SLOVENSKI GLASILO ČEBELARSKIH ORGANIZACIJ v S L O V L NIJ L ČEBELAR St. 10 Ljubljanu, 1. oktobra 1%3 Leto LXV V S E 13 I N A Edi Senegačnik: XIX. mednarodni čebelarski kongres v Pragi..............................226 Valentin Benedičič: O čehoslovaških čebelarskih organizacijah........................232 Bruno Nussdorfer: Posledice krute zime 1962-63 235 Leopold Stanek: Punčka in čebela. Fantek in čebela.......................................238 NASA ORGANIZACIJA Poročilo o XII. rednem občnem zboru ZČDS 239 NA OVITKU Poročilo opazovalnic za uvgust 1963. Vsem predsednikom čebelarskih društev. Obvestilo. Čebelarska predavanja. Oglasi. List izhaja vsakega 1. v mescu. Člani, ki plačajo letno članarino 1000 din, ga prejemajo zastonj. Izdaja ga Zveza čebelarskih društev za Slovenijo v Ljubljani, Miklošičeva cesta 30, tiska ČP Delo — obrat Triglavska tiskarna v Ljubljani, ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik: Edi Senegačnik. Letna naročnina za nečlane 1200 din, za inozemstvo 1500 din. Posamezna številka na 32 straneh stane 140 din, na 16 straneh 70 din. Odpovedi med letom ne upoštevamo. Kdor plačuje članarino v obrokih, se s prvim obrokom zaveže, da jo bo do konca leta v celoti poravnal. Isto velja za naročnino. Številka žiro-računa pri Narodni banki v Ljubljani, Miklošičeva cesta, 600-14/603-116 Generalni tajnik Apimondije dr. Zappi-Reeordati pozdravl ja delegate XIX. MEDNARODNI ČEBELARSKI KONGRES V PRAGI EDI SENEGAČNIK \JX. mednarodni čebelarski kongres je bil v Pragi od 12. do 17. avgusta leta 1%3. Udeležilo se ga je okrog tisoč delegulov iz vseli delov sveta. Češki čebelarji so se nanj temeljito pripravili in zato je dosegel sijajen uspeh. Doslej še ni bilo kongresa, ki l)i se ga bilo udeležilo toliko čebelarjev in ki bi tako mogočno manifestiral bratstvo in sožitje med čebelarji ne glede ua njihovo raso, vero. deželo in politično prepričanje. Kongres je bil pod geslom: Čebela druži narode na poti k mirnemu sožitju. To geslo smo lahko brali na vseh štampiljkah in napisih ter oglasih AP1MONDIJE. pod njim Se je odvijalo tudi vse delo in družabne prireditve. Kongresni odbor se je že od vsega začetka zavedal, kako zahteven je tak kongres. Zato je delalo dvajset ljudi dve leti, zadnje mesece pa se je ukvarjalo s pripravami nad sto ljudi. Program je bil sestavljen tako, da so bila v dopoldanskih urah predavanja, popoldne pa ogledi zgodovinskih znamenitosti Prage ali pa izleti v bližnjo in daljno okolico. Za udeleženke kongresa in soproge čebelarjev so prirejali celodnevne izlete. Tako je bilo za razvedrilo odlično preskrbljeno in vsi so bili zadovoljni. Program sam je bil tako obširen in zahteven ter obenem (udi pester, da mu je moral vsak udeleženec slediti ves dan. če je hotel biti na tekočem. Mnogi čebelarji so očitali kongresu le eno napako: da je bilo premalo prostega časa za počitek. Celotni program je vseboval 151 predavanj z različnih področij čebelarskega udejstvovanja. Še pred začetkom kongresa so se 7. avgusta sestali na znanstvenem simpoziju čebelarski znanstveniki, ki so razpravljali o svojem debi in izsledkih v patologiji čebel, v botaniki in genetiki. O vsem tein so poročali potem tudi na kongresu. Predavanja so bila razdeljena po svoji tematiki v pet skupin, te pa še v posebne sekcije. Poglejmo jih! I. skupina: Čebelarske organizacije in njihovo delo. zakonska določila in varstvo čebel. Sekcija A: Problemi dela čebelarskih organizacij. Sekcija B: Izobraževanje čebelarjev in čebelarska propaganda. IT. skupina: Bolezni, njihovo preprečevanje, zdravljenje, škodljivci in zastrupitve čebel. Sekcija A: Bolezni, preprečevanje, zdravljenje, škodljivci čebel. Sekcija B: Zastrupitve čebel. III. skupina: Opraševanje entoinofilnih rastlin po čebelah, gospodarska \ rednost opraševanja, čebelja paša. Sekcija A: Izločanje nektarja pri rastlinah in okoliščine, ki vplivajo na to. Opraševanje različnih kulturnih rastlin. Sekcija B: Gospodarska vrednost opraševanja po čebelah. Sekcija C: Prehrana čebel in ostalo, kar je s tem v zvezi. IV. skupina: Biologija čebel in vzreja matic. Sekcija A: Biologija čebel. Sekcija B: Vzreja matic. V. sk lipi na: Kemija in tehnologija čebeljih proizvodov. Sekcija A: Mutičji mleček. Sekcija 15: Čebelji strup in njegova uporaba. Vsa predavanja so izbrali predavatelji sami. Predavanje je lahko trajalo samo deset minut. Že prej so ga morale pregledati in odobriti čebelarske organizacije, nato pa še poseben kongresni odbor. Mogoče je bilo zares preveč predavanj, zlasti teoretičnih. Večinoma so bili med delegati praktični čebelarji, ki so si želeli predavanj iz prakse, potem pa še razpravljanje o referatu, 'lega pa ni bilo in zato s predavanji marsikdo ni bil zadovoljen. Po našem mnenju je bilo mnogo predavanj nekvalitetnih in zato niso sodila na kongres. Za prihodnji kongres, ki bo leta l%5 v Bukarešti, se bomo morali tudi slovenski čebelarji dobro pripraviti. Na tem kongresu so se posebno postavili mladi romunski in češki čebelarski znanstveniki s svojimi skrbno pripravljenimi referati, ki so vzbujali pri poslušalcih splošno pozornost. Zato ni čuda, da so želi prav češki in romunski predavatelji največ aplavza. Jugoslovani smo bili na kongresu slabo zastopani. Tz Ljubljane sva prišla jaz in pa predsednik /.veze tov. Valentin Benedičič. Poleg naju je prišel v Prago še dr. Hugo Pehani z medicinske fakultete v Ljubljani. Hrvatsko je zastopal tov. Stevo Lončarevic, iz Beograda pa sta prišla prof. Konstati-novič in Rade Zi vanovič, iz trne gore pa Filip Koprivica. Kot predavatelja sta nastopila še profesorica dr. Filipovič-Moskovljevic iz Beograda, ki je predavala o tem. kako dolgo vpliva mrtva matica na razvoj čebelje družine. Asistent na sarajevski univerzi tov. Cerimagič pa je predavul o sestavinah različnih vrst jugoslovanskega medu. Posebno pozornost je vzbudilo predavanje dr. Pelianija. Govoril je o obsevanju čebel v različnih razvojnih stadijih. 'Zc takoj po prihodu v Prago, bilo je v nedeljo 12. avgustu, sva se s tov. predsednikom udeležila konference urednikov čebelarskih listov iz vseh socialističnih držav. Tu so posamezni uredniki izmenjavali svoja mnenja iii! sklenili, da mora biti odslej povezava bolj živa. da je treba v prihodnje različne izkušnje in izsledke prenašati na druge in se z njimi tudi okoristiti. Najmanj, kar se more storiti, pa je to, da si posamezne čebelarske organizacije izmenjavajo čebelarske liste in literaturo. Sovjetski zastopnik Gluškov je tu pripomnil, da so socialistične dežele še daleč za kapitalističnimi. Omenil je, da v Ameriki en sam čebelar lahko opravlja 1000 panjev ali pa še več, pri njih v Sovjetski zvezi pa le sto. Socialistične države morajo zato storiti vse, da se bodo Ainerikancem približale, jih dosegle ali celo prekosile. Tu pa imajo spet uredniki čebelarskih listov važno dolžnost, da seznanjajo čebelarje z vsemi novimi izsledki. V ponedeljek 12. avgusta ob 10. uri je svečano odprl XIX. kongres Apimondije v veliki Smetanovi dvorani razkošne baročne mestne hiše minister za notranjo trgovino Jindrih Uher. Sledil je nagovor generalnega tajnika dr. Antonia Zappi-Recordatija, nato pa so svečano izročili delovno predsedstvo docentu dr. Jaroslavu Svobodi, ki je imel pozdravni govor. Prvi predavatelj je bil Stanislav Kordon, sekretar glavnega odbora čehoslovaške čebelarske zveze. Predaval je o delu čebelarskih organizacij v Čehoslovaški. Njegovo predavanje je bilo zelo zanimivo in ga bomo zato našim bravcem v celoti posredovali. Ol> 11. uri so odprli vzorno urejeno čebelarsko razstavo. Bila je zelo poučna, saj smo videli na njej vse od najmanjšega čebelarskega orodja pa do elektronskega mikroskopa. Veliko pozornost so vzbujale naše panjske končnice, ki smo jih prinesli \ Prago iz radovljiškega muzeja. Neštetokrat so jih čebelarji fotografirali; ob njih so se ustavljale skupine delegatov, jili občudovale in komentirale. Popoldne tega dne so se že začela predavanja. Potekala so v dveli različnih dvoranah. Uradni jeziki so bili ruski, češki, angleški, francoski in nemški. Vsakdo je lahko poslušal predavanje v enem izmed teh jezikov. Pred seboj na mizi jo imel vsak udeleženec škatlico z gumbom in številkami od I do 5. Treba je bilo samo pomaknili gumb na določeno številko in že si poslušal predavanje v zaželenem jeziku. Seveda je imel vsak udeleženec svoje slušalke. Teli nična služba je bila zares odlično organizirana in ni bilo prav nobenih motenj ali celo zastojev. Posamezni prevodi morda res niso bili včasih dobri, kar pa je popolnoma razumljivo. Čebelarska terminologija je zelo težka in prevajalec le težko prevede posamezne izraze, če jih ni že preje slišal ali pa se seznanil z njimi. Kongresni odbor je izdal tudi poseben slovar čebelarskih izrazov v češkem, ruskem, angleškem, nemškem in francoskem jeziku. Vsak delegat jo dobil poleg tega še v svojem jeziku program kongresa, knjigo s kratkimi izvlečki vseh predavanj, poseben blok. ki ga je poklonila APTMOND1A. kemični svinčnik z vtisom APIMOND1JE, več fotografij Prage in šo colo vrsto drugih stvari, tako da jo bil zavoj z literaturo kar precej obilen in težak. Omenil sem že, da jo bilo za razvedrilo, zabavo in družabne prireditve odlično preskrbljeno. Kongres je imel poleg ostalega tudi namen, da se na njem čebelarji čim bolj spoznajo. Zato je bil v ponedeljek l\ avgusta zvečer v vseh prostorih največjega in najbolj reprezentativnega hotela, kar jih premore Praga, v hotelu International, velik sprejem. Goste je zabaval poseben orkester, poleg tega pa so nastopili tudi ženski zbori v narodnih nošah. Ob zvokih orkestra so je marsikak čebelar tudi zavrtel. Na kongresu je bilo namreč izredno mnogo nožnega spola. Skoro ni bilo čebelarja, ki bi 110 bil pripeljal s seboj svoje soproge. Prišli pa so tudi češki čebelarji in pripeljali svoje žene in hčerke. Razpoloženje jo bilo ta večer na višku. Tu smo sklepali nova poznanstva in utrjevali stara prijateljstva. Nikdar v življenju šo nisem videl tako bogato obloženih miz z vsemi mogočimi dobrotami. Čebelarji so si kar sami postregli, medtem ko so natakarji ponujali različne vrste pijač od limonade, sadnih sokov, piva in vermuta do rujnega bolgarskega vina. ki jo zlezlo človeku prav hitro v glavo iu tudi razvezalo jezike tistim redkim gostom, ki so se držali ob strani in se niso mogli takoj vživeti v to prijetno okolje. Zveza čebelarskih društev Čehoslo-vaške, ki je priredila ta sprejem, jo dokazala, da je zares gostoljubna. Taki znajo biti le Slovani. Pa tudi sicer so za gosto vzorno skrbeli. Na mizah so imeli na voljo mineralno vodo, mod predavanji pa so vsak dan servirali črno kavo in postregli s tortami. Takle kongres je zares stal lopo denarce... V torek popoldne smo si ogledali zanimivosti mesta. Bili smo na Hrad-čanih iu občudovali zgodovinske spomenike. Videli smo tudi tisti del. ki ga je renoviral naš mojster Plečnik. Praga jo zares on sam velikanski spomenik in včasih ji niso rekli zaman, da je zlata. Povsod smo videli sledove njono nekdanje slave in blagostanja, ki ga je dosegla pod vlado čcškili kraljev. Oblast se zaveda vrednosti vseli teli spomenikov, zato jih skrbno vzdržuje, la večer je bila družabna prireditev na terasah hotela Barandow. Od tod je prelep razgled na nočno Prago in na Vltavo. ki teče pod hotelom. Ta večer smo preživeli v družbi s profesorjem dr. Pehani jem in znanim madžarskim čebelarskim znanstvenikom dr. Zoltanom Örösi-Pälom. Oba sta govorila o svojih izkušnjah, jaz pa sem mu moral obljubili, da bom poslal Delegati so pozorno poslušali vsa predavanju. — Slika prikazuje del dvorane med zasedanjem nekaj čebeljih uši. I)r. Orösi-Pal jih namreč raziskuje in trdi. da so naše slovenske pra\ posebne vrste, kakršnih doslej še ni nikjer opazil. Trideset velikih avtobusov je prevažalo delegate vsako jutro v Prago, popoldne na izlete, zvečer pa spet v študentske domove v okolici Prage. Večinoma delegati niso bili petični ljudje, zato so stanovali v študentskih domovih Dckanka in Jarow. Le najbolj situirani so si poiskali hotele. V študentskih domovih so za nas vzorno skrbeli. Vsako jutro so nam pripravili izdaten angleški zajtrk. V sredo popoldne smo se peljali z avtobusi na pravljični srednjeveški grud Karlstein. ki leži na strini pečini nad romantično dolino Berounko. Grad je popolnoma ohranjen in čudovita turistična privlačnost za vse tujce. Pravijo, da ni bil v Pragi, kdor ni videl tega gradu. Zvečer je bil koncert v vrtu Wallensteinove palače. Nastopili so praški umetniki »Musiči pragenses«, operni pevci |)raške opere pa so peli odlomke i/ raznih slovanskih oper. V petek jo l)i,l dan izletov. Gostitelji so nas popeljali v daljno okolico Prage in sicer v smeri Lidice Slany—Lotouš Dol—P red boj Kacina.- Na Kutui gori, rojstnem mestu docenta dr. Svobode, nas je prijazno pozdravil župan, potem pa so nam razkazali vse znamenitosti tega zgodovinskega mesta. Ogledali smo si prvo srednjeveško kovnico denarja za češke dežele. Nato smo odšli v baziliko sv. Barbare, ki sojo zgradili v 13. stoletju rudarji in jo tudi poslikali. V notranjosti vidimo še danes na stenah originalne freske iz onih dni. Ko smo stopali v baziliko, je zadonela iz orgel skladba češkega komponista Fibicha. V Lotosu smo videli na nekem kolhozu 3(X) čebeljih družin. Češka ni dežela za čebelarstvo, kajti povprečni donosi so tu le od 2 do 4 kg na leto. V Kačini smo si ogledali čebelarski in poljedeljski muzej. Tu so nas spet gostoljubno postregli. Popoldne smo obiskali centralno zbiralnico medu. Tu smo videli v skladiščih ogromne količine medu. ki ga sortirajo. Letno ga zbero 4000 ton, od tega ga polovico izvozijo. Z zanimanjem smo opazovali, kako avtomatično polnijo polkilske kozarce z medom. Postregli so nam tudi z obloženimi kruhki in z zelo okusno medico. Za spomin pa si je vsakdo lahko obdržal lep kozarček z vtisnjenim žigom AP1MOND1JE. Proti večeru smo prispeli na čebelarsko postajo oziroma v čebelarski inštitut v Dolu. Tu so nas spet čakale belo pogrnjene mize z bogatini prigrizkom in pijačo. Ogledali smo si plemenilno postajo, vrt z medovitimi rastlinami in inštitut z vsemi modernimi aparati. Bilo je že temno, ko smo zapustili gostoljubni Dol in se vrnili v Prago. V soboto je bil zadnji dan kongresa. Dopoldne ni bilo več predavanj, pač pa seja glavnega odbora Apimondije z debato o tem. kje naj bi bil prihodnji kongres. Jugoslovani smo s svojini predlogom, da bi bil kongres pri nas. propadli, uspeli pa so Romuni. Na sestanku urednikov vseh čebelarskih listov smo govorili o zamenjavi listov in o prevodih. Sestanek je vodila znana angleška čebelarska znanstvenica dr. Eva Crane. Mnogo je bilo govora o prevodih iz posameznih čebelarskih listov. Nekateri uredniki so bili za to, da bi morali prevode plačevati po avtorskem pravu. Eva Crane pa je ta predlog zavrnila in zahtevala, naj bodo prevodi čimbolj natančni in vselej podpisani z navedbo originalnega pisca. Predlagali so tudi, naj bi manjši čebelarski listi, ki so pisani v manj znanih jezikih, priobčevali izvlečke v angleškem, nemškem, ali francoskem jeziku in sicer le pri važnejših člankih. Ob zaključku kongresa je povzel besedo simpatični holandski delegat Rudolph Ridder Van Rappard. Vsi navzoči v dvorani so vstali in bučno odobravali njegov govor, v katerem je med drugim dejal: »Cesar niso mogli doseči politiki za zeleno mizo, to so dosegli čebelarji na tem kongresu. Samo poglejte to bratstvo in sožitje med delegati! Politiki naj se pridejo semkaj učit! Ko bi kongres ne bil dosegel ničesar drugega ko samo to sožitje, bi bil že to največji uspeh.« Ogledali smo si tudi več čebelarskih filmov. Posebno so nam bili všeč romunski filmi in pa francoski o plesu čebel. Zveza jih bo skušala kupiti, če bomo imeli dovolj sredstev na voljo. V .sol>oto 17. avgusta zvečer je bil v Smetanovi dvorani poslovilni banket, ki ga je priredil minister za poljedelstvo. Na njem smo se poslavljali od svojih starih in novih prijateljev. Kot nalašč smo se zbrali vsi Jugoslovani in sklenili, da moramo vendar enkrat ustanoviti svojo skupno organizacijo in nastopiti na prihodnjem kongresu tako enotno, kot so to storili Cehi in Romuni. S tovarišem predsednikom sva že ta večer zapustila gostoljubno Prago in odpotovala domov. Vračala sva se z najlepšimi vtisi s tega zares uspešnega in veličastnega kongresa. Marsikaj novega smo slišali in videli, kar bo našemu čebelarstvu samo v korist. Vse novosti, izsledke in pomembnejše referate bomo po vrsti objavljali v prihodnjih številkah. Na ta način se bodo lahko naši čebelarji podrobno seznanili s kongresnim delom. Na kongresu smo sklenili mnogo novih prijateljstev. Zlasti z Italijani in Avstrijci smo mnogo govorili o medsebojnem sodelovanju in celo obiskih. Že prihodnje leto nas bodo verjetno obiskali, naši čebelarji pa jim bodo potem obisk vrnili. Od teh poznanstev si obetamo mnogo koristi. In še nekaj smo spoznali na tem kongresu: da se namreč ne moremo in ne smemo zapirati v svoj ozki krog, ampak moramo usmeriti svoje poglede v široki čebelarski svet ter spoznavati vse novosti in izsledke, ki se iz dneva v dan porajajo- na čebelarskem področju. Mi Jugoslovani smo jasno spoznali, da nam naša razcepljenost močno škoduje. Le enotni in z močno organizacijo bomo lahko uspešno nastopili pred mednarodnim forumom. Menim, da smo dovolj napredni in sposobni, da bomo lahko glasno govorili in našli sposobne ljudi, ki nas bodo dostojno predstavljali. C) vsem tem smo govorili jugoslovanski čebelarji prav zadnje minute svojega bivanja v Pragi in sklenili, da se bomo o vsem kaj več pogovorili v Beogradu. Prav je, da se na tem mestu zahvalimo vsem tistim, ki so nam omogočili, da smo lahko odšli v Prago. Najprej se moram zahvaliti delavskemu svetu podjetja »MEDEX«, ki nam je dal na voljo dovolj deviznih sredstev, da smo lahko dostojno predstavljali svojo domovino v tujini. Prav tako se moramo zahvaliti tudi Zvezi čebelarskih društev, ki je krila vse stroške pri nabavi potnih listov, vizumov in vozovnic. Tako Medex kot Zveza naj bosta prepričana, da v Prago nismo šli gledat na liro. Temeljito smo izkoristili vsako minuto in pazljivo poslušali vsa pomembnejša predavanja. Prepričan sem, da bo imelo naše čebelarstvo od tega samo koristi. ČEBELARJI, POZOR! Ne pozabite na svoje čebelje družine! Temeljito jih preglejte, zamenjajte stare matice, če tega niste storili prej, in nakrmite vsaj do 10. oktobra. Vsaka družina naj ima vsa j 12 kg dobre zimske hrane. Ne zanašajte se na to, da boste dokrmili spomladi. Računajte spet na najhujšo zimo in temu primerno tudi zazi-mite svojo žival. Slabiče združujte in jim pustite mlade matice. Družine, ki ne zasedajo vseh satov, zožite. Tako se bodo laže upirale zimskim nevšečnostim. Pazite na rezervne družinice in prašilčke. Ti naj iinajo dovolj mladih čebel in hrane, namestite jih v srednji vrsti ined drugimi panji, da jim bo toplo. Panjev ne udevajte prezgodaj. Temeljito jih prezračite po vsakem krmljenju, da se dobro posuše. Vlagu v notranjosti panja je. silno škodl jiva. Pokrijte jih zadaj za okenci s polo časopisnega papirja. To zadostuje do prvega mraza, ko bo padla temperatura pod ničlo! 2^1 o Cehoslovaški h Čebelarskih ORGANIZACIJAH Referat Stanislava Kodoiia, sekretarja Čehoslovaške zveze čel>elarje\ PREVEDEL VALENTIN BENEDIČIČ Na XIX. mednarodnem čebelarskem kongresu v Pragi je imel sekretar Čehoslovaške zveze čebelarjev Stanislav Kodon obširen referat o njihovi čebelarski organizaciji. Z željo, da bi se (udi naši člani seznanili z njihovo organizacijo in s pogoji, v katerih dela. bomo to poročilo priobčili v celoti v nekaj nadaljevanjih. Iz referata bomo lahko posneli marsikaj in prilagodili nekatere teze tudi našim razmeram pri izpopolnjevanju naše čebelarske organizacije. Dovolite mi. da vas v imenu centralnega, odbora Čehoslovaške zveze čebelarjev, njenih organizacij in 114.000 članov prisrčno pozdravim in du izrečem dobrodošlico vsem delegatom in gostom, ki sodelujejo na XIX. kongresu Apimondije v Pragi. Centralni odbor Čehoslovaške zveze čebelarjev mi je zaupal casino nalogo, da poročam na XIX. kongresu Apimondije o nalogah, delu in uspehih, katere so dosegle čebelarske organizacije čehoslovaške republike. Kot organizatorji kongresa smo pri uvrščanju teme »O izmenjavi izkušenj čebelarskih organizacij« v program kongresa zastopali stališče, da razprave o tej temi lahko v znatni meri prispevajo k bližjemu poznavanju dela in uspehov posameznih čebelarskih organizacij in k prijateljstvu funkcionarjev ter sodela'vccv na tem delovnem področju, kakor je to primer pri mnogoterih znanostih in raziskovalnih delih. Dobre izkušnje lahko prispevajo k izboljšanju dela čebelarskih organizacij v posameznih deželah. Dovolite mi. da vas sedaj seznanim s čebelarstvom v ČSSR in z njegovo organizacijo. Čebelarstvo v Čehoslovaški ima stoletja staro tradicijo. Že v pismenstvu 11. stoletja moremo najti v njem zapiske in številni dokumenti dokazujejo stalno naraščanje teh zapiskov. Iz zgodovine čehoslovaškega čebelarstva vidimo, da so se čebelarji že v 17. stoletju združevali v cehih. V drugi polovici preteklega stoletja so nastale čebelarske organizacije. Vzporedno z razvojem čebelarstva so se v čeških deželah oblikovale tudi čebelarske organizacije. V prvi polovici preteklega stoletja se je organiziralo naše čebelarstvo v deželnih čebelarskih centralah, ki so se pozneje združile, in sicer v Čeških deželah v »Zvezo čebelarjev«, na Slovaškem pa v »Centralno zvezo čebelarskih združenj«. Iz teh organizacij sta nastali leta 1957 na ustanovnem kongresu Češka in Slovaška zveza čebelarjev. Na drugem vsedržavnem kongresu teh zvez čebelarjev leta 1961 pa je bila ustanovljena enotna organizacija »Čehoslovaška zveza čebelarjev« in izdani so bili štatnti za čebelarske organizacije. Čehoslovaška zveza čebelarjev je postala sestavni del Narodne fronte ter je usmerjala svojo dejavnost in vzgajala člane tako. da je s tem prispevala k nadaljnjemu razvoju in utrjevanju čehoslovaške republike. Polno priznanje in'pravice je dobila naša organizacija v ustavi Čelio-slovaške socialistične republike, v kateri je med drugim navedeno v 5.členu: »Za razvijanje skupne delavnosti in za vsestransko aktivno udeležbo v življenju družbe ter države in za uresničevanje njihovih pravic se združujejo delovni ljudje v prostovoljne družbene organizacije: na te socialistični' organizacije preidejo določene naloge državnih organov.« Na podlagi teh načel ima danes čehoslovaško čebelarstvo trdno osnovo v enotni vsedržavni družbeni organizaciji Cehoslovaške zveze čebelarjev. Ta zveza združuje čebelarje vseh poklicev in je v njej organiziranih 93 %’ vseli čebelarjev Cehoslovaške socialistične republike. Že navedeni odstotek govori o visoki organizacijski zavesti čehoslovaških čebelarjev, o njihovem pozitivnem odnosu do čebelarskih organizacij, do izpolnjevanja dolžnosti in do zavarovanja pravic, s katerimi je združeno včlanjenje v Čehoslovaški zvezi Čebelarjev. Statuti Cehoslovaške zveze čebelarjev so dokaz za temeljne spremembe našega družbenega reda. Zveza je zgrajena na podlagi demokratičnega centralizma. \si organi zveze od najnižjega do najvišjega so iz izvoljenih članov Zveze in so njej odgovorni. Obvezni so. da se dosledno držijo načel kolektivnega vodstva. Višji organi morajo pomagati nižjim pri njihovem delu. Sklepi višjih organov so obvezni za nižje organe in za vse člane. Po navedenih načelih se ravna vsa dejavnost organizacije, ki zajema več kakor 117.0(H) članov. Sedaj je vsega 873.918 čebeljih družin. Od tega jih je 153.047 last socialističnega sektorja. 688.673 jih je v lasti individualnih v Čehoslovaški zvezi organiziranih čebelarjev in nekaj nad 30.000 v lasti neorganiziranih čebelarjev. Na enega člana Cehoslovaške zveze čebelarjev, in sicer na individualnega čebelarja, pride povprečno po 6 čebeljih družin. V Čehoslovaški republiki odpade na vsak km2 po 6,8' čebeljih družin. • Čeprav se smatra, da so v CSSll glede na geografsko lego ugodni pogoji za čebelarjenje, je vendar proizvodnja medu odvisna v veliki meri od vremenskih razmer v času medenja v posameznih krajih. V večini pokrajin CSSU je le enkratna perioda medenja, ki traja samo kakili 20 dni. (Pri njih je prav tako kot pri nas: če je vreme slabo, je tudi donos slal>.) Dokaz za to je, da znaša proizvodnja medu nu eno družino v zadnjih petih letih v državnem merilu samo 4,37 kg. Navedene okolnosti vplivajo zelo močno na čebelarstvo, ki je postalo pri članih Cehoslovaške zveze čebelarjev »čebelarjenje iz ljubezni«. Čebelarjenje lahko označimo kot »majhno«, kar dokazuje povprečno število čebeljih družin, ki pridejo na enega čebelarja. l)a bi mogla Čehoslovaška zveza čebelarjev uspešno izpolnjevati svoje naloge, katere so ji dane v pravilih, je dolžna skrbeti za izboljšanje čebelje pasme ter razširjanje čebelarstva in ga izpopolnjevati na podlagi novejših izsledkov socialističnega kmetijstva ter teoretičnega in praktičnega znanja čebelarjev. Dalje je dolžna skrbeli za zvišanje politične, strokovne in kulturne ravni čebelarjev. I/ navedenih nalog sta razvidna pomen in poslanstvo čebelarskih organizacij. Dobra organizacija zagotavlja tesno sodelovanje čebelarstva v kmetijski proizvodnji, pospešuje dvig čebelje proizvodnje, izpolnjevanje planskih nalog in skrbi za ustrezno število čebeljih družin. Čebelarska organizacija je sestavni del narodne fronte ter ima kot taka vse politične in družbene pravice ter iz njih izvirajoče dolžnosti. Za izpolnjevanje prevzetih nalog izkorišča CZC vsa dosegljiva sredstva. Ureja in vzdržuje raziskovalne in plemenilne postaje, vzorne čebelarske objekte, prireja predavanja, ekskurzije, šolanja, tečaje, skupinske vožnje in razstave ter izdaja lastne publikacije, strokovno literaturo in časopise. Dalje nudi svojim članom brezplačne strokovne in pravne nasvete ter neposredno pravno pomoč, zastopa člane pri pogajanjih in skrbi za varnost čebelarskega premoženja. Nič manj važno ni sodelovanje z drugimi družbenimi organizacijami, z organi narodnih odborov, raziskovalnimi inštituti in njihovimi postajami, s posameznimi kmetijskimi proizvajalnimi zadrugami, z državnimi posestvi, z državnimi gozdarskimi obrati, z organi veterinarske službe, s centri za varstvo rastlin, s šolami in podobno. Zveza čebelarjev propagira, popularizira in izkorišča izsledke napredujoče znanosti na področju čebelarstva, da bi tako dvignila njegovo gospodarsko korist. Iz vrst izkušenih čebelarjev in sodelavcev usposablja čebelarske učitelje in učiteljice za medeno pecivo. Iz izkušenih čebelarjev imenuje Zveza čebelarjev strokovne referente, inštruktorje, svetovalce in člane strokovne komisije, ki je posvetovalni organ centralnega odbora Zveze. Cehoslovaška zveza čebelarjev in njene osnovne organizacije so uredile nekaj vzornih ustanov, v katerih vzgajajo svoje člane. Tu prirejajo tečaje in predavanja, sem prihajajo tudi ekskurzije članov organizacije. V pojasnilo navajam prireditve v letu 1962: 1994 strokovnih predavanj, 443 tečajev, 402 skupinski vožnji in 147 čebelarskih razstav. Pripraven učni pripomoček so čebelarski filmi. Imamo H) filmov lastne proizvodnje v številnih kopijah, poleg teh pa še ruske in švicarskega. V preteklem letu smo jih predvajali 1377-krat. Dalje sta bili v letu l%2 102 družabni čebelarski prireditvi, kar je dokaz, da se naši čebelarji radi tudi zabavajo. Naši čebelarji imajo na voljo zadostno izbiro strokovne literature. V zadnjih desetih letih je izšlo skupaj več kakor 1(X).000 publikacij o čebelarstvu. V tem pa niso zajete manjše objave, katerih je bilo več kakor 80.000. Strokovna lista »Včelarstvi« za češke in »Včelar« za slovaške čebelarje izhajata v 54.000 oziroma 17.000 izvodih. Naši čebelarji, ki so na praksi, dobivajo v tisočih izvodih zbirne zvezke »Znanstvenih del raziskovalnega zavoda za čebelarstvo«, v katerih so objavljeni izsledki izključno znanstvenih del. CZC je zainteresirana tudi na tem, da informira svoje člane o vseli dogodkih v svetovnem čebelarstvu. Vedno se je trudila, da je preskrbela čim več inozemske čebelarske literature in strokovnih časopisov za svojo knjižnico, ki ima sedaj nad lO.OOO knjig in časopisov, izdanih v Cehoslo-vaški in v inozemstvu. Knjige in časopisi so brezplačno dostopni vsem članom čebelarske organizacije. Inozemske čebelarske časopise dobivamo iz 35 držav proti zamenjavi oziroma plačilu. Ti časopisi bi bili v večini primerov našim čebelarjem zaradi jezika nepristopni, če ne bi imela CZC tako imenovano »prevajalno komisijo«, katere člani obvladajo tuje jezike. Ta komisija izbere članke, ki bi mogli interesirati naše člane-čebelarje, jih prevede in objavi. Taki prevodi izidejo petkrat na leto, vsega približno na (>0 straneh. Prejmejo jih osnovne organizacije za svoje člane, čebelarski učitelji in funkcionarji, ki se na ta način morajo seznaniti s čebelarstvom in njegovimi problemi v inozemstvu. (Nadaljevanje prihodnjič) POSLEDICE KRUTE ZIME 1962-63 BRUNO NUSS DORI'KR Ko brskam po zapiskih o stanju svojega čebelarstva od lela 1920 dalje, vidim, da so bile včasih tudi še hujše in daljše zime, vendar je bil pozimi tudi kak izletni dan in so se pri tem čebele temeljito očistile. Do letos nisem še nikdar imel mrličev, pač pa kak brezmatičen panj, kateremu sem pridružil spomladi družino iz prašilčka. Imam vedno štiri prašilčke na štirih satih. Prav dobro se vsako leto obnesejo, bodisi zaradi tega, ker jih pridružim brezmatičnemu panju ali pa zaradi rojev, ker imajo navadno prvci 1,5 do 2 kg, ali pa zaradi medu. Ako ne potrebujem roja, potem prestavim iz plodišča dva sata zalege v medišče, dodam dve izdelani satnici, v plodišče pa vložim dve neizdelani satnici. Jesenski donos medu znaša pri tem vedno pet do osem kilogramov medu, pa naj bodo pašne razmere še tako slabe. Važno je, da vse to napravim do konca maja. Zadnji izlet čebel je bil 3. novembra l%2. Čebele' so bile do 15. oktobra leta 1%2 pravilno zazimljene z zadostno količino hrane. Ta dan sem vložil v panje slamnice, lege časopisnega papirja sem dal nad plodišče že koncem oktobra. Dne 9. januarja 1963 je bil sončen dan, na soncu» temperatura + 13° C, v senci 0 stopin j, brila je burja. Kljub temu da so bile brade panjev priprte, so čebele okoli poldneva izletavale, se v zraku nekajkrat zasukale 'ter padale v sneg v neizogibno smrt. Žalostno sem opazoval ta dogodek ter ugotovil, da sem izgubil najmanj eno tretjino čebel. Bežno sem pri nekaterih panjih odprl deščico pod okencem plodišča, pogledal na dno panja in ugotovil, da je na njem zelo malo mrtvic. To me je potolažilo in navdalo z upanjem, da se bo le nekako dobro izteklo. Dne 9. marca 1963 je bil lep izlet, toplo in mirno vreme, zato sem začel čistiti panje in odstranjevati mrtvice. Ko odstranim deščice pod okencem, vidim, da je dno na debelo pokrito z mrtvicami. Prav lako stanje je bilo pri drugem pan ju in pri ostalih. Nabral sem polno 18 litrsko vedro mrtvic, ne računajoč pri teni mrtvice panjev št. 11 in 16, ki sta poginila pri polni zalogi lirane. Dne 14. marca 1963 so čebele prinesle prvo obnožino in ta dan sem vse panje pregledal in ugotovil. da so porabile okoli štiri kilograme lirane, zasedale so le 3 do 4 sate in še to le zgornjo tretjino, zalege pa je bilo na vseli satih le za dobro dlan. Panja št. I I in 16 sta bila brez čebel, polna zaloge in delno onesnažena z grižo. Kaj naj storim s tako šibkimi družinami? Moral bi združiti več šibki h družin v eno, ki bo sposobna živeli in dati čebelarju vsaj malo upanja na uspeli. Lotil sem se združevanja. Pri petih panjih sem uničil lepe mlade matice, ki niso bile prav nič krive za tako stanje. Smilile so se mi in pri 6. panju sem sklenil, da bom vseeno pustil čebele životarit, pa naj se zgodi karkoli. Odstranil sem vsaki družini po tri krajne sate ter jih nadomestil /, deščico, panje dobro odel ter z nezaupanjem čakal na nadaljnji razvoj čebeljih družin. Vreme sc je izboljšalo in paša na vrbah je bila dobra ter obilna. Družine so se tako okrepile, da sem v prvi polovici maja že vračal družinam odvzete polne sate in pri nekaterih že začel nastavljati satje v med išče. Neverjetno, kaj premorejo mlade in dobre matice! Pripominjam, da sem imel poleti 17 rojev in da sem izmenjal pri ostalih družinah vse matice, ki so bile iz leta 1961. Leta 1962 sem imel družine na hojevi paši v Tomišl ju od 1. julija do 17. avgusta. Dne 26. junija sem pri Medeksu pričakoval čebelarje in povpraševal o paši. ker mi je prišlo na uho. da baje hoja na Krimu medi. Čebelarji, ki so prihajali v trgovino, so dajali nasprotne izjave. Pred trgovino se nas je zbralo precejšnje število. Sl ar, izkušen čebelar, upokojeni železničar, je trdil, da ni kaj prida bera. če hoja junija medi. Ko so ugibali, ali bi ali ne bi šli na pašo. je prišel tov. Lojze Babnik in dejal: »Fantje, kaj pa čakate? Brž odpeljite čebele na pašo, hoja medi! Čebele lako letijo, da je komaj videti končnice panjev, vse črno čebel poseda po bradah, donos je okoli 1,5 do 2 kg na dan!« Brž sem odhitel domov in predno sem družine pripravil za pašo in poiskal pasišče ter prevoznika, je bil 1. julij tu. Zamudil sem prve zelo donosne dni. Čebele so bile precej šibke zaradi mnogih roje\ in tako sem avgusta doma točil le po 8 kg hojevega medu na panj. Moj sosed, ki je bil oddaljen le kakih 50 m od mojega stojišča, pa je točil dvakrat; prvikrat okoli 15 kg. drugič po 8 kg hojevega medu. Imel je res precej močnejše družine. Zaradi boljšega pregleda zazimljenih čebel, opravljenega dela. razvoja družin in posledic hude zime navajam naslednjo tabelo na strani 237. Iz gornje tabele je marsikaj razvidno. Zakaj niso npr. v AZ-panjili št. 1, 9, 13 in 15 družine pomrle, medlem ko je družina v št. II umrla. Za družino v AŽ-16 je razumljivo, zakaj je umrla. Imela je 14,6 kg hojevega medu! Kdo je kriv za tako porazno poročilo? V prvi vrsti zima. ki je trajala preko štiri mesce brez enega izletnega dne, v drugi vrsti pa sam čebelar, ki se je zanašal na kak izletni dan v mesecu januarju ali februarju 1963. V mojem skoraj polstoletnem čebelarjenju je bila pač ta zima edinstvena Pun j Vrsta Zimska zaloga Sa: Umrl Zružen Nastarljen Rojil Moč Ät. panja med sladkor Prestavljen n. 7. I AZ 10.6 4 14,6 6. 5. 63 lil ) A Z 7.6 7 14,6 32/2 0. 6. 63 II 3 AZ 0,2 6 15,2 10. 5. 63 11 4 A Z 0,1 5 14,1 10. 5. 63 ,1 5 AZ 7.8 7 ■ 14.8 26. 6. 63 II <> A Z 0.0 5 14.0 33/1 2. 6. 63 II - A Z ~ > 7 14.2 10. 5. 63 1 8 A/ 0.1 5 14,1 2. 6. 63 1 0 A Z 10,1 4 14.1 30. 6. 63 11 10 A Z 7,3 7 14.3 32/2 26. 5. 63 II 11 A Z 7,3 7 14.3 1 — 12 AZ 8,4 6 14.4 26. 5. 63 1 13 A Z 11.4 3 14.4 33/4 0. 6. 63 11 14 A Z 0,1 5 14,1 2. 6. 63 1 15 AZ 12.4 2 14,4 « 6. 5. 63 II 16 A Z 14.6 1 15,6 1 novo naseljen v 32/1 26. 6. 63 I 17 A Z 7,4 7 14,4 26. 5. 63 1 18 AZ 6,3 8 14,3 10.5.63 20. 6. 63 1 10 AZ 80 6 14,0 6. 5. 63 23. 6. 63 II 20 AZ 8,5 6 14,5 10.5.63 I 21 A Z 0,3 5 14,3 10.5. 63 II 22 A Z 11,0 3 14.0 10. 5. 63 I 25 A Z 0,3 5 14,3 26. 5. 63 II 20 AZ 12,5 2 14,5 10. 5. 63 10. 6. 63 III 1 Eksp 7,5 7 14',5 7.6.. 23.6. III 3 Eksp 13,0 1 14.0 9. 6„ 21. 6. III 7 Eksp 11.0 4 15,0 4. 6., 13. 6. Ml Opom bn tehtnica v plodišču ni bil na liojevi paši po izgubi čebel; res draga šola za prihodnja leta. Še nekam dobro sem jo izpeljal, ker nisem združeval čebeljih družin in imam sedaj številne' močne družine in deloma med v mediščih. Čebelarji v bližnji okolici, ki so prezimovali na cvetličnem medu in sladkorni raztopini, imajo obilo rojev, nekateri so točili; zimskih izgub ni bilo. Da so moji podatki resnični, potrdijo lahko čebelarji, ki so meseca januarja videli pokopališče mrtvic okoli čebelnjaka. Meseca marca 1961 je neki čebelar dejal, da imajo njegovi štirje AZ-panji več izletnih čebel kot vseh mojih 20 AZ-panjev. Vsekakor hi bilo zanimivo, da bi že enkrat izvedeli, koliko panjev in kakšne vrste je pobrala ostra in nenavadna zima. Legenda: I prvovrsten, 11 dober. III šibka družina. punčka in Čebela »Mamica, poglej, čebela rada l>i posnela s krulika ves mi med! Vsa brenčava, ko norčava moja ustka obletava, menda meni,