Št. 32 V Gorici, v soboto dne 18, marca 1911. likala trikrat nt talen, in sicer t torek, četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠti prejemana ali v Gorici na dom pošHjana : vse leto . . 16 K Posamične številke stanejo 10 vin. V Gorici se prodaja „Soča".v vseh tobakarnah. .SOČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem let«- .»Kažipot po Goriškem In firaniSčanskem" m dvakrat v letu nVozni red Že* lezfiie, partisov in poštnih zrez". Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo. Tečaj XLL >Vw *a narod, svobodo in nrtpredek!« Dr. K. Lavrič. Uredništvo ,; nahaja v Gosposki ulici št. 7 • Gorici v I. nadstr. ha desno. Upravništvo '.' se nahaja v Gosposki ulici Št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se. računijb po Petit-vrstah, Če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-kiat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za Obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. — T«l«fon *t. 88. »Gor. Tiskarna" A. Gabrščck (odgov. J. Frfbcič) tiska in zal. II. »Upoštevajmo razmere, v katerih živimo!« Kadar se ne morejo izviti drugače, vsklikncjo tako gospodje klerikalci. Iti pred nami se razgrinjajo grozne razmere, v katerih živimo. Na deželnem odboru je absoluten gospodar Pajer, njegov glasnik in izvrševalec njegove volje Pet-tarin. Slovenska odbornika stojita čisto v strani ter ne veljata nič, ker nista moža za taka mesta in ker je tu zveza, ki daje Pajerju prosto roko v deželni hiši. Spomnimo se jeseni 1908. Takrat smo lazkrili, da le deželni odbor izposlovai proti našim revnim vinogradnikom naperjeno prepoved, da se ne sme točiti novo vino do konca leta. Takratni namestnik deželnega odbornika poslanec g. KitiičiČ se je bil možato oglasil ter izjavil jasno in odločilo, da je bila naša vest zajeta iz zanesljivih in verodostojnih virov — ob lednem pa je povedal nekaj jako značilnega za razmere, v katerih živimo, namreč da deželni odbor ni nič sklepal, in nič sklenil, da se ima 'rzposlovati omenjena prepoved, vendar pa je moral prii biti, da je res, da je deželni odbor i*po* sloval tisto proti eksistenci našega vinogradnika naperjeno prepoved. Takrat se je pokazalo v najjasnejši luči, kdo je edini gospodar v-deželni hiši. kdo edini govori in odloča v imenu deželnega odbora. Pokazalo se je, da odbornika-poslanca S. L. S. ne vesta nič, kaj se godi v deželnem odooru ter ju tudi nihče ne popraša niti v taki reči tako vitalnega pomena za slovenski vinogradnike po Kra*u, po Vipavski dolini in po Brdih. Žalostne so take razmere, v kakoršnih pa še vedno živimo, ker je Pajer Še vedno absolutni gospodar v deželni hiši, mi Slovenci pa smo »v manjšini«! Ker smo razkrili in preprečili zločinsko namero, je »Gorica« nas takrat zmerjala in psovala, kakor da jej ni prav, da smo storili dobro delo za naše trpeče vinogradnike! Stavimo si zopet pred oči od vlade napovedano gospodarsko akcijo v prilog naše dežele, o kateri smo že večkrat govorili. Glede* te akcije smo bili zopet »v manjšini«, ker' so čisto mirno trpeli, da se je bilo načrtovanje začelo razpletati po' furlanski nižini ter se je na naš del mislilo le tako mimogredč, kar pomeni toliko kot nič. Laški liberalci so mislili pri ob-strukciji v deželnem zboru leta 1908., da zase že dosežejo, kar je obljubila država, tudi brez sodelovanja deželnega zbora, pa so se urezali s slovenskimi klerikalnimi obstrukcionisti vred, ker je vlada od- 1 maknila ponudeno roko. Dežela trpi radi tega in bo trpela še dolgo. Vse to ima na vesti v glavnem deželni glavar Pajer in njegovi zvesti laški in slovenski kimovci v zvezi. Ce bi bili slovenski poslanci klerikalne stranke kaj uneti za povzdigo gospodarstva med goriškimi Slovenci, bi se -bili postavili proti obstrukciji, ko so zboroval!, ter se pogovarjali, kaj storiti. Ali vsi so bili uneti za zločinsko obstruk-cijo, ki požre deželi milijone. Iz deželnega odbora se je kazal namen: izkoristiti vladno akcijo za laški del. Mi smo pač »v manjšini«. Večkrat smo imeli priliko, kazati na to namero. Po- , vedali smo tudi neizpodbitno resnico, kako je škodovala obstrukcija zaveznikov glede omenjene gospodarske akcije od vlade napovedane za našo deželo. Hudi so bili, padli so po nas in zarjuli, da lažemo, dasi vedo prav dobro, kako bridko resnico govorimo. . i Pred kratkim smo morali razkriti novo namero deželnega odbora proti našemu kmetu naperjeno; to, da hočejo pre- , niestiti slovensko deželno kmetijsko šolo | v Rožno dolino. Sedanjega poslopja in ' drugega, kar zraven spada, se polastijo Lahi, da bodo oni imeli tam svojo kmetijsko šolo, za Slovence naj se poišče j »primeren prostor« v močvirni Rožni dolini, kjer naj slavnostno pogine. Završča-lo je med kmeti, ko so izvedeli to lepo novico in soglasno so rekli, da se kaj ta- kega ne sme zgoditi. In res se ne sme /.g&diti to! V ta namen, da se to ne zgodi, napnemo vse sile in z nami vred ogroženi kmetje. — >Goriea« je bila zopet zalajala nad nami, kakor da jej ni prav, da smo se zopet postavili v obrambo za koristi našega kmeta. Za danes konstatiramo to: da opisane tri reči najjasneje kažejo, kako se hoče sistematično gospodarsko uničevati Slovence od tam, odkoder bi se moralo delati v blagor cele dežele! »Soča« stoji na straži in vrši važno delo, koristno za naše ljudstvo. Če bi ne bilo te straže, bi ne imela Pajerjeva volja nobenega jeza več, prosto bi se razlivala okoli v neizmerno gorje goriških Slovencev, ker slovenska gospodujoča stranka meni, da ker »smo v manjšini«^ ne moremo nič storiti, nič doseči, ampak vse mora iti tako, kakor veli krmilar Pajer. t Istri. Povodom znanega govora člena go-spodske zbornice dra. pl. Grabmavrja v ; avstrijski delegacijah, so dež. glavar dr. I Rizzi ter deželni odborniki dr. Apollonio, j dr. Chersich in Fr. Salata objavili nekak i popravek dejstev, ki jih je navel omenje-, ni. delegat. Razvila se je huda polemika, : v kateri so rečeni gospodje — a brez de-j želnega glavarja — podali drugo izjavo, v , kateri trde, da je resničnost njihovih na-i vedeb v -prvi izjavi neizpobitna. Gziri-m na to objavljava podpisana kakor č>.:\<. istega deželnega odbora to-Ie IZJAVO: 1. Res je, kakor povdarjajo naši spoštovani kolegi v deželnem odboru, da sestava deželnega zbora istrskega temelji na razmerju, določenem v zakonu od 17. maja 1908 št. 17; ali istotako ubstoji dej<-stvo, da so vsled nelojalnega nastopa Italijanov na volitvah v Puli Slovani izgubili ! en mandat! Da-li pak razmerje 19 (slovanskih): 26 (italijanskim) deželnim poslancem odgovarja etničnim* odnošajem v deželi (okolo 190.000 Slovanov - proti 140.000 Italijanov), o tem naj sodijo drugi. Vseka-ko morava omeniti okolnost, da.italijanska večina, vladajoča toliko v deželnem, odboru kolikor v vseh upravnih organih,.jako zanemarja blagostanje slovanskega prebivalstva, torej večine Istranov, v narodnem, kulturnem in gospodarskem pogledu. In to je očividno hotel povdaritj delegat g. dr. pl. Orabmavr. 2. Isti gospod delegat je nadalje pov-darjal, da jezik veČine istrskega prebivalstva ne obstoji v deželnem zboru. To je, žalibog, resnica vkljub vsemu naporu — najinih kolegov v dež. odboru, da bi nekoliko ublažili to stvar. Dovolj je, ako vzamemo v roke ofieijelne in stenognatič-ne zapisnike sej istrskega deželnega zfoo-ra, da se prepričamo, da je gospod dr. pl. Grabmavr govoril resnico. V teh zapisnikih ne nahajamo zabeležene niti ene slovenske besede, niti ene slovenske vloge! Kar je bilo predloženo v slovenskem jeziku, tega ne jemlje v obzir deželno-zborski predsednik dr. Rizzi, dočim se pismene vloge prevajajo na italijanski, da še le v tem jeziku prihajajo v razpravo in zapisnik. hi to se dogaja še danes, da-si so bile že v letih 1895 in 1899 izdane najviše »resolucije na predsedništvo sabora, s katerimi je bila odrečena sankcija ' sklepov, storjenih od italijanske večine glede dolo-čenja italijanskega kakor jedinega raz-pravnega jezika v deželnem zboru Istre. Jezikovni ekskluzivizem vlada tudi1 v deželnem odboru in pri vseh deželnih zavodih, da-si je v tem pogledu c. kr. državno sodišče se svojimi rešitvami že iz leta 1888 dalo prav slovanski zahtevi, da se slovanske vloge reševalo v slovanskem jeziku. 3) Trditev g. delegata dra. pl. Grah- mavra, da so istrski Slovani zanemarjeni tudi na polju nauka ter da nad petdeset I prošenj za osnovanje šol, da-si so zrele za VELIKA VAS. Roman. — Francoski spisal: Edgar Monteil. Poslovenil; F. K. (Datlje.) Pod temi pogoji je bilo seveda vsako slavlje nemogoče. To je bilo pa še nerodneje, ker nihče mi vedel Gfoama-tovega naslova, ker ga ta ni nikomur pustil iz bojazni, da bi se kdo domislil poizvedovati o premoženju njegovega zeta, katero ni bilo tako sijajno, kakor je pravil on. Radi tega ga niso mogli obvestiti, in ko je prišlo onih pet Voz, kateri so 'peljali svate, je bi! župan jako neljubo presenečen, ker ni ugledal .ničesar pričakovanega. To je. bilo še sifcneje, ker je Felrbienovim stariSem že govoril, da mu mislijo ljudje prirediti slavlje. Sedaj pa se ni ganilo nič in Roybona je bila kakor druge dni, samo tu pa tam je stal Kdo na pragu m se je smejal še zaničljiveje, kakor drugekrati — tako se je Chanatu vsaj zdelo. »Videti je jako razočaran, nas župan«, so si dejali ljudje in se škodoželjno smejali Šele v cerkvi se je oddahnil Chanat nekoliko, bila je krasno razsvitijena in polna Ijudij, ki so občudovali 'Emino obleko. Po maši šele, ko so se zbrali gostje v njegovi hiši, sta mu povedala davkar m Monestrel, kaj se je pripetilo v Njegovi odsotnosti. Prebrala sta mu nesrečni členek v »Reveil du Dauphine«. »Skrsjie hitro časopis, hitro, hitro«, je vzkliknil Chanat razburjen. Povejte mi vendar, kako je prišla stvar na dan ...? V naših malih gnezdih ne ostane nič tajno in naj se loti kdo kake stvari še tako previdno!« »Gostija je bila jako bogata, toda gostje so se dolgočasili. Rodbini Chanat in Felibien sta bili opazovani ves čas in vsi so bili grozno leseni. Felibienovi so hoteli pokazati, da so bolj gosposki, Chamatovi pa se niso pustili [prekositi in so se obnašali še bolj leseno in nerodno. Stara teta Chanatova ni govorila drugega, kakor o svojem bogatem nečaku. Samo en gost je bil zgovoren, namreč kaplan Fou-raillona, ki je sedel poleg gospe Slepičeve in je bil tako živ, da ga je morala ves Čas suvati pod mizo, da bi ga vsaj malo pomirila, kar pa se ji ni' posrečilo. Nazadnje so se vendar, v veHko zadovoljstvo vseh, dvignili od mize in gostje so se poslovili. »Sedaj, moj ljubi zet, se lahko odstraniš s svojo soprogo«, pravi Chanat, »lahko noč, ljuba otroka.« jSpalnica za mlada zakonska je bil nizek, dolg prostor. Opremljena je bila v jako kričečih barvah. Ko sta Felibien in gospa Felibien prišla v spalnico, vstopila se vsak k svojemu stolu in se pridela slačiti. »Upam, da me bodeie pustili danes mirno spati«, pravi Ema. »Toda gotovo, moja ljuba, če tako želite«, odvrne soprog, ki se ni upal rabiti zaupljivega ,Ti\ ker ga ie nagovorila njegova žena z ,Vi\ Šla je v posteljo, mu obrnila hrbet in se delala, da spi. On je tudi legel, zaprl oči in par trenutkovpozneije je že smrčal. »Resnično, zdi se mi, on res smrči,« si je mislila Ema in se nekoliko vzdignila, da bi pogledala ipoleg otreben dober obisk. Nadejamo se, da bo naše občinstvo upoštevalo v polni meri gostovanje ljubljanskih igralcev ter da bo pridno zahajalo k predstavam! Za narodni muzej so darovali: Gosp. Benedikt Poniž 1 knjigo katekizem 1869. ter več,rokopisov in tiskanih pesmi od Petra Podrecca. 2 slov. knjige 1846. in 1873., 3 solnčne ure (zelo redke), 5 spominskih svetinj med temi tudi s tabora v Vipavi leta 1870. Gospa Josipina Tavčar 1 star romarski rožni venec iz povodnih orehov. Gosp. Ant. Klančič Pod-(Dalje v prilogi.) ? Kaj predstavlja Benjamin v izložbi tvrdke'J. Medved Zadnjo modo o oblekah za gospode ~ toliko o kroin kakor o baronu blaga Obleke Benjamin so o velikanski izberi In raznih cen. ; Vsak, ki si namerava nabaviti za pomlad obleko, naj si prej ogleda obleko Benjamin v trgovini J. GORICA. Toda >čudovali razsvetljavo. Tudi naša družba vstane od mize in stopi veh, da bi videla, kako gore barvaste svetilke.. Nazadnje pa prižge Chanat v veliko začudenje svojih gostov bengaličen ogenj, v štirih barvah, ki je zbudil splošno občudovanje. (Dalje prlb.) m Priloga uSoče"^, 32, z dne 18. marca 1911, gora l kanonsko -krogljo (30 kg), g. Bevk lil. 1. 1 kresilo, g. LoverčiČ III. 1. 1 rz-lezlano pipo iz Šempasa, g. dr. Levpuš-ček t novec, gospa-Bajec, naduč. vdova, 4 novce, g, Kutin,, trg. 1 novec, g. Rudolf Drufovka 1 slikan čebelni panj (končnica), mladostni mlin, igosp. Križman Frjwc, jiadučjtelj S.ernpas 1.srebrn novec n7&3.-k 4 mesecev. Ta rok preteče z jutrišnjim dnem. Ker so pa prosili in rekli, da hi mogoče izpolniti uka»" >z 'Vatikana v tako kratkem času, je odpovedi duhovnikov v upravi denarnih zavodov v Avstriji podaljšan za dve leti. »Jupe citlotre«! — V soboto dne 25. t. m. priredi dramatični odsek »Gor. slov. mladine« svoj dramatični večer v Trg. Domu. Gospodična *** nastopi v hlačnem krilu. Program priobčimo prihodnjič. . Učiteljsko društvo sežanskega okraja bo zborovalo dne 23. marca t. 1. ob 10.30 zjutraj v Divači. Tovariš j. Al. Hreščak bo referiral o »učiteljstvu in politiki«. Učitelji in nadškof in knez. — Ko je birmoval lan. nadškof po Vipavski dolini, ni bilo na več krajih učiteljev k sprejemu. To pa radi njegovega znanega govora na Martjanskem kongresu,- v katerem se je opiral na »Novi čas«. Ali nadškoi je spoznal, da ga je novoštrujarslki »Novi Cas« nalnnal, zato je dobilo učiteljstvo zadostna pojasnila- tako, da ni sedaj nobenega povoda več za nesprejemanje nadškofa, kakor se je konštatiralo na zborovanju gor. učit. društva v Gorici. Možem pri »Novem Času« je hudo, ker jim je tako vzeta lepa prilika za udrilianje po učitelj-stvu. V podružnico družbe sv. C. In M. v Solkanu se je nesramno zagnal lumparski list »Novi Čas«. Hoče se norčevati iz nekaterih odbornikov, pa norčku norčevanje ni vspelo. Na prvi in drugi strani je novostrujar strašno pobožen, kleči pred novim Škotom in s sklenjenimi rokami gleda proti nebu — malo kasneje pa se že falotsko zadira v edino našo obrambno družbo, tako potrebno ob meji. To pač kaže, koliko je mar klerikalcem za naše meje! Najlepši odgovor na napad naj bo ta, da se podružnica v Solkanu prav lepo razvije! Društvo za podporo odpuščenih kaz-nencev je imelo včeraj svoj redni občni zbor. Lar? je bilo članov 992. Dohodkov s preosf ; . m iz 1909. je* bilo K 12013.64, troškov . .02. Premoženja ima društvo K 15060.40. Predsednikom je bil iz-; voljen dr. Vinci, podpredsednikom drž. pravdnik Jeglič, tajnik dr. Marinac, blagajnik sodnik Bonne; odborniki: A. Jona, svet Simzig, E. Kavčič, A. Pontoni, mons. trevisan in dr. Trevisan; namestniki: dr. Toman, Brumat, M. Culot. Pri azilu nakupijo ,za 3500 K sveta. . ,,..,._ O sadovih liberalizma in svobodomisel-stva piše »r je tožil, kako nas je oškodovala zatvoiritev sejmov vsled bolezni na gobcu in parkljih. Žrtve poginuiosti so sicer .malenkostne, komaj omembe vredne, je pa tem hujših zla prinesla kontumacija, ki prepoveduje raibo . vprežne živali, vspričo česar je ¦— da-si v'krasni, ipre-ugodni zimi -- 'zaostalo minogo dela. Še občutljivejše -pa je "vplival na nas zaustavljeni promet, ko nam ni dovoljeno niti zdrave živine gnati na sejem in tudi ne —' Ščetinarjev. Prašičev ije vse polno po hlevih, ki so bogato jesensko krmsko zalogo doaelaM&pfažnilriri nam sedaj ne kaže družega, nego da jih realno po »gosposko«-— tako pravijo ljudje, ki vse kupujejo v prodajalni, kar ije zlasti v teh časih drago in ne nosi nikacega dobička, temveč precejšnjo 'zgulbo. Predsedstvo je seveda zaprosilo na-niestnfštvo otvoritve sejmov vsaj za prašiče in tudi upa, da vspe, tako, da se ne (bo po kraških sejmih prodajalo le hrvatskih, dolenjskih hi štajerskih pujskov ob dnevih pred in po sejmu, temveč da tudi Kraševci spravimo v denar sad pridnih rok. Od kod neki 'za tujce ta privilegij? Malce čudna je pač ta .pravica... Govorilo se je tudi, kako mesta — v prvi vrsti Trst — zavirajo našim ljudem domovinsko pravico. Četudi se komu -zdi pridobitev domačinstva jako enostavna, uvide! je odbor, da je najbolje izročiti to stvar pravniku in se je to nalogo poverilo g .Filipu Čeme~tu, avskultantu na c. kr. okrajnem sodišču v Trstu. Županstva in vse osebe, ki potrebujejo v tej stvari pojasnil, se posebno opozarjajo, da se naj obračajo naravnost na omenjenega gospoda, ki jim d".age volje in točno postreže. — Prihodnja seja ibo v Komnu. V pest se smejejo novostrujarji »Pd-smojencu«, ker tako preganja »liberalne« liste, molči pa lepo na to, da mu odjernlje teden za tednom več naročnikov »Novi Čas«. V upravništvu »Prim. Lista« jočejo in se togotijo na novostrujarsko gonjo p:oti »Prim. Listu«, ali ta se vsejedno re-penči kot peteliuček na gnoju, dokler ga ne -seženejo dol in zakoljejo ... Reveže zaničujejo po umazanem no-vostrujarskem trobilu. V dopisu iz Oseka se je zaletel dopisnik v reveža z berglja-mi. dasi ve, da se ne sme revežev zaničevati. Če je kdo gledal ples in poslušal godbo, ali je treba hitro norca se delati iz njega? Naj bi bil rajše povedal, kako se je sukal oseški občinski redar in dekleta »Orlice«. — Dopisnik naj pusti reveža z bergljami pri miru, pa naj obrne več pozornosti kam drugam, kjer je je več treba : tudi stare »orle« naj poduči, da ne bodo na starost preveč telovadili. Kdo piše take reči v »Novi Čas«? Znano je, da je dopisnik »N. Č.« nune Franke. Ali je on pisal o onem revežu z bergljami? Kaznilnica v Gradišču se baje opusti ter se preselijo kaznend v Maribor. — Take vesti smo culi že opetovano v zadnjem času. toda najbrže ostane še pri starem. Šolsko poslopje v Biljani. — Poročali smo. da je razglasil gradiščanski okr. šolski svet natečaj za zgradbo šol. poslopja v Biljani v uradnem listu le po laško. Rešil pa je to stvar ta'ko, da je tam laško naznanilo, v slov. listu pa slovensko. — Notica je prišla le pomotoma v list v četi tek, ker je bila že prej določena, da se vrže med svinec. 40 K je izgubila Cecilija Mozetičeva iz Bilj na semenj sv. Jelerja v četrtek v Gorici. Tepla sta se 30. oktobra lani v Pod-gori Vincencij KocjanČič in B. Bresan. Prvi je bil precej porezan po gJavi. Pozneje sta se sprijaznila in kot prijatelja šla k sodniji. Brešan je dobil 3 tedne zapora. Pri tehtnici si je znala pomagati prodajalka V. Zimba v Krminu z dvema težama po 20 gramov tako, da je imela več dobička pri prodaji kruha. Obsojena je na 5 dni zapora. Zgubljeno. — Zvečer 15. t. m. je izgubil nekdo listnico s svojimi zapiski, vizitkami in z malo svoto denarja. Kdor je našel, naj odda listnico na glavarstvu, kjer dobi primerno nagrado. Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Oorici 'lekarni Liberi-Pon-toni. V teh dveh lekarnah bo tudi nočna služba v času od 19 do 26. t. tn. Dober pridatek za kavo — dober zvretek! -. Če n^m jutranja kava ne diši,* srnam nneqja, da moramo radi tega pried-vsem obdolžiti trgovca, češ,'da nam je dat; slabo zinnato kavo. Termi pa ni t»kp!,Po-največkrat se gre tu za vlporabo matff dobrega pridatka za kavo ty zato je tudi" treba polagati, posejbtoo važnost; na izjbero kavinih pridatkov.. Najboljše je ravji^ "dovolj dobro, za nas in. naš. želodieci" Med kavnimi podatki zasluži" »pravi .'»FranpkV z kavnim mlinčkom« iz zagrebške tovarne najtoplejše priporočilo. ..... ;' Sdkc v Cerknem. — V nedeljo dne 12. t. 'iit se je vršil/ redni občni zbor v, društveni telovadnici. Poročila raznih odbornikov so pokazala, da je društvo v preteklem letu zelo uspešno delovalo. Pred vsem sije društvo postavilo v preteklem letu novo telovadnico. OdboroVih sej je bilo sedem. Raznilrpriredib in izletov je bilo 18 in sicer: 4. marca pešizlet na Reko, 19. marca izlet k Sv. Luciji, 17. aprila na Travnik, 8, maja na Bukovo, 19. maja v.Št. Peter pri Gorici, 24. julija v Idrijo in Sp. Idrijo, v juliju je bilo društvo zastopano v Belemgradu in Sofiji, 14. avgusta pri vsesokolskem izletu v Celju, 4. sept. je nastopila ena Četa s telovadbo na konju, pri župnein izletu v Cerknici, 18. septembra pešizlet na So-vodenj, v maju pa je bil izlet naraščaja na Porezen, 4. aprila je bil zabavni večer, 9. oktobra veselica z vinsko trgatvijo in igro, 2. februvarja 1911. javen ples, 26. febr. 1911 dobro uspela maškarada. Člani Sokola so sodelovali pri igri »Trije tički« na veselici K. I. D. v Planini. V decembru je bila božičriica za naraščaj in 30. avgusta 1910. poslovilni večer bratu podmičelniku J. Gerželju. 6. januarja je bilo dobro obiskano predavanje »O postanku iti razvoju zemlje«. Delovanje v telovadnici je.razvidno iz sledečih podatkov: Člani so v 138 tel; dnevih telovadili 1136 ur. Članice so v 48 tel. dnevih telovadile 432 ur. Naraščaj je v 70 tel. dnevih telovadil 891 ur. Go-jenke so v 66 tel. dnevih telovadile 849 ur. Skupaj so v 322 tel. dnevih telovadili 3308 ur. Telovadbo obiskuje skupno 55 oseb. Članov šteje društvo na dan občnega zbora 50* moških, 17 ženskih. Iz blagajniškega poročila je posneti, da je imelo društvo v tem letu K 2282 in 92 v, prejemkov in K 1915 50 v izdatkov. V blagajni se nahaja K 367 42- v gotovine in znaša čisto premoženje društva K 1149 42 v. Prometa je bilo' v preteklem letu K 4198 42 v. Za starosto je bil izvoljen zopet z vsklikom br. Jernej Štravs. Ostali odbor se je spremenil v toliko, da sta namesto br. Bevka in C. Breliha bila izvoljena brata I. Brelih in S. Trdan. Župni načelnik brat I. iNovak iz Idrije, ki je zastopal I. S. Ž. na tem občnem zboru, izroča pozdrave župe in brata staroste Engelberta Gangla, ki je bil vsled rodbinskih razmer zadržan udeležiti se tega občnega zbora ter v obširnejšem govoru razvija načrte o bodočem delovanju naše I. S. Ž. Ta občni zbor je pokazal, da se je poprijel Sokol v Cerknem z vso resnostjo in ustrajnostjo sokolskega dela. Živo zanimanje članov in članic za društvo pri različnih prilikah pa je porok, da bode drnStveno" delovanje v bodočem letu Se in • Trgovsko-abrtne in gospodarske vesti. Krojaška zadruga v Gorici. — Snuje se zadruga krojačev, slovenskih in laškiti v Gorici opiraje se na obrtno novelo iž 1. 1907., da si varujejo svojo obrt, zlasti glede na to, da se ne jemlje mera v tngovinah v ta namen, da se po tej meri izgotovijo obleke, ker je to prepovedano po omenjeni noveli. Prepovedano je trgovcu z,nta-mrfaktuniim blaigdm elektuiraiije naroČil Dobro rodbinsko kavo ; priredi že mali dodatek Mpravega :Fraucka:" s kavnim mlinčkom h tmntmTfo^t^ izdatnosti in svoje iieRrkošcnfr Icakovosti naSei je pravi Franck tolr#il^ gospodinjstvu. ~ . ptf #6f€sw>nE(ifi;: -JS &>¦ V t#gr.r Ideje o zgodovini filozofije južnih ' Slovanov. (Konec). VoSnjik.Josip Dr.: ' Dodatki k »Spominom«. (Dalje prih.). ' Pregledi in referati: Kultura. — Fr. Ki-| drič: Iz prvih časov slovenske umetne _T.____ _______ . pesmi. — I. P.: Taras Buljba. — J. P.: Belemgraau. ~*V tLfte*i4k65^iJ^:Uf^1!^*)5Zrn5"TCTitilT-^er Gt$ch. der alteren siid-julija (po ruskem koledarju) se bo vršil v -'—- ' -'"— *'~ ^~' " "' Belemgradu X. vseslovanski -novinarski kongres in prva izložba vseh slovanskih novin. S to razstavo v Belemgradu bo proslavljena dese.tletnifca"tJbstantarin dela vseslovanske novinarske zveze, v kateri je vseh 10 društev čeških, ruskih, poljskih, srbskih, bolgarskih, slovenskih in hrvatskih novinarjev s preko 500 členov. Kongres se bo vršil v zgradbi Narodne Skupštine (parlamenta). Izvoljenih je 8 sekcij: parlamentarna, imandjelria, dorna-činska, redakcijsko-korespondentska, odbora za zalbave, ekskurzije, bankete, theatre parree, odbora za razstavo novin V • F iuHtkrt «n1tftvn ni Pnc 1 ker v kraiu ni So nobene. Pri prevzetju ni po-. v.. Ljudsko šolstvo na Kus- j treba velik0 kup„jne. ._ Resnj kupci zvedo žava in družba. — B. V.: Juri ( naslov v uprovniStvu tega lista. sla\v. Litter. Von Dr.r M. Murko. — Dr. J. A. Glonar: Slovensko slovstvo. —- Filozofija. — Dr. M. Rostchar: K »Uvodu v znanstveno mišljenje«. — Just Bačar: M. Cernič: Telesni naš' postaneky razvoj in konec. — J. kem. — Država Jellinek. — Dr. Sagadin: Št. Lapajne, Državni osnovni zakoni. — Inž. A. Štebi: Podeželne centrale. (Konec.) Dr. Brezi-gar: Smeri razvoja čeških bank. — J. V.: Ruske državne finance. — J. V.: Sibirska razstava. — B. V Prvi nemški sociološki kongres. ¦Veda* izhaja tekom vsakega druge- Mall oglasi. HaJmanjSa pristojbina stane «0 fin. Ako j& oglas obseanejSi se računa za vsako besedo. 3 vin. Najpripravnej&e Inseriranje it trgovce in obrtnike. Koliko Je manjših trgovcev in obrtnikov y Goriol. katerih nn deteti (in velo v me« tu) nihče ne potna, ker nikjer ne Iniertrajo. Skoda ni majhna Mihael Turk, bW0c poroča sl. občinstvu za .mnogobrojni obisk. Za ločno postrežbo in zeažnout ae jamči. Proda se len Mil i^šffšSE Hotel ima najboljšo lego in ker ima velike kleti, bi so lahko vpeljalo večjo vinsko trgovino; in za osnovanje slovanske brzojavne | ga meseca ter stane na leto 8 K (v obro-agencije v Belemgradu. Vse te sekcije | kili primerno), za dijake (katerim se pa so že pričele svoje delo s pripravami za prireditev vseslovanskega žurnaiisiične-ga kongresa in razstave slovanskih novin v Belemgradu. Marijina devica — detomorilka. — V noči od 13. na 14. t. m. je zvesta Marijina hčerka, Marija Vralbec iz LaČenbrega pri Št. Jatižu na Dolenjskem j/ hlevu povila zdravo, krepko moško dete. Siknila je dete z vso močjo za vrat in zadavila. Da ne bi prišel njen zločin na dan, je skrila dete v štel jo v hlevu. Toda nfč ni tako skrito, da bi ne bilo kedaj očito. Takoj drugega dne dopoldne je bilo njeno hudodelstvo že razkrito. Židje na Japonskem, — V Varšavi je nastalo med Židi živahno gibanje za izseljevanje na Japonsko. Nekateri Židje, ki so se pred 7 Jeti izselili na Japonsko ter so tam obogateli, so prišli v Varšavo ter začeli tam širiti propagando med svojimi soverniki za izselitev na Japonsko. Rusi se radi tega ne bodo jezili, najbrže pa Japonci. 400,000 frankov je izgubil v igri v Parizu sin bogatega bankirja Goschena iz Frankobroda. Prišel je v roke sleparjem, ki so ga pošteno oskubili. Zakon, kako se imajo oblačiti moški in ženske, so napravili skrbni očetje ame-rikanske države Nova Karolina. Moda se prepogostoma menja ter je pri tem tako draga, da provzroča velike nepotrebne stroške ter je pravi atentat na žepe očetov. Zakonski predlog glasi, da se jeden-krat za vselej točno določi kroj za obleko moških, ženskih in otrok, in to brez ozira na rmetje in družabni položaj posameznika v državi. Zrakoplovstvo. — Iz Fischamenda naznanjajo, da je vojaški vodljiv zrakoplov Lebaudijev plul od Hainburga in nazaj. 54 krn je preletel v 70 minutah. Izlet srbskih profesorjev v Ljubljano. — Društvo srbskih profesorjev v Belemgradu priredi na pravoslavne Velikonočne praznike izlet v Zagreb in Ljubljano. Prof. Živanovič je bil v ta namen te dni v Ljubljani ter se razgovarjal o izletu z odborniki slov. profesor, društva. Dosežen je glede1 izleta popoln sporazum. Izlet ima to svrho, da se informirajo srbski profesorji o uredbah ter o učni metodi na ljubljanskih srednjih šolah. Ker ima izlet te strokovni namen, je obveščeno o njem tudi fiaučno ministerstvo. Izleta, ki se vrši 29. aprila t. I., se udeleži nad 100 srbskih profesorjev. obroki ne dovoljujejo), 5 K, posam. zvezki 170 K. Tiska in zalaga »Oor&ka Tiskarna< A. Oabršček v Gorici. Konsumno društvo registrovana zadmga z omejenim jamstvom "-^-rr- t Drtojbi .... ¦ . ¦• vabi na redni občni zbor, kateri se vrši dnrs 26. t, m. ob 3' 2 uri pop. v prostorih Emila Saunig-a št. 81. Dneuni red: J. Piečitanje zapisnika ?adnjega občnega zbora. 2. Letno poročilo in potrjenje lelnega računa za I. 1910. 3. Poročilo: a) načejstva; b) nadzorstva. 4. Določitev razdelitve čistega dobička. 5. Volitev 5 članov nadzorstva 6. Prečitanje revizijskega zapisnika. 7. Raznoterosti. ODBOR. Kontofist ali se spi^jme" tak j; -^2^1»^ a se spre t-; nosti v fakturiranju, žtjarjje jlal^. iii nem. jezika v-besedi in/pis Vi, phf, ki zna dobro tesnopis ali j strojepisnima prednost. — Ponu'be z napovedjo re-fereuc in zahtevkom plačila, je nasloviti pod šifro : »JCon.torist 100, F ;!20«. Jia anončui biro.: Kienrcich — Gvaz. sodna dražba sezijo u dešle razne novosti u velikanski izberi pri Franc Ravnikarju GORICH u RaStelju Stu. 16. Postrežba je tamkaj prav domača. Obrnile se do le tordke lir priporočajte Jo svojim znancem. Sprejme se 16-letnega dečka, ki zna slov. in nemško in ima lepo pisavo. Istemu se nudi prilika, da se potem izuči v slrojeznanslvu. Pojasnila daje naše upravnišlvo. Književnost »Veda«. — Druga številka, ki je izšla danes, ima tako-le vsebino: Žmavc Ivan Dr.: Uvod v naraven nazor o svetu (Dalje prih.). Prijatelj Ivan Dr.: Slovenščina pod Napoleonom. (Dalje prih.). Voš- Razpis dražbe. Odda se zidarska in betonska dela zgradbe novega mosta na okrajni cesti v Cerknem čez Cirknico na javni dražbi najboljšemu ponudniku. Načrti in pogoji so razpoloženi pri cestnemu' odboru v Cerknem ter je vložili ponudbe s 5% varščino do 5 aprila t. i. Cestni odbor u Cerknem, dne 16. marca 1911. Načelnik: KosmaC I. r. m* i GORICA. GORICA. Narodno podjetje Hotel flPri Zlatem Jelenu". V središču mesta. Ob glavni ulici z državnega kolodvora. Zbirališča trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Nad 30 sob za tujce od K 1-20 viSe. Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljičče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. BudjeviŠko in puntigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna se prične dne 21. t m. ob 9. uri dopoldan. Prodalo se; bo obsežno posestvo s približno 60 uralov njiv, travnikov in gozdov ter zraven obširno gospodarsko poslopje. V hiši je bila več , let gostilna, ki je bila dobro idoča. Stoji f med trem« prometnimi cestami, tik farne cerkve in šole ter 3 minute od kolodvora, pripravna za vsako večjp in manjšo obrt. Posestvo se bode prodalo na drobno ali pa tudi na željo kupcev več parcel skupaj.. Kupci, katerih namen je kupiti celo posestvo ali k hiši potrebno zemljo, si' lahko vso stvar poprej ogledajo. Na posestvu je mnogo živine, vozov, mrve itd., kar se na dražbi ne bode prodalo, vendar pa lahko to kupec privatnim potom kupi. . Podrobnosti glede posestva se zvedo v posredovalnici L. Rebolj v Kranju, draž-beni pogoji pa so na vpogled v pisarni c. kr. notarja g. Alfreda Rudeža v Radovljici kot sodnega komisarja. A. vd. Berini Gorica, Šolska ulica št 2. uelika zaloga = = oIjkinega olja prve vrste iijkiljtih ivrik ii Istre, Dalmiclje, lilfitte,Bgri lilin s prodajo na drobno in debelo. Prodaja na drobno: Kron -96,104, 112, ran M.B.- m, wi, i-bo, rao, 2*-, a-40, x? luči po 11 vin. ------- Na debelo eene ugodne. —- Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo se pušča kupca do popolne vporabe ofy'a; po vporabi se spet zameai s polno. Pravi vinski lds in navaden. Zaloga -------------—. mila in sveč. •------------------ Cene zmerne. Ivan Kravos u Kom il II. GflgiM na hm tU II sedlarska delavnica šC i ne. potovalne potrebščine kakor: kov-cege, torbice, denarnice, listnice . ' ^ ~ itd. — Izvršuje.in sprejema v OpIjE^ popravo različne koleseljue' in ^^^^^ , r kflčUe. „" : .. Poprauila se izvršujejo točno. Cene zmerne. Pomladanske In letne novosti! Volne, lister, zefir, parama, balist, sukmi iu kamgiiin. - Edina zaloga PopHM v vseh poljubnih barvah. — Pravo angleško blago za, posamezne kostume. — UCHklMta llbfr fnflCBSMh mOdefCCV. ~ Zaloga vseh potrebščin 2c, šivilje'in krojače. Manhtiikttirnn in modna trgovina IvailČiČ & KuriilČiČ, dorica, diosposlolezni, fležni otoki, golše,|malokrvnost itd. itd. Cena ene steklenice je i krono 40 vinarjev. OPOMBA. oye, katerega naroCam direktno iz Horveg^je, preišče se vedno v mojem kem. laboratorija, | predno se napolnijo steklenice. Zato zamorent jamčiti svojim W. odjemalce „_____ rojil stalne sposobnosti za zdravljenje. Crisfofoletfljsva pijača Is kine lit ielsza. NajboJJši pripomoček prt zdravljenja s trškim oljem. = Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev. = Icem glede Ctstote in I Pri prodaji do 100°lo dobUha. '¦fitomšfi^ Zastonj in poštnine prosto pošiljamo na zahtevo cenik slovenskih knjig in muzikallj Knj garna A. Gabršček - Gorica. Pomladanska sMoiTaTDli. ©osi« so l