljubljana boste - polje za leto 1902
A
V 000 din
PRIHODKI	Plan	Gl.	ODHODKI	Plan
	19 8 2	namen		19 8 2
Davek na dohodek in davek		01	Dejavnost organov DPS	82,5o7
iz osebnega dohodka	142,826	02	Ljudska obramba	lo,771
2. Prometni davek, davek na		03	Dejavnost DPO	13,481
dohodek od premoženja in davek od premoženja	96,788	04	Negospodarske investicije	4o,262
		07	Kultumo-prosvetna dejavnost	958
3. Takse '»	lo,31o	08	Socialno skrbstvo	7,688
3 Prihodki po posebnih		09	Zdravstveno varstvo	248
predpii ih	3,45o	10	Komunalna dejavnost	4,669
^ Prihodki upravnih organov		11	Krajevne skupnosti	14,792
in drugi prihodki	6,o5o	12	Prispevki proračunom drugih DPS	27,288
		16	Intervencije v gospodarstvu	12,183
		17	Tekoča proračunska rezerva in obveznosti iz prej. let	5,279
		18	Izločeno v rezervni sklad ItloČeno na posebni račun	1,992
					omejitev	37,3o6
8k°paj prihodki	259,424		SKUPAJ ODHODKI	259,424
SS;—						
OCENA PRORAČUNSKIH PRIHODKOV ZA liro 19« IN 1982
VRSTA PRIHODKOV	Realizacija	Plan	Realizacija	Ocena	I. ocena		Ind.	kal	
	198o	1981	3o. 9. 19«	19«	1982	3:2	4:3	5:3	6:5
1	2	3	4	3	6	7	e	9	lo
°AVKI iz od in na dohodek	106.827	123.233	80.022 j	125.591	142.826	114	65 i	lo2	114
~ U OD 1* del. razmerja	25.697	3o.2o8	22.385	31.416	37.071	118	74	104		118
' ** kmetijske dejavnosti	1.309	1.310	816	1.31o	1.310	loo	62	loo	loo
~ 1* obrtnih dejavnosti	52.415	6o.77o	33.465	59.555	68.488	118	55	98	115
'negospodarskih dejavnosti	22.o96	25.2oo	18.643	26.46o	28.047	12o	74	lo4	I06
"*	avtor ekih pr«vic	4.68o	5.095	4.341	6.2oo	7.13o	llo	85	122	115
' ** skupnega doh. občanov	63o	65o	372	65o	7Bo	loo	5? :	loo	12o
PRo metni davki	68.293	79.262	69.379	9o.646	96.788 ,	119	87	114	lo7
" °d prometa blaga na drobno	22.695	27.225	19.891	27.2oo	31.550	121	75	loo	llo
' °d alkoholnih pijač	27.467	3o.82o	28.444	36.98o	43.640	115	92	12o	118
' °d plačil sa storitve	2.528	2.645	1.646	2.646	2.96o	115	62	loo	112
nepremičnin	7.327	7.000	5.270	7.000	7.000	loo	75	loo	loo
' »d stavb	5-368	6.71o	4.715	6.71o	7.045	llo	7o	loo	105
premožen 1«	1.24?	1.2oo	2.771	3.1oo	3.1oo	llo	231	258	loo
' o* dediščine In darila	969	l.loo	746	85o	425	llo	68	77	50
	421	462	576	76o	798	115	125	165	105
*** tovorna vozila	271	2.1oo	5.320	5.4oo	27o	—	253	257	5
TA1CSE	8.999	8.386	7-485	9.65o	I0.3I0	93	89	115	lo7
' “Pravne	2.465	2.4oo	2.271	3.030	3.030	loo	95	126	loo
'PerkUrjl	3.439	2.95o	2.757	3.600	3-960	86	94	122	llo
' komunalne	9	2o	5	2o	2o	2oo	25	loo	loo
‘•odne	3.086	3.0I6	2.452	3.000	3.3oo	loo	81	loo	llo
DrNarne KAZNI	3.041	3.248	2.7o7	3.000	3.450	llo	83	92	115
0ruqi dohodki	2.944	4.040	2.879	5.o5o	6.050	148	71	125	12o
„	uprav, organov —prihodki	2.5o2 442	3.700 34o	2.851 28	5.000 5o	6.000 5o	154 7o	77 8	136	12o loo
PRIHODKI	19o.lo4	218.169	162.472	233.937	259.424	11?	7?	I07	111 ..jiejvaa!
PREGLED RAZPOREDITVE PRIHODKOV PRORAČUNA OBČINE LJUBLJANA M08TE-P0LJE ZA LETO 1982
Gl.in nat»n.namen	Rebalaneirani	Plan	lndex
plan 1981	1982
01 - DEJAVNOST ORGANOV DPS A - SKUPŠČINA OBČINE
Seje skupščine in njenih teles	56.000	50.000	. 158.8
Tisk skupščinskega gradiva, objave, oglasi	219.ooo	265.ooo	12o,o
Proslave, tekmovanja	566*000	650.000	111,3
Delegatska tribuna	l,255.ooo	l,5o6.ooo	12o,o
Zbornik občine	177.ooo	177.000	loo,o
Medobčinske svete	96.000	96.000	loo,o
Občinski praznik	468.ooo	400.000	85,4
Priznanja občine	148.000	148.000	loo,o
Reprezentanca in protokol	67.000	67.000	100,00
Potni stroški in nadomestila delegatom	21.000	25.000	119,Or
Nadomestila funkcionarjem	l,546.ooo	l,569.ooo	116,5
Nadomestila predsednikom komisij	362*000	417.000	115,2
OD del.sekretariata skupščine 1,275-ooo		l,465.ooo	116,5
SKUPAJ A	6,o56.ooo	6,855.ooo	115,2
B - IZVRŠNI SVET			
Članarine, študije, cenitve	212.000	2l2*ooo	loo,o
Tisk, objave, oglasi	58.000	50.000	151,5
Reprezentanca in protokol	68.000	68.000	loo,o
Pdtni stroški	2.ooo	2.000	loo,o
Nadomestila funkcionarjem	4,4o5.ooo	5jl52.ooo	116,5
SKUPAJ 1	4,725.o*o	5,464.ooo	115,6
»adoaeetUa OD funkc. ▼ norem mandatne* obdobju	-	l,89o.ooo	-
C - OBČINSKI UPRAVNI IH DRUGI			
DRŽAVNI ORGANI			
Upravni organi občine-OD	27,4o7.ooo	51,992.ooo	116,5
Upravni organi občine-materialni izdatki	6,887.ooo	8,264.ooo	12o,o
Upravni organi občine-skupna poraba	l,215.ooo	l,458.ooo	12o,o
Amortizacija osn.sredstev	200.000	800.000	-
Postaj^ milice-redna dej.	l,757.ooo	2,lo8.ooo	12o,o
Postaja milice-SSP	27.000	55.000	122,2
/ Postaja mllice-sklad opreme	2)o.ooo l'ret občin ljubljanske regije 7o.ooo		265.ooo 85.000	115,2 118,o
Skupnost slovenskih občin	271.000	52o.ooo	118,o
Sodišče združenega dela	l,o4o.ooo	l,227.ooo	118,o
DruZb.pravob ran.samoupr.	7o7.ooo	834.ooo	118,0
Temeljno sodišče Ljubljana	12,145.ooo	14,331.000	118,0
Temeljno Javno tožilstvo	2,lo6.ooo	2,485.ooo	118,0
SKUPAJ 0	54,o62.ooo	64,2oo.ooo	118,0
Korektur.izrav.OD po enot. klasifikao. del in nalog	.	l,2oo.ooo	
D - OSTALO			
Zavod za družb.planiranje Ljubljana	1,681.000	1,984.000	118,0
Preventiva in vzgoja v cestnem prometu	19o.ooo	219.000	115,2
INDOK	82.ooo	94.ooo	115,2
LRP-Glaa Ljubljane	354.ooo	418.ooo	118,o
Provizija in štor. v plač. prometu	155.ooo	155.ooo	loo,o
Stalna konferenca mest SFRJ	5o.ooo	So.ooo	loo.o
SKUPAJ D	2,512.ooo	2,92o.ooo	116,2
SKUPAJ 01	67,555.ooo	82,5o7.ooo	122,0
02 - LJUDSKA OBRAMBA
Teritorialna obramba	1,595.000	2,861.ooo	179,3
funkcional.dejavnost LO	3,3o2.ooo	7,91o.ooo	239,5
SKUPAJ 0*	4,W. 000	io,Wi.ooo	220^5
05 DEJAVNOST DPO			
Operativni štav za pripr. Ker. samoprisp. III.	500.000		•
Občinska konferenca SZDL	3,15o.ooo	3,718.ooo	118,0
ZZB NOV-Občinski odbor	1,369.000	l,615.ooo	118,0
ZRVS-Občinski odbor	666.000	786.000	118,0
ZSMS-Občinska konferenca	1,547.000	l,825.ooo	118,0
Občinski odbor RK	480.000	566.000	118,0
Občinska zvsza prijateljev mladine	508.000	600.000	118,0
Dom obč. družb, organizacij	59o.ooo	708.000	12oto
Obč.glasilo "Naša skupnost"	3,o53.ooo	3,6o3.ooo	118,0
Odbor II. grupe odredov	60.000	60.000	100,0
SKUPAJ 03	ll,923.ooo	13,481.ooo	113,0
04 NEGOSPODARSKE INVESTICIJE			
Invest.izdatki za šole in VVZ 3,o75.ooo		7,000.000	227,6
Priep.Skupnosti za razvoj družbenega standarda	lo,674.ooo	5 O O O O	149,9
Sofinanc. nakupa prostorov za sodišče zdr. dela v LJ.	692.000	692.000	loo,o
Odplačilo anuitet	lo,290.000	11,414.000	110,9
Adaptacija Jelovškov* galerije	500.000	700.000	14o,o
Skupne negoep.inv.v mestu	16,711.ooo	4,45 6*ooo	26,6
SKUPAJ 04	41,942.ooo 4o,262.ooo		96,o
07 KULTURNO PROSVETNA DEJAVNOST			
Evidenca epom. in nar.znan.	225.ooo	225.000	loo,o
Vzdrževanje obeležij NOV in socialne revolucije v KS	384.000	442.000	115,2
Vzdrževanje grobov in grobišč borcev NOV	55«ooo		291.000	-
SKUPAJ 07	662.000	958.ooo	144,7
08 - SOCIALNO SKRBSTVO			
Priznavalnine, den.pomoči m zdrav. var.udel.NOV	4,066.000	4,6o4.ooo	113,2
Priznavalnine borcem za sev. mejo in slov. dobrovoljcem	258.000	298.000	115,5
Enkratne den.ponoči udel.NOV	400.000	496.000	124,0
Sosedska pomoč za udel.NOV	330.000	38I.000	115,4
Pomoč za zdravljenje udel.NOV 496.000		6I8.000	124,5
Oskrbnine družinam,katerih hranilec Je v JLA	941.ooo	l,o84.ooo	115,1
Preživninsko varstvo kmetov	178.000	2o7.ooo	116,2
SKUPAJ 06	6,669.ooo	7,688.000	115,2
09 - ZDRAVSTVENO VARSTVO			
Mrliško ogledna služba	42.ooo	48.ooo	115,2
Zdravstveno zavarovanje kmetov 174.000		2oo.ooo	115,2
SKUPAJ 09	216.ooo	248.000	115,2
10-K0MUNALNA DEJAVNOST			
Geodetska dela	l,o42.ooo	l,2oo.ooo	115,2
Urbanistična dokumentacija	2,419,ooo	3,068.000	126,6
Služba za varstvo okolja	75.000	86.000	115,2
Rušenje in odstranjevanje nedov.gradenj in sanacija terena	I86.000	315.ooo	169,3
SKUPAJ 10	3,722.ooo	4,669.ooo	125,*
11 - KRAJEVNE SKUPNOSTI			
Sredstva za funkcional.dej.	lo,o75.ooo	ll,855.ooo	118,0
Amortizacija osn.sredstev	27o.ooo	900.000	333,0
Sredstva xa referendum in			
volitve	459.000	1,000.000	218,o
Vzdrževanje družb.prostorov	9oo.ooo	l,o37.ooo	115,2
Vrnitev krajev.samoprispevka	60.000	-	
SBJPAJ 11	ll,764.ooo	14,792.ooo	125,7
12 - PRISPEVKI PRORAČUNOM DRUGIH DPS			
Prispevek proračunu SKL	19,756.ooo	27,288.ooo	138,1
SKUPAJ 12	19,756.ooo	27,288.ooo	138,1
16 - INTERVENCIJE V GOSPODARSTVU			
Kompenzacije drobnoprod.cen			
ln itvoe Sofinanciranje lo-letnega programa oest	4,4o7.ooo		
	2,171.ooo	2,5ol.ooo	115,2
Skupnost sa pospeS.kmetijske proizvodnje	2,652.ooo	2,652.ooo	loo,o
Semenska sredstva taks	3,56o.ooo	3,98o.ooo	111,7
Obveznost iz garancije za Tul on	800.000	800.000	loo,o
Sritje razlik v ceni			
Bhevnika . Veterinarsko higienska	l,673.ooo	l,924.ooo	115,0
služba	326.000	326«ooo	loo,o
SKUPAJ 16	15,589.ooo	12,183.ooo	78,1
17 - TEKOČA PRORAČUNSKA REZERVA IN			
OBVEZNOSTI IZ PREJŠNJIH LET			
Tekoča proračunska rezerva	l,544.ooo	1,779.000	115,2
Obveznosti iz prejšnjih let	491.000	3,5oo.ooo	-
SKUPAJ 17	2,o35.ooo	5,279.ooo	259,4
18 - KREDITI, VEZANA IN IZLOČENA			
SREDSTVA			
Izločitev na sredstva rez« Izločeno za kompenzacije, blag.rezervo in interven-	1 1,729*000	l,992.ooo	115,2
oiJe v gospodarstvu	<	>3,811.000	37,3o6.ooo	85,1
®UPAJ 18	45,54o.ooo		39,298.000	86,2
StOPAi ODHODKI	232,o5o.ooo		259,424.ooo	111,8
OBRAZLOŽITEV
V osnutku republiške resolucije za leto 1982 je določeno, da ^ra splošna poraba v občinah v letu 1982 zaostajati za 25 % za rastjo dohodka, kar v globalu predstavlja 15,2 % rasti osnovne Proračunske porabe v primerjavi z letom 1981.
Osnutek proračuna občine Ljubljana Moste-Polje je v globalu usklajen s to določbo, kar nam dokazuje naslednji izračun:
v 000 din
Osn. pror. poraba mesto
‘Zloč. sred. nad dog. por. kastni prihodki, takse Skupaj
1981	1982	Index
160.113	184.450	115,2
19.756	27.688	140,1
43.811	37.306	85,1
8.370	9.980	119,2
232.050	259.424	117,7
mračunskih prihodkov občine, v letu 1982 pa se ta delež vvečuje na 27,688.000 din ali 11,1 % prihodkov. Podobno nvečanje beležijo tudi v občinah Bežigrad, Vič in Šiška. Razlog za o je v ocenjenem izpadu prihodka pri občinskem prometnem Javku v občini Center, do katerega je prišlo zaradi zmanjšanja vpne moči prebivalstva in gradnje večjih blagovnic na obrobju mesta. Podobne razloge smo navedli že ob 2. rebalansu proračuna za leto 1981, pri tem pa tudi ugotovili, da takšna sprememba ne vpliva na izračun osnovne proračunske porabe občin, temveč le na višino izločenih sredstev za kompenzacije, blagovne rezerve in intervencije v gospodarstvu.
Tudi v letu 1982 bo uporaba nekaterih proračunskih prihodkov neomejena, zato jih prikazujemo ločeno. Gre za prihodke, zbrane od taks na promet s parklarji in kopitarji ter turističnih taks, ki se razporejajo namensko v skladu z višino realiziranih redstev. Isto velja tudi za lastne prihodke upravnih organov, ki se vključujejo v porabo občine in služijo za izboljšanje materialnih pogojev dela v občinski upravi
Ko govorimo o podrobnejši razporeditvi proračunskih sredstev po glavnih namenih, moramo v prvi vrsti ugotoviti naslednje: ob 25 % zaostajanju za rastjo dohodka so stabilizacijska prizadevanja na področju splošne porabe sicer v celoti uveljavljena, vendar takšno omejevanje ponekod že ogroža izvajanje ustavnih funkcij občin in mesta ter nalog, ki temelje na sprejetih zakonih, odlokih, dogovorih in sklepih skupščin DPS. Predvsem bi se morali v letu 1982 izogibati nenačrtnega dodatnega omejevanja osnovne proračunske porabe. Tu mislimo na primere iz leta 1981, ko so morale občine iz svoje, že sicer omejene osnovne proračunske porabe zagotavljati znatna sredstva za kritje cen osnovnih živil in za izvozne stimulacije ter s tem bistveno zmanjšati ah celo črtati sredstva za financiranje nekaterih pomembnih in družbeno verificiranih nalog.
Zaradi navedenih razlogov smo morah pri razporejanju proračunskih sredstev za leto 1982, ki pripadajo občini, ravnati skrajno premišljeno in gospodarno, zavedajoč se, da prav za vse naloge, ni mogoče zagotoviti sredstev v takšnem obsegu, kot si to žehjo uporabniki proračunskih sredstev.
Pri tem smo upoštevali zlasti naslednja osnovna izhodišča:
1.	Sredstva za osebne dohodke se povečujejo za 16,5 % v primerjavi z letom 1981, sredstva za materialne izdatke pa za 20% /
2 Pri financiranju organov DPS je potrebno upoštevati dogovor o enotni klasifikaciji del in nalog, ki bo uveljavljen v letu 1982. Delavci naše občinske uprave imajo v primerjavi z drugimi občinami v povprečju najnižje osebne dohodke, zato moramo za izravnavo zagotavljati dodatna sredstva Glede na potek dosedanjega mandatnega obdobja in volitve za novi izvršni svet skupščine občine, se zagotavljajo dodatna sredstva tudi za OD funkcionarjev in članov IS.
4.	Globalni obseg sredstev za financiranje negospodarskih investicij ostaja na ravni leta 198 L
5.	Sredstva za financiranje 10-letnega programa izgradnje cest se povečujejo po stopnji rasti osnovne proračunske porabe, to je za 15,2 % v primerjavi z letom 1981.
6.	Sredstva za financiranje ostahh uporabnikov proračuna (sodišča, DPO, KS itd.) se povečujejo za 18 %, kar vgbbalu sovpada s povečanjem OD za 16,5 % in materialnih izdatkov za 25%.
7.	Zaradi težke gospodarske situacije organizacij, podpisnic Samoupravnega sporazuma o ustanovitvi Skupnosti za razvoj družbenega standarda se o ustanovitvi Skupnosti za razvoj družbenega standarda se financiranju (odplačilu anuitet) KD „Spanski borci“ nameni izjemen položaj, pri čemer se poveča delež proračunskih sredstev v primerjavi s podpisniki SS.
8.	V okviru osnovne proračunske porabe je potrebno upoštevati znižanje sredstev pri financiranju nekaterih nabg iz leta 1981.
Iz gornjega izračuna je razvidno, da bodo prihodki občinskega Poračuna v letu 1982 znašali 259.424.000 din, kar je za 11,7% Več od ocene prihodkov v letu 1981. Od tega namenjamo
184.450.000	din za osnovno proračunsko porabo v občini. S tem * uresničena osnovna resolucijska dobčba, saj se sredstva, ki Pripadajo občini, povečujejo za 15,2 %.
Nekohko drugačna pa je struktura razporeditve prihodkov nad govorjeno Osnovno porabo. Delež občine za debvanje organov je leta 1981 zrfšal 19,756.000 din ah 8,83% vseh
Glede na to, da bo proračun občine za leto 1982 sprejet že do konca letošnjega leta, je izvršni svet občine zaradi začasne nerazčiščenosti osnovnih izhodišč, obravnaval problematiko sestavitve proračuna za leto 1982 na dveh sejah: na 162. seji dne 3. 11. je sprejel okvirna izhodišča, na 163. seji pa Še osnutek, ki ga v nespremenjeni obhki tudi posreduje skupščini v obravnavo in sprejem.
IZVRŠNI SVET
ZAPISNIKI SEJ ZBOROV SKUPŠČINE
ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI
ZAPISNIK
skupnega zasedanja zbora združenega dela (45. seja) in zbora krajevnih skupnosti (46. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bilo dne 2. novembra 1981. s pričetkom ob 16,30 uri v sejni dvorani dcupščine občine Ljubljana Moste—Polje, Ljubljana, Proletarska c.L
Skupno zasedanje je otvoril in vodil Maijan MOSKRIC, predsednik skupščine občine, v sodelovanju z Ljubom ZABUKOVCEM, predsednikom zbora združenega dela in Danilom JURCO, predsednikom zbora krajevnih skupnosti.
Zapisnik skupnega zasedanja je vodila Erika RACIC-SIFT, sekretar skupščine občine.
Predsednik skupščine občine je predlagal delegatom, da se predlog dnevnega reda razširi z naslednjo točko:
- imenovanje stalnih delegatov v predsedstvo skupščine občine
po odloku o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana
Moste-Polje v vojni
Po takem predlogu so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Izvolitev komisij za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov ter ugotovitev dclepčnosti
2.	Potrditev zapisnlca skupnega zasedanja zbora združenega dela (44. seja) in zbora krajevnih skupnosti (45. seja) z dne 28. septembra 1981
3.	Izhodišča za oblikovanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana 1981—1985 v letu 1982
4.	Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III na območju mesta Ljubljane
5.	Izhodišča za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982
6.	Poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o sklepanju kooperacij&ih pogodb v gradbeništvu
7.	Predlog družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči
8.	Poročilo o poslovanju zemljiškega sklada občine Ljubljana Moste—Polje
9.	Predlog sklepa o soglasju k statutu Glasbene šole Ljubljana
Moste-Polje
10.	Predlog okvirnega sanacijskega programa na področju varstva in izboljšanja varstva okolja v Ljubljani
11.	Osnutek odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin
12.	Obravnava ostalega gradiva za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane in delegiranje delegatov za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane dne 5. novembra 1981
13..Imenovanje stalnih delegatov v predsedstvo skupščine občine />c" po odloku o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana 1 Moste-Polje v vojni
14. Predlogi in vprašanja delegatov
K 1
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora združenega dela soglasno
Po pregledu pooblastil delegatov za 45. sejo zbora združenega dela je komisija za verifikacijo poblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor združenega dela ima 39 delegatskih mest, na seji pa je navzočih 25 delegatov. Odsotnih je 14 delegatov in sicer:
1	delegat I. konference delegacij - Saturnus 1 delegat VI. konference delegacij — Velana 1 delegat XV. konference delegacij - Gradis 1 delegat XVI. konference delegacij — SCT 1 delegat XVII. konference delegacij - Obnova 1 delegat XIX. konference delegacij — Petrol 1 delegat XXI. konference delegacij - Figovec 1 delegat XXIII. konference delegacij - KTM - Protektor
1	delegat XXIV. konference delegacij — Staninvest
2	delegata XXV. konference delegacij - KZ Dobrunje
1 delegat XXVII. konference delegacij - OŠ »Edvaida Kardelja”
1 delegat XXVIII. konference delegacij - Klinični center TOZD za psihiatrijo Studenec
1 delegat XXIX. konference delegacij - Zdravstveni dom Moste Zbor združenega delaje sklepčen.
V komisijo za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno
izvolili:
1.	Milana LAMPIČA, delegata krajevne skupnosti Vevče — Zg. Kašelj
2.	Zdravka TEKALCA,delegata krajevne dcupnosti Klopce
3.	Jožeta JORDANA, delegata krajevne skupnosti Zalog
Po pregledu pooblastil za 45. sejo zbora krajevnih skupnosti je komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov
ugotovila:
Zbor krajevnih skupnosti ima 27 delegatov delovnih ljudi občanov v krajevnih skupnostih. Na seji je navzočih 22 delegatov-Odsotnih ie 5 delegatov in sicer:
1 delegat krajevne skupnosti Besnica 1 delegat krajevne skupnosti Dolsko 1 delegat krajevne skupnosti Lipoglav 1 delegat krajevne skupnosti Sotočje 1 delegat krajevne skupnosti Šmartno ob Savi Seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna.
NAVZOČI VABUENI:
Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine Maijan GOSTINČAR, podpredsednik skupščine občine Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine Štefan TOPLAK, član izvršnega sveta skupščine občine Zvone TUŠAK, član izvršnega sveta skupščine občine Aleksandra GORUP, namestnica družbenega pravobranilca sam0' upravljanja Ljubljana
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunaim
skupnosti
Emil ZALAR,direktor »SOSESKE”
Anton MARKUN, predstavnik , .SOSESKE”
Franc STROPNIK, predstavnik »Toplarne”
Tatjana JURCA-COLAR1Č, sekretar zbora krajevnih skupnosti Nikolaj DEMBSKV, sekretar zbora združenega dela
izvolili:
1.	Rudija KAJBO, delegata XV. konference delegacij - Gradis
2.	Draga KLEPAČA, delegata XVI. konference delegacij - SCT
3.	Andreja BARAGO, delegata XXX. konference delegacij -Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti obravnavali zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega de (44. seja) in zbora krajevnih skupnosti (45. seja) z dne 28. sep tembra 1981. in soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti na zapisnik skupnega zasedanja zbora združenega dela (44. seja) in zbora krajevnih skupnosti (45. seja) z dne 28. septembra 1981 nimata pripomb in ga v celoti potrjujeta.
K 3
Uvodno sta izhodišča za oblikovanje resolucije o politiki izvajala. družbenega plana 1981-1985 v letu 1982 obrazložila Milan STRUG, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine in Janez UH, član izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Marjan KOPECKV , delegat Vil. konference delegacij — Papirnica Vevče
Gustav ERKLAVEC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih *upnosti skupščine občine Ljubljana Moste— Pojje podpirata naslednje pripombe izvršnega sveta *upščine občine:
E Izhodišča za pripravo resolucije o uresničevanju družbenega plana mesta Ijubljane za obdobje 1981—1985 v letu 1982 je potrebno uskladiti z usmeritvami in izhodišči, kot jih opredeljuje osnutek Resolucjje o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1982.
2.	Glede na izhodišča republi&e resolucije, da bodo sredstva za družbene dejavnosti v globalu rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka, bodo znotraj družbenih dejavnosti nastale bistvene spremembe. Tolikšno zaostq'anje za rastjo dohodka pomeni krčenje dodatnih programov in najbrž tudi osnovnih. Zato je nujno potrebno na ravni mesta ponovno preveriti strukturni delež *upne porabe za posamezne programe znotraj že določenih prioritet (osnovno šolstvo, otroško varstvo, osnovno zdravstveno varstvo, usmeijeno izobraževanje in raziskovanje v tistem delu, ki vpliva na povečanje produktivnosti), še zlasti pa za takoimenovane neprioritetne dejavnosti.
Glede na to, da zaposlovanje ni prednostna dejavnost znotraj družbenih dejavnosti, mora Skupnost za zaposlovanje Ljubljana ugotoviti, ali ji bodo sredstva zadoščala za pokrivanje zakonskih obveznosti.
Pri komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu niso dane možnosti, ki bi zagotavljale realno planiranje in niso nakazane sistemske rešitve financiranja sekundaija PTT in elektro v druž-beno usmeijeni stanovanj*! gradnji.
•	Na področju prostorskega in urbanističnega planiranja se navaja, da bo posebna pozornost posvečena očuvanju kvalitetnih kmetijskih površin, kar zahteva izdelavo prostor*ih planov za potrebe kmetijstva.
•	V izhodiščih manjkajo izhodišča za splošno porabo, kot tudi ni zaslediti, kako je LB — Stanovanjsko komunalna banka vklju-
■j čena v družbeno usmerjeni stanovanj*! gradnji.
•	Ugotavlja se, da zaradi hitrega porasta prebivalstva v zadnjih letih nastaja v občini Ljubljana Moste-Polje zaostrena situacija na vetjem številu področij. Med njimi najbolj izstopata šolstvo |n pre*rba, zato je potrebno vprašanje fužin*e osnovne šole m trgovine v Novih Jaršah opredeliti v mestni resoluciji kot skupno in prednostno nalogo. Tako opredelitev v resoluciji je Potrebno uveljaviti tudi do tegradnje preostalih spremljajočih objektov v Fužinski sose*i. Glede na te ugotovitve, *upščina občine soglaša z naslednjimi stališči in sklepi izvršnega sveta *upščine občine o gradnji in nadaljevanju družbeno usmeijene »gradnje stanovanjske sose*e MS 4/5 Fužine:
Izvršni svet ugotavlja, da bo v 1. fazi izgradnje sose*e z razširitvijo zgrajenih 1.641 stanovanj*ih enot (176 stanovanjskih enot v letu 1980, 1.106 v letu 1981 in 359 enot v letu 1982) oziroma 4.760 prebivalcev. V celotni stanovanj*! soseski je načrtovanih 4.400 stanovanj** enot oziroma 15.200 Prebivalcev. Od tega naj bi bilo 1.824 šoloobveznih otrok „ p %) m 1 -670 predšolskih otrok (11 %).
Gradnja spremljajočih objektov (samoupravni sporazum predvideva v 1. fazi z razširitvijo sekundami center, VVZ za 400 °trok, OŠ s 24 učilnicami, Dom občanov — 1. del in vzporedno Sradnjo doma za starejše občane, srednje šole, zdravstvenega doma ter rekonstrukcijo oziroma revitalizacijo fužin*ega gra-du) je v celoti neizpeljana, razen gradnje WO za 240 predšol-
*ih otrok in OS s 24 učilnicami za 768 šoloobveznih otrok v eni šolski izmeni.
—	Izvršni svet na osnovi samoupravnih sporazumov o temeljih plana SIS družbenih dejavnosti in predloga programa samoprispevka III v Ljubljani ugotavlja, da je od objektov družbenih dejavnosti načrtovana le gradnja ZD Fužine, ki ima seveda širši občin*i pomen, v gradnji pa so VVZ, OŠ in dom za starejše občane, ki je prostonko prestavljen v Štepanjsko naselje. Na področju usmeijenega izobraževanja je v tem srednjeročnem obdobju predvidena le dokumentacija za gradnjo centra usmerjenega izobraževanja za potrebe Šolskega centra ti*a in papirja in program*e usmeritve v prostorih sedanje moščanske gimnazije.
—	Izvršni svet ugotavlja, da je načrtovana in zagotovljena gradnja objektov družbenega standarda:
—	za potrebe družbene vzgoje in varstva predšolskih otrok 1. in 2. faze izgradnje sose*e z intenzivnim razvojem družinskega varstva in izkoriščanjem posameznih prostorov v stanovanj** objekt*,
—	za potrebe osnovnega šolstva 1. in 2. faze izgradnje sose*e z ocenjenim 1,5 izmen*im poukom,
—	za potrebe osnovnega zdravstvenega varstva za celotno sose*o z organizirano dispanzer*© dejavnostjo za vse prebivalstvo občine,
—	za socialno varstvo starejših občanov vse občine z gradnjo doma v Štepanjskem naselju.
Z ugotovljenimi odnosi znotraj stanovanjske sose*e (in načrtovano gradnjo) še dosežemo temeljne planske cilje na področju družbene vzgoje in varstva predšol** otrok, osnovnega šolstva in osnovnega zdravstvenega varstva — prednostn* dejavnosti med družbenimi dejavnostmi.
—	Glede na lokacijo zdravstvenega doma na vzhodnem delu sose-*e, ki zahteva pospešeno opremljanje zemljišča oziroma izgradnjo vročevoda, predlaga IS Sekretariatu za urbanizem, gradbeništvo in varstvo okolja, da ugotovi pogoje premestitve zdravstvenega doma na razervno lokacijo oziroma na lokacijo doma za starejše občane, s čimer bi takoj zagotovili vse zahtevane urbanistične in komunalne pogoje izgradnje. Za izgradnjo zdravstvenega doma je izvršni svet že zagotovil 1,5 mio din za izdelavo program** osnov do lokacij*e odločbe.
—	Izvršni svet ugotavlja močpo zaostreno vprašanje pre*ibe stanovalcev z osnovnimi. žhdjenj*imi potrebščinami, kar zahteva močno pospešeno aktivnost pri izgradnji sekundarnega centra (samopostrežna trgovina, bife, uslužnostne storitve, specializirana trgovina, obrt, gostinstvo) ter poudarja, da je moral predlagati Skupščini mesta Ljubljana izključitev na osnovi jugosio-van*ega razpisa izbranega investitorja SC 1 — Poljo pri vredni kombinat Beograd, ga izključiti in imenovati novega investitorja Mercator—Ro žnik-TOZD Golovec.
—	Izvršni svet na osnovi ugotovitev predlaga Samoupravni stanovanj*! *upnosti občine, da ugotovi pogoje za *lic 3. seje *upščine podpisnikov samoupravnega sporazuma, predlaga podpisnikom, da dopolnjeno poročilo s poročilom operativnega vodstva o stanju in ukrepanju obravnavajo vsi podpisniki samoupravnega sporazuma in preverijo svoje ukrepe na osnovi določil samoupravnega sporazuma.
—	Izvršni svet predlaga vsem podpisnikom pospešeno pripravo in izvedbo 2. faze izgradnje, za kar obstajajo vsaj minimalni pogoji, z vidika zagotavljanja celotn* življenj** potreb, vendar pod istimi pogoji, kot za gradnjo 1. faze z razširitvijo (torej vključitvijo v ceno m2 tudi prispevek za gradnjo 1. OŠ) in pod pogojem, da se razrešijo še vedno odprta vprašanja zagotavljanja virov za izgradnjo PTT in elektro priključkov.
—	Izvršni svet na osnovi proučitve stanja, predvsem glede izgradnje načrtovan* spremljajoč* objektov, ki nimajo zagotovlje-n* vseh osnov za izgradnjo v tem srednjeročnem p!an*em obdobju predlaga podpisnikom samoupravnega sporazuma, da pri oblikovanju letn* plan** dokumentov za leto 1982 zagotovijo:
—	investitorstvo za izgradnjo primarnega centra, del sekundarnega centra SC 1, sekundarnega centra SC 2, servisne dejavnosti za objekte od S 1 do S S,
—	investitorstvo za izgradnjo OŠ Fužine 2 za 18 učilnic s spremljajočimi prostori in WO za 250 predšol** otrok.
Ce investitorstva ni mogoče zagotoviti, predlaga ustavitev vseh priprav za nadaljevanje izgradnje sose*e 3. in 4. faze, dokler podpisniki samoupravnega sporazuma ne zagotove s plan*imi dokumenti uveljavljen* pogojev.
— Izvršni svet bo na osnovi ugotovitev, da niso zagotovljeni viri i oziroma izgradnja spremljajočih objektov, predlagal skupščini občine, da odloči o nadaljnji izgradnji oziroma prenehanju stanovanjske izgradnje v soseski MS 4, S Fužine.
Soseska naj takoj ugotovi, koliko sredstev je že vloženih v pripravo zemljišča za 3. in 4. fazo in s poročilom dopolni osnovno informacijo izvršnega odbora.
8. Komite za stanovanjsko gospodarstvo Skupščine mesta Ljublja-ne naj izvršnemu svetu dtupščine občine čimprej posreduje Družbeni dogovor o prioritetnem vrstnem redu stanovanjske izgradnje za 10-letno obdobje 1981-1982 na obmoiju ljubljanskih občin, ki opredeljuje elemente za določitev prioritetnega vrstnega reda.
II.	V osnutek resolucije o uresničevanju družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981—198S v letu 1982 naj se vnesejo določila o razvoju in delovanju krajevnih skupnosti.
III.	Resolucija o uresničevanju družbenega plana mesta Ljubljane v letu 1982 naj bo sestavljena tako, da bo iz nje razvidno, kdo je odgovoren za izvedbo posameznih nalog.
K 4
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III. na območju mesta Ljubljane ni bilo.
Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine je delegatom v obravnavo predlagal naslednji amandma mestnega operativnega štaba k 1. odstavku 8. člena:
„S samoprispevkom zbrana sredstva so namenska sredstva in se bodo uporabljala skladno z dotokom sredstev izključno za izvajanje programa navedenega v 2. členu tega sklepa in se bodo zbrala na posebnem računu.”
V razpravi so sodelovali:
Danilo JURCA, predsednik zbora krajevnih skupnosti Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine Miroslav KRAŠOVEC, delegat XIV. konference delegacij - Intereuropa
Marjan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij - Papirnica Vevče
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti dtupščine občine Ljubljana Moste—Polje soglašata s predlogom sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III na območju mesta Ljubljane skupaj z amandmajem mestnega operativnega štaba.
K 5
Uvodno je izhodišča za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982 obrazložil Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine občine. Delegatom je predlagal, da ne sprejemajo izhodišča za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982, ker niso vsklajena z republiško resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana.
V razpravi sta sodelovala:
Gustav ERKLAVEC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, ki je postavil tudi delegatsko vprašanje v zvezi s to točko.
Gabrijela JELEN, predsednica izvršnega sveta skupščine občine
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje ne sprejemata izhodišč za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982, ker niso usklajena z resolucijo o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1982.
K 6
Uvodno je poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o sklepanju kooperacijskih pogodb v gradbeništvu obrazložila Aleksandra GORUP, namestnica družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana.
V razpravi sta sodelovala:
Vlado CENCELJ,delegat krajevne skupnosti Moste
Marjan KOPECKV, delegat VII. konference delegacij Papirnica
Vevče
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejemata poročilo družbenega pravobranilca samoupravljanja o sklepanju kooperacijskih pogodb v gradbeništvu skupaj s predlogi zakjjučkov družbenega pravobranilca samoupravljanja v predloženem besedilu.
2.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sprejemata tudi stališča izvršnega sveta skupščine občine k temu poročilu.
3.	Skupščina občine predlaga, da omenjeno poročilo obravnavajo tudi Skupščina mesta Ljubljane in skupščine ostalih ljubljanskih občin ter sprejmejo določene zaključke.
4.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti predlagata, da izvršni svet skupščine občine na koncu vsakega tromesečja poroča o stanju in izvrševanju teh stališč.
K 7
Uvodno je predlog družbenega dogovora o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči obrazložil Drago KASAGIČ, član izvršnega sveta skupščine ob čine .
Razprave ni bilo;
Delegati ;.bora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih dtupnosti skupščine občine Ljubljana Moste—Polje sprejemata družbeni dogovor o merilih za vrednotenje storitev pravne pomoči v predloženem besedilu.
K 8
Uvodno je poročilo o poslovanju zemljiškega sklada občine Ljubljana Moste—Polje obrazložil Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
V	razpravi so sodelovali:
Sefer ZUKIČ, delegat XIII. konference delegacij — BTC Gustav ERKLAVEC, delegat krajevne skupnosti Moste Emil ZALAR, direktor ..SOSESKE”
Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Matjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine Anton MARKUN, predstavnik ..SOSESKE”
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata poročilo o poslovanju zemtji&ega sklada občine Ljubljana Moste-PoKe skupaj s predlaganimi zaključki ter predlagata izvršnemu svetu skupščine občine, da v resolucijo o uresničevanju družbenega plana za leto 1982 vnese določila o uporabi zemljiške rente.
K 9
Uvodne obrazložitve predloga sklepa o soglasju k statutu Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje ni bilo.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor kAjevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o soglasju k statutu Glasbene šole Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu.
K 10
Uvodno je predlog okvirnega sanacijskega programa na področju varstva in izboljšanja varstva okolja v Ljubljani obrazložil Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti.
V	razpravi so sodelovali:
Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine Gustav ERKLAVEC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine Jože JORDAN, delegat krajevne skupnosti Zalog Franc STROPNIK, predstavnik ..Toplarne”
Ljubo ZABUKOVEC, delegat VIL konference delegacij — Papirnica Vevče
Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje menita, da okvirni sanacijski program za izboljšanje okolja v Ljubljani sicer obsega vse naloge, ki bi jih morali v Ljubljani zagotoviti za izboljšanje okojja, vendar so te naloge tako obširne in finančno tako zahtevne, da jih bo mogoče uresničiti šele dolgoročno.
2.	Okvirni sanacijski program za izboljšanje okolja nalaga nekaterim samoupravnim skupnostim, službam in organom obširne
naloge, ki jih le-ti brez dodatnih virov sredstev ne bodo mogli izvršiti in bo zaradi tega program ostal nerealiziran.
3.	Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti zato predlagata, da se okvirni sanacijdti program za izboljšanje okolja v Ljubljani ne sprejme.
K 11
Uvodne obrazložitve osnutka odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin ni bilo, ker so delegacije krajevnih skupnosti predlagale, da želijo o odloku še razpravljati. Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje predlagata, da se javna razprava o osnutku odloka o zelenih površinah v naseljih na območju ljubljanskih občin podaljša.
—	za področje državnih organov:
Franca BOGATAJA, delegata XXX. konference delegacij — Skup ščina občine Ljubljana Moste-Polje
-	za področje obrtne dejavnosti:
Marka STELETA, delegata XXXI. konference delegacij — Obrtna dejavnost
Delegati zbora krajevnih skupnosti pa so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste -Polje delegira na 47. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljane naslednje delegate:
Marjana KOCJANČIČA, delegata krajevne skupnosti Zadvor Antona BAHA, delegata krajevne skupnosti Hrušica-Fužine Jožeta ZUPANČIČA, delegata krajevne dtupnosti Kodeljevo Vero BAJIČ, delegatko krajevne deupnosti Selo Vlada CENCLJA, delegata krajevne dtupnosti Moste Janeza AVSCA,delegata krajevne skupnosti Zalog
K 13
Uvodno je predlog o imenovanju stalnih delegatov v predsedstvo skupščine občine po odloku o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste-Polje v vojni obrazložil Marjan MOŠKRIČ, predsednik skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati zbora združenega dela so soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
K 12
Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali še ostale zadeve za 51. sejo zbora združenega dela in 47. sejo zbora občin Skupščine mesta Ljubljne in sicer:
~ Ocena investicijskih vlaganj z vidika prestruktuiranja ljubljanskega gospodarstva
" Informacija o gibanju cen in delu Skupnosti za cene v Ljubljani v prvih osmih mesecih leta 1981 ter program ukrepov za izvajanje politike cen do konca leta 1981 " Razvoj Gospodarskega razstavišča in njegova programska usmeritev v Gospodarsko - poslovni center ~ Oblikovanje sistema združevanja sredstev za vlaganje v razvoj kmetijstva za preskrbo Ljubljane
" Pero čilo o uresničevanju ugotovitev, usmeritev in sklepov skupne seje Skupščine mesta Ljubljane in Skupščine ljubljanske kulturne skupnosti
~ Predlog sklepa o pooblastitvi Zavoda za izgradnjo Ljubljane za opravljanje nekaterih storilnih del in nalog Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti na Zadeve za seje zborov Skupščine mesta Ljubljane niso imeli pripomb.
Nato so delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli
naslednji
SKLEP:
Zbor združenega dela skupščine občine Ljubljana Moste-Polje delegira na Sl. sejo zbora združenega dela Skupščine mesta Ljub-9ane naslednje delegate:
~~ Za področje gospodarstva:
Braneta POPOVIČA, delegata II. konference delegacij - Kolinska nica v*8	delegata VII. konference delegacij - Papir-
^lada BAJIČA, delegata XI. konference delegacij - ŽG Gradbeno Podjede
Miroslava KRAŠOVCA, delegata XIV. konference delegacn — jjhereumpa
1^* ZADNIKARJA, delegata XVIII. konferenca delegacij — £p,QS*ava VARGO, delegata XX. konference delegacij - Emona
r..2* prosvetno-kultumo področje:
»Uvo VONČINO, delegatko XXVI. konference delegacij - Osnov-1,8 $°la , JCette—Murn"
w 28 socialno—zdravstveno področje: Marušo PERME, delegatko XXIX. V ^ni dom Moste
konference delegacij - Zdrav-
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata predlog o imenovanju stalnih delegatov v predsedstvo dtupščine občine po odloku o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste-Polje v vojni v predloženem besedilu.
K 14
DELEGATSKA VPRAŠANJA so postaviti:
-	delegaciji krajevnih skupnosti Jože Moškrič - Ciril in Dušan Kveder—Tomaž (pismeno vprašanje)
v zvezi z ukinitvijo avtobusne proge št. 2 na relaciji Nove Jarše - Kajuhova c. - Zaloška - center
-	Gustav ERKLAVEC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je pri obravnavi Izhodišč za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982 postavil vprašanje, kaj je mišljeno pod izrazom ,.financiranj e delovanja krajevnih skupnosti”.
-	Vukosav TODOROVIČ, delegat krajevne skupnosti Polje glede divjega odlagališča smeti na gradbišču Fužinske stanovanjske soseske.
Delegacija krajevne skupnosti Polje ni bila zadovoljna z odgovorom o ureditvi parkiranja pred samopostrežno trgovino v Slapah, delegacija krajevne skupnosti Kodeljevo pa z odgovorom glede izdaje dovoljenj za postavitev kioskov.
Na vprašanji delegacij je na seji odgovoril Miro DEŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine.
Gustav ERKLAVEC, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo je opozoril, da še niso prejeti odgovora na dve pisni vprašanji: glede priključitve telefonov v KS Kodeljevo, za katere so še proste kapacitete in o možnosti za drugačno organiziranost skupne finančne službe za krajevne skupnosti v občini.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik skupščine občine ob 19,20 uri zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela (45. seja) in zbora krajevne skupnosti (46. seja) skupščine občine Ljubljana Moste-Polje.
Magnetofonski zapis seje je delegatom na razpolago v sekretariatu skupščine občine.
SEKRETAR
SKUPŠČINE OBČINE	PREDSEDNIK
Erika RAČIČ-ŠIFT	SKUPŠČINE OBČINE
Marjan MOŠKRIČ
PREDSEDNIK
ZBORA ZDRUŽENEGA DELA	PREDSEDNIK
Ljubo ZABUKOVEC	ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Danilo JURCA
r~	\
DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR
------------------------J
ZAPISNIK
45. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste—Polje, kije bila dne 29. oktobra 1981 s pričetkom ob 12. uri v sejni sobi št. 74/11 skupščine občine Ljubljana Moste-Pohe, Ljubljana, Proletarska c. 1.
Sejo je otvoril in vodil Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora.
Zapisnik seje je vodil Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora.
Predsednik družbenopolitičnega zbora je delegatom predlagal, da se na dnevni red uvrsti dodatna točka dnevnega reda in sicer:
Imenovanje stalnih delegatov v predsedstvo skupščine občine po odloku o organizaciji in delovanju organov občine Ljubliana Moste-Polje v vojni.
Po takem sklepu so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
»Zaradi uresničevanja politike ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite se v občini ustanovi komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Sklepe, stališča in smernice komiteja samostojno, v mejah svoje pristojnosti, uresničujejo družbeni, državni ter samoupravni organi, organizacije in skupnosti.”
V zapisniku pa je zapisano naslednje besedilo amandmaja: »Zaradi uresničevanja politike ciljev in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini deluje komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito.
Vlogo, naloge in sestav komiteja določa zakon."
V razpravi so sodelovali:
Jože LESKOVŠEK,
Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora,
Milan PAUNOVIČ,
Erika RAClČ-SIFT, sekretar skupščine občine,
Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora,
Angelca BUTENKO,
Robi DOLOREZNO,
Ciril JERIHA,
Slavko GERLICA in Marko PRIMOŽIČ.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
dnevni red:
1.	Ugotovitev sklepčnosti
2.	Potrditev zapisnika 44. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. septembra 1981
3.	Izhodišča za oblikovanje resolucije o politiki izvajanja družbenega plana 1981-1985 v letu 1982
4.	Izhodišča za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982
5.	Predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III na območju mesta Ljubjjane
6.	Sanacijski program na področju varstva in izboHšama varstva okolja v Ljubljani
7.	Informacija o dogovorih in družbenih dogovorih, ki jih je sklenila dtupščina občine Ljubljana Moste-Polje
8.	Imenovanje stalnih delegatov v predsedstvo skupščine občine po odloku o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste-Polje v vojni
9< Predlogi in vprašanja delegatov
K 1
Komisija za verifikacijo pooblastil in imunitetne zadeve delegatov je pregledala navzočnost delegatov po prezenčni Usti in
ugotovila:
Od 18 delegatov je na seji navzočih 13 delegatov.
Odsotnost so opravičili:
Joža CERAR,
Janez JAGODIC,
NinaJEVŠNIK,
Franc KOLMAN in Tone PODOBNIK.
Družbenopolitični zbor je sklepčen.
Navzoči vabljeni:
Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Erika RACiC-ŠIFT, sekretar skupščine občine,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Drago KASAGlC, član izvršnega sveta skupščine občine,
Janez LAH, član izvršnega sveta skupščine občine,
Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun in skupne zadeve skupščine občine,
Bogdana ŽIGON—ROTH, samostojni svetovalec za pravne zadeve skupščine občine.
K 2	.
Pri obravnavi zapisnika 44. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. septembra 1981 je Erika RAClC—ŠIFT, sekretar skupščine občine seznanila delegate, daje pri 4. točki zapisnika in sicer pri predlogu sklepa o spremembah in dopolnitvah statuta občine Ljubljana Moste-Polje v zapisniku zapisano drugačno besedilo amandmaja, kot gaje sprejel družbenopoUtični zbor.
Družbenopolitični zbor je sprejel amandma v naslednjem besedilu:
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema zapisnik 44. seje družbenopolitičnega zbora z dne 28. septembra 1981 v predloženem besedilu.
K 3
Uvodno je izhodišča za oblikovanje resolucije o politiki izvajanja družbenega dana mesta Ljubljane 1981-1985 v letu 1982 obrazložil Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine ter seznanil delegate z izhodišči za pripravo občinske resolucije in stališči izvršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora,
Slavko GERLICA,
Brigita BLAJ,
Alojz NARDIN,
Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti,
Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta,
Jože LESKOVŠEK,
Ciril JERIHA.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega žbora soglasno sprejeli naslednje
SKLEPE:
1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-jfojje podpira pripombe izvršnega sveta skupščine občine na izhodišča za pripravo resolucije o uresničevanju družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1982 in sicer:
- Izhodišča za pripravo resolucije o uresničevanju družbenega plana mesta Ljubljane za obdobje 1981-1985 v letu 1982 je potrebno uskladiti z usmeritvami in izhodišči, kot jih opredeljuje osnutek Resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1981—1985 v letu 1982.
— Glede na izhodišča republiflte resolucije, da bodo sredstva za druArene dejavnosti v globalu rasla za 25 % počasneje od rasti dohodka, bodo znotraj družbenih dejavnosti nastale bistvene spremembe. Tolikšno zaostajanje za rastjo dohodka pomeni krčenje dodatnfli programov in nqbrž tudi osnovnih. Zato je nujno potrebno na ravni mesta ponovno preveriti strukturni delež skupne porabe za posamezne programe znotraj že določenih prioritet (osnovno šolstvo, otroško varstvo, osnovno zdravstveno varstvo, usmerjeno izboraževame in raziskovanje v tistem delu, ki vpliva na povečartje produktivnosti), še zlati pa za takoimenovane neprioritetne dejavnosti.
— Glede na to, da zaposlovanje ni prednostna dejavnost znotraj družbenih dejavnosti, mora Skupnost za zaposlovanje Ljubljana ugotoviti, ali ji bodo sredstva zadoščala za pokrivanje zakonskih obveznosti.
— Pri komunalnem in stanovanjskem gospodarstvu niso dane možnosti, ki bi zagotavljale realno planiranje in niso naka-
zane sistemske rešitve financiranja sekundama PTT in elek-tro v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji.
-	Na področju prostorskega in urbanističnega planiranja se navaja, da bo posebna pozornost posvečena o čuvanju kvalitetnih kmetijskih površin, kar zahteva izdelavo prostorskih planov za potrebe kmetijstva.
-	V izhodiščih manjkajo izhodišča za splošno porabo, kot tudi ni zaslediti, kako je LB — Stanovanjsko komunalna banka vključena v družbeno usmerjeni stanovanjski gradnji.
— Ugotavjja se, da zaradi hitrega porasta prebivalstva v zadnjih letih nastaja v občini Ljubljana Moste-Polje zaostrena situacija na večjem številu področij. Med njimi najbolj izstopata šolstvo in preskrba, zato je potrebno vprašanje fužinske osnovne šole in trgovine v Novih Jaršah opredeliti v mestni resoluciji kot skupno in prednostno nalogo. Tako opredelitev v resoluciji je potrebno uveljaviti tudi do izgradnje preostalih spremljajočih objektov v Fužinski soseski.
-	Komite za stanovanjsko gospodarstvo Skupščine mesta Ljub(jane naj izvršnemu svetu skupščine občine čimprej posreduje Družbeni dogovor o prioritetnem vrstnem redu stanovanjske izgradnje za 10-letno obdobje 1981-1991 na območju ljubljanskih občin, ki opredeljuje elemente za določitev prioritetnega vrstnega reda.
2.	Družbenopolitični zbor postavlja zahtevo po večji odgovornosti nosilcev za izvajanje planskih oziroma sprejetih nalog.
3.	Družbenopolitični zbor meni, daje potrebno pospešiti izdelavo planskih dokumentov v organizacijah združenega dela na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Organizacije združenega dela naj tudi izdelajo programe usposabljanja in vključevanja pripravnikov v proizvodnjo.
4.	Družbenopolitični zbor v zvezi s poglavjem infrastrukture v izhodiščih, podpira stališče izvršnega sveta skupščine občine, da se avtobusna proga v Nove Jarše - do Žita ne spreminja.
K 4
Uvodno je izhodišča za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982 obrazložil Nikolaj MIKLIČ, pomočnik sekretarja sekretariata za občo upravo, proračun In skupne zadeve.
Razprave ni-bilo./
^ Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli nasled-
SKLEP:
Družbenopolitični zbor tkupščine občine Ljubljana Moste— jOlje ne sprejema izhodišč za splošno porabo v Ljubljani v letu 1982, ker niso vsklajena z osnutkom resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SR Slovenije v letu 1982.
KS
K b
Uvodno je sanacijski program na področju varstva in izboljšanja varstva oko|ja v Ljubljani obrazložil Lado SVETEK, predsednik izvršnega odbora občinske komunalne skupnosti.
V razpravi so sodelovali:
Božidar TONI,
Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Brigita BLAJ,
Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora,
Slavko GERLICA.
Pb končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubrana Moste-Polje okvirnega sanacgskega programa za izboljšale okoga ne sprejema, ker meni, da okvirni sanacijski program sicer obsega vse naloge, ki bi jih morali v Ljubljani zagotoviti za izboljšanje okolja, vendar so te naloge tako obširne in finančno tako zahtevne, da jih bo mogoče uresničiti šele dolgoročno. Poleg tega naloge niso vsklajene s planskimi dokumenti organizacij in skupnosti, ki bi morale te naloge izvršiti. Družbenopolitični zbor tudi meni, da je v bodoče potrebno zadeve predhodno uskladiti in šele nato posredovati delegatom v obravnavo.
2.	Z namenom, da se izboljša okolica in zunanji videz Ljubljane, predlaga družbenopolitični zbor, da pristojna služba razmisli o možnosti uvedbe enotnih utic za vrtičkarje, ki jih je v okolišu Ljubljane zelo velfco. Utice naj bi bile enotne barve, cenene in z možnostjo postavitve po načelu .Naredi sam”.
K7
Uvodno je informacijo o dogovorih in družbenih dogovorih, ki jih je sklenila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje obrazložila Bogdana ŽIGON-ROTH, samostojni svetovalec za pravne zadeve skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Anton KOROŠEC, predsednik družbenopolitičnega zbora,
Slavko GERLICA,
Milan ŠTRUC, podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
1.	Družbenopolitični zbor ekupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o dogovorih in družbenih dogovorih, ki jih je sklenila skupščina občine Ljubljana Moste-Polje skupaj z zaključnimi ugotovitvami in ukrepi v predloženem besedilu.
2.	Družbenopolitični zbor predlaga, da se evidenca sprejetih dogovorov in družbenih dogovorov vzpostavi in vodi s pomočjo avtomatske obdelave podatkov.
Uvodno je predlog sklepa o razpisu referenduma za uvedbo ?®nioprispevka lil na območju mesta Ljubljane skupaj z amandmajem mestnega operativnega štaba obrazložil Janez LAH, član iz-vršnega sveta skupščine občine.
V razpravi so sodelovali:
Stane BREZOVAR, sekretar družbenopolitičnega zbora, je podedoval delegatsko vprašanje Milana PAUNOVIČA, ki je moral ^jo predčasno zapustiti;
Janez LAH, član izvršnega sveta,
Robi DELORENZO.
Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora Oglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
** družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje soglaša s predlogom sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka III. na območju mesta Ljubljane skupaj z amadmajem mestnega operativnega štaba in programom z» gradnjo objektov s področja dejavnosti vzgoje in izobraževala, vzgoje in varstva otrok, zdravstvenega varstva in kulture. Besedilo amandmaja je naslednje: „S samoprispevkom zbrana sred-®*va so namenska sredstva in se bodo uporsk^ala skladno z dotokom sredstev izključno za izvajale programa navedenega 2 L2' č*enu te8a *lepa in se bodo zbfcala naposebnem računu.” Mestni operativni štab naj pojasni zakgj je za zdravstveni dom “etigrad in zdravstveni dom Fužine različno ocenjena končna vtednoit, sq) bosta kot Je mano, Imela oba domova enako površino In enako opremo.
K 8
Uvodno je predlog sklepa o imenovanju stalnih delegatov v predsedstvo skupščine občine po odloku o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste-Polje v vojni obrazložila Erika RAČ1Č-ŠIFT, sekretar skupščine občine.
Razprave ni bilo.
Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji
SKLEP:
Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema sklep o imenovanju stalnih delegatov v predsedstvo skupščine občine po odloku o organizaciji in delovanju organov občine Ljubljana Moste-Polje v vojni v predloženem besedilu.
K 9
PREDLOGI IN VPRAŠANJA DELEGATOV
Delegat Robi DELORENZO je opozoril, da se določbe odredbe o zatiranju in preprečevanju stekline pomanjkljivo izvajajo. Ker je steklina izredno nevarna bolezen, je zahteval, da izvršni svet vpliva na Veterinarsko postajo ..Posavje”, da v sodelovanju z milico izvede akcije za zatiranje in preprečevanje stekline kot jih določa odredba.
Ker je bil dnevni red izčrpan in se nihče več ni javil za besedo, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 15,05 zaključil 45. sejo družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste
Magnetofonski zapis seje je delegstom ne razpolago v sekretariatu skupščine občine.
ODGOVORI NA VPRAŠANJA DELEGACIJ
Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 28. septembra 1981 je delegacija kr^evne skupnosti Kodeljevo postavila naslednje delegatsko vprašanje:
„ Z organiziranjem skupne finančne službe za vse krajevne skupnosti v občini Ljubljana Moste-Polje smo predvidevali, da se bodo finančno- knjigovodski posli v celoti opravljali v finančni službi. Žal pa ugotavlja svet krajevne skupnosti Kodeljevo, daje dobršen del nalog ostal v krajevni skupnosti, sredstva za opravljanje teh del pa so bila krajevnim skupnostim popolnoma odvzeta. Verjetno je temu krivo tudi to, da trenutno za 23 krajevnih skupnosti opravljata finančne posle le dve delavki (prvotno so bili za 17 krajevnih skupnosti določeni 3 delavci). Rešitev za to vprašanje verjetno ni v prekomernem povečanju števila zaposlenih, niti ne v tem, da se vse več nalog iz podroi^a finančnega knjigovodstva vrača oziroma opravlja v krajevni skupnosti sedaj, ko te nimajo več delavcev, ki so v preteklosti ta dela opravljali.
Predlagamo, da komisija za krajevne skupnosti pri izvršnem svetu občine Ljubljana Moste-Polje skupno s sveti krajevnih skupnosti pretehta možnosti o drugačni organiziranosti in delovanju te službe. Predvsem pa se naj skupno z izvršnim svetom občine išče možnost za realizacijo finančnih in administrativnih del v okviru ustanovitve delovne skupnosti za vse krajevne skupnosti, kar samoupravni organi krajevne skupnosti Kodeljevo že dalj časa predlagajo in podpirajo.
Sprašujemo, kaj se je že v tej smeri dosedaj naredilo.”
finančni posli se bodo opravljali v tej službi in kateri v krajevnih skupnostih.
Dogovoriti se bo potrebno o enotni obliki finančnih načrtov in finančnih poročil za obravnavo na samoupravnih organih krajevnih skupnosti. Osnutek dogovora o delovanju skupne finančne službe za krajevne skupnosti bo izdelan v mesecu oktobru 1981.
Na omenjeni seji s predstavniki krajevnih skupnosti so prisotni izrazili pozitivno mnenje glede sedanjega delovanja skupne finančne službe in predvsem poudarili, da jim je le-ta v veliko pomoč pri finančno -knjigovodskih opravilih. Zato morebitna ustanovitev d<” lovne skupnosti za vse krajevne skupnosti po vsej verjetnosti ne bi mogla razrešiti sedanjih problemov na tem področju, ker so čisto tehnične narave, kot smo jih že omenili.
Del sredstev za funkcionalno dejavnost krajevnih skupnosti in sicer za računovodje so bila ukinjena krajevnim skupnostim 1 dnem, ko je pričela skupna finančna služba za krajevne skupnosti opravljati finančno knjigovodske posle za le-te, kar je bilo dogovorjeno s krajevnimi skupnostmi.
SEKRETAR
SVETOVALEC ZA KS:	SEKRETARIATA ZA OBČO UPRAVO,
FRANC MANDELC	PRORAČUN IN SKUPNE ZADEVE
DRAGO KASAGIČ ,dipl. iur.
Sekretariat za občo upravo, proračun in skupne zadeve občine Ljubljana Moste-Polje jc pripravil naslednji odgovor:
Skupna finančna služba za krajevne skupnosti je po dolgotrajnih razgovorih in pripravah pričela z delom 1.7.1980. Takrat seje v to službo vključilo sedem krajevnih skupnosti, s 1.1. 1981 pa še petnajst krajevnih skupnosti. V to službo ni vključena samo še KS Zelena jama, ki se bo vključila s 1. 1.1982.
V skupni finančni službi za krajevne skupnosti sta zaposleni dve delavki in sicer računovodja in knjigovodja. Dogovorjeno je bilo, da tema delavkama občasno nudi pomoč delavka, ki opravlja dela in naloge knjigovodstva za upravne organe.
Skupna finančna služba opravlja sledeče posle za krajevne skupnosti:
1.	nudenje strokovne pomoči s področja finančno-materialnega poslovanja
2.	obračun OD in pogodbenih del, vključno z virmani za posamezno KS
Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora kngev-nih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 28. septembra 1981, je Lojzka NEJEDLV, delegatka krajevne skupnosti Zelena jama, postavila naslednje delegatsko vprašanje:
„Zakaj krajevna skupnost Želena jama ni vstopila v skupno finančnosiužbo za krajevne skupnosti? ”
Svet krajevne dtupnosti Zelena jame je pripravil naslednji odgovor:
Krajevna skupnost Zelena jama je bila med prvimi krajevnim1 skupnostmi, ki so pristopile formiranju skupne finančne službe ni nivoju občine Ljubljana Moste-Polje. Ta služba pa ni bila formira-na v dogovorjenem roku in je bil svet KS Zelena jama prisiljen iskati delavca za ta dela. Tudi do današnjega dne nismo dobil1 pojasnila, kaj vse bo prevzela skupna služba krajevnih skupnosti na nivoju občine. Delo, ki nam ga opravlja honorarni delavec zi ,	,, , ,2.000.-din mesečno (knjigovodsko in računovodsko), je vredno
Iz naštetih del m nalog je razvidno delo skupne finančne službe pohvale. Ce bi dobili sporočilo, da to delo opravlja skupna služba v
celoti, bi že zdavnaj pristopili k skupni službi.
3: kontrola finančne dokumentacije (fakture, blagajne, SDK) ter ko utiranje in knjiženje naštetih dokumentov
4.	vodenje evidence osnovnih sredstev in drobnega inventarja
5.	izdelava periodičnih in zaključnih računov in po zahtevi posamezne krajevne skupnosti dodatna finančna poročila za obravnavo na samoupravnih organih krajevnih skupnosti.
za krajevne skupnosti, katere opravlja že od ustanovitve dalje. Nobeno od naštetih del se ni prenašalo nazaj na krajevne skupnosti.
Vsa finančno knjigovodska dela se po sami naravi dela ne morejo opravljati v skupni finančni službi (blagajna in likvidatura), zato se bodo ta dela morala tudi v prihodnje opravljati v krajevnih skupnostih.
Dela in naloge, ki se opravljajo v skupni finančni službi so neažurna zaradi preobremenjenosti zaposlenih delavk glede na našteti obseg dela. Vsled tega je bilo na seji s predstavniki krajevnih skupnosti dne 1. 10. 1981 dogovoijeno.da je potrebno za celovito rešitev zaposliti v tej službi še enega delavca. Dogovoijeno jc tudi bilo, da sc izdela akt o delovanju skupne finančne službe za krajevne skupnosti, v katerem bo tudi potrebno opredeliti, kateri
Kljub temu pa smo po dogovoru z vodjem te službe tov-Mikličem, na 15. redni seji sveta krajevne skupnosti, ki je bila dn® 24. IX. 1981, sklenili, da krajevna skupnost Zelena jama pristopi * tej službi 1.1. 1982 po zaključnem računu. Vendar pa se, glede pojasnila tov. Mikliča v zvezi z delom skupne finančne službe zavedamo, da bomo morali še vedno del finančnih in knjigovodskih del opravljati v sami krajevni skupnosti, vprašanje pa je, kdo bo*0 delo opravljal.
SVET-KS
Zelena jah*
Sekretar KJ
KRNJAlC RADOMIR
Na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dkupščine občine ljubljena Moste—Polje dne 28. septembra 1981 je delegacija krajevne skupnosti Kodeljevo postavila naslednje delegatsko vprašanje:
.Ranima nas, zakaj v krajevni skupnosti Kodeljevo Se ni prišlo do priključitve telefonskih priključkov za katere so še proste kabelske kapacitete. Gre za 70 do 80 priključkov. Na skupnem sestanku med: Podjetje PTT, Območno SIS za PTT in KS Kodeljevo dne 20. maja 1981, je bilo namreč dogovorjeno, da bo 80 telefonskih priključkov izvedeno takoj, ko bo začela delovati nova telefonska centrala v Mostah.
Vsi zgoraj navedeni pogoji so bili izpolnjeni že od začetka septembra letos. O vsebini teh razgovorov so bili seznanjeni tudi vsi zainteresirani krajani. Zadeva se nam zdi zato zelo urgentna, ker raste nezadovoljstvo krajanov ob dejstvu, da PTT že od konca avgusta priključuje telefone v Štepanjskem naselju in to vsakomer ne glede na datum.prijave, čakalno dobo in ostale pogoje, celo takim, ki prijave doslej še niso vložili. Znano je namreč, da so nekateri naši krajani že več kot sedem let na čakalni listi.
Prosimo za ustrezen odgovor samo na to vprašanje, čeprav je še ostalo mnogo odprtih glede na neizpolnjevanje dosedanjih dogovorov."
Podjede za PTT promet Ljubljana je pripravilo naslednji odgovor:
Priprave za priključevanje telefonskih priključkov v KS Kodeljevo so v teku. Tako se že bližajo koncu dela v Moškričevi ulici, takoj pa se bodo dela nadaljevala po ostalih ulicah na območju KS Kodeljevo. Ob ugodnih vremenskih pogojih načrtujemo, da bo gradnja na območju KS Kodeljevo zaključena 20.11.1981.
Pripominjamo, da telefonska centrala v Mostah še nima tehničnega prevzema. Dobavitelj in izvajalec del Iskra iz raznoraznih razlogov ni mogla do dogovorjenega roka končati predvidenih del na tej centrali, zaradi česar se bo priključevanje telefonov opravilo šele sedaj.
Direktor podjetja ŽIBERT JULKA, dipl. soc.

DELEGATSKO^TRJBUNO^izda^ajo^cu^jčina^občUieskupščine samoupravnih interesnih skupno sUobčine Ljubljana Moste-Pofle, Ljubljana, Proletark*
RAČI^SfT.^hnteni urtlnik: S?ane BhjEZOVAlL Rokopisov ne vračamo! U^nUtvo^ProleUMka c*!/!!1, tel. St. 44^60‘in 44l-sT^Priprava^a^isk' Dnevnik - IBM, Tisk: Tiskarna Lludske pravice, ljubljena. Glasita prejemajo brezplačno delegati zborov skupščine občine in zborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Oproščeno prometnega davka po mnenju Sekretariata za informacije v Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije #■' 431-1/72 z dne 8.6.1977.